XIV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva Katja Pavlič Škerjanc – Portorož, 13/11 - 2007

POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

SMERI RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA Nekaj ključnih konceptov

• družba znanja = učeča se družba• trajnostni razvoj (izobraževanje za danes in jutri)• izobraževanje za vse (spoštovanje različnosti: inkluzivnost,

personalizirano izobraževanje → povečanje izbirnosti)• odprtost in prožnost (fleksibilnost) kurikulov• avtonomnost (šol, učiteljev, učencev)• ustvarjalnost in inovativnost (prenos znanja v prakso –

inovacijska strategija za EU 2006 →)• ključne kompetence in kompetenčni pristop• interdisciplinarnost in sodelovalno (timsko) poučevanje

(kurikularne povezave – integrativni kurikulum) (UNESCO; OECD; Svet Evrope, EU, Evropska komisija;

Izhodišča prenove gimnazijskega programa)

• UNESCO • OECD

SMER(N)I(CE) RAZVOJA: Globalne in evropske

Dva nova strateška dokumenta EU (prvi v fazi posvetovanja):

• Šole za 21. stoletje http://ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html (11/7 – 2007)

• Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljevhttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0392sl01.pdf (3/8 – 2007)

• Svet Evrope • EU, Evropska komisija

Šole za 21. stoletje: Ključne kompetence za vse

Kaj terja in pričakuje prihodnost od mladih?

• ustvarjalnost• sposobnost lateralnega

mišljenja• spretnosti in veščine na

različnih področjih• prilagodljivost

VPRAŠANJE 1: Kako naj bodo šole

organizirane, da bodo učencem lahko zagotovile vse ključne kompetence?

• Kako preseči razdrobljenost na “tradicionalne” predmete?

• Kako reorganizirati šole, da bodo upoštevale tudi neformalno (zunaj šole pridobljeno) znanje?

KLJUČNE KOMPETENCE KOMPETENČNI PRISTOP

• Temeljna značilnost kompetence je – povezava znanja z učinkovito in ustvarjalno uporabo ter – stalno spopolnjevanje v vseh poklicnih in življenjskih

situacijah.• Kompetence so

– temeljne oz. ključne (key) ali splošne (core), ki so prenosljive med različnimi opravili,

– generične (generic), ki so skupne za podobne poklice oz. opravila, in

– delovno specifične (role specific), posebne za posamezna delovna mesta oz. opravila.

• Učni cilji se izražajo v obliki pričakovanih učnih dosežkov (izidov, rezultatov), to pa so kompetence.

KLJUČNE KOMPETENCE

1. Sporazumevanje v maternem jeziku

2. Sporazumevanje v tujih jezikih

3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji

4. Digitalna pismenost5. Učenje učenja6. Socialne in državljanske

kompetence7. Samoiniciativnost in

podjetnost8. Kulturna zavest in

izražanje

Kako jih razvijati:

- predmetno(s posameznimi predmeti oz. znotraj posameznih predmetov) - (kros)kurikuralno(na nadpredmetni ravni oz. na ravni kurikula kot celote)

?

Priporočilo Evropskega parlamenta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (18/12 – 2007)

PERSONALIZIRANO IZOBRAŽEVANJE

• odprtost in prožnost– kurikulov

(programov, predmetnikov, učnih načrtov…)

• avtonomnost– šole– učitelja– učenca

• Kaj naj določi program (obvezni kurikulum), kaj bo stvar izvedbe (izvedbeni kurikulum)?

• Kaj naj bo torej določeno z nacionalnim programom,

• kaj prepuščeno dogovarjanju in odločitvi na lokalni in šolski ravni,

• kaj individualni odločitvi učitelja?

• kaj izbiri dijaka, in sicer– v okviru skupin(e), – kot posameznika.

KLJUČNI PREMIKI

KURIKULUM• osredinjen na predmete (fragmentirano znanje)• subject-centered

▼• integrirativni kurikulum (→kurikularne povezave)

(sintentizirano,holistično znanje)• integrated (curricular connections)

UČNI PROCES• osredinjen na učitelja• teacher-centered

▼• osredinjen na

učenca• learner-centered

KURIKULUM

• nameravani kurikulum (intended national curriculum) = uradni, nacionalni kurikulum

• izvedbeni kurikulum (school curriculum = način izvedbe nacionalega kurikula na ravni šole, oddelka, predmeta…

• izvedeni kurikulum (delivered curriculum) • doseženi kurikulum (achieved curriculum)

• ? prikriti kurikulum (hidden curriculum)?

IZVEDBENI KURIKULUM

DOSEŽENI KURIKULUM

NAMERAVANI KURIKULUM

IZVEDENI KURIKULUM

Kaj določa kurikulum, kaj so cilji/pričakovani učni dosežki?

Kaj načrtujemo na šoli, kako poteka

učni proces?

Kakšni so učni dosežki, kako jih ugotavljamo?

NAMEN -CILJ

POTEK -

PROCES

ZAKLJUČEK - DOSEŽEK

država – predpis

šola - načrt

šola – učitelj - učenec

učenec - učitelj - šola

NAMERAVANI KURIKULUM

in IZVEDBENI KURIKULUM

IZVEDENI KURIKULUM

DOSEŽENI KURIKULUM

KOMPETENČNI PRISTOP

• Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja

• Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki)

• Stališča in vrednote

KOMPETENCA(sposobnost,

zmožnost)

VSEBINSKA ZNANJA

PROCESNA ZNANJA

STALIŠČA IN VREDNOTE

INTEGRATIVNI KURIKULUMV čem je nova kakovost?

• Holizem: Celota je več kot vsota njenih delov. Aristotel

• Celota je sistem. Sistem: celota – deli – medsebojna povezanost (medsebojni odnosi/interakcije, pravila o medsebojnih odnosih)

• Interakcije med sestavnimi deli celote omogočajo nastanek kvalitativno novih lastnosti (emergentne lastnosti sistema → nastanek novih lastnosti na višji ravni oganizacije elementov nižje ravni).

• Če je npr. zaporedje delov nelogično ali naključno, če njihov razvoj poteka izolirano in neskladno, celota kljub temu, da so posamezni deli kakovostni, ne bo nova oz. višja kvaliteta.

KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK

enopredmetne =monodisciplinarne

večpredmetne =pluridisciplinarne

• intradisciplinarne• multidisciplinarne• interdisciplinarne

vertikalne horizontalne vertikalne horizontalne

delne celovite=kroskurikularne

delne celovite=kroskurikularne

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti• didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje, projektni

pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje

kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje - 21st century skills)

• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, medijske pismenosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

• konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

SODELOVALNO POUČEVANJEti. collaborative teaching

• izmenjava idej• diskusijske skupine• medsebojna opazovanja• skupne učne dejavnosti

(projekti, domače naloge ipd):– med oddelki/dijaki iste šole– med oddelki/dijaki različnih šol

v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni

• zamenjave učiteljev– med oddelki iste šole– med različnimi šolami v kraju,

regiji, državi, na mednarodni ravni

• timsko poučevanje

Kurikularne povezave temeljijo na sodelovalnem poučevanju

SKUPNE FAZE

Vrste / Faze Načrtovanje Izvajanje Vrednotenjerefleksija–evalvacija

Načrtno

sodelovanje

Timsko poučevanje B

Timsko poučevanje A

POSODOBITEVGIMNAZIJE

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV:

Vpeljevanje in spremljanje ter

usposabljanje učiteljev

POSODOBITEVNAČRTOVANJA IN IZVAJANJA

KURIKULA

PODPORA ŠOLAM ZA VPELJEVANJE

SPREMEMB

POSODOBITEV NAČRTOVANJAIN IZVAJANJU

KURIKULA

KURIKULARNE OBOGATITVE

(od 2008/09 dalje)

KURIKULARNE NOVOSTI

(od 2009/10 dalje)

• sodobni pristopi k učenju/poučevanju

• integrativni kurikulum

• novi izbirni predmeti

• programski moduli

NE TERJAJO FORMALNIH SPREMEMB

PREDVIDEVAJO FORMALNE

SPREMEMBE

POSODOBITEV GIMNAZIJE

PROJEKTNA SKUPINA NA ZŠ vodja podprojekta

+ ožja PS + širša PS (= ožja PS + vodje KRS)

ORGANIGRAM

PODPROJEKTA

Kurikularne razvojne skupine (KRS)

•Predmetne razvojne skupine (PRS)

•Šolski razvojni timi (ŠRT)•Posamezni učitelji

ZUNANJI ◄SODELAVCI

(ravnatelji in učitelji)

▼

• KRS za posamezne programske module (medkulturni modul , naravoslovni modul, medijski modul itd.)

• KRS za specifične cilje (kurikularne povezave, medkulturnost, medijsko kulturo itd.)

KURIKULARNE OBOGATITVESodobni pristopi

k učenju in poučevanjuIntegrativni kurikulum

učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop

avtentično učenje• aktivno učenje• problemsko učenje• raziskovalno učenje • projektno učenje

nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja: avtentično vrednotenje učnih

dosežkov razvojno spremljanje učnih

dosežkov sodelovalno učenje in poučevanje individualizirano učenje uporaba novih tehnologij itd.

KURIKULARNE POVEZAVE

• enopredmetne in večpredmetne• delne (parcialne) in celovite

(kroskurikularne)• vertikalne in horizontalne • multidisciplinarne in

interdisciplinarne▼

• Medkulturna zmožnost kot kroskurikularni cilj

▼

• Medijska pismenost kot kroskurikularni cilj

KURIKULARNE NOVOSTI• Določitev globalnega obsega ur predmetov in drugih

elementov kurikula (ne po letnikih)• Kreditno vrednotenje elementov kurikula in/oz. učnih

dosežkov dijakov• Fleksibilni kurikulum:

– Novi izbirni predmeti: • kompetenčni pristop• učnociljno in procesno-razvojno načrtovanje, vzvratno načrtovanje;• modularni pristop:

– fleksibilnost in odprtost (jedrni del + izbirni del + dodatni del),– večja avtonomija učitelja (rastoča notranja izbirnost);

• interdisciplinarni in transdisciplinarni pristop;• projektni pristop

– Izbirni predmeti, s specifičnimi cilji medsebojno in z jedrnim (obveznim) delom povezani v programske module

KURIKULARNE NOVOSTI:Fleksibilni kurikulum

Obvezni del

+

IZBIRNI DEL: Odprti kurikulum

=Del, ki ga določi

šola

Obvezni del

+

IZBIRNI DEL:

Polodprti kurikulum

=Programski modul

+Del, ki ga določi

šola

ali

izbira šole !

Nobeden od nas ni tako pameten

kot mi vsi skupaj.

Japonski pregovor