Program dela in finančni načrt Agencije za komunikacijska ......Stegne 7, p.p. 418, 1001...

Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01, e-naslov: [email protected], www.akos-rs.si, davčna št.:10482369

Stran 1 od 103

Program dela in finančni načrtAgencije za komunikacijska

omrežja in storitve Republike Slovenije

za leto 2016

Predlog

8. december 2015

Stran 2 od 103

A. KAZALO

A. KAZALO.................................................................................................................................... 2

B. KRATICE ................................................................................................................................... 6

C. POVZETEK ................................................................................................................................ 8

I PROGRAM DELA: NAMEN IN STRUKTURA.................................................................................11

II POSLANSTVO IN VREDNOTE AGENCIJE ....................................................................................12

1. UČINKOVITOST............................................................................................................................13

2. PREGLEDNOST ............................................................................................................................13

3. NEODVISNOST ............................................................................................................................15

4. ZNANJE .....................................................................................................................................15

III VIZIJA DELOVANJA AGENCIJE DO 2020 ...................................................................................16

1. TELEKOMUNIKACIJE .....................................................................................................................16

2. RADIJSKI SPEKTER........................................................................................................................18

3. ELEKTRONSKI MEDIJI ....................................................................................................................19

4. POŠTNE STORITVE........................................................................................................................22

5. ŽELEZNIŠKI PROMET .....................................................................................................................24

IV KLJUČNI CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE V 2016.........................................................................25

V UPRAVLJANJE Z OMEJENIMI NARAVNIMI DOBRINAMI ...........................................................31

1. RADIJSKI SPEKTER........................................................................................................................31

1.1 RAZVOJ JAVNIH KOMUNIKACIJSKIH STORITEV .......................................................................................31

1.2 SPREMLJANJE ZAGOTAVLJANJA JAVNIH KOMUNIKACIJSKIH STORITEV .........................................................32

1.3 OPTIMIZACIJA PODELJEVANJA RADIJSKIH FREKVENC...............................................................................33

Stran 3 od 103

1.4 RAZPISI RADIJSKIH FREKVENC ZA ZVOKOVNO RADIODIFUZIJO ...................................................................34

2. ŠTEVILSKI PROSTOR......................................................................................................................34

VI REGULACIJA TRGOV................................................................................................................35

1. ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE ........................................................................................................35

1.1 RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJSKEGA TRGA IN OMREŽIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI ................................................36

1.2 ANALIZE UPOŠTEVNIH TRGOV ZA DOSTOP DO FIKSNEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ..................................37

1.3 IZDELAVA CENOVNIH MODELOV ZA REGULACIJO UPOŠTEVNIH TRGOV ........................................................38

1.4 ZAGOTAVLJANJE UNIVERZALNE STORITVE IN SKRB ZA PRAVICE UPORABNIKOV..............................................39

1.5 DOSTOPOVNA IN RAZDELILNA TOČKA .................................................................................................40

2. ELEKTRONSKI MEDIJI.....................................................................................................................40

2.1 DIGITALNA DOVOLJENJA ZA RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE PROGRAME.............................................................41

2.2 PREGLEDNOST PONUDNIKOV NA TRGU IN PRIGLASITEV NELINEARNIH AVMS ..............................................41

2.3 POENOTENJE ZAŠČITE OTROK V AVMS IN NJENA PROMOCIJA..................................................................42

2.4 CELOVITA ANALIZA RADIJSKEGA TRGA ................................................................................................42

2.5 MEDIJSKA UČILNICA.......................................................................................................................43

3. POŠTNE STORITVE........................................................................................................................43

3.1 REGULACIJA IZVAJANJA UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE ........................................................................44

3.2 SPODBUJANJE KONKURENCE NA TRGU POŠTNIH STORITEV.......................................................................44

3.3 UGOTAVLJANJE STANJA NA TRGU POŠTNIH STORITEV.............................................................................45

3.4 REGULACIJA LOČENEGA RAČUNOVODSTVA ..........................................................................................45

4. ŽELEZNIŠKI PROMET .....................................................................................................................47

4.1 DOSTOP DO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN DODATNIH STORITEV ..................................................47

4.2 NEDISKRIMINATORNO ZARAČUNAVANJE DOSTOPA................................................................................47

4.3 SPREMLJANJE NAČINA ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITOSTI .........................................................................48

4.4 ZAGOTAVLJANJE PRAVIC POTNIKOV V ŽELEZNIŠKEM PROMETU .................................................................48

4.5 UREDBA O EVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU ZA KONKURENČEN TOVORNI PROMET ..................................48

VII NADZOR.................................................................................................................................49

1. NADZOR TELEKOMUNIKACIJ...........................................................................................................49

2. NADZOR RADIJSKEGA FREKVENČNEGA SPEKTRA .................................................................................51

3. SPREMLJANJE KAKOVOSTI STORITEV ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ ...........................................................52

4. NADZOR ELEKTRONSKIH MEDIJEV....................................................................................................52

Stran 4 od 103

5. NADZOR POŠTNIH STORITEV ..........................................................................................................53

VIII REŠEVANJE SPOROV .............................................................................................................54

1. UPORABNIŠKI SPORI.....................................................................................................................54

2. MEDOPERATERSKI SPORI...............................................................................................................55

IX SPREMLJANJE INFRASTRUKTURNIH INVESTICIJ.......................................................................55

X SKRB ZA KONČNE UPORABNIKE ...............................................................................................56

XI ZAKONODAJNI IN SODNI POSTOPKI........................................................................................57

1. NORMATIVNE AKTIVNOSTI ............................................................................................................58

2. SODNI POSTOPKI NA DOMAČIH SODIŠČIH..........................................................................................58

3. MOTENJE RADIJSKEGA SPEKTRA IN TOŽBE PRED TUJIMI SODIŠČI ............................................................59

XII MEDNARODNO DELOVANJE ..................................................................................................60

1. SODELOVANJE V BERECOVIH STROKOVNIH SKUPINAH .........................................................................60

2. ERGA IN EPRA NA PODROČJU MEDIJSKE REGULACIJE.........................................................................61

3. KOORDINACIJA RABE RADIJSKEGA SPEKTRA IN WRC'15 ......................................................................62

4. POENOTENJE REGULACIJE IN UPORABE ŠTEVILSKIH VIROV.....................................................................62

5. POŠTNA DIREKTIVA IN SKUPINE ERGP .............................................................................................63

6. RAZVOJ REGULACIJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA ...................................................................................63

XIII KADROVSKI NAČRT ...............................................................................................................64

XIV PODPORA SEK IN SRDF .........................................................................................................67

1. SVET ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE ................................................................................................67

2. SVET ZA RADIODIFUZIJO ...................................................................................................................67

XV FINANČNI NAČRT ...................................................................................................................69

Stran 5 od 103

1. PRAVNE PODLAGE .......................................................................................................................69

2. EKONOMSKA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO FINANČNEGA NAČRTA ...............................................................70

2.1 NAČRTOVANJE PRIHODKOV .............................................................................................................71

2.2 NAČRTOVANJE STROŠKOV DELA ........................................................................................................71

2.3 NAČRTOVANJE STROŠKOV BLAGA, STORITEV IN INVESTICIJ.......................................................................72

2.4 OBLIKA IN VSEBINA LETNEGA FINANČNEGA NAČRTA...............................................................................73

2.5 SISTEM SPREMLJANJA IN RAZPOREJANJA STROŠKOV ZA POTREBE NAČRTOVANJA ..........................................74

3. PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV FINANČNEGA NAČRTA PO NAČELU DENARNEGA TOKA...........................75

3.1 PRIHODKI .................................................................................................................................78

3.2 ODHODKI .................................................................................................................................86

3.3 PRESEŽEK PRIHODKOV NA ODHODKI ...............................................................................................95

4. PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV FINANČNEGA NAČRTA PO NAČELU NASTANKA POSLOVNEGA DOGODKA....95

5. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ..........................................................................................99

6. RAČUN FINANCIRANJA..................................................................................................................99

7. FINANČNI NAČRT SVETA ZA RADIODIFUZIJO.....................................................................................100

7.1 PRIHODKI ...............................................................................................................................100

7.2 ODHODKI ...............................................................................................................................101

7.3 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI ...........................................................................................101

Stran 6 od 103

B. KRATICE

Tabela 1: Uporabljene kratice z navedbo slovenskega ali angleškega imena ali pomena, če gre za poimenovanja, ki so izvorno v tem jeziku ali jih pogosto uporabljamo neprevedena

Kratica Slovenski ima ali pomen Angleško ime ali pomen1

AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije

AVMS avdiovizualne medijske storitveBB Širokopasovni broadband

BEREC Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije

The Body of European Regulators for Electronic Communications

BWA širokopasovni brezžični dostop Broadband Wireless Access

CDMA-PAMR kodno porazdeljeni sodostop -mobilni radio z zasebnim dostopomCode

Division Multiple Access - Public Access Mobile Radio

CEPT Evropska konferenca za pošto in telekomunikacije

European Conference of Postal and Telecommunications

EPRA Evropska platforma regulativnih organov

European Platform of regulatory authorities

ERGA Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve

European Regulators Group for Audiovisual Media Services

ERGP Evropsko združenje poštnih regulatorjev

European Regulators Group for Postal Services

ETSI Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde

European Telecommunications Standards Institute

EU Evropska unijaFFTH Optika do doma Fibre to the homeHCM Usklajena metoda za preračun Harmonised Calculation MethodHFC Hibridno koaksialen Hybrid fiber-coaxialIoT Internet stvari Internet of thingsITU Mednarodna telekomunikacijska

zvezaInternational Telecommunications Union

LTE Dolgoročna evolucija Long term evolutionMHz MegahertzMMDS večkanalska večtočkovna razdelilna

storitev Multichannel Multipoint Distribution Service

MMS sistem večpredstavnostnih sporočil Multimedia messaging serviceMMDS multimedijski večkanalni Multipoint Multichannel Distribution

1 Kjer je smiselno.

Stran 7 od 103

distribucijski sistem SystemM2M komunikacija med napravami Machine to machineNATO Severnoatlantska vojaška zveza North Atlantic Treaty OrganizationNICAM nizozemski inštitut za klasifikacijo

avdiovizualnih medijevNetherlands Institute for the Classification of Audiovisual Media

NURF Načrt uporabe radijskih frekvencODRF Odločba o dodelitvi radijskih

frekvencPDC Odbor za poštno direktivoPDFN Program dela in finančni načrtPMR profesionalni mobilni radio Professional Mobile RadioP-P točka - točka Point to pointPPDR javna zaščita in pomoč v nesrečah Public Protection and Disaster ReliefRF Radijske frekvence / radiofrekvenčniRS Republika SlovenijaSMS Sistem kratkih sporočil Short Message ServiceSIST Slovenski inštitut za standardizacijo Postal Directive CommitteeTETRA prizemni snopovni radio Terrestrial Trunked RadioTETRAPOL standard za potrebe policije in vojske Digital PMR technology

TRA-ECS Prizemni radijski sistemi, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve

Terrestrial Radio Applications Capable Of Providing Electronic Communications Services

VOIP telefonija prek internetnega protokola

Voice over internet protocol

VOD video na zahtevo Video on demandWRC Svetovna radijska konferenca World Radio Conference

Stran 8 od 103

C. POVZETEK

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije bo v letu 2016

krepila aktivnosti na ključnih področjih svojega delovanja in si v okviru svojih

pristojnosti prizadevala za napredek pri zagotavljanju ponudb storitev po meri

uporabnikov, urejene trge elektronskih komunikacij, poštnih in železniških storitev,

za razvoj in raznolikost elektronskih medijev ter zaščito pravic gledalcev in

poslušalcev.

Javni razpis 700+ za razvoj javnih komunikacijskih storitev

Najpomembnejši projekt agencije, glede na načrtovana finančna sredstva in

stroške dela, pa tudi glede pričakovanih dolgoročnih posledic, bodo priprave na

javni razpis z javno dražbo za podelitev frekvenčnih pasov v območjih 700 MHz,

1400 MHz, 2300 MHz, 3500 MHz, 3700 MHz in nepodeljenega dela pasu 1800 MHz

in morebiti nepodeljenega pasu 2100 MHz, ki bo izveden v primeru prejema

ustreznih strateških odločitev vlade. Razpis bo v prihodnosti omogočil rast

mobilnega interneta. Cilja agencije sta dva: mobilnim operaterjem dovolj zgodaj

zagotoviti predvidljivo investicijsko okolje, gospodinjstvom pa v skladu z

usmeritvami Digitalne agende najkasneje do leta 2020 hitri internet s prenosno

hitrostjo vsaj 30 MBit/s. V ta namen bo agencija nadaljevala tudi spremljanje

izvajanja javnih komunikacijskih storitev v frekvenčnih pasovih, podeljenih z javno

dražbo leta 2014.

Optimizacija radijskega spektra

Potrebe po radijskem spektru, ki je omejena dobrina, življenjskega pomena za

radiodifuzne in informacijsko-komunikacijske storitve, se povečujejo, zato bo

agencija nadaljevala z optimizacijo uporabe radijskega spektra. Za zagotavljanje

razpoložljivosti spektra za širokopasovne javne mobilne storitve ter storitve javne

zaščite in pomoči v nesrečah bo posebno pozornost namenila pasu 400 MHz.

Širokopasovni dostop

Ob prizadevanjih, da širokopasovni dostop postane univerzalna storitev, bo

agencija izdelala analize, splošne akte, razpis za izvajalca oziroma izvajalce

univerzalne storitve ter izdala odločbe, s katerimi bo določila izvajalca oziroma

izvajalce univerzalne storitve. Poleg tega bo med prednostnimi nalogami na

področju telekomunikacij izvajala regulacijo upoštevnih trgov širokopasovnega

dostopa do interneta na veleprodajni ravni (t.i. trgi 3a, 3b in 4) – na podlagi analiz z

geografsko segmentacijo in z izdelavo cenovnih modelov za izračun veleprodajnih

Stran 9 od 103

cen. Ob ohranjanju učinkovite konkurence je treba zagotoviti ustrezno okolje za

investicije v infrastrukturo in s tem doseganje ciljev Digitalne agende za Evropo.

Omrežna nevtralnost

Agencija bo še naprej spremljala vse parametre, ki so potrebni za zagotavljanje

omrežne nevtralnosti, in delovanje operaterjev. Osredotočila se bo predvsem na

spremljanje kakovosti storitev in upravljanje podatkovnega prometa v smeri

zagotavljanja odprtega interneta v Sloveniji.

Sodelovanje pri posodabljanju urejanja elektronskih medijev

Glavnina medijskih vsebin prihaja do javnosti prek interneta; vloge tržnih akterjev

in razmerja med njimi so v nenehnem gibanju, vrednostna veriga pa vse bolj

vrednostna mreža z novimi igralci, ki lahko opravljajo več vlog hkrati. Tudi

slovenske izdajatelje in ponudnike storitev s področja elektronskih medijev

spremenjene razmere v medijskem okolju silijo v prilagajanje ponudbe in iskanje

novih poslovnih rešitev. Pri tem jih poleg razlogov, povezanih z velikostjo trga,

jezikovnimi omejitvami in možnostmi financiranja, ovira rigidna zakonodaja, ki se ni

pomembno spremenila že od leta 2001, na področju radia pa tudi neustrezno

razpolaganje s frekvenčnimi resursi. Zaradi zastarelosti zakonodaje in

prenormiranosti, ki ne omogočata izvajanje smiselne, času in razmeram na trgu

prilagojene regulacije, agencija od oblikovalcev politik pričakuje hitro in zavzeto

ukrepanje ter pri tem ponuja sodelovanje v okviru svojih pristojnosti.

Radijske frekvence za radijske programe in analiza radijskega trga

Pomanjkljivosti pri razporeditvi frekvenčnih resursov so značilne zlasti za radio, kjer

je analogni frekvenčni spekter še vedno ključnega pomena za distribucijo. Ta del

spektra je že več let pomembno zaseden. Zaradi nerazrešenega vprašanja delitve

pristojnosti med agencijo in Svetom za radiodifuzijo še tiste proste frekvence, ki so

na razpolago, ostajajo nepodeljene. Agencija si bo v letu 2016 prednostno

prizadevala za razrešitev blokade – ta negativno vpliva tudi na možnosti razvoja

digitalnega radia – pri čemer to prav tako pričakuje od drugih vpletenih. Poleg tega

bo v podporo razvoju regulativnih mehanizmov na področju radia in sprejemanju

utemeljenih odločitev izvedla celovito raziskavo razmer na radijskem trgu,

vsebujočo geografsko in vsebinsko segmentacijo radijskih programov, analizo

vzorcev radijske potrošnje po sociodemografskih kriterijih in pričakovanj javnosti

ter študij ekonomskih potencialov za različne formate radijskih programov.

Spremljanje izvajanja univerzalne poštne storitve

Stran 10 od 103

Najpomembnejši projekt na področju poštnih storitev bo regulacija izvajanja

univerzalne poštne storitve, spremljanje izvajanja merjenja rokov prenosa poštnih

pošiljk, sprememb delovnih časov pošt, časov praznjenja poštnih nabiralnikov ter

preoblikovanja omrežja Pošte Slovenije. V okviru regulacije in nadzora ločenega

računovodstva bo agencija preverila višino WACC, pričela s preverbo morebitnega

izračuna neto stroškov in analizirala produktivnost izvajalca univerzalne poštne

storitve v povezavi z omrežjem in cenami.

Urejen trg železniškega prevoza blaga in pravice potnikov

Pri železniških storitvah bo največ pozornosti namenjene rednemu spremljanju

dogajanj na trgu železniškega prevoza blaga in zagotavljanju konkurenčnih razmer.

V železniškem prevozu potnikov bo podarek na spremljanju uresničevanja pravic

potnikov.

Skrb za pravice uporabnikov in reševanje sporov

Skrb za pravice končnih uporabnikov telekomunikacijskih in poštnih storitev ostaja

visoko na prednostni lestvici. Agencija si bo prizadevala, da bo najmanj 95

odstotkov sporov uporabnikov z izvajalci storitev razrešenih v instrukcijskem roku

štirih mesecev. Enakemu roku bo sledila pri reševanju medoperaterskih sporov in

sporov glede skupne gradnje oziroma skupne uporabe, razen kadar bodo operaterji

v okviru mediacijskega postopka reševanja spora sami želeli nadaljevati s pogajanji.

Pri tem bo poskrbela, da sporazumne rešitve med operaterji ne bi vodile v

izkrivljanje ali omejevanje konkurence.

Razvoj regulacije na mednarodni ravni

Na ravni Evropske unije poteka prenova telekomunikacijskega pravnega okvira, v

kateri aktivno sodeluje BEREC in znotraj njegovih delovnih skupin in drugih organov

tudi agencija. Na področju elektronskih medijev se prenavlja direktiva o

avdiovizualnih medijskih storitvah, kar zahteva vključenost agencije v delo telesa

ERGA. Smer prihodnje regulacije poštnih storitev bo začrtal kongres Svetovne

poštne zveze, ki se ga bo agencija udeležila jeseni 2016. Razvoj regulacije

železniškega prometa se odvija v prid vzpostavljanja enotnega evropskega

železniškega območja. Agencija bo sodelovala pri pripravi stališč za sprejem

izvedbenih aktov področne direktive.

Finančni načrt

Pri pripravi finančnega načrta je agencija sredstva načrtovala v obsegu, ki

zagotavlja uspešno in kakovostno izvajanje regulacije, za katero je pristojna, ter pri

tem upoštevala načela učinkovitosti in gospodarnosti.

Stran 11 od 103

I PROGRAM DELA: NAMEN IN STRUKTURA

Program dela in finančni načrt Agencije za komunikacijska omrežja in storitve

Republike Slovenije za leto 2016 v okviru strateških ciljev predstavlja prednostne in

redne naloge agencije ter z njimi povezana načrtovana finančna sredstva. V prvem

delu prikaže predvidene dejavnosti po posameznih področjih, na katerih agencija

izvaja svoje pristojnosti, v drugem delu pa pojasni finančni načrt, v katerem je

program dela finančno ovrednoten.

Za večjo predvidljivost regulacije v srednjeročnem obdobju so v začetnem,

splošnem delu pojasnjeni kontekst delovanja agencije na ključnih trgih oziroma

področjih delovanja, njihove značilnosti in trendi ter iz njih izpeljane osnovne

premise ukrepanja v obdobju med 2016 in 2020.

Ključni projekti, s katerimi bo agencija v letu 2016 zasledovala poglavitne cilje v

okviru svojih pristojnosti, so prikazani v posebnem poglavju, in sicer tako da je

razvidno, katere aktivnosti se bodo za dosego vsakega od ciljev odvijale na

posamezni ravni delovanja, tj. v okviru regulacije in spremljanja trgov ter aktivnosti

v podporo regulaciji.

Skupaj z drugimi pomembnejšimi projekti na področju elektronskih komunikacij,

elektronskih medijev, poštnih storitev in železniškega prometa ter v korist

uporabnikov storitev so ključni projekti podrobneje predstavljeni po področjih,

kamor vsebinsko sodijo, in sicer v okviru upravljanja z omejenimi naravnimi

dobrinami, regulacije trgov, izvajanja nadzora, reševanja sporov, koordinacije in

nadzora nad investicijskimi projekti, skrbi za končne uporabnike, vodenja

zakonodajnih postopkov in sodelovanja v sodnih postopkih, mednarodnega

delovanja in informacijske podpore. Ločeno poglavje je namenjeno načrtu

zaposlovanja in krepitve kompetenc zaposlenih.

Stran 12 od 103

II POSLANSTVO IN VREDNOTE AGENCIJE

Poslanstvo agencije je zagotavljanje učinkovitega razvoja komunikacijskih omrežij

in storitev v korist prebivalcev in poslovnih subjektov Slovenije, spodbujanje

konkurence, zagotavljanje enakopravnega delovanja operaterjev elektronskih

komunikacijskih omrežij in storitev, izvajalcev poštnih storitev ter prevoznih

storitev v železniškem prometu, zagotavljanje univerzalne storitve, upravljanje

radijskega frekvenčnega spektra in številskega prostora, nadzorovanje vsebin

radijskih, televizijskih programov in avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo

ter varovanje pravic uporabnikov. Cilji agencije so ustvarjanje pogojev za ponudbo

storitev po meri uporabnikov, urejen in enoten evropski trg, enake pravice

državljanov Evropske unije ter spodbujanje raznolikosti elektronskih medijev.

Pomembna zaveza agencije je sledenje ciljem Digitalne agende za Evropo, ki si

prizadeva za trajne gospodarske in družbene koristi enotnega evropskega

digitalnega trga. Učinkovit in trajnostni razvoj informacijske družbe prinaša

napredek na področju izobraževanja, zdravja, varnosti, oskrbe, racionalne rabe

energije, varovanja okolja, e-države oziroma doseganje dolgoročne konkurenčnosti

Republike Slovenije in njenih državljanov. Agencija mora za uresničevanje teh ciljev

v skladu z nacionalno strategijo, ki jo opredeli Vlada, poskrbeti za ustrezno

regulacijo in njeno uspešno izvajanje.

Pri izvajanju svojega poslanstva agencija sledi področnim zakonom in na njihovi

podlagi izdanim podzakonskim aktom, obenem pa sodeluje pri razvoju novih

pristopov, skrbi za prenos dobrih praks ter obvešča pristojna ministrstva o zaznanih

potrebah po prilagoditvi ureditve vprašanj iz njene pristojnosti. Kot eden redkih

konvergentnih regulatorjev v Evropski uniji s tako širokim poljem delovanja ima

agencija veliko raznolikih izzivov in znatno odgovornost, a v heterogenem,

kompleksnem in hitro spreminjajočem se okolju tudi nekaj prednosti. Zlasti

področje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter elektronske medije se

namreč v tehnoloških in storitvenih vidikih vse bolj zlivata in prepletata, ob tem pa

se pojavljajo nova vprašanja, ki jih ni več mogoče naslavljati s klasičnimi

regulativnimi mehanizmi, značilnimi za eno ali drugo področje. Sodelovanje

različnih področij prinaša sinergije in prihranke tudi pri regulaciji poštnih storitev in

železniškega prometa.

Stran 13 od 103

Slika 1: Ravni delovanja agencije pri izvajanju poslanstva

1. UČINKOVITOST

Agencija svojo učinkovitost zagotavlja s proaktivnostjo, motiviranjem ponudnikov

storitev za odgovorno ravnanje na trgu in osveščanjem uporabnikov za

premišljeno, informirano izbiro in varno rabo storitev, sprotnim reševanjem vlog in

izogibanjem nepotrebnim administrativnim obremenitvam, avtomatizacijo

nezahtevnih in ponavljajočih se postopkov, informatizacijo zbiranja podatkov, rabo

zakonsko dopuščenih hitrih načinov komuniciranja z udeleženci v postopku,

posredovanjem za dosego poravnav med strankami, dobrim poznavanjem trgov,

zmožnostjo napovedovanja in preprečevanja nekaterih dogodkov, ki zahtevajo

regulativno ukrepanje, ter z razvojem enostavnejših in odzivnejših regulativnih

pristopov.

2. PREGLEDNOST

Agencija zagotavlja preglednost in javnost svojega delovanja v skladu s svojim

statutom, s področnimi zakoni, s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne

uprave s strankami, in z omogočanjem uresničevanja ustavne pravice fizičnih in

pravnih oseb po pridobitvi informacij javnega značaja. Prizadevanje po

transparentnosti je ena od strateških usmeritev agencije.

Stran 14 od 103

Agencija informacije objavlja na svojih spletnih straneh in v Uradnem listu

Republike Slovenije, na zahtevo pa jih posreduje ustno ali pisno. V skladu z

Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonom o medijih ažurno

odgovarja na zahteve za posredovanje informacij javnega značaja ter na novinarska

vprašanja. Na zahteve po dostopu do informacij javnega značaja si prizadeva

odgovoriti v instrukcijskem roku dvajset delovnih dni, na novinarska vprašanja pa v

zakonskem roku sedem delovnih dni. O mnenjih uporabnikov o delu agencije in o

morebitnih tako spodbujenih izboljšavah poroča v letnem poročilu. Pri sprejemanju

splošnih aktov, priporočil ter ukrepov, ki vplivajo na trg, vpliv javnosti zagotavlja

tako, da osnutke pred sprejetjem objavi na svoji spletni strani in povabi

zainteresirano javnost, da v določenem roku predloži pisne pripombe, predloge in

mnenja. Do prejetih prispevkov se agencija opredeli in objavi, kako jih bo

upoštevala. Z zainteresirano javnostjo sodeluje tudi prek posvetov in delavnic v

različnih fazah priprave aktov oziroma oblikovanja stališč o posameznih

problematikah.

V skladu z zakonom ima agencija posredovanje informacij javnega značaja urejeno

tako, kot je zahtevano za organe javne uprave. Težava, ki obremenjuje agencijo in

je bila zaznana že v preteklih letih, so zahteve, pri katerih prosilci ne opredelijo

zahtevanih dokumentov dovolj natančno oziroma zahtevajo celoten sklop

dokumentov (npr. vse dokumente od določenega datuma dalje ali pa vse

dokumente iz določenega področja). Število tako širokih zahtevkov, ki se je v letu

2015 še povečalo, za agencijo predstavlja veliko obremenitev, saj zahteva pregled

velike količine dokumentov. Pri prosilcih, ki zahtevajo informacije v tako širokem

obsegu, se agencija trudi z dialogom doseči izboljšanje stanja in jih spodbuditi k

natančnejšemu opredeljevanju zahtev po informacijah javnega značaja.

Agencija v letu 2015 zaznava rahlo povečanje zahtev prosilcev in pričakuje, da bo v

letu 2016 prejela do sto vlog za dostop do informacij javnega značaja. Cilj agencije

je, da prosilcu posreduje zahtevano informacijo v instrukcijskem roku. Agencija bo

le izjemoma, tj. v primeru kompleksnejših dokumentov, uporabila dodatno

zakonsko dovoljeno podaljšanje roka za do trideset delovnih dni. V določenih

primerih bo z izdajo zavrnilne odločbe zaščitila dostop do posamezne informacije v

skladu z izjemo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Ves čas bo

skrbela tudi za varovanje poslovnih skrivnosti udeležencev in zaupnih podatkov

agencije. V primeru zahtevkov po informacijah o upravnih postopkih, ki so še v

teku, agencija presodi, ali bi posredovanje informacije utegnilo vplivati na

postopek. Kadar prejme tri enake zahteve za dostop do informacij javnega značaja,

te informacije javno objavi na svoji spletni strani, razen če prosilcem niso izdane

Stran 15 od 103

zavrnilne odločbe. Za dosego zastavljenih ciljev na področju informacij javnega

značaja je ključno tudi ažurno spremljanje prakse Informacijske pooblaščenke.

3. NEODVISNOST

Agencija je neodvisen organ, ki se ne financira neposredno iz proračuna Republike

Slovenije, temveč z neposrednimi plačili uporabnikov. Agencija tudi ni vključena v

zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava. Evropska unija namreč zahteva finančno

in kadrovsko neodvisnost nacionalnih regulatorjev, ki so pristojni za predhodno

(ex-ante) regulacijo trga. Samostojno upravljanje s kadrovskimi in finančnimi viri je

poleg ustreznih zakonskih podlag nujen pogoj za pravočasno, učinkovito in

strokovno realizacijo nalog, za katere je agencija pristojna in odgovorna.

4. ZNANJE

Za ustrezno strokovno držo regulatorja v stiku s kadrovsko dobro podprto, razvojno

intenzivno in kompetitivno industrijo agencija sistematično razvija svoje kadrovske

potenciale – poleg prizadevanj po zapolnjevanju kadrovskih vrzeli s ključnimi

strokovnjaki na trgu dela tudi z dodatnim strokovnim in specialističnim

izobraževanjem zaposlenih ter krepitvijo mehkih znanj. Uslužbenci morajo redno

slediti dogajanju na trgih, ponudbam in vsebinam storitev ter novim tehnološkim in

poslovnim rešitvam. Agencija zanje organizira tako individualna kot skupinska

izobraževanja, ki so, kadar je to glede na vsebino smiselno, odprta za akterje na

trgih in strokovno javnost. Z znanjem, ki omogoča razumevanje ustroja in dinamike

trgov v pristojnosti agencije, želi agencija prispevati k trajnostnemu razvoju trgov,

pravni varnosti, učinkoviti konkurenci, spodbujanju vlaganj in lajšanju odločitev

končnih uporabnikov in industrije.

Ob izvajanju skupinskih strokovnih izobraževanj in programa izobraževanj za

pridobitev mehkih znanj in veščin bo agencija nadaljevala s procesom razvoja

osebnih kompetenc uslužbencev agencije. Poskrbela bo tudi za usposabljanje novih

zaposlenih, da se bodo čim hitreje vključili v delovne procese in pripomogli k

upravičenju pričakovanj, ki jih ima javnost do agencije in njene regulativne vloge.

Pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz poslanstva agencije na področju elektronskih

komunikacij, elektronskih medijev, ter poštnih in železniških storitev, bo agencija

pri vseh zaposlenih odločno izpostavila visoke strokovne, vodstvene in druge

kriterije, ključne za uspešno delo in doseganje pričakovanih rezultatov.

Stran 16 od 103

III VIZIJA DELOVANJA AGENCIJE DO 2020V prizadevanju za predvidljivost regulacije agencija na naslednjih straneh v kratki,

strnjeni obliki podaja vizijo svojega delovanja do leta 2020. Za vsako področje

opredeli izzive in predviden odziv nanje, kakor ga je mogoče napovedati ob

sedanjem poznavanju razmer in omejenih možnostih zanesljivih projekcij zaradi

hitrega razvoja in sprememb na trgih.

1. TEL EKOMUNIKACIJE

Na telekomunikacijskem trgu se odvija konsolidacija operaterjev, tržna struktura se

spreminja, nastajajo oligopoli, prihaja do medsebojnega dogovarjanja, vertikalne

integracije in drugih groženj konkurenčnemu delovanju. Po obdobju prevlade

mobilne in fiksne telefonije s storitvami, kot sta SMS in MMS, ter prenosa

podatkov in IPTV v okviru multicasta (dvojčki, trojčki), so zdaj v ospredju VOIP, VOD

in IPTV prek unicasta, instantno sporočanje in večje hitrosti prenosa podatkov.

Mobilni telefon je postal pametni telefon, priključen na internetno omrežje; OTT-

storitve so v vzponu. Pasovna širina postaja poglavitna telekomunikacijska storitev.

Na maloprodajnih trgih prihaja do oblikovanja novih ponudb (četverčki, peterčki).

Glavni zaslužek prinašajo trgovine z aplikacijami (app store), internet stvari pa

povečuje komunikacijsko povezanost življenjskega okolja, v katerem je vse več

komunikacije med napravami po ozkopasovnih omrežjih. Prihaja do popolne

ožičenosti, nadgradnje bakrenega omrežja, hibridnih optično-koaksialnih omrežij

(HFC), več optike do doma (FTTH) in večje dostopnosti storitev četrte generacije

(LTE), ter s tem do spremenjenih konkurenčnih pogojev.

To bo v obdobju od 2016 do 2020 zahtevalo ustrezen regulativni odziv, med

drugim:

odločitev na regulativni/zakonski ravni, ali se telekomunikacijskim operaterjem dopušča

oblikovanje lastnih OTT-storitev in s tem kršenje nevtralnosti interneta

ukrepe glede vprašanj varnosti, zasebnosti, hrambe podatkov za ustrezno zaščito

uporabnikov

premislek o cenah prometa, regulacija številskega prostora, IP-prostora

prizadevanje za simetričnost regulacije, konsistentnost in usklajenosti zakonodaje ter

delovanja med posameznimi infrastrukturnimi sektorji

s pravilno cenovno regulacijo (regulativno politiko) spodbujati vlaganja v omrežja

Stran 17 od 103

Tabela 2: Načrt dela agencije na področju telekomunikacij za 2016, usklajen z BEREC-ovo "Midterm Strategy" 2015-2017

Tabela 3: Načrt dela agencije na področju telekomunikacij za 2016-2020, usklajen z BEREC-ovo "Midterm Strategy" 2015-2017

Stran 18 od 103

2. RADIJSKI SPEKTER

Uporaba radiofrekvenčnega spektra je eno od področij z največ inovacijami. Za

možnost uporabe novih tehnologij bo agencija pripravljala in posodabljala

regulativo v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije. V srednjeročnem

obdobju bo poudarek na radijski opremi, ki se lahko uporablja brez odločb o

dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF), kar pomeni še bolj dosledno planiranje

frekvenčnega spektra v okviru nacionalnega načrta uporabe radijskih frekvenc

(NURF). V licenciranem delu spektra si bo agencija prizadevala za boljšo

izkoriščenost dodeljenih frekvenc.

Med dejavniki, ki vplivajo tako na rabo kot na upravljanje spektra, je mogoče

izpostaviti: večletno nepodeljevanje FM-frekvenc; vzpostavljanje omrežja T-DAB+,

pri čemer obstaja negotovost glede možnosti podelitve dovoljenj za razširjanje

radijskih programov v digitalni tehniki; mejnike po podelitvi frekvenc v

frekvenčnem pasu 800 MHz; ter konsolidacijo operaterjev.

Agencija pričakuje povečanje zahtev po urejanju regulativnih podlag za nove

tehnologije predvsem v povezavi z: novimi varnostnimi in navigacijskimi sistemi –

vključno z osebnimi javljalniki položaja (PLB); satelitskim dostopom do interneta;

satelitskimi komunikacijami – vključno z zemeljsko komponento satelitskega

sistema (CGC); prehodom priprave programskih vsebin iz analogne v digitalno

tehnologijo (PMSE); širitvijo frekvenčnih pasov za brezžična omrežja (WiFi, vključno

s sistemi WSD, ASA in LSA) kot sekundarnih javnih mobilnih storitev); ter uporabo

večjih hitrosti pretoka na fiksnih zvezah.

V odgovor na zgoraj orisane značilnosti in pričakovanja namerava agencija v

obdobju med letoma 2016 – 2020:

izvesti celovito in poglobljeno analizo stanja na radijskem in televizijskem trgu in začrtati

možnosti razvoja do leta 2020

nadaljevati prizadevanja za odpravo blokade javnih razpisov za radio (FM in digitalna

dovoljenja)

pripraviti javne razpise za nove frekvenčne pasove za javne komunikacijske storitve

za večje hitrosti pretoka bo zaradi večje občutljivosti sprejemnikov nujno še bolj

dosledno načrtovanje in koordiniranje uporabe med posameznimi uporabniki.

Stran 19 od 103

3. ELEKTRONSKI MEDIJI

Agencija kot regulator elektronskih medijev skrbi za implementacijo področnih zakonov in javnih politik ter si prizadeva za soustvarjanje ustreznih razmer za njihovo delovanje. S pristojnimi ustanovami sodeluje tudi pri oblikovanju zakonov in politik, tako da prispeva analize in strokovne podlage v obsegu lastnih pristojnosti. V tem okviru agencija tudi sicer spremlja dogajanje na medijskih trgih ter razvija regulativne pristope. Ob izdajanju dovoljenj, ki jih radijski in televizijski programi potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti, ter aktivnostih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za dodelitev statusov programov posebnega pomena, agencija izvaja strokovni nadzor nad programskimi vsebinami izdajateljev radijskih in televizijskih programov na podlagi Zakona o medijih (ZMed) ter inšpekcijski in prekrškovni nadzor nad programskimi vsebinami ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev (linearnih in nelinearnih) na podlagi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS).

Stanje na radijskem trgu in trgu avdiovizualnih medijev je agencija v zadnjem obdobju opisala v dveh dokumentih,2 iz katerih izhajajo ugotovitve spodaj.

Stanje na radijskem trgu:

- Krčenje oglaševalskega kolača za radio v primerjavi s televizijo; največje breme razmer na radijskem trgu nosijo izdajatelji lokalnih in regionalnih programov in nekateri komercialni programi;- Analogna distribucijska platforma (FM-frekvence) ostaja glavni način razširjanja radijskih programov, pri čemer so vse pomembe FM-frekvence že podeljene; razvoj digitalnega radia je v začetni fazi;- Omejenost možnosti uvajanja novih radijskih programov na analogni platformi; - Razhajanje med številom uradno registriranih radijskih programov in številom radijskih programov, ki jih poslušalci zaznavajo kot različne (ločene) radijske programe.

Avdiovizualne medijske storitve:

- Vpetost v evropski regulatorni okvir in soočanje s konkurenco tujih televizijskih programov na manj reguliranih distribucijskih platformah (predvsem v kabelskih

2 Analiza radijske ponudbe v Republiki Sloveniji in možnosti za njen razvoj: Potrebe, priložnosti in omejitve na FM platformi ter strateške usmeritve podeljevanja radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo (junij 2014); ter Strategija regulacije elektronskih medijev v okviru pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za razvoj radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji v obdobju med 2015 in 2020 (maj 2015).

Stran 20 od 103

sistemih in IPTV), ki zaradi načela države izvora niso dolžni spoštovati zahtev, ki jih v Sloveniji registriranim programom nalaga slovenska zakonodaja, lahko pa tržijo oglasni prostor na slovenskem trgu; - Poglabljanje težav lokalnih in regionalnih televizijskih programov posebnega pomena zaradi zmanjševanja oglaševalskega kolača ter krčenja javnih sredstev za sofinanciranje vsebin; - Zaradi načela države izvora, po katerem je za razširjanje televizijske storitve na območju EU dovolj registracija v eni od držav članic in upoštevanje zgolj televizijske regulacije izvorne, in ne tudi ciljne države, je izogibanje strožjim ureditvam znotraj EU vse pogostejše; agencija v nadzoru tujih programov, ki se razširjajo v Sloveniji, zaznava selitve televizijskih programov iz države v državo; - Strožja regulacija linearne televizije v primerjavi z nelinearno ter odsotnost regulacije za OTT-storitve, kar ustvarja neenake pogoje za delovanje na trgu ter ogrožanje interesov in pravic gledalcev, vključno z ranljivimi skupinami, kot so otroci in mladoletniki;- Konvergenca in razvoj novih storitev ter različne distribucijske poti omogočajo pojav novih akterjev v vrednostni verigi medijske industrije v EU in izven nje, pri čemer akterji izven EU niso vpeti v evropsko regulacijo.

V naslednjih letih je pričakovati nadaljevanje omenjenih trendov. Napovedujejo se spremembe medijske zakonodaje v Sloveniji, ki bi se morale zgoditi že pred leti. Pristojno ministrstvo je za leto 2015 ob zgolj manjših popravkih ZMed in ZavMS napovedalo oblikovanje nacionalne medijske strategije, ki naj bi bila podlaga za kasnejšo temeljito prenovo ZMed. Temeljni medijski zakon je v večjem delu še iz leta 2001, delno je bil dopolnjen leta 2006, številne določbe zato izvirajo iz obdobja analognih medijev. Pričakovati je tudi revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kar bo po vsej verjetnosti zahtevalo ponovno in bolj radikalno prenovo zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

V skladu s svojim poslanstvom in pristojnostmi na področju elektronskih medijev agencija načrtuje pripravo analiz, ki bodo strokovne podlage bodisi za razvoj lastnih regulatornih mehanizmov bodisi kot prispevek k načrtovanju medijskih politik oziroma spremembam zakonodaje, kar je v pristojnosti ministrstev.

V tem okviru bo prednostna naloga celovita analiza radijskega trga, na katerem po

mnenju agencije obstajajo precejšnje anomalije. Njen namen je popis stanja in

analiza priložnosti za radijske programe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z

izdelavo vzdržnega modela porazdelitve in razmerja različnih formatov. Načrtovani

so: geografsko mapiranje, vsebinsko segmentiranje obstoječih radijskih programov,

analiza vzorcev potrošnje radijskih vsebin ter analizo ekonomskega potenciala za

različne formate radijskih programov. Agencija načrtuje tudi analizo televizijskega

trga oziroma trga avdiovizualnih vsebin, vendar v manjšem obsegu. Namen je

Stran 21 od 103

predvsem pridobiti podatke o potrošnji televizijskih programov ter televiziji

podobnih storitev.

Agencija bo sledila spremembam zakonodaje s pripravo podzakonskih aktov in

ustreznim prilagajanjem regulacije. Cilja sprememb bi morala biti zagotavljanje

enakosti pogojev delovanja akterjev, ki izvajajo istovrstne storitve in so zato

zavezani enakim pravicam in dolžnostim, ter zaščita interesov javnosti. Do

napovedanih sprememb se bo agencija trudila ob obstoječi zakonodaji, ki je na

številnih področjih zastarela in v velikem razkoraku s stanjem na trgih, v čim večji

meri zagotavljati varstvo pravic gledalcev in poslušalcev ter doseganje javnih

kulturnih ciljev na področju elektronskih medijev tako z nadzorom kot s pomočjo

aktivnosti v podporo regulaciji, obveščanja in osveščanja (t.i. mehka regulacija).

Glavni poudarki aktivnosti med letoma 2016 in 2020:

sistematično spremljanje stanja na področju elektronskih medijev za regulacijo v

podporo razvoju trgov in doseganje ciljev javnih politik

varstvo pravic gledalcev in poslušalcev v okviru nadzora in prek osveščanja za

odgovorno potrošnjo medijskih vsebin

sodelovanje pri reviziji zakonskih podlag v Republiki Sloveniji in v EU

krepitev aktivnosti v podporo regulaciji, obveščanja in osveščanja

Stran 22 od 103

4. POŠTNE STORITVE

Zaradi razvoja poštnih storitev je v naslednjih letih mogoče pričakovati popolno

prenovo zakonodaje na ravni Evropske unije in v Sloveniji. Med prioritetami bo

ustrezna regulacija e-trgovine. Agencija bo aktivno sodelovala pri spremembah

sektorskih regulativ in njihovi implementaciji, med drugim pri pripravi in izvajanju

regulativnih politik EU na področju čezmejnih paketov. Cilji na tem področju so

odprava ovir, povečanje transparentnosti cen in kakovosti ter večanje zaupanja

uporabnikov. V obravnavanem petletnem obdobju se bo nadaljevala racionalizacija

pri izvajanju univerzalne storitve (predvsem s krčenjem omrežja in nižanjem

kakovosti). Agencija bo spremljala dogajanje, ga nadzorovala in implementirala

morebitne spremembe zakonodaje. Če teh ne bo, bo proces skušala usmerjati v

preoblikovanje kontaktnih točk, dosledno zasledovala predpisano kakovost (roke

prenosa, delovne čase, čase praznjenja poštnih nabiralnikov, število kontaktnih

točk), spremljala izjeme in izvajala nadzore.

Pričakovati je mogoče tudi zahtevo po pokritju nepravičnega finančnega bremena

za izvajanje univerzalne poštne storitve ter neprekinjeno delo na ločenem

računovodstvu izvajalca univerzalne storitve, ki bo omogočalo pošten prikaz stanja

na trgu. Agencija bo skrbela za pravilno izračunavanje cen dostopa do omrežja in

stroška kapitala (izračunavanje WACC, ki ga Pošta Slovenije uporablja v svojih

računovodskih evidencah). Verjetni so tudi pritisk na rast notranjih cen in

spremembe pri čezmejnih obračunih cen univerzalne storitve. Agencija bo skrbela,

da bodo cene dostopne, nediskriminatorne, stroškovno utemeljene in da bodo

spodbujale konkurenco. V okviru prizadevanj po preglednosti trga in njegovega

delovanja bo agencija nadaljevala in informacijsko nadgradila pridobivanje in

analizo podatkov. Sodelovala bo pri usklajevanju z Evropsko komisijo in drugimi

regulatorji.

Glavni poudarki delovanja v obdobju 2016-2020 bodo:

odpravljanje ovir za razvoj e-trgovine in ustrezna regulacija za transparentnost cen in

večje zaupanje uporabnikov

spremljanje in nadzor racionalizacije pri izvajanju univerzalne poštne storitve

skrb za preglednost in konkurenčnost trga poštnih storitev

skrb za dostopnost, nediskriminatornost, stroškovno utemeljenost

Stran 23 od 103

Tabela 4: Regulativni izzivi na področju poštnih storitev in predviden odziv nanje v obdobju 2015-2020

Stran 24 od 103

5. ŽELEZNIŠKI PROMET

Trg storitev v železniškem prometu v Sloveniji je za tujo konkurenco popolnoma

odprt le za prevoznike v železniškem tovornem prometu. V potniškem prometu

lahko tuji prevozniki opravljajo prevoz potnikov na javni železniški infrastrukturi

(JŽI) le v mednarodnem prometu. Prevoz potnikov v RS izvaja le en prevoznik (SŽ

Potniški promet), v tovornem prometu pa so navzoči trije (SŽ Tovorni promet, Rail

Cargo Austria AG in Adria Transport). Agencija zato posveča večjo pozornost

spremljanju in reguliranju storitev v slednjem. Ob nastopu tuje konkurence so tuji

prevozniki z dodelitvijo zadostnega števila vlakovnih poti dobili enakopraven

dostop na JŽI, prav tako tudi do objektov in naprav za izvajanje dodatnih storitev, ki

jih potrebujejo za nemoteno izvajanje svojih prevoznih storitev. Agencija v zadnjih

dveh letih ni prejela nobene pritožbe s strani prevoznikov v železniškem tovornem

prometu, zato ocenjuje, da je regulacija ustrezna in učinkovita.

Obdobje 2016-2020 bodo zaznamovale naslednje novosti:

S prenovo evropske zakonodaje in njeno implementacijo v pravni red RS so se naloge agencije kot regulativnega organa razširile na področje finančnega nadzora nad subjekti tega trga, ki delujejo v ekonomsko in organizacijsko povezanih gospodarskih subjektih (SŽ holding). Ta naloga predstavlja za agencijo – enako kot za večino regulatorjev v državah članicah EU, kjer se srečujejo s takšno organiziranostjo prevoznikov, upravljavcev železniškega omrežja in drugih železniških storitev – popolnoma nov izziv inpotrebo po novih, z drugačnimi kompetencami usposobljenih kadrih.

S prenovo železniške zakonodaje se je pristojnost regulatorja razširila tudi pri regulaciji (dodatnih) železniških storitev, in sicer na pristaniške in kontejnerske terminale, ki niso v upravljanju subjektov v železniškem prometu. To je za regulatorja, ki se je že v okviru sedanjih pristojnosti pogosto srečeval s problemi prevoznikov v zvezi s temi objekti, nov in zahteven izziv.

V institucijah EU je v zaključni fazi obravnava zakonodajnih aktov četrtega železniškega paketa, ki med drugim prinašajo popolno odprtje trga storitev prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu in s tem možnost tuje konkurence tudi na tem trgu. Večina prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu se izvaja kot obvezna javna gospodarska služba, ki se lahko podeljuje z direktno sklenitvijo pogodbe z izvajalcem ali z izbiro izvajalca preko javnega natečaja. Ker je v predlogu nove zakonodaje predvidena prioriteta podeljevanja te službe prek javnega natečaja, so tudi v tej sferi urejanja trga predvidene nove naloge regulativnega organa.

Stran 25 od 103

IV KLJUČNI CILJI IN PREDNOSTNE NALOGE V 2016Tabela 5: Aktivnosti agencije za dosego ključnih ciljev v letu 2016 v okviru regulacije

Stran 26 od 103

Tabela 6: Aktivnosti agencije za dosego ključnih ciljev v letu 2016 v podporo regulaciji

Stran 27 od 103

Tabela 7: Aktivnosti agencije za dosego ključnih ciljev v letu 2016 v okviru spremljanja trgov

Stran 28 od 103

Tabela 8: Roki za izvedbo najpomembnejših projektov agencije, ki se bodo izvajali v letu 2016

št. Projekti rok področje

1 Model gospodarske ponovljivosti, ERT, izgradnja orodja za izračun gospodarske ponovljivosti za regulacijo upoštevnih trgov 3a, 3b in 4

15.09.2016

2 Analiza upoštevnega trga 3a 30.11.2016

3 Analiza upoštevnega trga 3b 30.11.2016

4 Analiza upoštevnega trga 4 30.11.2016

5 Analiza upoštevnega trga 18 30.06.2016

6 Analiza in razpis za univerzalno storitev širokopasovnega dostopa

30.11.2016

7 Modernizacija sistema za zbiranje telekomunikacijskih podatkov

30.06.2016

8 Izdelava strokovnih podlag za izgradnjo NGA 31.12.2016

9 Sprejem splošnega akta o tehničnih podrobnostih dostopovne in razdelilne točke ter operativnih navodil investitorjem in projektantom, ki bodo omogočili poenotenje in poenostavitev projektiranja skupnih gradenj

31.12.2016

Telekomunikacije

10 Javni razpisi FM frekvenc - lokalni 30.04.2016 (pogoj je soglasje SRDF na pogoje in merila JR)

11 Javni razpisi FM frekvenc - specializirani 31.08.2016 (pogoj je soglasje SRDF na pogoje in merila JR)

12 Javni razpisi FM frekvenc - splošni 31.12.2016 (pogoj je soglasje SRDF na pogoje in merila JR)

13 Javni razpis za dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti v digitalni tehniki

30.06.2016

14 Implementacija sistema za klasifikacijo in označevanje avdiovizualnih vsebin Gledoskop in podpis dogovora o sodelovanju z izdajatelji TV in ponudniki VOD

28.02.2016

15 Vzpostavitev spletne strani za spodbujanje aktivne in odgovorne rabe AVMS

30.09.2016

Elektronski mediji

Stran 29 od 103

16 Izvedba aktivnosti za priglasitev neprijavljenih ponudnikov nelinearnih AVMS

31.12.2016

17 Sprememba splošnega akta o dovoljenjih za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti za uskladitev z novelo ZAvMS (uvedba tematskih programov)

30.6.2016

18 Analiza radijskega trga s segmentacijo in mapiranjem 30.06.2016

19 Zaključek priprav na javni razpis radijskih frekvenc za mobilne komunikacijske storitve

30.06.2016

20 Podelitev frekvenc z javnim razpisom v pasovih 3500 MHz, 3700 MHz, 10 GHz in 12 GHz za lokalno uporabo

31.05.2016

21 Končno poročilo o spremljanju izpolnjevanja obveznosti, določenih v odločbah za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz

31.12.2017

22 Spremljanje izgradnje T-DAB+ omrežja 31.01.2017

23 Optimizacija podeljevanja radijskih frekvenc v pasovih 400 MHz

31.12.2018

24 Analiza učinkovite uporabe in souporaba radiofrekvenčnega spektra

31.12.2016

Radiokomunikacije

25 Raziskava o zadovoljstvu uporabnikov s pogodbenimi poštami

30.04.2016

26 Nadzor nad metodologijo in rezultati merjenja kakovosti prenosa poštnih pošiljk (korespondenca/paketi)

30.06.2016

27 Analiza trga poštnih storitev v RS v letu 2015 31.07.2016

28 Izračun WACC 30.09.2016

29 Priprava in sodelovanje na Kongresu Svetovne poštne zveze

31.10.2016

30 Raziskava o zadovoljstvu uporabnikov s poštnimi storitvami

30.11.2016

31 Primerjalna analiza cen in rokov prenosa izvajalcev poštnih storitev

30.11.2016

32 Izračun neto stroškov (1 korak) ali analiza 31.12.2016

Poštne storitve

Stran 30 od 103

učinkovitosti izvajalca univerzalne storitve v povezavi z omrežjem in cenami univerzalne storitve

33 Predlogi direktiv 4. železniškega paketa 31.12.2016

34 Način zagotavljanja učinkovitosti 31.12.2016

35 Stroškovna utemeljenost višine uporabnine 31.12.2016

Železniške storitve

36 Prenova sistema za zbiranje obvestilo o motnjah in izpadih omrežja

30.06. 2016

37 Varovanje pravic končnih uporabnikov (splošni pogoji, sestavine naročniških pogodb, preglednost in objava informacij, kakovost izvajanja storitev)

31.12.2016

38 Nadzor nad nezakonitim snemanjem in shranjevanjem komunikacij

30.06.2016

39 Zagotavljanje celovitosti omrežja in neprekinjenoizvajanje storitev

31.12.2016 (vsak mesec 1 operater)

Nadzor telekomunikacij

40 Nadgradnja AKOS Test Neta, definiranje parametrov za spremljanje kakovosti storitev

31.12.2016 Nadzor RF spektra

41 Nadzor deležev AV del, izvajanja zaščite mladoletnikov in spoštovanja pravil o komercialnem sporočanju v AVMS ter programskih obveznosti iz dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti

31.12.2016 Nadzor elektronskih medijev

42 Sodelovanje pri prenosu Direktive 2014/61/EU o zniževanju stroškov gradnje el. komunikacijskih omrežij

31.10.2016 (pod pogojem da bo novela ZEKom-1 sprejeta do junija 2016)

Normativne aktivnosti

43 Analiza vplivov direktive za znižanje stroškov 30.6.2016

44 Seznanitev lokalnih skupnosti in infrastrukturnih operaterjev z obveznostmi na področju skupnih gradenj in souporabe gospodarske javne infrastrukture za potrebe izgradnje širokopasovnih omrežij

30.04.2016

Spremljanje infrastrukturnih investicij

Stran 31 od 103

V UPRAVLJANJE Z OMEJENIMI NARAVNIMI DOBRINAMI

1. RADIJSKI SPEKTER

Pri upravljanju z radijskim spektrom, ki je omejena naravna dobrina, mora agencija

zagotavljati njegovo učinkovito rabo, pospeševati uporabo spektralno učinkovitih

tehnologij ter zagotavljati in spodbujati razvoj slovenskega gospodarstva. V ta

namen redno pripravlja in posodablja načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov,

načrt uporabe radijskih frekvenc, način izračuna plačil za njihovo uporabo, splošne

akte o rabi frekvenc za posamezne radiokomunikacijske storitve; vodi upravne

postopke za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za radijske in televizijske

postaje (tako za analogno kot digitalno oddajanje), fiksne zveze, satelitske zveze,

radijske postaje letal, radijske postaje plovil, zasebne in javne mobilne

komunikacije; izdaja radioamaterska dovoljenja (dodelitev klicnega znaka); ter

izvaja mednarodno usklajevanje uporabe radijskih frekvenc, ki vključuje pripravo

multilateralnih in bilateralnih sporazumov. Poleg večjih projektov, opisanih spodaj

in v razdelku mednarodnega delovanja (XII), bo agencija na tem področju v letu

2016 sproti reševala predvideno povečanje vlog za infrastrukturo zaradi novih

storitev v javnih mobilnih komunikacijskih storitvah, aktivno sodelovala pri prenosu

nove direktive o dostopnosti radijske opreme na trgu v slovenski pravni red ter

oblikovala zahteve za izdelavo uporabniških vmesnikov za e-vloge in podporo

elektronskega komuniciranja z zunanjimi subjekti.

1.1 RAZ VOJ JAVNIH KOMUNIKAC IJSKIH STORITEVZaradi trendov, ki napovedujejo, da se bo rast mobilnega interneta v Sloveniji

močno povečala, kar bo ustvarilo potrebe po dodatnem frekvenčnem spektru za

zagotavljanje javnih mobilnih storitev, se je agencija že konec leta 2014 z izvedbo

javnega naročila za izbiro ponudnika za izvedbo strokovnih svetovalnih storitev in

dostopa do programske opreme za izvedbo kompleksne elektronske dražbe začela

pripravljati na nov javni razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za

zagotavljanje mobilnih storitev.

Z dodelitvijo vseh razpoložljivih frekvenc želi agencija mobilnim operaterjem dovolj

zgodaj zagotoviti predvidljivo investicijsko okolje, obenem pa je to pomemben

prispevek k uporabi brezžičnih tehnologij za stroškovno učinkovito izpolnitev

zahtev iz Digitalne Agende. V skladu z njimi naj bi bil do leta 2020 vsem

gospodinjstvom, tudi tistim na podeželju, omogočen hitri internet s prenosno

Stran 32 od 103

hitrostjo vsaj 30 Mbit/s. Zasledujoč cilje zagotovitve ustreznega nacionalnega

pokrivanja (torej tudi ruralnih območij), nadgradnje ciljev digitalne agende,

vzpostavitve platforme za peto generacijo mobilnih omrežij, zagotovitve

konkurenčnosti med operaterji, izgradnje omrežja za storitve PPDR (javna zaščita in

pomoč v nesrečah) ter iztrženja ustreznih enkratnih finančnih nadomestil za

uporabo frekvenc (za državni proračun) bo agencija v letu 2016 izvedla priprave za

javni razpis z javno dražbo za podelitev frekvenčnih pasov 700 MHz, 1400 MHz,

2300 MHz, 3500 MHz, 3700 MHz ter nepodeljenega dela 1800 MHz frekvenčnega

pasu oziroma morebiti nepodeljenega pasu 2100 MHz, ki bo izveden v primeru

prejema ustreznih strateških odločitev vlade.

Analizirala bo možnosti uporabe frekvenc za mobilne terminale, ki se uporabljajo v

t.i. »belem spektru« v celotnem UHF-pasu – t.i. WSD (White Space Devices). Izvedla

bo tudi javni razpis za uporabo frekvenc v pasovih 3500 MHz, 3700 MHz, 10 GHz in

12 GHz, in sicer za lokalno uporabo. Predmetni spekter bo na voljo za uporabo

TRA-ECS, MMDS, BWA in P-P ali za druge prizemne sisteme, prek katerih se lahko

zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.

Javni razpisi in vse pripravljalne aktivnosti se bodo izvajali v okviru projekta Javni

razpis 700+. V letu 2015 agencija projekta ni izvedla, ker čaka na strateške

usmeritve Vlade RS glede podeljevanja teh frekvenc. Večina planiranih sredstev za

izvedbo svetovalnih storitev se prenese v leto 2016. Glede na načrtovana finančna

sredstva in strošek dela je to najpomembnejši projekt agencije v letu 2016.

1.2 SPREMLJANJE Z AGOTAVLJANJA JAVNIH KOMUNIKAC IJSKIH STORITEVAgencija bo v letih 2016 in 2017 nadaljevala spremljanje izpolnjevanja obveznosti,

določenih v odločbah za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih

komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900MHz, 1800 MHz,

2100 MHz in 2600 MHz.

Neizpolnjevanje z odločbami predpisanih obveznosti bi pomenilo, da podelitev

frekvenc ni dosegla poglavitnih ciljev, natančneje: spodbujanja učinkovite rabe

spektra, premostitve digitalne ločnice, prispevanja k ciljem Evropske digitalne

agende, zagotovitve dostopa do sodobnih mobilnih komunikacij čim širšemu krogu

prebivalstva, zagotavljanja prožnosti pri uporabi spektra, ohranjanja in razvoja

učinkovite konkurence na trgih storitev mobilnih elektronskih komunikacij,

spodbujanja tehnološke in storitvene nevtralnosti pri rabi spektra v skladu z

evropskimi okviri ter spodbujanja naložb in razvoja.

Agencija bo zato še naprej spremljala podatke o izgradnji omrežja. Na podlagi

informacij o baznih postajah, pridobljenih s strani imetnikov odločb o dodelitvi

Stran 33 od 103

radijskih frekvenc, bo izračunavala izpolnjevanje obveznosti glede pokrivanja z

radijskim signalom ter podatke in izračune preverjala tudi s preizkusnimi meritvami

omrežja in kakovosti storitev. Po potrebi bo uvedla nadzorne in prekrškovne

postopke.

1.3 OPTIMIZ AC IJA PODELJEVANJA RADIJSKIH F REKVENCKer je radijski spekter na območju Republike Slovenije v nekaterih frekvenčnih

pasovih zelo zaseden, bo za optimizacijo njegove uporabe agencija tudi v letu 2016

izvajala analize stanja dodeljenih radijskih frekvenc in izrabe radiofrekvenčnega

spektra.

Poseben poudarek bo namenjen optimizaciji pasov 400 MHz s ciljem zagotovitve

zadostne količine prostega radiofrekvenčnega spektra v 450 MHz pasu za bodočo

uporabo širokopasovnih javnih mobilnih storitev ali storitev PPDR. V letu 2016 bo

agencija začela s pregledom obstoječega stanja v pasu 450 MHz (440 – 470 MHz) in

pripravljati plan prehoda na pas 420 MHz (406 -430 MHz). Analizirala bo vpliv LTE

tehnologije (LTE400) in širokopasovnih PPDR sistemov s kanalsko širino 1.4 MHz, 3

MHz in 5 MHz na TETRA, TETRAPOL, CDMA-PAMR, analogni FM radio in morebitne

ostale storitve. Paralelno pa bo proučila tudi možen prehod z enosmernih

ozkopasovnih sistemov v RF pasu 440-450 MHz v radiofrekvenčni pas 406,1-410

MHz. Na osnovi plana za optimalno uporabo 400 MHz pasov namerava agencija v

naslednjih letih začeti s projektom prestavitve frekvenc in izdajanjem spremenjenih

odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF).

Proučila bo tudi souporabo frekvenčnih pasov predvsem za PMSE (mobilne

kamere) in WiFi v pasu 2400 - 2500 MHz in radijskih mikrofonov v radiodifuznih

pasovih. Pri tem bo določila tudi postopke za začasno uporaba spektra za prireditve

in pravila za licenciranje storitev, ki se praviloma lahko uporabljajo brez odločb o

dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) ter določila parametre za opremo, ki se

proizvaja v Sloveniji.

Agencija bo spremljala razvoj digitalne prizemne radiodifuzije v RS, in kjer bodo

ugotovljene potrebe po prostih frekvencah oziroma bo obstajal ustrezen interes,

bo po zakonsko določenih postopkih operaterjem digitalnih omrežij podelila proste

kanale, ter pri tem proučila možnosti za uvedbo novih tehnologij (DVB-T2, H.265).

Nadaljevala bo s pregledom zakonodajnega okvira v Republiki Sloveniji ter

primerjavo z evropskimi državami. Če bo analiza potrdila potrebo po spremembi

načina dodeljevanja radijskih frekvenc, bo agencija pripravila predlog novega

načina in v skladu s tem predloge za spremembo zakonodaje, ki bi omogočile

podlage za optimalno uporabo radiofrekvenčnega spektra in lažje izvajanje

Stran 34 od 103

razvojnih projektov. Naloga je zelo obsežna in zahteva veliko analitičnega in

primerjalnega dela.

1.4 RAZ PISI RADIJSKIH FREKVENC Z A Z VOKOVNO RADIODIFUZ IJOAgencija si bo tudi v letu 2016 prizadevala za izvedbo javnega razpisa za dodelitev

prostih radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo, ki ga je kot eno

ključnih nalog opredelila že v letu 2014. Odločitvi za izvedbo javnega razpisa, ki jo

je na začetku podprl tudi Svet za radiodifuzijo, so botrovale predvsem potrebe

poslušalcev in izdajateljev radijskih programov, ki delujejo na trgu. Mnogo

izdajateljev že vrsto let prosi za pridobitev radijskih frekvenc za pokrivanje krajev,

kjer njihovi programi niso slišni, zlasti tistih, ki so znotraj njihovih območij

delovanja ali se z njimi stikajo. Interes za večjo izbiro radijskih programov je močan

tudi na strani javnosti. Predvsem iz krajev, kjer je radijska ponudba skromnejša,

prihajajo pobude prebivalcev, naj se jim omogoči dostop do dodatnih radijskih

programov. Zadnji javni razpis za tovrstne frekvence je bil izveden v letu 2009.

V pričakovanju odprave nejasnosti glede razmejitve pooblastil Sveta za

radiodifuzijo in agencije pri oblikovanju pogojev in meril javnega razpisa, agencija

predvidene tri faze razpisa, ki so bile načrtovane že v letu 2014 (in ki naj bi

obsegale razpise FM-frekvenc za lokalne radijske programe, za specializirane

radijske programe in za komercialne radijske programe), ob oblikovanju programa

dela za leto 2016, ko obstajajo jasni znaki, da do njihove izvedbe v letu 2015 ne bo

prišlo, prenaša v leto 2016. Časovno in kadrovsko zahteven projekt na strani

agencije predvideva sodelovanje tehničnih, medijskih in pravnih strokovnjakov.

Agencija bo v letu 2016 nadaljevala tudi že v letu 2014 začeti in v letu 2015 deloma

realizirani projekt razpisa radijske frekvence za nacionalno omrežje za oddajanje

digitalnega radia v tehnologiji DAB+. Posvetila se bo spremljanju izvajanja prevzetih

obveznosti na strani operaterja in razvoja te nove radijske platforme.

2. ŠTEVILSKI PROSTOR

Za zagotavljanje učinkovite rabe elementov oštevilčenja bo agencija v letu 2016

vodila uradne evidence o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah ter

upravljanju elementov oštevilčenja; obravnavala vloge za pridobitev odločb o

dodelitvi elementov oštevilčenja; izdajala soglasja za prenos pravice uporabe

elementov oštevilčenja na druge operaterje; nadzorovala racionalno rabo

dodeljenih številk; ter spremljala izvajanje prenosljivosti številk in upravljanje z

domeno »enum« za končne uporabnike.

Stran 35 od 103

VI REGULACIJA TRGOV

1. ELEKTRONSK E KOMUNIKACIJE

Na področju elektronskih komunikacij bo agencija v letu 2016 poleg rednih nalog

izvajala štiri glavne projekte. Večji del jih bo namenjen regulaciji upoštevnih trgov

širokopasovnega dostopa do interneta na veleprodajnem nivoju, in sicer regulaciji

trga 3a, tj. za veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji, trga 3b, tj. veleprodajni

osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg, ter trga 4 za

veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji. Četrti glavni projekt se

nanaša na določitev širokopasovnega dostopa kot storitve iz nabora storitev, ki

sodijo v univerzalno storitev. Pri regulaciji veleprodajnih trgov širokopasovnega

dostopa bo agencija upoštevala Priporočilo Evropske komisije o doslednih

obveznostih nediskriminacije ter metodologijah za izračun stroškov za spodbujanje

konkurence in izboljšanje okolja za naložbe v širokopasovne povezave iz leta 2013

ter spremenjeno Priporočilo Evropske komisije o upoštevnih trgih proizvodov in

storitev v sektorju elektronski komunikacij, ki so predmet predhodnega urejanja, iz

leta 2014. Metodologija regulacije vseh treh navedenih upoštevnih trgov

predvideva več zahtevnih podprojektov. Ti se nanašajo predvsem na geografsko

segmentacijo, določanje parametrov in obveznosti, ki bodo ustrezno sledile

aktualni tržni strukturi ter ohranjanju ustrezne stopnje konkurenčnosti tako na

maloprodajni kot na veleprodajni ravni. Glede cenovnih obveznosti bo agencija

zasledovala cilj, da se morajo veleprodajne cene širokopasovnega dostopa

oblikovati tako, da v čim večji meri odražajo cene, kakršne bi bile ob učinkoviti

konkurenci.

Geografsko segmentacijo, ki temelji na sistemu mapiranja, sestavljenem iz

prostorskih baz, bo agencija uporabila tudi v analizah za potrebe določitve

geografskih področij, hitrosti ter operaterjev, izvajalcev univerzalne storitve

širokopasovnega dostopa. To bo razkrilo, kje je instrument univerzalne storitve

nujen in kje bi lahko s kombinacijo različnih tehnologij ob ustrezni uporabi javnih

sredstev ozemlja pokrili s koncentracijskimi točkami in operaterskim dostopom

glede na povpraševanje končnih uporabnikov. Poleg tega bo agencija s pomočjo

investicijskega modela lahko izračunala dejanske stroške, ki bi operaterju nastali pri

nudenju univerzalne storitve, pri čemer se odštevajo materialne in nematerialne

koristi. Rezultati analize bodo objavljeni v prihodnjem letu v okviru priprave

Splošnega akta o funkcionalnem dostopu do interneta ter Splošnega akta o neto

stroških in odločb operaterjem, ponudnikom dostopa do omrežja za zagotavljanje

širokopasovnega dostopa.

Stran 36 od 103

Za agencijo je geografska segmentacija spremljajoč projekt, ki bo omogočil

rezultate za analize upoštevnih trgov in definiranje univerzalne storitve.

Telekomunikacije so ena najbolj razvojno intenzivnih industrij, temu pa mora

slediti tudi regulacija, in sicer tako da ne ovira razvoja ob hkratnem investicijsko

vzdržnem zagotavljanju konkurence in skrbi za uporabnike. Prilagoditve zahtevajo

tudi usmeritve Evropske komisije in združenja evropskih regulatorjev BEREC.

Evropska komisija je v zadnjih dveh letih pripravila več novih priporočil, uredb ter

direktiv, in se intenzivno ukvarja s pripravo na spremembo regulativnega okvira. To

bo vplivalo tako na trg kot na regulacijo, obenem pa bo ta naloga zahtevala veliko

angažiranost strokovnega kadra agencije v mednarodnem okolju v okviru združenja

regulatorjev BEREC ter organov Evropske komisije (CoCom, ECC CEPT; podrobnosti

v XII Mednarodno delovanje). Agencija bo še naprej izvajala redne naloge vodenja

uradne evidence operaterjev, evidence številskega prostora in drugih evidenc,

zbiranja podatkov in poročanja o razvoju trga elektronskih komunikacij,

spremljanje mednarodnega dogajanja, pripravljala gradiva za mednarodna telesa in

druge oblike mednarodnega sodelovanja ter sodelovala z domačimi strokovnimi

javnostmi in deležniki na trgu elektronskih komunikacij. Poleg tega bo skrbno

spremljala učinke regulativnih ukrepov na trg ter po potrebi izvedla nove analize na

tistih upoštevnih trgih, kjer bodo potrebo po tem pokazala bodisi analiza ali

spremenjene mednarodne prakse ter postavitev slovenskih operaterjev v slabši

položaj.

1.1 RAZ VOJ TELEKOMUNIKAC IJSKEGA TRGA IN OMREŽ IJ V REPUBLIKI SLOVENIJIZa ustrezno razumevanje tržne dinamike in obstoječega stanja namerava agencija v

letu 2016 nadaljevati z modernizacijo sistema za zbiranje podatkov in z analizami

trga po posameznih geografskih področjih. Glede na metodologijo ter načrt

zbiranja, hranjenja in uporabe podatkov, s katerimi je zaradi njihove narave treba

ravnati posebej skrbno, bo agencija nadaljevala z večletnim projektom

modernizacije sistema za zbiranje podatkov. Agencija si bo še naprej prizadevala za

oblikovanje celovitega sistema, ki bo omogočil tako zbiranje, kot tudi analizo in

poročanje podatkov, ki se uporabljajo za izdelavo regulativnih analiz in odločb,

poročanje nacionalnim organom, kot so Statistični urad in Banka Slovenije, ter

mednarodnim ustanovam, npr. ITU, OECD, Evropski komisiji in njenim organom, v

skladu z zakonodajo in najboljšimi praksami doma in po svetu.

Agencija bo s študijo produktov dostopa z bitnim tokom identificirala tiste storitve,

ki bodo za svoje delovanje izkoriščale večje pasovne širine, pri čemer bo uporabila

prednost svoje konvergenčne narave in poznavanja zlivanja med mediji in

telekomunikacijami, hkrati pa bo z navedenim instrumentom postavila meje med

Stran 37 od 103

upoštevnimi trgi veleprodajnega širokopasovnega dostopa. Ker bodo morala biti

omrežja dovolj zanesljiva za ustrezno uporabniško izkušnjo, bo agencija v analizo

vključila tudi izsledke projektov omrežne nevtralnosti in kakovosti storitev.

1.2 ANALIZ E UPOŠTEVNIH TRGOV Z A DOSTOP DO FIKSNEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽ JAPriporočilo Evropske komisije o doslednih obveznostih nediskriminacije ter

metodologijah za izračun stroškov za spodbujanje konkurence in izboljšanje okolja

za naložbe v širokopasovne povezave iz leta 2013, ki neposredno vpliva na

veleprodajne trge dostopa do širokopasovne infrastrukture, in spremenjeno

Priporočilo o upoštevnih trgih iz leta 2014, ki namesto dosedanjih medoperaterskih

upoštevnih trgov 4, 5 in 6 definira trge 3a (Veleprodajni trg dostopa do

širokopasovnega omrežja na fiksni lokaciji), 3b (Veleprodajni trg dostopa do

širokopasovnega omrežja na fiksni lokaciji za široko potrošnjo) in 4 (Veleprodajni

trg dostopa do širokopasovnega omrežja na fiksni lokaciji za storitve in produkte

višje kakovosti), spreminjata dosedanje regulativne zahteve in agenciji nalagata

številne nove zahtevne metodologije (preoblikovanje obveznosti enakega

obravnavanja v smislu ustrezne implementacije enakovrednosti vložkov – EOI,

definiranja produktov za zagotovitev tehnične ponovljivosti, definiranje mej med

na novo definiranih upoštevnih trgov, ustrezno oblikovanje obveznosti ekonomske

ponovljivosti, ustrezno implementiranje potencialne geografske segmentacije

trgov ipd.).

To za agencijo predstavlja velik kadrovski in časovni vložek, kot se je pokazalo že ob

pripravi projekta in metodologij v letu 2015. Analize zahtevajo obsežno zbiranje in

obdelavo podatkov, poglobljen študij stanja na trgu in učinkov dosedanje regulacije

ter proučitev obstoječe nacionalne in mednarodne zakonodaje, priporočil, smernic,

dobrih praks. Agencija bo pri pripravi navedene regulacije sodelovala z operaterji in

strokovno javnostjo, da bodo njene odločitve transparentne in v stiku z dejanskimi

potrebami trga telekomunikacij v Sloveniji.

Agencija bo nadaljevala z geografsko segmentacijo trga, pri čemer bo najprej

določila ustrezno geografsko enoto, nato pa analizirala celotno ozemlje Republike

Slovenije, tako da bodo izpolnjene zahteve priporočila o nediskriminaciji ter na

podlagi navedenih metodologij ustrezno predlagane in naložene obveznosti. Hkrati

se bo ugotavljalo, na katere trge se bo posamezna obveznost nanašala, glede na

novo priporočilo o upoštevnih trgih. V postopku priprave analiz in oblikovanja

ukrepov bo agencija v prizadevanju po optimalnih rešitvah z želenimi učinki na

razvoj trga elektronskih komunikacij aktivno sodelovala z zainteresirano in

strokovno javnostjo, in sicer že v procesu implementacije metodologij. Ker se bodo

Stran 38 od 103

agencija in operaterji z njimi srečali prvič, to zahteva ustrezno previdnost in

preudarnost.

1.3 IZ DELAVA C ENOVNIH MODELOV Z A REGULAC IJO UPOŠTEVNIH TRGOVPoleg že opisanega projekta geografske segmentacije je pri oblikovanju regulacije

upoštevnih trgov veleprodajnega dostopa do interneta nujna izdelava ustreznih

cenovnih modelov za izračun veleprodajnih cen.

Za izpolnjevanje ciljev regulativnega okvira je primerna metodologija za izračun

stroškov, s katero se oblikujejo cene dostopa, ki so čim bolj podobne cenam,

pričakovanim na trgu z učinkovito konkurenco. Takšna metodologija bi morala

temeljiti na sodobnem učinkovitem omrežju in zagotavljati signal »zgradi ali kupi«,

kar dosega ustrezno ravnotežje med zagotavljanjem učinkovitega vstopa in

zadostnimi spodbudami za naložbe. To je metodologija za izračun stroškov od

spodaj navzgor z uporabo dolgoročnega povečanja stroškov in dodatni pribitek za

pokrivanje skupnih stroškov (metodologija BU LRIC+), s katero se oblikujejo

regulirane veleprodajne storitve dostopa. Navedena metodologija omogoča

pokrivanje vseh dejansko nastalih stroškov. Cilj projekta je izdelava stroškovnega

modela širokopasovnih omrežij naslednje generacije skladno z metodologijo BU

LRIC+, ki bo omogočal izračun stroškovnih veleprodajnih cen reguliranih storitev

širokopasovnega dostopa s čimer bi se skupaj z drugimi (necenovnimi)

obveznostmi ohranjala in razvijala učinkovita konkurenca ter spodbujalo inovacije

in naložbe v omrežja novih generacij. Slednje bi vodilo v razvoj maloprodajnega

trga za vzpostavitev bodočih vseevropskih digitalnih storitev. Za dosego navedenih

ciljev je treba razviti celovito politiko, ki bo temeljila na mešanici tehnologij,

zagotoviti optimalno pokritost prebivalstva Republike Slovenije s širokopasovno

povezavo ter spodbuditi uvedbo in uporabo dostopovnih omrežij naslednje

generacije. Projekt iz predhodnega programa dela se zaradi obsežnosti nadaljuje

tudi v letu 2016.

Agencija bo k zagotavljanju konkurence na trgu elektronskih komunikacij

prispevala z izdelavo orodja za predhodni preskus gospodarske ponovljivosti,

katerega namen je zagotoviti, da operaterji s pomembno tržno močjo ne

zlorabljajo prožnosti pri določanju cen, da bi iz trga izključili (možne) konkurente.

Za ta namen je treba regulacijo dopolniti s strožjo obveznostjo nediskriminacije in

sicer z zajamčeno gospodarsko ponovljivostjo. Cilj projekta je natančno določiti

parametre za izračun in metodologijo izračuna, ter končno izdelavo orodja za

predhodni preskus gospodarske ponovljivosti, ki bo preverjal ali marža med

maloprodajno ceno ustreznih maloprodajnih proizvodov in ceno ustreznih

reguliranih veleprodajnih vložkov za dostop do omrežja NGA pokrije povečane

Stran 39 od 103

prodajne stroške in razumen odstotek skupnih stroškov. Navedena obveznost pa

tudi omogoča prožnost pri oblikovanju cen na veleprodajni ravni, da se tistim, ki

želijo imeti dostop, in operaterjem s pomembno tržno močjo omogoči oblikovanje

različnih cen na maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev, da se bolje

obravnavajo prednostne izbire končnih uporabnikov in hitrejši prodor

širokopasovnih storitev visoke hitrosti, kot to v svojem priporočilu navaja tudi

Evropska Komisija. (Priporočilo z dne 11. septembra 2013 o doslednih obveznostih

nediskriminacije ter metodologijah za izračun stroškov za spodbujanje konkurence

in izboljšanje okolja za naložbe v širokopasovne povezave (2013/466/EU). Projekt iz

predhodnega programa dela se zaradi omejenih kadrovskih virov načrtuje tudi v

letu 2016.

1.4 ZAGOTAVLJANJE UNIVERZ ALNE STORITVE IN SKRB Z A PRAVIC E UPORABNIKOVAgencija mora v začetku decembra 2016 izdati nove odločbe za določitev izvajalcev

univerzalne storitve dostopa do širokopasovnih omrežij. V ta namen bo v letu 2016

izvedla več analiz, ki bodo določile operaterja oziroma operaterje, izvajalce

univerzalne storitve, ustrezno hitrost za funkcionalni dostop do interneta ter hkrati

tudi območja, ki niso in v določenem roku ne bodo pokrita s širokopasovnim

omrežjem. V ta namen bo agencija poleg geografske naredila tudi ekonomsko

analizo vpliva dviga hitrosti ter pripravila dva splošna akta: Splošni akt o

funkcionalnem dostopu do interneta ter Splošni akt o neto stroških. Poleg tega bo

na podlagi analiz najprej objavila razpis za izvajalca oziroma izvajalce univerzalne

storitve in če ta ne bo uspel, skladno z ZEKom-1 določila operaterja ali operaterje

za izvajalca/e univerzalne storitve širokopasovnega dostopa do interneta. Poleg

navedenega bo agencija poglobljeno obravnavala potrebe na strani povpraševanja

in se pri tem osredotočila na tiste skupine uporabnikov, ki nimajo zagotovljenega

dostopa do telekomunikacijskih storitev. Uporabila bo izsledke analiz, izdelanih za

namen razpisa za ponudnika storitev iz nabora univerzalne storitve, in nadaljevala z

drugimi analizami, npr. z analizo za oblikovanje podlag za spremembe splošnega

akta o funkcionalnem dostopu do interneta. Pri obravnavi omrežij in storitev nove

generacije bo agencija posebno pozornost namenila skupinam končnih

uporabnikov z največjimi potrebami po storitvah elektronskih komunikacij in tistim

uporabnikom, ki bi jim te storitve prinesle največ koristi.

Izvajalci univerzalne storitve lahko vsako leto na podlagi zakona zaprosijo za

nadomestilo neto stroškov izvajanja univerzalne storitve, pri čemer mora agencija

presoditi, ali je izvajanje univerzalne storitve lahko neupravičeno breme za

izvajalca. V primeru takšnega zahtevka, se bodo preverjali stroški zagotavljanja

univerzalne storitve na trgu elektronskih komunikacij, spremljanje cen ter

Stran 40 od 103

ugotavljanje, ali so v skladu z načelom cenovne dostopnosti dostopne vsem

končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji.

Agencija bo analizirala trg maloprodajnih storitev širokopasovnega dostopa na

celotnem ozemlju Republike Slovenije z vidika končnih uporabnikov – katere

maloprodajne proizvode (pakete) največ kupujejo in kakšna je struktura najbolj

prodajnih maloprodajnih proizvodov (paketov). Namen analize je spremljanje

delovanja trga storitev elektronskih komunikacij z vidika raznolikosti v možnosti

izbire, ponujeni kakovosti in ceni ponudbe za končne uporabnike. Cilj analize je

tudi prepoznati najpomembnejše maloprodajne proizvode (»vodilni proizvodi«

oziroma »flagship products«), ki jih nudijo operaterji s pomembno tržno močjo na

posameznih geografskih področjih.

1.5 DOSTOPOVNA IN RAZ DELILNA TOČ KAV letu 2015 pričeto pripravo splošnega akta o tehničnih podrobnostih dostopovne

in razdelilne točke ter operativnih navodil investitorjem in projektantom, ki bodo

omogočili poenotenje in poenostavitev projektiranja skupnih gradenj, bo agencija

zaključila v letu 2016. Kot podlago za splošni akt agencija pripravlja tehnično

analizo, ki bo dana v obravnavo zainteresirani javnosti.

2. ELEKTRONSKI MEDIJI

Agencija si bo tudi v letu 2016 s preglednim in proaktivnim uveljavljanjem ciljev

zakonodaje, ki ureja medije, avdiovizualne medijske storitve, elektronske

komunikacije in digitalno radiodifuzijo prizadevala za soustvarjanje ustreznih

razmer za delovanje elektronskih medijev v Sloveniji ter za zaščito občinstev in

zlasti njihovih posebej ranljivih skupin pred prekomernim oglaševanjem in pred

vsebinami, ki jim utegnejo škodovati. Zaradi pojava novih načinov medijske

potrošnje, ki obsega tudi vsebine, ki niso regulirane, bo okrepila spremljanje

spremljanju dogajanja na medijskih trgih v Sloveniji in v tujini ter nadaljevala

aktivnosti osveščanja in usposabljanja javnosti za informirano, premišljeno in

odgovorno izbiro medijskih vsebin. Še naprej je pripravljena sodelovati pri prenovi

in posodobitvi slovenske medijske zakonodaje, ki se je pričela v letu 2015, kot

članica skupine evropskih regulatorjev s področja avdiovizualnih medijskih storitev

– ERGA, ustanovljene s strani Evropske komisije, pa bo sodelovala tudi pri razvoju

in prenovi zakonskih mehanizmov EU, spremljala legislativne trende v širšem

mednarodnem okolju in skrbela za prenos dobrih regulativnih praks v Slovenijo ob

upoštevanju spreminjajočih se medijskih praks, rab medijev s strani občinstev in

odzivov družbe na medijske pojave.

Stran 41 od 103

V skladu z zakonom bo zagotavljala finančna sredstva ter strokovno, tehnično in

administrativno podporo Svetu za radiodifuzijo (SRDF), ki v nekaterih postopkih, ki

jih vodita agencija in Ministrstvo za kulturo na področju elektronskih medijev, daje

predhodna mnenja in soglasja ter sodeluje pri pripravljanju določenih aktov.

Sodelovala bo tudi z Ministrstvom za kulturo in strokovnimi javnostmi.

2.1 D IGITALNA DOVOLJEN JA Z A RADIJSKE IN TELEVIZ IJSKE PROGRAMES ciljem vzpostavitve platforme za prizemno razširjanje digitalnega radia je agencija

v letu 2015 intenzivno pripravljala podlage za pripravo ustreznih javnih razpisov, in

sicer za operaterstvo digitalnega radijskega multipleksa ter za ustrezno število

dovoljenj za digitalno razširjanje obstoječih in novih formatov radijskih programov,

ki bodo prvi korak k postopni digitalizaciji radia v Sloveniji. Javni razpis za podelitev

radijske frekvence za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije T-DAB+ (multipleks

R1) je agencija julija 2015 v Uradnem listu RS tudi objavila, javni razpis za ustrezno

število pravic za digitalno razširjanje radijskih programov pa je oblikovan in

pripravljen za nadaljnje korake. Agencija je namreč že pripravila analizo stanja,

pogoje javnega razpisa ter osnutek razpisne dokumentacije, izhodišča za pripravo

javnega razpisa za dodelitev štirinajstih pravic razširjanja radijskega programa v

digitalni radiodifuzni tehniki na celotnem ozemlju Republike Slovenije pa aprila

2015 tudi javno objavila in zainteresirano javnost pozvala k posredovanju pripomb,

predlogov in komentarjev.

Agencija za uvedbo javnega razpisa za podelitev pravic razširjanja radijskih

programov v digitalni tehniki potrebuje soglasje SRDF k pogojem in merilom. Zaradi

spora glede razmejitve pooblastil SRDF in agencije, ki se je pojavil že leta 2014 pri

oblikovanju pogojev in meril javnega razpisa za lokalne radijske postaje (FM-

frekvence) in kljub številnim naporom še vedno ni razrešen, ter zapletov pri

podelitvi soglasja SRDF k pogojem in merilom za javni razpis za dodelitev treh

pravic razširjanja televizijskega programa v digitalni tehniki na območju Republike

Slovenije, ki so se dogajali prav v času nastajanja pričujočega dokumenta, agencija

upravičeno pričakuje, da se bo izvedba javnega razpisa za digitalno razširjanje

radijskih programov prenesla v leto 2016.

Ne glede na zaplete, agencija tudi za leto 2016 načrtuje pripravo razpisov za

dodelitev digitalnih pravic tako za radijske kot televizijske programe, prvih zaradi

vzpostavitve digitalne radijske platforme, drugih pa zaradi izraženih potreb

industrije in razpoložljivih zmogljivosti v obstoječih multipleksih.

2.2 PREGLEDNOST PONUDNIKOV NA TRGU IN PRIGLASITEV NELINEARNIH AVMS

Stran 42 od 103

Agencija je pristojna za izdajo dovoljenj za izvajanje radijske ali televizijske

dejavnosti na podlagi vlog izdajateljev in po predhodnem vpisu v razvid medijev pri

Ministrstvu za kulturo. Poleg tega vodi postopke za priglasitev avdiovizualnih

medijskih storitev na zahtevo ter uradno evidenco ponudnikov tovrstnih storitev.

Za zagotovitev preglednosti trga avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo bo

agencija v letu 2016 nadaljevala leto poprej začete aktivnosti za njihovo priglasitev,

med katere sodita predvsem vzpostavitev in razvoj sistematičnega spremljanja

slovenskega trga avdiovizualnih storitev na zahtevo in izvedba aktivnosti za

priglasitev ponudnikov, ki svojih storitev ne priglasijo na način, kot ga predpisuje

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ponudniki na slovenskem trgu

avdiovizualnih storitev na zahtevo so na podlagi vpisa v evidenco tudi zavezanci za

letno plačilo agenciji, ki v okviru svojega delovanja na področju elektronskih

medijev skrbi tudi za poročila o prihodkih iz dejavnosti nudenja AVMS storitev.

Agencija bo v letu 2016 nadaljevala s pripravljanjem rednih četrtletnih poročil o

stanju na medijskem trgu.

2.3 POENOTENJE Z AŠČ ITE OTROK V AVMS IN NJENA PROMOC IJAAgencija je v letu 2015 v sodelovanju s ponudniki AVMS in nizozemskim inštitutom

za klasifikacijo avdiovizualnih medijev NICAM intenzivno razvijala informacijsko

podprt sistem za klasifikacijo in označevanje otrokom in mladoletnikom

potencialno škodljivih programskih vsebin v linearnih in nelinearnih avdiovizualnih

medijskih storitvah. Preskušeno nizozemsko rešitev Kijkwijzer je prilagodila

slovenski zakonodaji in slovensko različico poimenovala Gledoskop. V letu 2016 bo

sistem dokončno zaživel v dnevnih praksah agencije in ponudnikov AVMS, ki bodo

pristopili k njegovi rabi. Agencija ga bo uporabljala pri izvajanju svojih pristojnosti

na področju zagotavljanja ustrezne zaščite otrok in mladoletnikov, ki izhajajo iz

ZAvMS, med drugim tudi pri preverjanju ustreznosti oznak starostne primernosti

avdiovizualnih vsebin in njihovega časovnega umeščanja v sporede televizijskih

programov. Leto 2016 bo posvečeno tudi promocijskim aktivnostim ob uvedbi

Gledoskopa, osveščanju ponudnikov avdiovizualnih vsebin o pomenu zaščite

najranljivejših skupin gledalcev ter osveščanju gledalcev o pomenu oznak,

lastnostih posameznih kategorij vsebin in primernem času njihovega predvajanja. V

ta namen bo agencija vzpostavila spletno stran, prek katere bo javnosti dostopna

baza vseh vsebin s starostnimi oznakami, ki jih bodo klasificirali koderji,

usposobljeni za uporabo tega sistema, ter napotki, novice in raziskave s področja

medijskega opismenjevanja ter odgovorne in aktivne rabe medijev.

2.4 CELOVITA ANALIZ A RADIJSKEGA TRGAZa zagotavljanje celovitega pregleda stanja in dogajanj na trgu ter oceno njegovih

razvojnih možnosti bo agencija v letu 2016 izdelala obsežno analizo slovenskega

Stran 43 od 103

radijskega trga. Analiza bo vsebovala geografsko in vsebinsko segmentacijo

obstoječih radijskih programov, analizo vzorcev potrošnje radijskih vsebin po

sociodemografskih kriterijih, in študij ekonomskih potencialov za različne formate

radijskih programov.

Za izbor ustreznega izvajalca ali izvajalcev bo agencija izvedla modularno javno

naročilo. Raziskava naj bi obsegala tako analizo sekundarnih virov kot pridobitev

primarnih podatkov s terenskim anketiranjem, poglobljenimi intervjuji s poslovno

in strokovno javnostjo, po potrebi pa tudi fokusnimi skupinami in napredno

poslovno analitiko. Predstaviti bi morala vidike na strani uporabnikov, njihove

potrebe in preference ter njihovo vedenje pri potrošnji radijskih vsebin v razmerju

do življenjskih okoliščin in stilov; vidike na strani ponudnikov, vključujoč analizo

dostopnih sekundarnih ekonomskih (npr. AJPES in Supervizor) in drugih podatkov

(npr. doseg, poslušanost in frekvenčni viri) ter ocen in napovedi samih izdajateljev;

ter vidike na strani oglaševalcev in upravljavcev javnih sredstev, s katerimi se

financira radijska dejavnost.

Namen analize je zagotovitev podlag za strategije delovanja agencije in regulativne

odločitve, koristiti pa utegne tudi oblikovalcem medijskih politik, zakonodajalcu,

strokovni javnosti in raziskovalcem, ter samim izdajateljem in ustvarjalcem

radijskih programov in širši javnosti.

2.5 MEDIJSKA UČ ILNIC AS ciljem dopolnjevanja klasične regulacije, utemeljene na nadzoru in

sankcioniranju, bo agencija v okviru medijske učilnice organizirala delavnice o

temah, ki se odpirajo ob reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, in

sicer glede sprememb v načinih medijske potrošnje, problematike sodobnih

vratarjev dostopa do medijskih vsebin ter oglaševalskih praks in zaščite

uporabnikov medijev. Poglavitna namena medijske učilnice sta: (a) sodelovanje z

zavezanci regulacije prek izobraževanja in osveščanja za prostovoljno izvajanje

zakonskih obveznosti in odgovorno ravnanje do uporabnikov medijskih vsebin ter

(b) večanje zavedanja o posameznikovi odgovornosti pri sprejemanju vsebin.

3. POŠTNE STORITVE

V letu 2016 se bodo najpomembnejše aktivnosti odvijale na področju regulacije in

nadzora izvajanja univerzalne poštne storitve, spodbujanja konkurence na trgu

poštnih storitev, ugotavljanja stanja na trgu poštnih storitev, regulacije ločenega

računovodstva, izjem pri izvajanju univerzalne poštne storitve in mednarodnega

sodelovanja. Največji strošek bodo predstavljale aktivnosti znotraj projekta

Stran 44 od 103

regulacija in nadzor ločenega računovodstva, pri čemer bo preverjena višina

WACC, začeto bo preverjanje morebitnega izračuna neto stroškov in analizirana bo

produktivnost izvajalca univerzalne storitve v povezavi z omrežjem in cenami

univerzalne storitve. Zaradi kongresa Svetovne poštne zveze se bodo povečali tudi

izdatki za mednarodno sodelovanje.

3.1 REGULAC IJA IZ VAJANJA UNIVERZALNE POŠTNE STORITVEZa zagotavljanje zakonsko določene kakovosti prenosa poštnih pošiljk bo agencija

spremljala izvajanje merjenja rokov prenosa poštnih pošiljk korespondence Pošte

Slovenije, d.o.o., upoštevajoč zahteve standarda kakovosti SIST EN 13850 in v

zakonodaji določene roke prenosa (95 odstotkov pošiljk dostavljenih v enem, 99,5

odstotkov v dveh in 100 odstotkov v najkasneje treh dneh delovnih dneh po

oddaji), ter roke prenosa poštnih paketov Pošte Slovenije, d.o.o., upoštevajoč

zahteve tehničnega poročila SIST-TP CEN-TR 15472:2007 in v zakonodaji določene

roke prenosa (80 odstotkov v dveh in 95 odstotkov v treh delovnih dneh po

oddaji). V sodelovanju z zunanjim izvajalcem bo agencija izvedla nadzor nad

uporabljeno metodologijo in rezultati merjenja kakovosti prenosa pošiljk

korespondence oziroma poštnih paketov za leto 2015 ter glede na ugotovitve

ustrezno ukrepala. Agencija bo aktivno spremljala vse spremembe na področju

delovnih časov pošt, časov praznjenja poštnih nabiralnikov in izjem od izvajanja

univerzalne storitve ter pritožbe iz naslova izvajanja univerzalne storitve in

preoblikovanja omrežja Pošte Slovenije, d.o.o. Agencija pričakuje nadaljevanje

trenda preoblikovanja omrežja. V pogodbene pošte se je preoblikovalo že več kot

sto pošt. Ob intenzivnosti preoblikovanj bo agencija izvedla notranjo analizo

sprememb dostopnosti ter o novih vlogah odločila po analizi stanja in upoštevajoč

določila Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Pri tem

bo ohranjen osnovni cilj: uporabnikom zagotoviti trajne, dostopne in kakovostne

poštne storitve. Agencija bo izvajala regulacijo cen univerzalne poštne storitve v

notranjem in čezmejnem prometu. Za vse predlagane spremembe bo ugotavljala,

ali so skladne z načeli dostopnosti in stroškovne naravnanosti ob pogojih enotne

cene za istovrstne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Cilj je

zagotoviti stroškovno naravnanost cen univerzalne storitve ob upoštevanju načel

preglednosti, nediskriminacije in zagotavljanja konkurence. Regulacijo in nadzor bo

izvajala tudi glede Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve in v

primeru predlaganih sprememb s strani Pošte Slovenije, d.o.o., ustrezno ukrepala.

Cilj je zagotoviti potrebe uporabnikov ob upoštevanju načel iz zakonodaje.

3.2 SPODBUJANJE KONKURENC E NA TRGU POŠTNIH STORITEV

Stran 45 od 103

Agencija bo spremljala in nadzirala pogoje za dostop do omrežja, preverjala cene

dostopa v primeru sprememb ter aktivno sodelovala pri reševanju morebitnih

problemov. Pozorna bo na dogajanja na trgu zaradi sodbe evropskega sodišča

glede posebnih tarif, ki se nanašajo na cene dostopa do omrežja. Nadaljevala bo z

vodenjem evidence izvajalcev poštnih storitev.

3.3 UGOTAVLJANJE STANJA NA TRGU POŠTNIH STORITEVAgencija je v letu 2015 uvedla spremembo pridobivanja podatkov iz trga. Prej je ciljno pridobivala podatke za analizo trga in druge morebitne naloge, po novem pa pridobiva statistične podatke iz trga, na podlagi katerih izvaja analize trga ter poroča nacionalnim organizacijam, skupinam ERGP in Evropski komisiji. Agencija bo v letu 2016 izvedla analizo trga poštnih storitev v Republiki Sloveniji, ter stanje in spremembe primerjala s preteklimi leti. Analizo bo uporabila tudi za pregled razvoja trga in vplivov na trg, povzročenih z ukrepi agencije, z zakonskimi spremembami ali zgolj spremembami v okolju (elektronska substitucija in finančna kriza). V sodelovanju z zunanjimi izvajalci bo agencija izvedla že uveljavljene analize:

- primerjalno analizo cen in kakovosti izvajalcev poštnih storitev s ciljem povečanja obveščenosti končnih uporabnikov in zainteresirane javnosti o izbiri na trgu poštnih storitev;

- raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov (tako splošnih kot poslovnih) s poštnimi storitvami;

- raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov poštnih storitev s pogodbenimi poštami.

Cilj vseh raziskav je povečanje obveščenosti uporabnikov in zainteresirane javnosti ob zagotavljanju univerzalne poštne storitve na predpisani ravni.

3.4 REGULAC IJA LOČ ENEGA RAČ UNOVODSTVAPreverjanje skladnosti novega modela ločenega računovodstva Pošte Slovenije,

d.o.o., z zakonodajo se je v letu 2015 končalo. Rezultat presoje je revizorjevo

mnenje, ki zagotavlja, da so ločene računovodske evidence Pošte Slovenije v skladu

z relevantno zakonodajo in objektivno utemeljenimi načeli stroškovnega

računovodstva ter da so cene storitev iz nabora univerzalne poštne storitve

stroškovno naravnane. Ločene računovodske evidence so vir podatkov za izračun

cen dostopa do poštnega omrežja, neto stroška univerzalne storitve, posebnih tarif

in popustov, zato agencija verjame, da bodo leta 2016 potekale ustrezne aktivnosti

v tej smeri. Ob prejetju izračuna nepravičnega finančnega bremena izvajalca

univerzalne storitve (Pošte Slovenije) bo agencija preverila izračun neto stroška. Cilj

Stran 46 od 103

je ugotoviti realno (nepravično) finančno breme izvajalca univerzalne poštne

storitve ter po potrebi oblikovati kompenzacijski sklad za financiranje tega

bremena. Agencija bo v letu 2016 opravila nov izračun WACC za izvajalca

univerzalne storitve, ter v primeru, da ne prejme izračuna nepravičnega finančnega

bremena, izvedla analizo učinkovitosti izvajalca univerzalne storitve v povezavi z

omrežjem in cenami univerzalne storitve.

Stran 47 od 103

4. ŽELEZNIŠKI PROMET

Agencija bo v letu 2016 nadaljevala z aktivnostmi na področju spremljanja stanja

na trgu železniškega prevoza potnikov in blaga, z namenom zagotavljanja

enakopravnega dostopa do javne železniške infrastrukture in dodatnih storitev,

potrebnih za kakovostno in nemoteno zagotavljanje prevoza potnikov in blaga po

železnici vsem prosilcem in prevoznikom ter ukrepala v primeru kršitve oziroma

omejevanja svobodne konkurence. Največ pozornosti bo agencija namenila

rednemu spremljanju dogajanj na trgu železniškega prevoza blaga ter v primeru

zaznave omejevanja konkurence z ažurnim ukrepanjem zagotovila enakopravno

obravnavo vseh udeležencev. Ker železniški prevoz potnikov opravlja le en

prevoznik, bo v tem segmentu trga poudarek na spremljanju uresničevanja pravic

potnikov, skladno z Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o

pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu.

4.1 DOSTOP DO JAVNE Ž ELEZ NIŠKE INFRASTRUKTURE IN DODATNIH STORITEVZa zagotovitev enakopravnega in nediskriminatornega dostopa do javne železniške

infrastrukture bo agencija spremljala aktivnosti dodeljevalnega organa oziroma

upravljavca JŽI (po prenosu te naloge na upravljavca JŽI) pri dodeljevanju

infrastrukturnih kapacitet v smislu pravočasne izdaje odločb o dodelitvi vlakovnih

poti in izdelave voznega reda omrežja za naslednje voznoredno obdobje. V skladu s

svojimi pristojnostmi bo reševala morebitne spore med prosilci za vlakovno pot in

dodeljevalnim organom. Z rednim spremljanjem dostopa in zagotavljanja dodatnih

storitev, ki jih prevozniki potrebujejo za kakovostno izvajanje svojih storitev, pa si

bo agencija prizadevala, da bodo te storitve vsem prevoznikom dostopne

enakopravno. S priporočili upravljavcu javne železniške infrastrukture se bo

zavzemala, da se v Programu omrežja vsem prosilcem zagotovijo vse potrebne

informacije v zvezi z dostopom na JŽI in do dodatnih storitev ter v zvezi z izvajalci

teh storitev.

4.2 NEDISKRIMINATORNO Z ARAČ UNAVANJE DOSTOPAAgencija bo skladno s svojimi pristojnostmi zagotavljala nediskriminatorno

zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture vsem

prosilcem v železniškem prometu. Na podlagi mesečnih poročil bo ugotavljala, če

je način zaračunavanja uporabnine v skladu z veljavno metodologijo, svoje

aktivnosti pa bo usmerila tudi v ugotavljanje stroškovne utemeljenosti višine

uporabnine.

Stran 48 od 103

4.3 SPREMLJANJE NAČ INA Z AGOTAVLJANJA UČ INKOVITOSTIS 1. januarjem 2015 se je, na podlagi Akta o načinu zagotavljanja učinkovitosti v

železniškem prometu, pričelo poskusno obračunavanje zamud, katerega namen je

spodbujanje prevoznikov v železniškem prometu in upravljavca JŽI k zmanjševanju

motenj na železniškem omrežju in izboljšanju kakovosti izvedbe prevoznih storitev.

Agencija bo v okviru svojih pristojnosti tudi po uveljavitvi dejanskega obračuna še

naprej spremljala, ali se način zagotavljanja učinkovitosti enakopravno in

nediskriminatorno uporablja za vse prevoznike in upravljavca JŽI.

4.4 ZAGOTAVLJANJE PRAVIC POTNIKOV V Ž ELEZ NIŠKEM PROMETUAgencija bo z reševanjem pritožb potnikov v železniškem prometu zoper odločitve

prevoznika, skrbela za uresničevanje njihovih pravic, ki izhajajo iz Uredbe (ES)

1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu.

4.5 UREDBA O EVROPSKEM ŽELEZ NIŠKEM OMREŽJU ZA KONKURENČ EN TOVORNI PROMETAgencija bo tudi v letu 2016 v sodelovanju z drugimi regulatornimi organi na

Sredozemskem koridorju spremljala aktivnosti infrastrukturnih upravljavcev in

skupne »koridorske pisarne« pri izvajanju Uredbe EU 913/2010 Evropskega

parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni

promet. V sodelovanju z regulativnimi organi na Baltsko-Jadranskem koridorju pa

b o s p r e m l j a l a v z p o s t a v i t e v d e l o v a n j a t e g a k o r i d o r j a .

Stran 49 od 103

VII NADZOR

1. NADZOR TELEKOMUNIKACIJ

Temeljna naloga nadzora telekomunikacij je skrb za zakonito delovanje subjektov,

ki delujejo na trgu elektronskih komunikacij. Za zbiranje informacij o dogajanju na

trgu je ključnega pomena sodelovanje s tržnimi udeleženci, zato bo agencija

nadaljevala z organiziranjem posvetovanj s čim večjim številom operaterjev, ki

delujejo na posamičnem upoštevnem trgu. Prek intenzivnega dialoga z vsemi

operaterji na trgu se namreč ocenjuje korektnost izvajanja regulatornih obveznosti

in njihov vpliv na delovanje trga, kar je pomembno za odpravljanje morebitnih

ugotovljenih nepravilnosti in za izboljšave pri oblikovanju novih regulativnih

smernic.

Agencija s strani operaterjev na podlagi ZEKom-1 prejema tri vrste poročil:

- poročila o kršitvah varnosti ali celovitosti (81. člen),- poročila o omejitvah/ prekinitvah (141. člen),- poročila o kršitvi varstva osebnih podatkov (159. člen),

in pri tem ugotavlja, da je treba sisteme poročanja poenostaviti in s tem

operaterje razbremeniti administrativnih bremen, hkrati pa zbrana poročila še

hitreje in enostavneje analizirati. V letu 2016 bo zato pričela s celovito prenovo

sistema poročanja in z ozaveščanjem operaterjev o pomembnosti zanesljivega

poročanja. Zaradi njihovih izkušenj je sodelovanje operaterjev pri tem procesu

nepogrešljivo in lahko pomembno prispeva k časovni optimizaciji in kakovosti

končnega produkta.

Še več pozornosti kot v preteklih letih bo agencija namenila tudi varovanju pravic

končnih uporabnikov. Na tem področju se je povezala z državnimi organi in

nevladnimi organizacijami, s katerimi se ji pristojnosti oziroma področja dela

dopolnjujejo. V letu 2016 bodo izziv predvsem splošni pogoji operaterjev, sestavine

naročniških pogodb, stroški v zvezi s sklenitvijo/prenehanjem naročniškega

razmerja, preglednost in objava informacij, kakovost javnih komunikacijskih

storitev in izvajanje univerzalne storitve. Veliko pozornosti pa bo še naprej

namenjene odkrivanju kršiteljev zakonodaje na področju neželenih komunikacij ter

snemanja in shranjevanja komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev

komunikacije, saj nam izkušnje iz preteklih let kažejo, da je trend tovrstnih kršitev

zakonodaje v stalnem porastu. Leta 2016, sodeč po zdajšnjih gibanjih, lahko

pričakujemo približno 300 prijav.

Stran 50 od 103

Agencija se bo posvetila tudi pregledu ukrepov operaterjev telekomunikacij za

celovitost omrežja in neprekinjeno izvajanje storitev. Konec leta 2015 izvedene

nadzorne preglede pri večjih operaterjih bo v letu 2016 dopolnilo sistematično

preverjanje izvajanja teh obveznosti pri manjših operaterjih, tako da bo vsak mesec

pregledan najmanj en operater. Varnosti omrežij in storitev ni mogoče zagotavljati

le s pomočjo tehnike, treba je sprejeti tudi organizacijske ukrepe. Zaradi tega bo

primarni cilj teh nadzorov ozaveščanje operaterjev o pomembnosti sistemskega

pristopa k obvladovanju tveganj za varnost omrežij in storitev ter ugotavljanje in

odpravljanje šibkosti sistema upravljanja varovanja informacij.

Pričakovani sprejem Evropske zakonodaje na področju nevtralnosti interneta in s

tem povezane spremembe postavljajo agencijo pred nove izzive. Poleg tega, da bo

aktivno sodelovala pri nastajanju smernic, ki jih na zahtevo Evropske komisije

pripravlja BEREC, bo prav tako aktivno sodelovala tudi pri morebitnem

spreminjanju domače zakonodaje. Že v letu 2015 je agencija pričela z vsebinskim

zapolnjevanjem tehničnih vidikov dovoljenih izjem. Te aktivnosti bodo tesno

povezane z dognanji in konsenzom na evropski ravni. Agencija načrtuje bolj

intenzivno odkrivanje omejevanja, zadrževanja ali upočasnjevanja internetnega

prometa in postavitev čim bolj jasne meje dovoljenih izjem. Za ugotavljanje,

spremljanje in analizo odločilnih parametrov nevtralnosti interneta potrebuje tudi

ustrezno programsko opremo/orodje. Že izražena želja Bereca (tudi Evropske

komisije) je, da se nadzorni sistemi za ugotavljanje kršitev nevtralnosti interneta

med različnimi članicami čim bolj poenotijo in agencija bo tem zahtevam sledila.

Učinkovita regulacija in primerno izvajanje pozitivnega prava lahko prispeva k

ohranitvi nevtralnosti interneta in obenem omogoči razvoj trga.

Zakonito delovanje subjektov na trgu je za pravilno delovanje trga izrednega

pomena, vendar je brez učinkovitega nadzora zagotavljanje konkurence ogroženo,

z njo pa tudi pravice in koristi uporabnikov ter javni interes. Primarna naloga

agencije bo zato še vedno izvajanje različnih nadzornih postopkov tako na zunanjo

kot na lastno pobudo. Uspešen nadzor snovalcem predpisov nudi povratne

informacije o njihovih učinkih in o morebitnih pomanjkljivostih, ki jih je treba

odpraviti. Z doslednim javnim objavljanjem odločb, izdanih v nadzornih postopkih,

na spletni strani agencija seznanja zainteresirane operaterje in javnost o

ugotovitvah, hkrati pa na ta način deluje tudi preventivno, saj udeležence na trgu

odvrača od morebitnih podobnih kršitev, ter transparentno prikaže usmeritve in

prioritete. V okviru preventivnega delovanja odgovarja še na pisna vprašanja

končnih uporabnikov in drugih udeležencev ter svetuje prek telefona; tako sama

kot v sodelovanju z drugimi državnimi organi pripravljala tudi različne smernice,

tolmačenja zakonodaje in druge vrste pojasnil.

Stran 51 od 103

Če nobeden od naštetih ukrepov ne bo zalegel, bo agencija uporabila strožje.

Pooblaščene osebe agencije lahko na podlagi zakona vodijo in odločajo tudi v

prekrškovnih postopkih. Prekrškovne odločbe so prav tako javno objavljene na

spletni strani agencije, tako zaradi transparentnosti kot z namenom, da

potencialne kršitelje odvrnejo od protizakonitih ravnanj. Potem ko je v letu 2015

agencija precej zaostrila ukrepe pri obravnavi kršitev s področja obdelave osebnih

podatkov in varstva zasebnosti elektronskih komunikacij, bo v letu 2016 do

kršiteljev določb o nezaželenih komunikacijah in načela zaupnosti komunikacij še

naprej neprizanesljiva.

s

2. NADZOR RADIJSKEGA FREKVENČNEGA SPEKTRA

Glavna naloga nadzora radijskega frekvenčnega spektra je skrb za nemoteno

uporabo spektra. Agencija bo zato izvajala meritve po celotnem ozemlju Republike

Slovenije za interne potrebe agencije pri planiranju uporabe radiofrekvenčnega

spektra oziroma kot podlago za morebitno inšpekcijsko ukrepanje v primerih

ugotovljenih kršitev zakonodaje. Veliko pozornosti bo agencija namenila tudi

reševanju motenj, ki jih imajo imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in s

tem zagotavljala nemoteno uporabo njim dodeljenega radijskega spektra. Po

pridobljenih izkušnjah in stalnici v zadnjih letih bo teh primerov največ na

frekvencah, ki se uporabljajo za javne mobilne storitve. Časovno zelo potratna je

raziskava motenosti vremenskih radarjev s strani RLAN omrežij na 5 GHz

frekvenčnem pasu. Veliko pozornosti bomo namenili tudi spremljanju stanja na

meji z Italijo.

Največ nadzornih postopkov pričakujemo na področju analogne zvokovne

radiodifuzije, in sicer kot posledico pogostega spreminjanja odločb o dodelitvi

radijskih frekvenc imetnikov. Agencija bo spremljala stanje tudi na področjih DVB-

T, MMDS, mobilnih storitev, mikrovalovnih usmerjenih zvez in ob uvedbi DAB+.

Delno pristojnost agencije nad EMC-problematiko (elektromagnetna združljivost)

radiofrekvenčnih motenj bo v praksi izvajala z iskanjem izvorov motenj iz naprav in

z ukrepi za njihovo odpravljanje na podlagi inšpekcijskih pooblastil.

Radijski nadzorno-merilni sistem, ki zajema 12 lokacij in 3 merilna vozila, je od leta

2015 opremljen z najnovejšo merilno in programsko opremo in pripravljen za

izvajanje najrazličnejših nalog. V letu 2016 bo operativno tudi novo merilno vozilo,

ki je primarno namenjeno spremljanju javnih mobilnih storitev. V ta namen

namerava agencija nabaviti tudi novo programsko opremo, ki bo podpirala

tovrstne meritve. V prihodnjem letu bo agencija pripravljena na meritve tudi nad

30 GHz.

Stran 52 od 103

3. SPREMLJANJE KAKOVOSTI S TORITEV ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ

V letu 2015 vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti širokopasovnih storitev

AKOS Test Net, bo agencija v letu 2016 po potrebi še nadgrajevala in iz njega

pridobila zaključke o stanju na terenu. Zaposleni agencije, kakor tudi širša javnost

bodo s meritvami polnili podatkovno bazo, ki bo z večanjem podatkov v njej vse

kakovostnejša. Agencija se bo opremila za opravljanje profesionalnih meritev na

fiksnih omrežjih in nadgradila opremo za meritve na mobilnih omrežjih. S pomočjo

izobraževanj zaposlenih bo agencija pridobila ustrezna znanja za spremljanje stanja

v omrežjih. Aktivno bo spremljala in analizirala podatke o podatkovnem prometu,

ki jih pridobiva od operaterjev glede na količino prometa po posameznem obdobju

tako na maloprodajnem, kot na veleprodajnem trgu. Cilj je, da se agencija na

področju spremljanja kakovosti storitev uvrsti v zgornjo tretjino EU-regulatorjev.

Narejen bo temeljit pregled stanja na tem področju po vseh evropskih državah.

4. NADZOR EL EKTRONSKIH MEDI JEV

Temeljna naloga nadzora elektronskih medijev je skrb za zakonito delovanje vseh

ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, izdajateljev radijskih programov in

operaterjev, ki delujejo na trgu elektronskih medijev. Z zakonitim delovanjem vseh

akterjev bodo zagotovljeni enaki pogoji za njihovo delovanje na trgu in bodo

izpolnjeni glavni strateški cilji nadzora, tj. varstvo pravic in zaščita gledalcev,

poslušalcev in uporabnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo ter

zagotavljanje izvajanja javnih kulturnih ciljev na področju elektronskih medijev.

V okviru rednega nadzora nad avdiovizualnimi medijskimi storitvami bo agencija v

letu 2016 ugotavljala, ali ponudniki izvajajo časovno zaščito in predvajajo

programske vsebine, ki bi utegnile škodovati otrokom in mladoletnikom, v

ustreznih terminih, in ali jih pred in med predvajanjem primerno označujejo, ter

ugotavljala, ali izvajajo ustrezno tehnično zaščito v primeru predvajanja otrokom in

mladoletnikom potencialno škodljivih vsebin ali programov, ki se predvajajo prek

dneva brez opozoril. Ob tem bo agencija vse leto aktivno spremljala delovanje

koregulacijskega sistema za klasifikacijo otrokom in mladoletnikom potencialno

škodljivih vsebin Gledoskop.

Na podlagi prejetih poročil o doseženih deležih avdiovizualnih del v letu 2015 bo

agencija ugotavljala izpolnjevanje zakonskih deležev v preteklem letu, preverjala

Stran 53 od 103

izpolnjevanje deležev slovenskih avdiovizualnih del na podlagi predhodno izrečenih

ukrepov, preverjala bo letna letnih poročila o doseženih deležih evropskih in

slovenskih avdiovizualnih del ter za Evropsko komisijo pripravila poročilo o

izpolnjevanju doseženih deležev v letih 2013 in 2014. Izvedla bo nadzor nad

izvajanjem določb 5. odstavka 7. člena ZAvMS. Na področju zaščite potrošnikov bo

agencija nadaljevala redno spremljanje omejitev obsega oglaševanja v domačih in v

tujini registriranih programih, ki so na voljo v shemah slovenskih operaterjev, ter

spoštovanje določil o promocijskem umeščanju izdelkov in sponzoriranju v

domačih televizijskih programih. V redni del nadzornih nalog bodo uvrščena tudi

preverjanja izpolnjevanja pogojev za lokalne, regionalne, študentske in

nepridobitne statuse radijskih in televizijskih programov posebnega pomena na

podlagi prejetih vlog.

Na radijskem področju se bodo redno izvajali pregledi dovoljenj za izvajanje

dejavnosti, predvsem tam, kjer bomo zaznali spremembe na trgu, na trgu

avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pa se bo izvedla analiza obstoječih

storitev na trgu, ki bi se potencialno morale priglasiti v uradno evidenco. Agencija

bo izvajala tudi preventivne nadzore drugih področij zakonov, kot so pravila o

komercialnem sporočanju, lastna produkcija in slovenska glasba, del načrtovanega

časa pa bo rezerviran za izredne nadzore, ki jih je mogoče uvesti na podlagi

izrednih dogodkov ali pojavov na trgu elektronskih medijev.

Agencija bo tudi v letu 2016 na spletni strani pregledno objavljala vse odločitve iz

zaključenih nadzornih postopkov in nadaljevala z objavljanjem krajših četrtletnih

poročil o izvajanju nadzornih nalog in o stanju na medijskem področju.

5. NADZOR POŠTNIH STORITEV

Nadzor na področju poštnih storitev temelji na ugotovitvah v regulativnih

postopkih ali prijavah. Zaradi obsežnega preoblikovanja omrežja Pošte Slovenije, ki

je v pogodbene pošte preoblikovala že več kot sto pošt, bo agencija v letu 2016

izvedla nadzor nad vsaj dvajset pogodbenimi poštami in preverila njihovo

ustreznost. Obenem bo v letu 2016 izvedla vsaj tri preventivne nadzore ustreznosti

odstopanj od vročitve in dostave na dom, tj. z vročitvijo in dostavo na drugo

ustrezno mesto. Cilj je zagotavljanje izvajanja univerzalne poštne storitve (vročanje

in dostava na dom) tudi na ruralnih območjih, in sicer tam, kjer pot do naslovnikov

ni otežena oziroma je varna za dostavljavca. Na podlagi Splošnega akta o kakovosti

izvajanja univerzalne poštne storitve bo agencija preverjala ustrezno število

kontaktnih točk in poštnih nabiralnikov. Tudi v ta namen bo izvedla vsaj tri

preventivne nadzore. Cilj je zagotoviti takšno gostoto poštnega omrežja ter

Stran 54 od 103

organizacijskih oblik kontaktnih točk, ki upošteva razumne potrebe uporabnikov

poštnih storitev in omogoča, da se univerzalna poštna storitev izvaja v skladu z

zakonodajo. Ob tem bo agencija obravnavala tudi prejete pritožbe glede izvajanja

univerzalne poštne storitve.

VIII REŠEVANJE SPOROV

Agencija na trgu elektronskih komunikacij in poštnih storitev rešuje (i) spore, ki

nastanejo med končnimi uporabniki elektronskih komunikacijskih oziroma poštnih

storitev ter izvajalci teh storitev, (ii) spore med subjekti, ki zagotavljajo elektronska

komunikacijska omrežja oziroma storitve, če se spori nanašajo na pravice in

obstoječe obveznosti, ki jih določajo ZEKom-1 in podzakonski predpisi ter (iii) spore

med subjekti, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve,

in drugimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki imajo koristi od obveznosti dostopa

oziroma medomrežnega povezovanja. Agencija z uporabo mediacijskih tehnik v

posredovalnem postopku skuša doseči, da sprti stranki sporazumno prideta do

rešitve spornega vprašanja. Gre za način reševanja spora, ki je za stranki

preprostejši, predvsem pa hitrejši in cenejši od reševanja sporov pred sodišči.

Mediacija sprtima strankama obenem tudi omogoča, da po dosegu sporazumne

rešitve spora nadaljujeta s poslovnim odnosom. V kolikor sporazumna rešitev

spora ni mogoča, agencija nadaljuje s postopkom odločanja po pravilih splošnega

upravnega postopka ter odloči na za obe stranki zavezujoč in zakonit način. Za

slednje je nujno potrebno ažurno spremljanje sodne in upravne prakse ter

implementacija le-te v delovanje agencije pri reševanju sporov, kar bo izvedeno

predvsem v okviru rednih sektorskih kolegijev in sestankov med uslužbenci, ki so

zadolženi za reševanje sporov.

Ker je postopek pred agencijo brezplačen ter enostavnejši kot sodni postopek,

agencija na podlagi pripada iz preteklih let za leto 2016 pričakuje, da bo v reševanje

prejela do 750 uporabniških sporov, do 3 medoperaterske spore v zvezi s

tehničnimi in komercialnimi vprašanji medoperaterskega dostopa in

medomrežnega povezovanja in do 3 medoperaterske spore v zvezi s skupno

uporabo in gradnjo omrežja.

1. UPORABNIŠKI SPORI

Cilj agencije je hitro, učinkovito in zakonito reševanje sporov, s poudarkom na

uspešni izvedbi posredovalnega postopka, katerega namen je, da se stranki

medsebojno poravnata. Za dosego zastavljenega cilja je ključno spremljanje

prejetih zadev in takojšnje reagiranje uslužbencev po tem, ko jim je konkretna

Stran 55 od 103

zadeva dodeljena v reševanje. Agencija si bo zato prizadevala, da najmanj 95%

prejetih predlogov reši v instrukcijskem roku štirih mesecev ter da v nobenem

primeru čas reševanja spora ne bi presegel 6 mesecev. Pri tem bo iz vidika pravne

varnosti in predvidljivosti ter načela enakega odločanja skrbela, da v istovrstnih

sporih o zahtevkih strank enako odloči.

Ob prejemu vloge za rešitev spora bo agencija za dosego cilja čim hitrejše rešitve

spora v čim krajšem možnem času (oziroma najkasneje v roku 5 dni od prejema

vloge) uvedla posredovalni postopek. Z uvedbo posredovalnega postopka bo

agencija stremela k cilju, da se čim več vseh sporov reši z dosego sporazumne

rešitve spora med sprtima strankama. Cilj agencije zato je, da vsaj v 60%

uporabniških sporov doseže poravnavo med sprtima strankama. V kolikor

sporazumna rešitev spora ni mogoča, agencija o zadevi odloči z zavezujočo odločbo

2. MEDOPERATERSKI SPORI

V sklopu reševanja medoperaterskih sporov in sporov glede skupne gradnje

oziroma skupne uporabe pa si bo agencija prizadevala prejete spore s

posredovanjem rešiti v instrukcijskem roku 4 mesecev, razen kadar bodo operaterji

sami želeli v okviru mediacijskega postopka reševanja nadaljevati z pogajanji. V

okviru reševanja medoperaterskih sporov si bo agencija prizadevala zagotoviti, da

sporazumne rešitve med operaterji ne bi vodile v izkrivljanje ali omejevanje

konkurence na relevantnem trgu, pri odločanju v sporu glede skupne gradnje

oziroma skupne uporabe pa bo kar najbolj skušala spodbujati gradnjo in razvoj

omrežij in storitev.

IX SPREMLJANJE INFRASTRUKTURNIH INVESTICIJ

Vzpostavitev koordinacije in nadzora nad investicijskimi projekti, ki naj bi

prispevala k skupnim vlaganjem v infrastrukturo, je zakonodajalec dodelil agenciji.

Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za delo in zaposlitvi ključnih kadrov agencija

opravlja naloge, ki se nanašajo na gradnjo, razlastitve in omejitve lastninske

pravice ter skupno uporabo infrastrukture. To v praksi pomeni, da so skoraj vse

infrastrukturne investicije (zemeljska dela, npr. gradnja vodovoda) predmet

preverjanja o morebitni sočasni gradnji/nadgradnji omrežij za elektronske

komunikacije. V letu 2016 je prav tako mogoče pričakovati več tisoč prijav

infrastrukturnih projektov, pri čemer agencija izvaja tudi inšpekcijski nadzor. Z

Stran 56 od 103

vzpostavitvijo ustreznih baz podatkov o gospodarski javni infrastrukturi, primerni

za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture, bo agencija lahko nudila podporo

telekomunikacijskim operaterjem pri pridobivanju podatkov o možni souporabi

obstoječe infrastrukture za izgradnjo novih omrežij za elektronske komunikacije.

S prenosom direktive 2014/61/EU, ki med drugim zahteva vzpostavitev

informacijske točke, se bodo pozitivni učinki na izgradnjo širokopasovnih omrežij,

predvsem zaradi pocenitve izgradnje, predvidoma še povečali. Poleg uvajanja

zaposlenih ter nabave ustrezne programske in računalniške opreme, bo morala

vzpostaviti tudi ustrezne delovne procese in informacijske sisteme.

Ker je v letu 2016 zaradi prenosa direktive 2014/61/EU predvidena tudi prenova

ZEKom-1, se lahko – v odvisnosti od pristojnosti in obveznosti, ki jih bo spremenjen

zakon dodelil agenciji – spremenijo tudi naloge, ki se izvajajo v sektorju za

spremljanje infrastrukturnih investicij.

Ob drugih nalogah na tem področju bo agencija v prvi polovici leta dokončala

analizo vplivov direktive za znižanje stroškov za postavitev elektronskih

komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.

X SKRB ZA KONČNE UPORABNIKE

Agencija si bo tudi v letu 2016 prizadevala zagotoviti visoko raven varstva interesov

končnih uporabnikov, ki sodi med strateške cilje agencije iz ZEKom-1. Prednost bo

imelo preventivno delovanje in informiranje končnih uporabnikov elektronskih

komunikacijskih storitev (na področju poštnih storitev je problematika nekoliko

manj pereča) o stanju na trgu in o morebitnih pasteh pri sklepanju naročniških

razmerij ter seznanjanje z novostmi, ki bi lahko vplivale na uporabo

komunikacijskih storitev. Poleg tega si bo agencija prizadevala povečati

preglednost delovanja operaterjev elektronskih komunikacijskih storitev. Ob boljši

ozaveščenosti in večji previdnosti uporabnikov bi moralo biti uporabniških sporov

manj.

V okviru ozaveščanja končnih uporabnikov si bo agencija prizadevala odgovoriti na

vsa njihova vprašanja v roku 15 dni. Zagotavljala bo delovanje klicnega centra za

pomoč uporabnikom (vsak delovnik med 9. in 13. uro), kjer bodo uporabnikom

posredovana navodila glede vložitve predloga za rešitev spora ter po potrebi

osnovna pojasnila o naravi njihovega problema. V okviru splošne preventive bo

agencija poskrbela za ažurno objavljanje obvestil, opozoril in praktičnih nasvetov

končnim uporabnikom na svoji spletni strani. Hkrati bo skrbela za objavljanje

pojasnil končnim uporabnikom ter dopolnjevanje zbirke pogostih vprašanj in

Stran 57 od 103

odgovorov (FAQ), ki so objavljeni na spletni strani agencije. Agencija bo spremljala

tudi poslovanje operaterjev v razmerju s končnimi uporabniki (prodajne ponudbe,

splošne pogoje poslovanja, prakse pri sklepanju naročniških pogodb). Če bo v

okviru spremljanja stanja na trgu zaznala problem, bo o tem obvestila javnost na

svoji spletni strani oziroma v okviru brošure ali drugega tiskovnega gradiva podala

zbirko nasvetov za končne uporabnike.

V prizadevanju, da bi končni uporabniki lahko na enem mestu dostopali do ponudb

vseh operaterjev (tako fiksnih kot mobilnih) in jih primerjali, je agencija v letu 2015

pričela prenavljati portal komuniciraj.eu V letu 2016 je predvideno njegovo

dokončno zaživetje. Uporabnik bo lahko prek iskalnih parametrov (npr. cena, tip

storitve, operater ...) našel ponudbe, ki mu jih bo primerjalnik ponudil kot zanj

najbolj primerne glede na izbrane parametre, nato pa se z njimi podrobneje

seznanil prek povezav do spletnih strani operaterjev.

Za zbliževanje interesov operaterjev in potrošnikov bo agencija v letu 2016

organizirala posvet, namenjen reševanju problematike zagotavljanja elektronskih

komunikacijskih storitev. Na ta način si bo agencija prizadevala povečati

transparentnost delovanja operaterjev in spodbuditi njihove aktivnosti pri

osveščanju končnih uporabnikov, kar bo lahko vplivalo na zmanjšanje števila

reklamacij in posledično tudi na zmanjšanje vlog za rešitev spora pred agencijo.

XI ZAKONODAJNI IN SODNI POSTOPKI

Agencija mora skladno s svojimi zakonsko dodeljenimi pristojnosti opravljati naloge

na področju elektronskih komunikacij, medijev, pošte in železniškega prometa.

Upoštevati mora relevantno zakonodajo, prakso sodišč na navedenih področjih ter

številne druge predpise s področja varstva potrošnikov, pogodbenega prava,

javnega naročanja, varovanja poslovnih skrivnosti in zaupnih podatkov, delovnih

razmerij itd. Primarna in poglavitna naloga pa je predvsem skrb za pravilno,

ustrezno in zakonito delovanje agencije.

V letu 2016 je pričakovati spremembo ZEKom-1, s katero bo v nacionalno

zakonodajo prenesena nova Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov

za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, urejeno

področje hrambe podatkov in druge spremembe veljavne ureditve, kar bo

pomembno vplivalo na delovanje in pristojnosti agencije, spremembo ZUP

(spremembe določb glede vročanja) ter sprejetje novega ZJN-3 (poenostavitev

postopkov, zelena JN itd.). Na ravni EU se nadaljuje postopek sprejemanja nove

uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu in nekaterih priporočil, ki bodo imeli

Stran 58 od 103

vpliv na izvajanje regulatornih nalog na področju elektronskih komunikacij,

predvsem s področja gostovanja in nevtralnosti interneta. Vse navedene

normativne aktivnosti imajo pomemben vpliv na delovanje in poslovanje agencije,

zato je pomembno spremljati in analizirati prakso nacionalnih sodišč ter odločitev

Sodišča Evropske unije, ki se nanašajo na področja delovanja agencije.

1. NORMATIVNE AKTIVNOSTI

Agencija bo tudi v letu 2016 spremljala spremembe veljavne nacionalne

zakonodaje in evropskih predpisov ter aktivno sodelovala v postopku sprejemanja

nacionalnih predpisov s področja delovanja agencije, predvsem s pregledovanjem

predlogov predpisov, podajanjem pripomb in drugim dodatnim sodelovanjem s

pristojnimi ministrstvi in organi.

Še posebej bo agencija v letu 2016 angažirana v postopku priprave novele zakona,

ki ureja elektronske komunikacije, zlasti prek sodelovanja s pristojnim

ministrstvom, po potrebi pa tudi z drugimi ministrstvi in organi. V okviru tega bo

agencija zasledovala cilj ustreznega prenosa zahtev Direktive 2014/61/EU o

ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij

visokih hitrosti v nacionalno zakonodajo z namenom priprave ustreznega

zakonodajnega okolja, ki deležnikom na trgu omogoča, da učinkovito uresničujejo

svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti z zasledovanjem strateškega cilja

povečanja pokritosti in s tem dostopnosti do širokopasovnega omrežja. Agencija si

bo prizadevala za ustrezno ureditev tudi drugih določb v ZEKom-1 z vidika

primernosti in uporabnosti njihove implementacije v praksi.

2. SODNI POSTOPKI NA DOMAČIH SODIŠČIH

Nadzor nad zakonitostjo odločitev agencije vrši Upravno sodišče RS, ki odloča o

vloženih tožbah zoper upravne akte, izdane s strani agencije. Uspešnost zastopanja

pred sodišči je odvisna tako od materialne pravilnosti izpodbijanega akta in

pravilnega vodenja postopka do izdaje upravnega akta, kot tudi od kakovosti

pripravljenega odgovora na tožbo. S ciljem, da v letu 2016 čim večje število izdanih

upravnih aktov uspešno prestane upravno sodno kontrolo in postane

pravnomočnih, bo agencija skrbela za kakovostne, na zakonu utemeljene in

razumljivo obrazložene upravne akte, sprejete v zakonitem postopku, strokovne in

pravočasne odgovore na tožbe ter druga pravna sredstva, ki jih bodo vložile

stranke. Vse to z namenom, da bo najmanj 85 odstotkov tožb oziroma drugih

zahtev (revizije, pritožbe, predlogi za izdajo začasne odredbe itd.) zavrnjenih. V

Stran 59 od 103

primerih, ko se to izkaže za nujno potrebno, agencija najame zunanje strokovnjake

bodisi za izdelavo pravnih mnenj za podkrepitev stališč agencije v sodnih postopkih

bodisi za zastopanje v postopkih pred sodišči.

Glede na razmerje med številom izdanih odločitev agencije in upravnih sporov v

preteklih letih, je mogoče predvideti, da bo v letu 2016 sproženih približno dvajset

upravnih sporov. Pritožb in revizij, ki jih bodo vložile stranke zoper odločitve

Upravnega sodišča RS, pa bo v letu 2016 po oceni agencije okoli pet. Drugih sodnih

postopkov za leto 2016 ni mogoče vnaprej napovedati, njihovo število pa

predvidoma ne bi smelo preseči deset.

3. MOTENJE RADIJSK EGA SPEK TRA IN TOŽBE PRED TUJIMI SODIŠČI

Pri postopkih, ki tečejo pred italijanskimi sodišči in se nanašajo na motnje

radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije ob meji z Republiko Italijo, gre

praviloma za postopke zaradi motenja posesti in odškodninske pravde med

zasebnimi subjekti (radijskimi postajami iz Slovenije in Italije), zato agencija v njih

ni vedno neposredno udeležena. Ne glede na to, bo kot upravljavec slovenskega

radiofrekvenčnega spektra tudi v letu 2016 storila vse, kar je v njeni pristojnosti in

moči, da zavaruje interese slovenskih radijskih postaj, ki delujejo ob zahodni meji in

so zaradi uporabe radijskih frekvenc, podeljenih z odločbo agencije, tožene pred

italijanskimi sodišči. (Glede na trenutno zatišje je mogoče, da bo tovrstnih

aktivnosti manj kot v zadnjih letih.)

Agencija bo izvajala tudi aktivnosti v sodelovanju z Državnim pravobranilstvom RS

in pristojnimi ministrstvi ter jih obveščala o relevantnih okoliščinah in morebitnih

novih sodnih postopkih. Poleg tega bo aktivno sodelovala v Medresorski delovni

skupini, ki jo je za namene ureditve stanja ob zahodni meji ustanovila Vlada RS.

Prizadevala si bo za dvig ozaveščenosti o problematiki nespoštovanja mednarodnih

sporazumov glede radiofrekvenčnega spektra in sodelovala pri pripravi morebitne

dokumentacije ali strokovnih pravnih člankov. Zasebnim subjektom bo skušala

nuditi strokovno in pravno podporo. Za sodelovanje v sodnih postopkih pred

italijanskimi sodišči, v katerih bo agencija neposredno udeležena, bo po potrebi

angažirala strokovnjake za menarodno pravo oziroma odvetnike, ki poznajo

italijanski pravni sistem.

Stran 60 od 103

XII MEDNARODNO DELOVANJE

Mednarodno udejstvovanje omogoča prenos dobrih praks regulatorjev iz drugih

držav v Slovenijo ter prenos naših rešitev v druge države in uveljavljanje interesov,

ki so pomembni za Republiko Slovenijo, končne uporabnike storitev in udeležence

na trgih. Pri sooblikovanju evropskih praks, smernic in skupnih stališč na področjih,

za katera je agencija pristojna, si bo agencija v letu 2015 prizadevala, da bi te čim

bolj odgovarjale potrebam slovenskega trga. Njegova majhnost ga namreč

pomembno razlikuje od trgov velikih držav, zato neaktivnost na mednarodni ravni

lahko povzroči neživljenjsko regulacijo v nasprotju s potrebami slovenske industrije

in uporabnikov. Sodelovanje v mednarodnih organizacijah, kot so BEREC, IRG,

EPRA, ERGA, ERGP, CEPT, CERP in IRG-Rail, omogoča dostop do informacij o

najboljših praksah in hiter odziv tujih kolegov na vprašalnike ali prošnje za mnenje

glede sprotnih ali daljnosežnejših izzivov, s katerimi se pri svojem delu srečuje

agencija. Mednarodno sodelovanje, zlasti ko gre za aktivno vključenost v

posamezne delovne skupine, omogoča tudi izobraževalno komponento, saj je

testiranje idej in učenje na tujih napakah uveljavljena praksa, na voljo pa so tudi

seminarji, delavnice in drugi dogodki za krepitev kompetenc regulatorjev.

1. SODELOVANJE V BER ECOVIH STROKOVNIH SKUPINAH

Tudi v letu 2015 je agencija aktivno sodelovala pri pripravi programa dela

združenja evropskih regulatorjev s področja elektronskih komunikacij BEREC in

njegove pisarne za leto 2016. Načrtovano delo izhaja iz štirih strateških prioritet, tj.

pospeševanja konkurenčnosti in investicij, promocije notranjega trga, ozaveščanja

in zaščite končnih uporabnikov ter kakovosti in učinkovitosti Berecovih končnih

izsledkov v obliki mnenj, priporočil, smernic in poročil. Najpomembnejša naloga

več ekspertnih delovnih skupin je sodelovanje pri pregledu in spreminjanju

regulatornega okvirja EU, torej petih direktiv, ki se neposredno nanašajo na delo

regulatorjev in so prenesene v slovensko nacionalno zakonodajo. Delo ekspertnih

delovnih skupin bo nato pregledano v okviru omrežja stikov ter na najvišji, plenarni

ravni, kjer vodje regulatorjev s svojim glasovanjem neposredno vplivajo na obstoj

in potrditev dokumentov. Pred sestanki bodo opravili poglobljeno analizo

obravnavane tematike na nacionalni ravni.

Poleg sprememb regulativnega okvira bodo pomembne zlasti dejavnosti na

področju definicije veleprodajnih produktov; izzivov in spodbujanja gradnje omrežij

naslednje generacije; oligopolov; vloge državnih pomoči; vloge in funkcioniranja

Stran 61 od 103

spektralne politike; vpliva OTT-ponudnikov in storitev; reforme univerzalne

storitve; procedur tržnih analiz ter upoštevanje trendov paketov storitev.

Agencija bo intenzivno sodelovala v ekspertni delovni skupini za spremembo

regulativnega okvira EU, v ekspertni delovni skupini, ki se ukvarja z regulativnimi

obveznostmi, v ekspertni delovni skupini za NGN, v ekspertni skupini, ki bo

pripravljala smernice za nevtralnost interneta, ter v ekspertni delovni skupini, ki

preučuje možnosti za merjenje vpliva OTT-ponudnikov na promet in tržno

strukturo. Ekspertne delovne skupine bodo podrobnejše usmeritve prejele konec

leta 2015, ko bodo potrjeni projektni listi in delovni tokovi. Med drugim bo

agencija aktivna pri pripravi poročila o najboljših praksah glede omogočanja izbire

potrošnikov na internetu in mnenju Bereca glede pregleda Evropske komisije v

zvezi z univerzalno storitvijo. Poleg tega bo s skupino IRG, katere glavni namen je

informacijsko središče, povezovalna platforma in krepitev kadrov s področja

elektronskih komunikacij, sodelovala pri organizaciji notranjih izobraževanj in

delavnic.

2. ERGA IN EPRA NA PODROČJU MEDIJSK E REGULACIJE

Zaradi širjenja medijev čez meje nacionalnih držav in njihovega delovanja v

razmerah povezanega medijskega trga ter zaradi harmonizacijskih zahtev EU je

mednarodno sodelovanje na področju elektronskih medijev neizogibno in nujno.

Ker bo reforma skupnega avdiovizualnega pravnega okvira EU v letu 2016 v polnem

razmahu, bo glavnina mednarodne dejavnosti agencije potekala v okviru Skupine

regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve ERGA, ki jo je ustanovila Evropska

komisija. Agencija bo sodelovala v delovnih skupinah Erge v skladu s programom

dela, o katerem bodo regulatorji odločali konec novembra 2015. Takrat bo znano,

katere delovne skupine bodo delovale v letu 2016 in pri katerih temah bi agencija

lahko sodelovala. Nekatere delovne skupine, ki so delovale v letu 2015, utegnejo

zaradi obsega dela svoje delo nadaljevati oziroma ga zožiti na katerega od

pomembnih vidikov razprave. Dileme glede obsega in načinov prihodnje skupne

regulacije na ravni EU; možnosti ureditve neodvisnosti medijskih regulatorjev na

ravni EU; oblikovanja (usklajenih) podlag za zaščito otrok pred potencialno

škodljivimi vsebinami v digitalnem okolju; ter problematike teritorialne pristojnosti

namreč ostajajo aktualne in nerazrešene. Ob tem bo agencija še naprej sodelovala

v evropski platformi regulatorjev EPRA, ki pokriva širše geografsko in vsebinsko

območje, saj obravnava tudi teme izven običajne agende Evropske unije, ter v

Odboru za stike pri Evropski komisiji, ki ima pomembno vlogo pri reševanju sporov

glede jurisdikcije. Pripravljala bo tudi gradiva za srečanja povezave

Stran 62 od 103

srednjeevropskih regulatorjev CERF in druge mednarodne pobude s področja

njenega dela. Prispevke zahteva tudi vzdrževanje informativne baze o ponudbi

avdiovizualnih medijskih storitev (baza MAVISE), ki jo za Evropsko komisijo ureja

Avdiovizualni observatorij Sveta Evrope.

3. KOORDINACIJA RABE RADIJSKEGA S PEKTR A IN WRC'15

Raba radijskega frekvenčnega spektra zahteva stalno mednarodno dogovarjanje in

usklajevanje. Poleg dejavnosti v okviru Evropske unije agencija na tem področju

zagovarja interese Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah, kot so CEPT,

HCM, Severnoatlantska vojaška zveza NATO, Mednarodna telekomunikacijska

zveza ITU ter SIST/ETSI. Ker je v letu 2015 eden pomembnejših projektov agencije

aktivna priprava na Svetovno radiokomunikacijsko konferenco WRC'15, potekajočo

med 2. do 27. novembrom 2015, na kateri se bo sprejemalo temeljne odločitve v

zvezi z radiofrekvenčnim spektrom v prihodnosti, med drugim tudi o dodatni

dodelitvi radiofrekvenčnih pasov širokopasovnim storitvam, bo po končani

konferenci, torej v večjem delu v letu 2016, treba sprejete dokumente vključiti v

slovenski pravni red in posodobiti Načrt uporabe radijskih frekvenc (NURF).

Predhodno bo agencija v okviru držav, ki delujejo v CEPT, sodelovala pri pripravi

predlogov, ki se bodo obravnavali na sami konferenci. Nadaljevala bo tudi

aktivnosti pri usklajevanju frekvenc za privatne mobilne storitve (PMR) pod 1 GHz s

sosednjimi državami in z obrambo radijskega spektra Republike Slovenije pred

škodljivimi vplivi ali zasedbo s storitvami, ki izvirajo iz Republike Italije.

4. POENOTENJE REGULACIJE I N UPORABE Š TEVILSKIH VIROV

V okviru ECC CEPT bo agencija tudi v letu 2016 aktivno sodelovala pri pripravi

dokumentov in oblikovanju politik glede oštevilčenja in prenosljivosti številk ter

novih zahtev, kot je zahteva po ločitvah pasu za komunikacijo m2m.

Stran 63 od 103

5. POŠTNA DIR EKTIVA IN SKUPI NE ERGPAgencija bo sodelovala pri aktivnostih Evropske komisije in mednarodnih

sektorskih združenj. Evropski komisiji bo posredovala podatke in informacije v

skladu s Poštno direktivo. Predstavniki agencije se bodo udeleževali sestankov

Odbora za poštno direktivo (PDC), v okviru dejavnosti Evropskega združenja

poštnih regulatorjev (ERGP) pa sestankov štirih delovnih skupin (Regulatory

Accounting, Implementation and evolution of USO, End Users Satisfaction, Cross-

border). Dva sestanka delovnih skupin bo agencija v letu 2016 tudi gostila. Poleg

tega se bo udeležila kongresa Svetovne poštne zveze (UPU), ki bo potekal od 19.

septembra do 7. oktobra 2016 v Istanbulu. Svetovna poštna zveza je pred

pomembnimi razpotji, ki se ne tičejo samo zveze same, temveč celotnega trga

poštnih storitev. V pripravah na kongres se bodo predstavniki agencije udeležili

tudi plenarnega zasedanja Administrativnega sveta (CA). Agencija bo ob tem

dejavna v Evropskem odboru za poštno regulativo (CERP) in njegovih dveh delovnih

skupinah (Policy, UPU) ter bo spremljala oblikovanje predlogov sprememb aktov

Svetovne poštne zveze za bližajoči se kongres. Poleg tega agencija načrtuje vsaj dve

bilateralni srečanji s tujimi regulatorji v zvezi z aktualno problematiko na področju

poštnih storitev.

6. RAZVOJ REGULACIJE ŽEL EZNIŠKEGA PROM ETA

Predstavniki agencije bodo v letu 2016 še naprej aktivni v delovnih skupinah

Evropske komisije (DG MOVE – ENRRB, SERAC, RMMS) za pripravo stališč za

sprejem izvedbenih aktov k Direktivi 2012/34/EU o vzpostavitvi enotnega

evropskega železniškega območja ter pripravi zakonodajnih aktov četrtega

železniškega paketa. Podobno bo v pripravo skupnih stališč do predlogov

izvedbenih aktov k direktivi in zakonodajnih aktov četrtega železniškega paketa

usmerjeno sodelovanje v delovnih skupinah združenja neodvisnih regulativnih

organov IRG-Rail. Nadaljevala pa se bo tudi izmenjava dobrih praks pri regulaciji

železniškega trga in pri reševanju zahtevnejših vprašanj.

Stran 64 od 103

XIII KADROVSKI NAČRT

V agenciji je bilo 1. septembra 2015 s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

zaposlenih 77 javnih uslužbencev ter s pogodbo o zaposlitvi za določen čas za

nadomeščanje uslužbenke na dopustu za nego in varstvo otroka še ena uslužbenka.

Ker agencija zaposluje osebo, ki ji je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje Slovenije priznana pravica do dela s polovico polnega delovnega časa,

je v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov delno

oproščena plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide.

Za redne predhodne oziroma ciljne obdobne zdravniške preglede agencija skrbi

prek pooblaščenega zdravnika, za usposabljanja s področja varstva pri delu pa s

pomočjo zunanjega strokovnega pooblaščenca iz varstva pri delu.

Agencija zagotavlja podporo za delovanje treh svetov: Sveta agencije, Sveta za

elektronske komunikacije in Sveta za radiodifuzijo. Člane svetov imenujeta vlada

(Svet agencije) in državni zbor (neodvisna strokovna sveta Svet za elektronske

komunikacije in Svet za radiodifuzijo) in niso zaposleni na agenciji.

V skladu s potrjenim Programom dela in finančnim načrtom za leto 2015 agencija

nadaljuje z uresničevanjem napovedane kadrovske krepitve strokovnih področij

agencije. Aprila 2015 je z razpisom prostih delovnih mest, objavljenih na Zavodu

Republike Slovenije za zaposlovanje, na spletnem portalu Moje delo in na spletni

strani Agencije, v svoje vrste povabila šestnajst novih sodelavcev, strokovnjakov s

področja regulacije in nadzora telekomunikacij in radiofrekvenčnega spektra,

spremljanja kakovosti širokopasovnih storitev, nadzora infrastrukturnih investicij,

regulacije in nadzora trga poštnih storitev, regulatornega računovodstva ter dela z

dokumentarnim in arhivskim gradivom.

Za potrebe kakovostne in profesionalne izvedbe selekcijskih postopkov v okviru

razpisanih delovnih mest je agencija predhodno sprejela »Metodologijo izbirnega

postopka«, v kateri je natančno popisala potek izbirnega postopka in definirala

naloge vseh akterjev, vključenih v izbirne postopke, tj. tistih, ki pregledujejo vloge

kandidatov, izvajajo selekcijske intervjuje, opravljajo preizkuse/testiranja ter

predlagajo izbor kadrov. Hkrati je k sodelovanju pri izvedbi razgovorov in testiranj

kandidatov v izbirnih postopkih povabila tudi usposobljene zunanje strokovnjake.

Njihova naloga je agenciji pomagati prepoznati in izbrati najboljše kandidate za

razpisana delovna mesta.

Glede na to, da je Metodologija izbirnega postopka predvidela pet faz izbirnega

postopka, gre za zahteven, poglobljen in časovno obsežen proces. Cilj je izbor in

Stran 65 od 103

zaposlitev najboljših kandidatov. Kljub velikemu številu prijavljenih pa agencija po

izvedbi strokovno podprtih izbirnih postopkov ugotavlja, da se za posamezna

delovna mesta niso potegovali dovolj strokovno usposobljeni oziroma primerni

kandidati, zato v okviru odprtega razpisnega postopka na posamezna delovna

mesta za zdaj ne bo zaposlila nobenega. Postopke za nezasedena delovna mesta bo

ponovila. Po zaključenem procesu napovedane kadrovske krepitve bo zaposlovala

94 uslužbencev

Za obdobje 2016 in 2017 agencija ne načrtuje dodatnih zaposlitev, pri čemer

vztraja pri ohranitvi odobrenega skupnega števila zaposlenih (tj. 94 uslužbencev).

V primeru spremembe zakonodaje, ki bi imela za posledico prevzem novih

pristojnosti, dodatnih zaposlitev ni mogoče izključiti. Za tak primer je število in

profil novih uslužbencev težko napovedati, saj je v celoti odvisen od obsega in

vsebine bodočih zakonskih sprememb. Srednjeročno, tj. po letu 2017, bodo nujne

določene kadrovske okrepitve, saj agencija v primerjavi s podobnimi

konvergentnimi regulatorji v EU sodi med kadrovsko manj močne.

Stalno spreminjajoče se razmere na hitro razvijajočih se trgih iz okvira pristojnosti

agencije zahtevajo konstanten strokovni razvoj zaposlenih, zato bo izobraževanje

in usposabljanje uslužbencev agencije pomembnejši projekt kadrovske službe v

letu 2016, ki mu bo namenjen primerno obsežen del resursov. Agencija bo v ta

namen organizirala v večji meri skupinska in deloma individualna strokovna

izobraževanja. Obenem bo agencija z že začetim programom izobraževanj za

pridobitev mehkih znanj in veščin nadaljevala s procesom razvoja osebnih

kompetenc uslužbencev agencije. Pomemben poudarek bo na učinkovitem

strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju novih kadrov, da se bodo hitro

vključili v delovne procese. Pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz njenega

poslanstva, bo agencija vztrajala pri visokih strokovnih, vodstvenih in drugih

kriterijih zaposlenih, ki so pogoj za uspešno delo in doseganje pričakovanih

rezultatov.

V primeru spremenjenih kadrovskih potreb pri posameznih nalogah, organizacijskih

sprememb ali novo ugotovljenih dejstev lahko agencija v omejenem obsegu

spremeni porazdelitev novozaposlenih med posameznimi organizacijskimi področji,

kakor tudi njihovo število v okviru končnega skupnega števila 94 redno zaposlenih

ob koncu leta 2016.

Stran 66 od 103

Tabela 9: Kadrovski načrt agencije za 2016

1 Zaradi notranje reorganizacije bo prišlo do prehoda uslužbencev iz Sektorja za regulacijo telekomunikacij v Sektor za ekonomske analize. Skladno s spremembami, bo tako končno število uslužbencev v Sektorju za regulacijo telekomunikacij enajst (11) uslužbencev, v Sektorju za ekonomske analize pa deset (10) uslužbencev.

Stran 67 od 103

XIV PODPORA SEK IN SRDF1. SVET ZA ELEK TRONSKE KOMUNIKACIJESvet za elektronske komunikacije (SEK) je glede na določbe 229. člena ZEKom-1

organ za svetovanje pri usmerjanju razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu

potrošnikov na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji. Njegove

naloge obsegajo dajanje mnenj, priporočil in predlogov na področju elektronskih

komunikacij. Za mnenje lahko svet zaprosi tudi agencija sama. Po zakonu (231. člen

ZEKom-1) sicer mnenja, priporočila in predlogi sveta za agencijo niso zavezujoči,

vendar se mora agencija do njih opredeliti.

Agencija svoje naloge napoveduje v programih dela, njeni dokumenti z vplivom na

trg gredo v predhodno javno obravnavo, svet pa lahko v vseh primerih, kjer je to

ustrezno, predlaga sodelovanje. Pri tem je agencija svetu tudi v letu 2016

pripravljena priskrbeti vse nujne storitve, ki jih ta potrebuje pri oblikovanju mnenj,

priporočil in predlogov. Podobno bo poskrbela za predstavitev stanja na področju

elektronskih komunikacij, kadar bo od sveta prejela takšno pobudo.

V skladu s 6. točko 229. člena ZEKom-1 sekretar, ki ga zagotovi agencija, nudi

strokovno in administrativno pomoč svetu. Poleg tega agencija svetu zagotavlja

sejne sobe za seje in druge dogodke, upravljanje z dokumentacijo in poštne

storitve ter v okviru finančne podpore članom sveta izplačuje nagrade za udeležbo

na seji ter potne stroške, kot to določa Odlok o ustanovitvi Sveta za elektronske

komunikacije.

2. SVET ZA RADIODIFUZIJOAgencija na podlagi 103. člena ZMed zagotavlja finančna sredstva ter tehnično,

administrativno in strokovno podporo Svetu za radiodifuzijo (SRDF), ki je neodvisno

strokovno telo. SRDF daje predhodna mnenja in soglasja v postopkih, ki jih vodita

agencija in Ministrstvo za kulturo, ter sodeluje pri pripravljanju določenih aktov s

področja elektronskih medijev.

V okviru tehnične podpore agencija svetu zagotavlja sejne sobe za seje,

pripravljalne sestanke in morebitne druge javne dogodke ter vso infrastrukturo

(vložišče in dostop do sistema za upravljanje dokumentov; sekretarju SRDF

zagotavlja telefon, prenosni računalnik, prostor za delo in dostop do interneta). V

okviru finančne podpore agencija članom SRDF izplačuje nadomestila za opravljeno

delo ter potne stroške, kot to določa Odlok o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo.

Administrativno in strokovno pomoč agencija svetu zagotavlja s financiranjem

sekretarja. Dodatno strokovno podporo nudi v obliki posredovanja obstoječih

Stran 68 od 103

p o d a t k o v i n / a l i a n a l i z t e r š t u d i j a g e n c i j e , č e s v e t z a n j e z a p r o s i .

Stran 69 od 103

XV FINANČNI NAČRT

Finančni načrt agencije je finančno ovrednoten program dela, torej pripravljen na

podlagi nalog in pristojnosti agencije, ki izhajajo iz področne zakonodaje, drugih

predpisov ter evropske zakonodaje. Predstavlja predviden finančni okvir, v katerem

bo agencija delovala v letu 2016. Zasnovan je na splošnih izhodiščih javnega

financiranja, pri čemer je agencija sledila temeljnemu načelu previdnosti, ki

opozarja, da so poslovni dogodki povezani z negotovostjo in da je potrebna

previdnost pri načrtovanju, ter načeloma učinkovitosti in gospodarnosti.

Upoštevajoč slednje so sredstva načrtovana v višini, ki je nujna za zagotovitev

uspešnega in kakovostnega delovanja ter izvajanja nalog in projektov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je soglasji k programoma dela in finančnima načrtoma za leti 2014 in 2015 podalo 16. decembra 2014.

1. PRAVNE PODLAGE

Finančni načrt je agencija pripravila ob upoštevanju zakonskih podlag in vseh pripadajočih podzakonskih aktov in uredb, z vsemi spremembami, ki urejajo pripravo in sestavo finančnih dokumentov:

- Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov;

- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov;

- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava;

- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava;

- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega prava;

- Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ;

- Zakon o delovnih razmerjih;- Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015;- Zakon o javnih financah;- Zakon o računovodstvu;- Zakon za uravnoteženje javnih financ;

Stran 70 od 103

- Sklep o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS;- Slovenski računovodski standardi (SRS 20);- Statut Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Predpisi, ki določajo osnove za višino plače in delovno uspešnost zaposlenih:

- Kolektivna pogodba za javni sektor;- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti;- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne

uslužbence;- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem

sektorju;- Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne

uslužbence;- Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede;- Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju;- Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju;- Zakon za uravnoteženje javnih financ;- drugi predpisi.

2. EKONOMSKA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO FINANČNEGA NAČRTA

Po usmeritvah resornega ministrstva je agencija pripravila zadnji predlog Programa

dela in finančnega načrta s tarifami. Predlog je načrtovan na ekonomskih izhodiščih

(1.) prvega predloga, ki so po posameznih skupinah bilančnih postavk predstavljena

v nadaljevanju, ob načrtovani porabi realiziranega in potrjenega presežka leta 2014

v višini 2.398.136 EUR.

Agencija je/bo v letu 2015 pričela s posameznimi postopki oddaje javnih naročil za

material, blago, storitve oz. investicije, ki imajo podlago v načrtovanih odhodkih

leta 2015. Izvedba nakupov materiala, blaga in storitev ter investicijskih vlaganj, ki

bo sledila po zaključku predhodno navedenih postopkov oddaje javnih naročil, bo

financirana iz načrtovanega presežka leta 2015 in na tarifo leta 2016 ne vpliva,

medtem ko bodo dejanski stroški (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov za

leto 2016 = 871) in odliv denarnih sredstev z računa (Oznaka za AOP Izkaza

prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka za leto 2016 = 453 in 470) v

skupni vrednosti 589.600 EUR uresničeni v letu 2016.

Stran 71 od 103

Agencija je program dela in finančni načrt za leto 2016 v prvi različici (različica 1, 2.10.2015) zasnovala na podlagi vseh potrebnih stroškov za opravljanje z zakonom naloženih regulatornih nalog (stroški dela, blaga, storitev, investicij) in na tej osnovi načrtovala tarife za leto 2016. Drugi predlog tarif za leto 2016 (različica 2, 28.10.2015) je agencija zasnovala na istih izhodiščih ob dodatno upoštevani načrtovani porabi ocenjenega presežka leta 2015 v višini cca 1 mio EUR skladno s področno zakonodajo.

Obstoječi predlog tarif za leto 2016 je agencija zasnovala na izhodiščih (1.) prvega predloga ob dodatno upoštevani porabi potrjenega presežka leta 2014 v višini 2,4 mio EUR.

2.1 NAČ RTOVANJE PRIHODKOVAgencija je pri načrtovanju prihodkov upoštevala število točk za posamezno vrsto plačil, ki so jo ob upoštevanju veljavnih pravilnikov in na podlagi analize vseh ključnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na realnost ocene višine števila točk, podali odgovorni vodje posameznih sektorjev.

2.2 NAČ RTOVANJE STROŠKOV DELAAgencija je pri načrtovanju stroškov dela zasledovala cilj, da s prevzemanjem obveznosti do sedanjih in bodočih zaposlenih, kot jih določajo zakoni, predpisi ali kolektivne pogodbe ne bo ustvarjala morebitnega primanjkljaja sredstev za stroške dela, ki bi lahko nastal zaradi načrtovanega premajhnega obsega sredstev iz naslova novih zaposlitev, ki jih agencija potrebuje za doseganje ciljev iz programa dela, zato je pri načrtovanju stroškov dela upoštevala izračunano povprečje stroška dela na zaposlenega v višini 3.220 EUR, pri čemer je upoštevala:

- prenehanje uporabe plačne lestvice z znižanimi vrednostmi plačnih razredov;- sproščena napredovanja v višje plačne razrede za potencialnih 6 uslužbencev

agencije;- redna delovna uspešnost zaposlenih v višini 2 odstotka sredstev na osnovne

plače ni načrtovana;- jubilejne nagrade pridobijo le zaposleni, ki je za posamezni jubilej še niso

prejeli v javnem sektorju (predvidene za 8 zaposlenih v vrednosti 288,76 EUR na zaposlenega);

- regres za letni dopust je načrtovan za zaposlene, ki so uvrščeni v 50. in nižji plačni razred v višini, ki je odvisna od uvrstitve v plačne razrede: do vključno 15. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 EUR, od 16. do vključno 30. plačnega razreda v znesku 484,40 EUR, od 31. do vključno 40. plačnega

Stran 72 od 103

razreda v znesku 346 EUR in od 41. do vključno 50. plačnega razreda v znesku 100 EUR;

- pri povračilih stroškov zaposlenih iz naslova stroškov prevoza na/iz dela upoštevan najugodnejši oz. najcenejši način prevoza;

- pri povračilih stroškov zaposlenih iz naslova stroškov prehrane med delom in prevoza na/iz dela upoštevano izkustveno povprečno obdobje odsotnosti v letu 42 dni;

- premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so načrtovane glede na trenutno vrednost.

2.3 NAČ RTOVANJE STROŠKOV BLAGA , STORITEV IN INVESTIC IJPri načrtovanju posameznih postavk odhodkov iz naslova nabav materiala, blaga in storitev je agencija upoštevala:

- predviden obseg dela ter število zaposlenih, razviden iz programa dela,- že dogovorjene pogodbene vrednosti posameznega blaga in storitev, ki bodo v

veljavi tudi v letu 2016,- sedem-mesečno realizacijo odhodkov leta 2015 ter realizacijo posameznih vrst

odhodkov leta 2014 predvsem za načrtovanje stroškovnih postavk, ki so bolj ali manj stalne iz leta v leto (t. i. obratovalni stroški – stroški za ogrevanje, električno energijo, vodo, odvoz smeti, čiščenje ipd.),

- pri stroških za službena potovanja višino povračil zaposlenim v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino in v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor ter na podlagi ZUJF-a.

Stran 73 od 103

2.4 OBLIKA IN VSEBINA LETNEGA FINANČ NEGA NAČ RTAFinančni načrt agencije ima splošni del in glede na naravo in obseg dejavnosti skladno z drugim in četrtim členom Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov posebnega dela ne izkazuje. V splošnem delu finančnega načrta so prihodki in odhodki prikazani po ekonomski klasifikaciji, upoštevaje enotni kontni načrt, ki ga določa Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter upošteva izkaze, ki jih za pripravo letnih poročil določa Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega prava. Vsebina podatkov, ki so predstavljeni v predpisanih izkazih, je opredeljena z računovodskimi predpisi ter računovodskimi standardi. Agencija je v pojasnilih k izkazom podala tudi druge računovodske informacije, za katere je ocenila, da so pomembne za ustrezno razkritje postavk izkazov prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter financiranja.

V finančnem načrtu agencija prikazuje podatke o:

1. realizaciji prihodkov in odhodkov za preteklo leto (leto 2014), kot je izkazana v sprejetem letnem poročilu,

2. načrtu prihodkov in odhodkov za tekoče leto (leto 2015),3. oceni realizacije prihodkov in odhodkov za tekoče leto (leto 2015),4. načrt prihodkov in odhodkov za prihodnje leto (leto 2016).

Finančni načrt agencije obsega tudi naslednje ločene prikaze:

A. Na prihodkovni strani:– Pregled gibanja potrjenih in predlaganih tarif v letih 2009 do

2016B. Na odhodkovni strani:

– Načrt investicijskih nabav po vrstah investicij v letu 2016– Načrt tekočega vzdrževanja v letu 2016

Agencija v pojasnilih k izkazom dodatno razkriva in utemeljuje nastala večja odstopanja iz naslova:

a. primerjave ocene realizacije prihodkov in odhodkov za tekoče leto s finančnim načrtom tekočega leta (indeks OCENA REALIZACIJE 2015 / FN 2015);b. primerjave načrta prihodkov in odhodkov za prihodnje leto z oceno realizacije prihodkov in odhodkov za tekoče leto (indeks FN 2016 / OCENA REALIZACIJE 2015).

Stran 74 od 103

Finančni načrt neodvisnega strokovnega telesa – Sveta za radiodifuzijo (SRDF), agencija prikazuje ločeno v poglavju 7.

Pri napovedi realizacije prihodkov in odhodkov za leto 2015 bo agencija, upoštevajoč morebitna nova dejstva, izvedla posamezne potrebne prilagoditve ocene.

2.5 S ISTEM SPREMLJANJA IN RAZPOREJANJA STROŠKOV Z A POTREBE NAČ RTOVANJAVzpostavljen sistem načrtovanja, evidentiranja in spremljanja stroškov agencije v

kar največji meri zagotavlja transparentnost poslovanja in pravilnost določanja

vrednosti točke za posamezno vrsto plačila.

Stroški v agenciji nastajajo v povezavi z opravljanjem posameznih zvrsti dejavnosti

v okviru prostorsko in stvarno zaokroženih delov agencije. Navedene dejavnosti so

sestavljene iz skupka nalog, ki se izvajajo v določenem časovnem obdobju (trajne

ali projektne) in soustvarjajo končni učinek posamezne dejavnosti oz. se

razporejajo na vir financiranja (obvestila, številke, frekvence, poštne storitve,

medijske storitve, storitve železnice). Agencija tako zajema, načrtuje in spremlja

stroške po cca 200 nalogah v okviru različnih dejavnosti in izkazuje vire, iz katerih

se posamične naloge tudi financirajo. To ji po eni strani omogoča razmeroma

natančno in pravilno informacijo za potrebe izvajanja notranjega nadzora nad

stroški posameznih oddelkov oz. sektorjev ter z odgovornostjo vodij v tej zvezi ter

po drugi strani ustrezno in kar se da natančno razporeditev stroškov po

posameznih virih financiranja in s tem določitev višine vrednosti točke oz. tarife za

posamezne vrste plačil.

Pri izbiri načina vodenja in razporejanja stroškov, ki je podlaga za izračun vrednosti

točke (tarife) za posamezno vrsto plačil agencija upošteva veljavne predpise -

ZEKom-1, Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo elementov oštevilčenja,

Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc, Pravilnik o načinu

izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma

vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo,

Pravilnik o načinu izračunavanja in poravnave plačil za izvajanje poštnih storitev,

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu. Iz navedenih

zakonov in predpisov v splošnem izhaja, da mora agencija s plačili iz posameznih

naslovov (tarifami) pokriti stroške, ki jih ima z opravljanjem posameznih zvrsti

dejavnosti vezano na izvrševanje določb področnih zakonov ter sorazmerni delež

stroškov skupnih služb agencije.

Upoštevajoč navedeno, agencija posamezne naloge neposredno bremeni s stroški

dela, materiala, storitev ter investicijskih vlaganj, ki se neposredno nanašajo na

Stran 75 od 103

izvedbo določene naloge. Posredne ali splošne stroške, ki so povezani z delovanjem

skupnih služb agencije, razporeja na posamezne vire financiranja na podlagi

izbrane osnove (ključa) – deleža načrtovanih neposrednih delovnih ur, izraženih v

enoti ČM (človek-meseci), po posameznem viru financiranja. Tveganje, ki se

pojavlja pri prizadevanju za določitev čim bolj točne vrednosti točke oziroma tarife

in izhaja pretežno s strani posrednih stroškov oziroma opredelitve primerne

osnove za njihovo razporejanje, agencija obvladuje na način, da poskuša kar največ

stroškov že v izvoru neposredno razporediti na posamezno nalogo. Delež

posrednih stroškov v vseh stroških v načrtu za leto 2016 tako znaša približno 23,0

% in je za eno odstotno točko višji od deleža v načrtu za leto 2015 predvsem zaradi

povečanja deleža investicijskih vlaganj na nalogah oziroma projektih, ki so v

pristojnosti skupnih služb agencije (na primer nadgradnja informacijsko

komunikacijske tehnologije, nakup programske opreme za centralizirano

upravljanje in zagotavljanje varnosti, razvoj dodatnih funkcionalnosti poslovne

informatike, prenova poslovnih prostorov agencije za potrebe nastanitve novo

zaposlenih uslužbencev ter ureditve stalne arhivske zbirke ipd.).

Agencija načrtuje, spremlja in izkazuje stroške v izkazih, namenjenih zunanjemu

računovodskemu poročanju, upoštevajoč računovodske predpise ter standarde po

naravnih vrstah, torej glede na to, katera prvina jih je povzročila – stroški

materiala, stroški storitev, amortizacija, stroški dela, finančni odhodki, drugi

odhodki.

3. PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODK OV FINANČNEGA NAČRTA PO NAČELU DENARNEGA TOKA

Finančni načrt agencije je pripravljen po načelu denarnega toka in zajema vse

predvidene prihodke in odhodke (prejemke in izdatke), ki bodo plačani v korist

agencije in izplačani v breme agencije v prihodnjem koledarskem letu ob

upoštevanju naslednjih izpolnjenih pogojev:

- da bodo poslovni dogodki, ki bodo imeli za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, v prihodnjem letu tudi nastali, in- da bo v prihodnjem letu prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta (vključno z morebitnim pobotom), pri čemer je agencija upoštevala 30-dnevni plačilni rok, ki prične teči od dne prejema računov, ki med drugim dokazujejo nastanek poslovnih dogodkov.

V finančnem načrtu so prikazani vsi prihodki in odhodki (prejemki in izdatki), ki jih

bo agencija pridobila in izplačala iz naslova opravljanja javne službe, medtem ko

Stran 76 od 103

prihodki in odhodki (prejemki in izdatki) iz naslova prodaje blaga ali storitev na trgu

niso izkazani, saj agencija ne opravlja tržne dejavnosti.

Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka se nahaja na naslednji

strani.

Stran 77 od 103

Tabela 10: Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka POTRJEN PREDLOG

IPO DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DTFINANČNI

NAČRTFINANČNEGA

NAČRTA 2015 2016

2 3 5 6 7 8 = 6 / 5 9 = 7 / 6I. SKUPAJ PRIHODKI (402+431) 401 7.345.192 7.341.640 4.487.249 100,0 61,11. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (403+420) 402 7.345.192 7.341.640 4.487.249 100,0 61,1A. Prihodki iz sredstev javnih financ (404+407+410+413+418+419) 403 0 0 0B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe (421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)

4207.345.192 7.341.640 4.487.249 100,0 61,1

Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe 421 7.302.192 7.304.140 4.414.749 100,0 60,4Prihodki iz naslova izvajanja poštnih storitev 485.131 486.280 264.725 100,2 54,4Prihodki iz naslova odmere plačila številk 751.766 702.000 447.300 93,4 63,7Prihodki iz naslova obvestil 1.886.239 1.858.355 1.130.523 98,5 60,8Prihodki iz naslova frekvenc 3.325.520 3.410.000 1.806.665 102,5 53,0Prihodki od prodaje blaga in storitev - poštne nalepke 6.000 5.800 6.500 96,7 112,1Prihodki od medijev 680.955 675.640 609.025 99,2 90,1Prihodki - železnice 166.581 166.065 150.011 99,7 90,3Prihodki od administrativnih stroškov javne dražbe 0 0 0Prejete obresti 422 6.500 3.000 6.500 46,2 216,7Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 423 0 0 0Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 2.000 2.000 17.000 100,0 850,0Kapitalski prihodki 425 6.500 6.500 1.000 100,0 15,4Prejete donacije iz domačih virov 426 0 0 0Prejete donacije iz tujine 427 0 0 0Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč 428 0 0 0Prejeta s redstva iz proračuna Evropske unije iz ERDF 429 0 0 0Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 429 28.000 26.000 48.000 92,9 184,6Prejeta s redstva od drugih evropskih institucij 430 0 0 02. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (432+433+434+435+436) 431 0 0 0Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 0 0 0Prejete obresti 433 0 0 0Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 0 0 0Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 435 0 0 0Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe 436 0 0 0II. SKUPAJ ODHODKI (438+481) 437 7.509.166 5.252.667 7.480.460 70,0 142,41. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 438 7.509.166 5.252.667 7.480.460 70,0 142,4A. Plače in drugi izdatki zaposlenim (440+441+442+443+444+445+446) 439 3.144.032 2.552.755 3.094.474 81,2 121,2Plače in dodatki 440 2.912.751 2.368.410 2.897.626 81,3 122,3Regres za letni dopust 441 12.340 11.001 12.525 89,1 113,9Povračila in nadomestila 442 201.651 141.425 182.013 70,1 128,7Sredstva za delovno uspešnost 443 0 0 0Sredstva za nadurno delo 444 0 0 0Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0 0 0Drugi izdatki zaposlenim 446 17.290 31.919 2.310 184,6 7,2B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost (448+449+450+451+452) 447 480.648 383.220 470.066 79,7 122,7Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 259.161 207.160 256.424 79,9 123,8Prispevek za zdravstveno zavarovanje 449 207.622 169.340 205.415 81,6 121,3Prispevek za zaposlovanje 450 1.757 1.410 1.736 80,3 123,1Prispevek za starševsko varstvo 451 2.928 2.390 2.891 81,6 121,0Premije kolektivnega dod. pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 452 9.180 2.920 3.600 31,8 123,3C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe (454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)

4533.035.986 1.814.957 3.084.420 59,8 169,9

Pisarniški in splošni material in storitve 454 1.517.667 646.322 1.682.400 42,6 260,3Posebni material in storitve 455 29.700 29.700 26.500 100,0 89,2Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 127.430 105.541 112.200 82,8 106,3Prevozni stroški in storitve 457 27.900 27.900 29.500 100,0 105,7Izdatki za službena potovanja 458 226.687 198.264 205.730 87,5 103,8Tekoče vzdrževanje 459 327.022 299.187 325.550 91,5 108,8Poslovne najemnine in zakupnine 460 35.750 27.000 45.900 75,5 170,0Kazni in odškodnine 461 0 0 0Davek na izplačane plače 462 0 0 0Drugi operativni odhodki 463 743.830 481.043 656.640 64,7 136,5D. Plačila domačih obresti 464 0 0 0E. Plačila tujih obresti 465 0 0 0F. Subvencije 466 0 0 0G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0 0 0H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0 0 0I. Drugi tekoči domači transferji 469 0 0 0J. Investicijski odhodki (471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480) 470 848.500 501.735 831.500 59,1 165,7Nakup zgradb in prostorov 471 200.000 20.000 0Nakup prevoznih sredstev 472 65.000 53.466 0 82,3 0,0Nakup opreme 473 363.500 279.618 365.500 76,9 130,7Nakup drugih osnovnih sredstev 474 0 0 0Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 15.000 0 90.000Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 0 0 0Nakup zemljišč in naravnih bogastev 477 0 0 0Nakup nematerialnega premoženja 478 205.000 148.651 376.000 72,5 252,9Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring479 0 0 0Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480 0 0 02. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (482+483+484) 481 0 0 0A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 482 0 0 0B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na 483 0 0 0C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 484 0 0 0III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (401-437) 485 0 2.088.973 0III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI (437-401) 486 163.974 2.993.211

INDEKS OCENA REALIZACIJE

2015/ FN 2015

INDEKS FN 2016 / OCENA REALIZACIJE

2015

Oznaka za AOP

OCENA REALIZACIJE

JAN-DEC 2015

Stran 78 od 103

3.1 PRIHODKI

3.1.1 OC E NA R E A L I Z A C I J E P R I H O D KO V Z A L E T O 2015

Agencija ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila za 7.341.640 EUR prihodkov, in sicer

7.304.140 EUR prihodkov iz rednega poslovanja (99,5 %) in 37.500 EUR drugih

prihodkov (0,5 %).

V okviru prihodkov iz rednega poslovanja agencija ocenjuje, da bo ustvarila:

- 1.858.355 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za obvestila,- 702.000 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za uporabo

številskega prostora,- 3.410.000 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za uporabo

radijskih frekvenc,- 486.280 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za izvajanje

poštnih storitev in 5.800 EUR prihodkov iz naslova prodaje nalepk za prepoved dostavljanja v predalčnik,

- 166.065 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za izvajanje železniških storitev,

- 675.640 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco.

Glede na podano strukturo agencija ocenjuje, da bo pri rednem poslovanju največji

delež prihodkov ustvarila z zaračunavanjem uporabe radijskih frekvenc – 46,7 %,

preostanek pa z zaračunavanjem obvestil – 25,4 %, uporabe številskega prostora –

9,6 %, medijskih storitev – 9,3 %, poštnih storitev s poštnimi nalepkami – 6,7 % in

storitev železnice – 2,3 %.

Primerjalno s Programom dela in finančnim načrtom za leto 2015 agencija

ocenjuje, da bo skupne prihodke iz rednega poslovanja uresničila v načrtovani

višini, medtem ko bo v sami strukturi prihodkov prišlo do posameznih odstopanj

realizacije od načrta, in sicer:

- 27.884 EUR oz. 1,5 % manj prihodkov iz naslova obvestil in 49.766 EUR oz. 6,6 % manj prihodkov iz naslova uporabe številskega prostora

- 84.480 EUR oz. 2,5 % več prihodkov iz naslova uporabe radijskih frekvenc zaradi plačil terjatev s strani zavezancev, ki izhajajo iz izdanih odločb o odmeri plačil iz preteklih let (npr. plačilo terjatve s strani zavezanca T-2, d. o. o., v višini 76.300 EUR iz izdane odločbe leta 2014).

Stran 79 od 103

3.1.2 T A R I F E Z A L E T O 2016

TARIFE 2016, Z A S NO V A NE NA P O D L A G I S T R O Š K O V D E L O V A N J A A G E NC I J E

Agencija je, upoštevajoč načrtovano strukturo in obseg stroškov pri plačilih za

uporabo elementov oštevilčenja ohranila potrjeno višino tarife iz leta 2015,

medtem ko se je ocenjeno število točk zaradi vračila številskih blokov nekoliko

zmanjšalo. Pri plačilih na podlagi obvestila je agencija primerjalno z letom 2015

ohranila skupno višino tarife na enaki ravni.

Predvsem zaradi načrtovanega znižanja obsega stroškov, ki so potrebni za izvajanje

posameznih dejavnosti agencije, ter sorazmernega dela stroškov skupnih služb je

agencija pri ostalih plačilih v primerjavi z letom 2015 načrtovala znižanje tarif, in

sicer (1 različica PDFN 2016 podlaga za znižanje so stroškovne narave):

- pri plačilih za uporabo radijskih frekvenc znižanje za 0,07 EUR oziroma 8,0 % (znižanje stroškov najema zunanjih strokovnjakov ter investicijskih vlaganj v merilno opremo),

- pri plačilih na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (izvajanje medijskih storitev) znižanje za 0,1 EUR oziroma 6,7 %, med drugim zaradi večjega deleža financiranja dejavnosti iz vira radijskih frekvenc;

- pri plačilih za izvajanje poštnih storitev znižanje za 0,88 EUR oziroma 9,2 %,

- pri plačilih za izvajanje železniškega prometa znižanje za 0,87 EUR oziroma 9,6 % in dodatka za uporabnino za 1,07 %.

TARIFE 2016 – S T R O Š K O V NO NA R A V NA NE T A R I F E I N NA Č R T O V A NAP O R A B A P R E S E Ž K A L E T A 2015

V drugem predlogu tarif je agencija izhajala iz tarif zasnovanih na podlagi stroškov

delovanja agencije, znižanja stroškov leta 2016 in porabe ocenjenega presežka leta

2015 v višini cca 1 mio EUR (glede na 6. člen ZEKom-1 in ustrezne podzakonske

akte). Načrtovan presežek leta 2015 bo posledica neuresničenih stroškov dela

zaradi neizvedenih zaposlitev, neizvedenih projektov in načrtovanega znižanja

obsega stroškov.

Stran 80 od 103

TARIFE 2016 – S T R O Š K O V NO NA R A V NA NE T A R I F E I N P O R A B A P O T R J E N E G A P R E S E Ž K A L E T A 2014

Po usmeritvah resornega ministrstva je agencija pripravila zadnji predlog Programa

dela in finančnega načrta za leto 2016 s tarifami. Ta predlog je načrtovan na

ekonomskih izhodiščih (1.) prvega predloga, zasnovanega na podlagi stroškov

delovanja agencije, ob dodatno načrtovani porabi potrjenega presežka leta 2014 v

višini 2.398.136 EUR.

Predvsem zaradi porabe realiziranega presežka leta 2014 bo vpliv na trenutno

veljavne tarife leta 2015, kot sledi:

- pri plačilih za uporabo elementov oštevilčenja znižanje za 40 %, hkrati se bo nekoliko zmanjšalo tudi ocenjeno število točk zaradi vračila številskih blokov,tarifa je načrtovana v višini 0,71 EUR,

- pri plačilih na podlagi obvestila skupno znižanje za 39 % , pri čemer bo plačilo za obveznosti na podlagi obvestila iz ZEKom-1 znašalo 0,80 EUR in plačilo za obveznosti iz ZEKom-1 s področja gradnje, vzdrževanja, evidentiranja in souporabe javne infrastrukture, ki jih agencija krije z zaračunavanjem dodatka na tarifo na podlagi obvestila v višini 0,16 EUR,

- pri plačilih za uporabo radijskih frekvenc znižanje za 44 % (na znižanje vpliva tudi dodatno znižanje stroškov najema zunanjih strokovnjakov ter investicijskih vlaganj v merilno opremo), tarifa je načrtovana v višini 0,49 EUR,

- pri plačilih za izvajanje poštnih storitev znižanje za 45 %, pri čemer bo plačilo znašalo 5,24 EUR.

Pri plačilih na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in pri tarifi za izvajanje železniškega prometa upravljavec ni porabe presežka leta 2014, upoštevani pa so nižji načrtovani stroški. Agencija pri omenjenih tarifah v primerjavi z letom 2015 načrtuje: - pri plačilih na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma

vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (izvajanje medijskih storitev) znižanje za 0,10 EUR oziroma 6,7 %, med drugim dodatno tudi zaradi večjega deleža financiranja dejavnosti iz vira radijskih frekvenc;

- pri plačilih za izvajanje železniškega prometa znižanje za 0,87 EUR oziroma 9,6 % in dodatka za uporabnino za 1,07 %.

Stran 81 od 103

Tabela 11: Pregled gibanja potrjenih in predlaganih tarif v letih 2009 do 2016

Vrsta tarife 2009 2010 2011 2012Nepotrjene

tarife 2013Predlog FN 2014

2015(1)Predlog FN2016

(2)Predlog FN2016

Zadnji Predlog FN2016

na podlagi obvestila-po ZEKom-1 1,24 1,24 1,24 1,241,26 (+1,61%)

1,26 1,26 1,31 1,1 0,8

na podlagi obvestila CENTER ZA INVESTICIJE 0,42 0,32 0,27 0,23 0,16

za uporabo elementov oštevilčenja 1,13 1,13 1,13 1,131,18 (+4,42%)

1,18 1,18 1,18 0,98 0,71

za uporabo radijskih frekvenc 1,09 1,09 1,09 1,090,97 (-11,01%)

0,97 0,88 0,81 0,68 0,49

za izvajanje poštnih storitev 10,09 10,1 10,09 10,19,58 (-5,05%)

9,58 9,58 8,7 7,26 5,24

za izvajanje medijskih storitev - - - - 2,2 1,67 1,5 1,4 1,4 1,4

za izvajanje železniškega prometa prevozniki - - - -

9,39+1,14% od zaračunane uporabnine

8,37+1,02%

9,07+1,24% 8,2+1,07% 8,2+1,07% 8,2+1,07%

za izvajanje železniškega prometa upravljavec - - - - 9,39 8,37 9,07 8,2 8,2 8,2

3.1.3 N A Č R T P R I H O D KO V Z A L E T O 2016

Agencija načrtuje, da bo v letu 2016 ustvarila za 4.547.248 EUR prihodkov, in sicer 4.474.748 EUR prihodkov iz rednega poslovanja (98 %) in 72.500 EUR drugih prihodkov (2 %).

V okviru prihodkov iz rednega poslovanja agencija načrtuje, da bo ustvarila:

- 1.130.523 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za obvestila,

- 447.300 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za uporabo številskega prostora,

- 1.841.665 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za uporabo radijskih frekvenc,

- 264.725 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za izvajanje poštnih storitev in 6.500 EUR prihodkov iz naslova prodaje nalepk za prepoved dostavljanja v predalčnik,

- 634.005 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco,

- 150.011 EUR prihodkov iz naslova izdaje odločb o odmeri plačil za izvajanje železniških storitev.

Glede na podano strukturo agencija načrtuje, da bo pri rednem poslovanju največji delež prihodkov ustvarila z zaračunavanjem uporabe radijskih frekvenc – 40,9 %,

Stran 82 od 103

preostanek pa z zaračunavanjem obvestil – 25,6 %, uporabe številskega prostora –10,1 %, medijskih storitev – 13,8 %, poštnih storitev s poštnimi nalepkami – 6,1 %, in storitev železnice –3,4 %.

V okviru skupno načrtovanih prihodkov bo agencija del prihodkov v višini 60.000 EUR namenila za financiranje dejavnosti Sveta za radiodifuzijo, in sicer v razmerju 58,3 % oziroma 35.000 EUR iz vira plačil za uporabo radijskih frekvenc in 41,7 % oziroma 25.000 EUR iz vira plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo. Navedeni prihodki so izkazani v ločenem izkazu v poglavju 7 in so vključeni v predhodno predstavljenem skupnem obsegu in strukturi načrtovanih ustvarjenih prihodkov.

Stran 83 od 103

Slika 2: Načrtovana struktura prihodkov iz rednega poslovanja leta 2016

V strukturi drugih prihodkov agencija načrtuje, da bo ustvarila predvsem prihodke iz naslova povračil sredstev iz proračuna Evropske unije (povračila stroškov letalskih kart), zaračunanih stroškov opravljenih revizijskih postopkov, prodaje opredmetenih osnovnih sredstev (računalniška oprema, vozilo), prihodke od obresti iz naslova vezave prostih denarnih sredstev pri zakladnici enotnega zakladniškega računa države (EZR) ter druge tekoče prihodke iz naslova izvajanja javne službe.

Za namen ponazoritve realne in transparentne primerjave gibanja prihodkov ter ugotavljanja vzrokov za odstopanja med načrtovanimi kategorijami leta 2016 in oceno ustvarjenih v letu 2015 bomo tovrstne vplive, ki nastajajo zaradi denarnega toka, izključili, zato v nadaljevanju primerjave prihodkovnega dela iz naslova rednega poslovanja izhajamo iz obračunskega izkaza prihodkov in odhodkov (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov = 861; vključno z Izkazom prihodkov in odhodkov SRDF).

Stran 84 od 103

Tabela 12: Primerjava načrtovanih obračunskih prihodkov leta 2016 glede na leto 2015

Ocena realizacije 2015

FN 2016

1 2 3 = 2- 1 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) 860 7.308.965,00 4.414.749,00 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 7.302.965,00 4.408.249,00 2.894.716,00 - Prihodki iz naslova tekočega transfera - - - - Prihodki od plačil na podlagi obvestila - 1.909.760,00 1.130.523,00 779.237,00 - Prihodki od plačil za uporabo radijskih frekvenc - 3.325.520,00 1.806.665,00 1.518.855,00 - Prihodki od plačil za uporabo številk - 739.000,00 447.300,00 291.700,00 - Prihodki od plačil za izvajanje poštnih storitev - 486.300,00 264.725,00 221.575,00 - Prihodki od medijev - 676.320,00 609.025,00 67.295,00 - Prihodki iz naslova transfera ERDF - - - - Prihodki iz naslova železnic - 166.065,00 150.011,00 16.054,00 -

VPLIV NA PRIHODKE= NIŽJI STROŠKI IN NIŽJE TARIFE zaradi

porabe presežka v 2016Izkaz prihodkov in odhodkov določeni uporabniki

Oznaka za AOP

ZNESEK

V primerjavi z oceno realizacije leta 2015 agencija načrtuje, da bo v letu 2016 ustvarila skupno za 2.894.716 EUR manj prihodkov iz naslova rednega poslovanja, predvsem zaradi znižanja vrednosti tarif:

- zmanjšanja prihodkov na podlagi obvestila za 779.237 EUR (41 % znižanje prihodkov v letu 2016, glede na oceno realizacije leta 2015)

- zmanjšanja prihodkov iz naslova uporabe elementov oštevilčenja za 291.700EUR (znižanje prihodkov za 39%)

- zmanjšanja prihodkov iz naslova zaračunanih plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v vrednosti 67.295 EUR oz. 10 % zaradi znižanja tarife primerjalno z letom 2015 za 0,10 EUR oziroma 6,7 %, in manjšega neto znižanja števila točk (število točk pri izdajateljih televizijskih programov se je nekoliko znižalo, pri ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pa zaradi večjega števila vpisanih ponudnikov zvišalo),

- zmanjšanje prihodkov iz naslova uporabe radijskih frekvenc v vrednosti 1.518.855 EUR oz. 46 % zaradi znižanja tarife in znižanja števila točk (npr. nepodelitev dveh blokov v pasu 1800 MHz in podelitev frekvenc za DAB-omrežje),

- zmanjšanja prihodkov iz naslova izvajanja poštnih storitev v vrednosti 221.575EUR oz. 46 % zaradi znižanja tarife primerjalno z letom 2015

- zmanjšanja prihodkov iz naslova izvajanja železniških storitev v vrednosti 16.054 EUR oz. 10 % zaradi znižanja tarife primerjalno z letom 2015.

V okviru drugih prihodkov (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov = 866) agencija načrtuje, da bo ustvarila za 32.470 EUR oziroma 99,8 % več prihodkov, in sicer predvsem iz naslova večjega načrtovanega obsega povračil sredstev iz

Stran 85 od 103

proračuna Evropske unije (večji delež povračil stroškov letalskih kart) in iz naslova načrtovanega zaračunavanja stroškov izvedbe revizijskih postopkov pri operaterjih.

3.1.4 T V E G A NJ A

Agencija na podlagi 6. člena ZEKom-1 zaračunavava zavezancem (operaterjem) plačila na podlagi obvestila, ki krijejo stroške, ki jih ima agencija z opravljanjem tega dela dejavnosti oz. izvrševanjem določb ZEKom-1. Višina plačila se izračuna tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke, določeno s tarifo, ki je splošni akt agencije. Število točk je nominalno enako 0,1 % letnega prihodka, ki ga ima posamezni operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (t. i. prihodek panoge), pri čemer ne glede na letni prihodek operaterja število točk ne more biti manjše od 100.

Operater mora vsako leto do 31. marca obvestiti agencijo o višini prihodkov panoge, sicer agencija pri izračunu upošteva celotni prihodek operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. V povezavi z navedeno obveznostjo operaterjev je agencija pri posameznih operaterjih, katerih skupni ocenjeni prihodki panoge predstavljajo razmeroma velik delež prihodkov panoge in posledično velik delež števila točk (cca 10 %), prepoznala razmeroma visoko tveganje neporočanja oz. napačnega poročanja višine prihodkov panoge. Z namenom obvladovanja navedenega tveganja je/bo sprejela ustrezne ukrepe, ki jih določa zakonodaja (6. člen ZEKom-1), in sprožila posamezne revizijske postopke s ciljem določitve resnične in poštene višine prihodkov. Ker pa agencija do pravnomočnega zaključka revizijskih postopkov ne more izdati odločb o odmeri plačil, to obenem pomeni, da zadevnih prihodkov ne more vključiti v svoje računovodske izkaze.

Pri posameznih zavezancih že potekajo revizijski postopki in v kolikor bo tudi v letu 2016 obstajal utemeljen dvom v resničnost posredovanih podatkov, bo potrebno pričeti z novimi revizijskimi postopki. Zaradi navedenih razlogov in možnosti pritožbe zavezancev na sodišču (morebitno zadržanje odločbe), bi lahko prišlo do zamika izdaje odločb na konec leta 2016 oz. v leto 2017 in posledično do manjše višine ustvarjenih prihodkov od predvidenih v letu 2016. Navedeno tveganje je agencija ovrednotila v višini cca 107.000 točk oz. cca 142 tisoč EUR.

Stran 86 od 103

3.2 ODHODKI

3.2.1 OC E NA R E A L I Z A C I J E O D H O D K O V Z A L E T O 2015

Agencija ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila za 5.252.667 EUR odhodkov, in sicer za 2.935.975 EUR odhodkov iz naslova plač in drugih izdatkov zaposlenim ter pripadajočih prispevkov delodajalcev za socialno vrednost (55,0 %), za 1.814.957 EUR odhodkov iz naslova nakupov materiala, blaga in storitev (34,5 %), ter za 501.735 EUR investicijskih odhodkov (9,5 %).

P L A Č E

V okviru odhodkov iz naslova plač in drugi izdatki zaposlenim ter pripadajočih prispevkov delodajalcev za socialno vrednost je agencija izhajala iz načrtovane potrebne porabe sredstev za 80 zaposlenih v obdobju načrtovanja (ena zaposlitev za polovičen delovni čas; 954 ČM) ter dodatnih 14 novo zaposlenih (12 zaposlenih za celo leto ter 2 zaposlena za 9 mesecev - 162 ČM) po povprečni plačni postavki 3.230 EUR na zaposlenega (3.624.680 EUR).

Pri določanju višine povprečne plačne postavke za leto 2015 je agencija upoštevala načrtovani strošek bruto plač zaposlenih ob predpostavki prenehanja uporabe plačne lestvice z znižanimi vrednostmi plačnih razredov ter po sproščenih napredovanjih uslužbencev v mesecu aprilu 2014 ter z vključenim dodatkom za minulo delo in morebitnim dodatkom za specializacijo ali magisterij, strošek prispevkov delodajalcev za socialno varnost (16,1 % na bruto plačo), povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na/iz dela, strošek regresa za letni dopust in strošek premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.

V okviru stroškov dela je agencija ustvarila skupaj za 688.705 EUR oz. za 19,0 % nižje stroške od načrtovanih (Oznaki za AOP = 439 + 447), in sicer predvsem zaradi:

– manjšega obsega izplačil denarnih sredstev zaposlenim zaradi neizvedenih predvidenih zaposlitev dodatnih 14 uslužbencev glede na kadrovski načrt ter neizvedene nadomestitve odhodov treh zaposlenih (delna uresničitev napovedanih zaposlitev šele konec leta 2015),

– neuresničenega prenehanja uporabe plačne lestvice z znižanimi vrednostmi plačnih razredov (zakonodajalec določil nadaljevanje uporabe navedene plačne lestvice šele konec leta 2014),

– spremenjenega načina obračuna stroškov prevoza (najcenejši način) in prihrankov iz navedenega naslova.

MA T E R I A L , B L A G O , S T O R I T V E T E R I N V E S T I C I J E

Stran 87 od 103

Agencija ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila za 1.814.957 EUR odhodkov iz naslova nakupov materiala, blaga in storitev (Oznaka za AOP = 453), in sicer:

- plačila stroškov pisarniškega in splošnega materiala in storitev v vrednosti 646.322 EUR. Ocenjeni ustvarjeni stroški bodo za 57 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi neizvedbe ali delne izvedbe projektov, kot so Javni razpis 700+, Uporaba 10Mhz + razpis, Stroškovna utemeljenost višine uporabnine (Sektor za regulacijo železniškega trga), Omrežna nevtralnost, Dostopovna in razdelilna točka, NGA BU model Digitalna agenda, Model – Gospodarska ponovljivost, regulacija ločenega računovodstva ipd.;

- plačila stroškov posebnega materiala in storitev v načrtovani vrednosti 29.700 EUR;

- plačila energije, vode, komunalnih storitev ter komunikacij v vrednosti 105.541 EUR. Ocenjeni ustvarjeni stroški bodo za 17 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi nižje realizacije stroškov mobilne in fiksne telefonije;

- plačila prevoznih stroškov in storitev v načrtovani vrednosti 27.900 EUR,- plačila izdatkov za službena potovanja v vrednosti 198.264 EUR. Ocenjeni

ustvarjeni stroški bodo za 13 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi nekoliko zmanjšane intenzivnosti mednarodnega sodelovanja v Sektorju za regulacijo telekomunikacij (na projektu Contact Network) in v Sektorju za regulacijo železniškega trga, neizvedene udeležbe na MS-EWG Users, neizvedbe projekta Uporaba 10 Mhz + razpis ipd.;

- plačila stroškov tekočega vzdrževanja v vrednosti 299.187 EUR. Ocenjeni ustvarjeni stroški bodo za 9 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi znižanja cene rednih polletnih pregledov DRNP postaj in novejše merilne opreme;

- plačila poslovnih najemnin in zakupnin v vrednosti 27.000 EUR. Ocenjeni ustvarjeni stroški bodo za 24,5 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi neizvedenega predvidenega najema poslovnih prostorov za novo zaposlene;

- plačila drugih operativnih odhodkov v vrednosti 481.043 EUR. Ocenjeni ustvarjeni stroški bodo za 35 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi manjšega obsega opravljenih izobraževalnih aktivnosti od predvidenega zaradi neizvedene zaposlitve večjega števila novo zaposlenih (kompleksnost razpisa, pomanjkanje ustreznih kandidatov ipd.).

V povezavi z nižjo realizacijo stroškov pisarniškega in splošnega materiala in storitev agencija v nadaljevanju izpostavlja predvsem namen in okoliščine izvedbe projekta Javni razpis 700+ v skupni načrtovani vrednosti 105.000 EUR. Zaradi trendov, ki kažejo, da se bo rast mobilnega interneta v Sloveniji močno povečala, kar posledično pomeni potrebo po dodatnem frekvenčnem spektru za zagotavljanje javnih mobilnih storitev, se je agencija z izvedbo javnega naročila za

Stran 88 od 103

izbiro ponudnika za izvedbo strokovnih svetovalnih storitev in dostopa do programske opreme za izvedbo kompleksne elektronske dražbe že konec leta 2014 začela pripravljati na nov javni razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje mobilnih storitev. Z dodelitvijo vseh razpoložljivih frekvenc agencija želi mobilnim operaterjem dovolj zgodaj zagotoviti predvidljivo investicijsko okolje, obenem pa bi to predstavljalo pomemben prispevek k uporabi brezžičnih tehnologij za stroškovno učinkovito izpolnitev zahtev iz Digitalne Agende, po kateri naj bi bil do leta 2020 vsem gospodinjstvom, tudi tistim na podeželju, omogočen hitri internet s prenosno hitrostjo vsaj 30 Mbit/s. V skladu s cilji zagotovitve ustreznega nacionalnega pokrivanja (tudi ruralnih območij), nadgradnje ciljev digitalne agende, vzpostavitve platforme za peto generacijo mobilnih omrežij, zagotovitve konkurenčnosti med operaterji možnosti izgradnje omrežja za storitve PPDR (javna zaščita in pomoč v nesrečah) ter iztrženja ustreznih enkratnih finančnih nadomestil za uporabo frekvenc (za državni proračun) bo agencija v letu 2016 ob prejemu ustreznih strateških usmeritev Vlade RS glede podelitve teh frekvenc izvedla javni razpis z javno dražbo za podelitev frekvenčnih pasov 700 MHz in drugih pasov (npr. 1400 MHz, 2300 MHz, 3500 MHz, 3700 MHz, ter nepodeljenega dela frekvenčnega pasu 1800 MHz oziroma morebiti nepodeljenega pasu 2100 MHz). Analizirala bo možnost uporabe frekvenc za mobilne terminale, ki se uporabljajo v t. i. »belem spektru« - WSD (White Space Devices) v celotnem UHF-pasu. Izvedla bo tudi javni razpis za uporabo frekvenc v pasovih 3500 MHz, 3700 MHz, 10 GHz in 12 GHz, in sicer za lokalno uporabo. Predmetni spekter bo na voljo za uporabo TRA-ECS, MMDS, BWA in P-P ali za druge prizemne sisteme, preko katerih se lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve. Javni razpisi in vse pripravljalne aktivnosti se bodo izvajali v okviru projekta Javni razpis 700+. Agencija projekta v letu 2015 torej ni izvedla, ker še ni razpolagala s pričakovanimi strateškimi usmeritvami Vlade RS glede podeljevanja navedenih frekvenc.

Agencija ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila za 501.735 EUR oz. 59 % načrtovanih investicijskih odhodkov (Oznaka za AOP = 470). Ocenjeni ustvarjeni investicijski odhodki bodo za 41 % nižji od načrtovanih predvsem zaradi neizvedenih ali delno izvedenih vlaganj v:

- nakup ter ureditev poslovnih prostorov in pisarniške opreme za novo zaposlene uslužbence v vrednosti 180.000 EUR: neizvedene načrtovane zaposlitve (kompleksnost razpisa, pomanjkanje ustreznih kandidatov ipd.),

- vzpostavitev tehnološke platforme za spremljanje QoSBB v vrednosti 135.000 EUR: vzpostavljen sistem AKOS Test Net, del načrtovanih aktivnosti, ki se nanašajo na nakup inštrumentov za meritve hitrosti širokopasovnih storitev, naročilo študij in raziskav ipd. ni bilo izvedenih zaradi neizvedenih zaposlitev strokovnjakov za področje QoS (kompleksnost razpisa, pomanjkanje ustreznih

Stran 89 od 103

kandidatov ipd.). Agencija je stroške za vzpostavitev platforme v PDFN 2015 načrtovala upoštevajoč izkušnje tujih regulatorjev, ki so na navedenem projektu realizirali bistveno višje stroške. Agencija načrtuje, da bo stroške navedenega projekta ustrezno znižala, preostanek sredstev pa namenila za uresničitev drugih projektov.

V povezavi s predstavljeno napovedjo realizacije odhodkov leta 2015 agencija izpostavlja predvsem kompleksnost postopkov oddaje javnih naročil ter skrbnost pri njihovi pripravi in vodenju. Agencija postopke oddaje javnih naročil izvaja v treh fazah, in sicer v predrazpisni oz. pripravljalni, razpisni oz. postopkovni in porazpisni oz. pogodbeni fazi.

Razpisna faza se začne s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila. V razpisni fazi strokovna komisija oblikuje razpisno dokumentacijo, objavi javno naročilo, vrednoti prejete ponudbe, odda javno naročilo in sklene pogodbo z izbranim ponudnikom. Razpisna faza običajno traja od enega do dva meseca (v primeru, da je naročilo objavljeno na nacionalnem portalu) oz. več kot dva meseca (ko je naročilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije). Po podatkih Direktorata za javno naročanje postopek javnega naročanja v povprečju traja 202,8 dni (od nastanka predloga za izvedbo postopka do podpisa pogodbe).

Porazpisna faza pa se izvaja po prevzemu obveznosti iz naslova javnega naročila, in sicer v obliki spremljanja oziroma nadzorovanja izvajanja predmeta javnega naročila.

Agencija načrtuje, da bo še v letu 2015 pričela s posameznimi postopki oddaje javnih naročil v skupni ocenjeni vrednosti cca 600.000 EUR, in sicer za naslednje namene:

- prenovo aktivnega omrežja v ocenjeni vrednosti 155.000 EUR, za katerega pričakuje, da se bo investicija v določenem obsegu pričela izvajati že v letu 2015,

- vzpostavitev e-vložišča v ocenjeni vrednosti 75.000 EUR,- storitve svetovanja na projektu NGA IN GOŠO v ocenjeni vrednosti 60.000

EUR,- izdelavo stroškovnega modela NGA BU model Digitalna Agenda v ocenjeni

vrednosti 50.000 EUR,- izdelavo modela Gospodarska ponovljivost (ERT) v ocenjeni vrednosti 50.000

EUR,- nakup nove merilne opreme na projektu Nadgradnje in posodobitve RNMS v

ocenjeni vrednosti 50.000 EUR,

Stran 90 od 103

- izdelavo študije, analiz ipd. na projektu Nadzor INV v ocenjeni vrednosti 50.000 EUR,

- ureditev stalne zbirke dokumentarnega gradiva v ocenjeni vrednosti 49.600 EUR,

- vlaganja v računalniško opremo in vzdrževanje v ocenjeni vrednosti 30.000 EUR,

- storitve svetovanja na projektu Omrežna nevtralnost v ocenjeni vrednosti 20.000 EUR.

Izvedba nakupov materiala, blaga in storitev ter investicijskih vlaganj, ki bo sledila po zaključku predhodno navedenih postopkov oddaje javnih naročil, bo financirana iz tarif oz. sredstev leta 2015, medtem ko bodo dejanski stroški (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov za leto 2016 = 871) in odliv denarnih sredstev z računa (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka za leto 2016 = 453 in 470) uresničen v letu 2016.

3.2.2 N A Č R T O D H O D KO V Z A L E T O 2016

Agencija načrtuje, da bo v letu 2016 ustvarila za 7.480.460 EUR odhodkov, in sicer

za 3.564.540 EUR odhodkov iz naslova plač in drugih izdatkov zaposlenim ter

pripadajočih prispevkov delodajalcev za socialno vrednost (47,7 %), za 3.084.420

EUR odhodkov iz naslova nakupov materiala, blaga in storitev (41,2 %) ter za

831.500 EUR investicijskih odhodkov (11,1 %).

Predvideni stroški delovanja Sveta za radiodifuzijo za leto 2016 v višini 60.000 EUR

so izkazani v ločenem Izkazu prihodkov in odhodkov SRDF (obračunski izkaz) v

poglavju 7, medtem ko so v oceni realizacije za leto 2015 vključeni v izkaza

prihodkov in odhodkov agencije.

P L A Č E

V okviru odhodkov iz naslova plač in drugih izdatkov zaposlenim ter pripadajočih

prispevkov delodajalcev za socialno varnost agencija načrtuje potrebno porabo

sredstev za obstoječih 77 redno zaposlenih po stanju na dan 31.8.2015 (od tega

ena oseba zaposlena za polovični delovni čas), 3 novo zaposlene zaradi

nadomestitve odhodov (upokojitev, prekinitev delovnega razmerja) ter dodatnih

14 novih zaposlenih iz potrjenega kadrovskega načrta 2013 (potrditev februarja

2014), ki se bodo v določenem številu agenciji pridružili predvidoma še v letu 2015.

V stroških dela za leto 2016 je načrtovano, da se bo 5 novo zaposlenih pridružilo

agenciji v aprilu 2016.Če število zaposlenih, ki jih agencija potrebuje za pravočasno,

Stran 91 od 103

učinkovito, kakovostno ter uspešno izvedbo zastavljenih nalog in posledično

doseganje ciljev, izrazimo z enoto ČM (človek-meseci), agencija v letu načrtuje

porabo 1.107 ČM po povprečni plačni postavki 3.220 EUR na zaposlenega

(3.564.540 EUR).

Načrtovana povprečna plačna postavka vključuje načrtovane stroške bruto plač

zaposlenih z vključenim dodatkom za minulo delo in morebitnim dodatkom za

specializacijo ali magisterij v skupni vrednosti 2.897.626 EUR, strošek prispevkov

delodajalcev za socialno varnost (16,1 % na bruto plačo) v vrednosti 466.466 EUR,

povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na/iz dela v skupni vrednosti

182.013 EUR, strošek regresa za letni dopust v vrednosti 12.525 EUR in strošek

premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v vrednosti 3.600 EUR.

Drugi izdatki zaposlenim enkratne narave v vrednosti 2.310 EUR, ki se nanašajo na

načrtovana izplačila jubilejnih nagrad, v izračun povprečne plače niso vključeni in

jih agencija izkazuje ločeno na kontu 4009.

Izhodišča za določitev višine povprečne plačne postavke je agencija že predstavila

zgoraj (Ekonomska izhodišča za pripravo finančnega načrta). Če izpostavimo

bistvene poudarke, temeljijo na ugotovljeni obstoječi povprečni bruto plači po

sproščenih napredovanjih (za 6 uslužbencev) z upoštevanim vsakoletnim

povečanjem odstotka minulega dela (0,33 % letno), dodatnim povečanjem iz

naslova uporabe plačne lestvice z opredeljenimi višjimi vrednostmi plačnih

razredov in izključenimi načrtovanimi izrednimi izdatki iz naslova delovnih razmerij.

Upoštevanje navedene višine povprečne plačne postavke v vrednosti 3.220 EUR za

nove zaposlene agencija utemeljuje z dejstvom, da za izvedbo strateško

pomembnih nalog in projektov, predstavljenih v programu dela, potrebuje

ustrezno kompetentne zaposlene, ki bodo po sposobnostih enakovredno

konkurirali zaposlenim izven javnega sektorja. Da bi agencija pritegnila in uspela

izbrati v širšem pogledu kompetentne kadre (strokovna, organizacijska,

komunikacijska, vodstvena idr. znanja in veščine), je/bo temu prilagodila tudi

razpisne zahteve in izbirne postopke in navkljub višjim zahtevam in pričakovanjem

načrtovala plačilo, ki ni višje od povprečja plačne postavke obstoječih zaposlenih.

V primerjavi z oceno realizacije leta 2015 agencija načrtuje, da bo potrebovala za

628.565 EUR oziroma v povprečju za 21,4 % več sredstev za izplačila dohodkov

zaposlenih iz delovnih razmerij (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov po

načelu denarnega toka = 439 + 447). Potrebno povečanje proračuna agencije na tej

postavki izhaja iz: - prenehanja uporabe plačne lestvice z znižanimi vrednostmi plačnih razredov

(uporaba plačne lestvice, veljavne od 1. junija 2012),

Stran 92 od 103

- uresničitve povečanja števila zaposlenih zaradi novih zaposlitev in nadomestitve zaposlitev zaradi odhodov zaposlenih – načrtovana celoletna prisotnost 9 novih zaposlenih ter 3 nadomestni novi zaposleni in devetmesečna prisotnost 5 novih zaposlenih.

MA T E R I A L , B L A G O I N S T O R I T V E

Agencija načrtuje, da bo v letu 2016 potrebovala za 3.084.420 EUR sredstev za

naslednje namene:

1. Plačila stroškov pisarniškega in splošnega materiala in storitev v vrednosti 1.682.400 EUR oz. 54,5 %: predvsem stroški, ki so povezani z najemom storitev zunanjih strokovnjakov v povezavi z izdelavo študij, modelov, analiz, pripravo strokovnih podlag ipd. pri projektih, kot so NGA BU model Digitalna Agenda, Javni razpis 700+, Analiza RA trga in razvojne možnosti, Regulacija trga 3b, Regulacija ločenega računovodstva pošte, Spremljanje QoSBB, Model - Gospodarska ponovljivost (ERT), Mapiranje, Segmentacija ipd.

2. Plačila stroškov posebnega materiala in storitev v vrednosti 26.500 EUR oz. 0,9 %: v pretežnem delu se nanašajo za stroške storitev spremljanja slovenskih medijev (kliping) ter informacijskega servisa STA, stroške nabav strokovne literature in nakupov drobnega materiala, orodja in naprav za potrebe vzdrževanja (akumulatorji, kabli, baterije ipd.).

3. Plačila energije, vode, komunalnih storitev ter komunikacij v vrednosti 112.200 EUR oz. 3,6 %: plačila obratovalnih stroškov (električna energija, poraba kuriva in stroškov ogrevanja, poraba vode, komunalne storitve idr.), ki so vezani na obratovanje poslovne stavbe ter na obratovanje radio-nadzornih merilnih postaj. Del stroškov se nanaša še na plačilo stroškov upravljanja poslovne stavbe, storitev zagotavljanja fiksne in mobilne telefonije ter plačilo poštnin.

4. Plačila prevoznih stroškov in storitev v vrednosti 29.500 EUR oz. 0,9 %:plačila stroškov goriva in maziva za službena vozila (merilna in ostala vozila), stroškov njihovega vzdrževanja, pristojbin za registracijo ter druge morebitne stroške.

5. Plačila izdatkov za službena potovanja v vrednosti 205.730 EUR oz. 6,7 %:plačila stroškov, povezana z nakupi letalskih kart, in plačila drugih morebitnih stroškov prevoza doma in v tujini, plačila nastanitev, dnevnic za službena potovanja doma in v tujini ter morebitnih drugih stroškov,

Stran 93 od 103

povezanih s službenimi potovanji. Pretežni delež stroškov službenih potovanj se nanaša na službene poti v Bruselj (Evropska komisija), aktivnega sodelovanja v združenjih evropskih regulatorjev BEREC, ERGA, EPRA, CEPT, CERG, IRG-Rail ipd. Agencija je pri načrtovanju stroškov službenih potovanj za leto 2016 zasledovala cilj čimbolj racionalne rabe sredstev, zato je primerjalno s PDFN 2015 zmanjšala načrtovano porabo za 9,2 % (večja uporaba videokonferenc, omejitev števila udeležencev službenih potovanj), medtem ko je primerjalno z oceno realizacije za leto 2015 povečala stroške (za 4,6 %) le iz naslova izrednih dogodkov (kongres UPU, udeležba na MS-EWG Users ipd.).

6. Plačila stroškov tekočega vzdrževanja v vrednosti 325.550 EUR oz. 10,6 %:Pretežni del načrtovanih plačil stroškov v okviru navedene skupine stroškov predstavljajo stroški, ki so vezani na upravljanje, vzdrževanje in zavarovanje poslovne stavbe in opreme na lokaciji Stegne 7, tekoče vzdrževanje komunikacijske opreme in računalnikov, tekoče vzdrževanje programske opreme ter vzdrževanje radio nadzornega merilnega sistema (stavbe, oprema in naprave). Agencija načrtuje za 9 % višje stroške glede na oceno realizacije leta 2015 predvsem zaradi novih stroškov vzdrževanja spletne strani in obnove licence za uporabo sistema za klasifikacijo in označevanje AV vsebin, višjih stroškov vzdrževanja informacijsko-komunikacijske tehnologije, višjih stroškov vzdrževanja hladilno-ogrevalnega sistema ipd.

Tabela 13: Načrt stroškov tekočega vzdrževanja v letu 2016

Stran 94 od 103

ID naloge Naloga Vrsta vzdrževanja Vrednost v EUR

TBDVzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije in podpora uporabnikom

Vzdrževanje strojne opreme: vzdrževanje strežnikov, vzdrževanje komunikaci jske opreme (aktivne mrežne opreme, IP telefonije), servis tiskalnikov, redni letni servis UPS naprav, tekoče vzdrževanje in servisiranje ostale potrošne opremeVzdrževanje programske opreme: Microsoft licence, Linux licence, APPX, ISPO Zagotavljanje oddaljenega Cloud Backup Zagotavljanje oddaljenega dostopa v omrežje HKOM ipd.

117.900

273 Infrastrukturni stroškiInfrastrukturni stroški: stroški upravl janja in vzdrževanja poslovne stavbe, stroški vzdrževanja hladilno - ogrevalnega sistema, stroški zavarovalnih premij za stavbo in opremo ipd.

107.100

171 Vzdrževanje RNMSVzdrževanje RNMS: vzdrževanje objektov in antenskih sistemov, vzdrževanje telekomunikaci jskih naprav, rekonstrukci ja dovozne ceste v RNP Jeruzalem

50.000

294 Vzdrževanje SW ATDI Vzdrževanje SW ATDI: vzdrževanje programske opreme ATDI 18.370

267 TV-prek. in inšp. nadzor Tekoče vzdrževanje programske opreme za nadzor programskih vsebin Actus Digital 14.180

356Poenotenje in informatizaci ja razvrščanja in označevanja AV vsebin

Tekoče vzdrževanje spletne strani in obnova l icence za uporabo sistema za klasifikacijo in označevanje avdiovizualnih vsebin

7.000

362 Vzdrževanje inšpekci jskega sistema Vzdrževanje programske opreme za vodenje prekrškovnih postopkov 6.000

325Prenova in vzdrževanje poslovne informatike

Redno vzdrževanje podpornih programov za potrebe vodenja računovodstva in kadrovske evidence oz. obračuna plač (Pantheon, Grad)

5.000

325.550SKUPAJ

7. Plačila poslovnih najemnin in zakupnin v vrednosti 45.900 EUR oz. 1,5 %: V okviru navedene skupine stroškov agencija načrtuje plačilo stroškov najemnin poslovnih prostorov ter najemnino zemljišč za RNMP. Agencija načrtuje glede na oceno realizacije leta 2015 70,0 % povišanje načrtovanih stroškov iz tega naslova zaradi predvidenega najema e-arhiva in dodatnih potrebnih poslovnih prostorov za potrebe izvedbe Javnega razpisa 700+.

8. Plačila drugih operativnih odhodkov v vrednosti 656.640 EUR oz. 21,3 %:Pretežni del načrtovanih stroškov v okviru navedene skupine predstavljajo stroški področnih izobraževanj, ki so vezani na udeležbo na seminarjih, konferencah in simpozijih, ter stroški organizacije skupinskih splošnih in strokovnih izobraževanj v skupni vrednosti 403.460 EUR. Navedena načrtovana sredstva so potreben pogoj, da agencija lahko izvaja svojo strateško funkcijo, ki se kaže v zagotavljanju uspešnega in učinkovitega razvoja vseh svojih zaposlenih. Sredstva bodo tudi omogočila, da bo agencija načrtovane nove uslužbence kar najhitreje in uspešno vključila v delovne procese ter s tem ustvarila potreben pogoj za pričakovano dodano vrednost, ki naj bi jo navedeni zaposleni prinesli agenciji.

Stran 95 od 103

Preostali stroški se nanašajo na plačilo sejnin za delovanje Sveta agencije in Sveta za elektronske komunikacije v skupni vrednosti 51.600 EUR (stroški sejnin Sveta za radiodifuzijo v višini 44.300 EUR so izkazani v ločenem izkazu SRDF), načrtovano študentsko in pogodbeno delo za potrebe programiranja eApek, nadgradnje in vzdrževanja interne in eksterne spletne strani, urejanja arhiva in stalne zbirke, zagotavljanja recepcijske službe, zagotavljanja pomoči uporabnikom (call center), zbiranja podatkov o razvoju trga elektronskih komunikacij ipd. v skupni vrednosti 161.820 EUR, članarine v mednarodnih organizacijah (IRG, CERRE, EPRA) v vrednosti 20.200 EUR ipd.

I NV E S T I C I J E

V okviru investicijskih odhodkov agencija načrtuje, da bo v letu 2016 za opravljanje nalog iz programa dela investirala 831.500 EUR, od tega 376.000 EUR v nakup nematerialnega premoženja - programske opreme (45,2 %), 365.500 EUR (44,0 %) v posodobitev in nakup opreme (računalniške, merilne opreme ipd.) in 90.000 EUR v nadgradnje, rekonstrukcije in adaptacije poslovnih prostorov agencije in radio nadzornih merilnih postaj (10,8 %).

3.3 PRESEŽ EK PRIHODKOV NA ODHODKI

3.3.1 OC E NA P R E S E Ž KA P R I H O D KO V NA D O D H O D KI Z A L E T O 2015

Agencija ocenjuje, da bo konec leta 2015 v izkazu po denarnem toku izkazovala presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 2.088.973 EUR.

3.3.2 N A Č R T P R E S E Ž KA O D H O D KO V NA D P R I H O D KI Z A L E T O 2016

Agencija bo konec leta 2016 v izkazu po denarnem toku izkazovala presežek odhodkov nad prihodki v višini 2.993.211 EUR, katerega bo pokrila iz potrjenegapresežka leta 2014.

Načrtovani presežek odhodkov nad prihodki je rezultat:- več načrtovanih odhodkov v letu 2016 iz naslova nedokončanih projektov

iz leta 2015, ki se bodo financirali v letu 2016 v višini cca 600 tisoč EUR, - manj načrtovanih prihodkov, zaradi znižanje tarife in porabe realiziranega

presežka leta 2014 višini cca 2.398 tisoč EUR.

4. PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODK OV FINANČNEGA NAČRTA PO NAČELU NASTANKA POSLOVNEGA DOGODKA

Finančni načrt agencije je poleg upoštevanja načela denarnega toka pripravljen tudi po načelu nastanka poslovnega dogodka oziroma obračunskem načelu in

Stran 96 od 103

zajema vse predvidene prihodke in odhodke (stroške) glede na čas oz. obdobje nastanka poslovnega dogodka.

Zaradi velikosti tabele se izkaz prihodkov in odhodkov finančnega načrta po načelu nastanka poslovnega dogodka oziroma obračunskem načelu (tabela 12) nahaja na naslednji strani.

Tabela 14: Izkaz prihodkov in odhodkov po obračunskem načelu

Stran 97 od 103

Ocena realizacije

2015 FN 2016

2 3 4 5 6 = 5/4

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) 860 7.308.965 4.414.749 60,4

PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 7.302.965 4.408.249 60,4

Prihodki iz naslova tekočega transfera 0 0

Prihodki od plačil na podlagi obvestila 1.909.760 1.130.523 59,2

Prihodki od plačil za uporabo radijskih frekvenc 3.325.520 1.806.665 54,3

Prihodki od plačil za uporabo številk 739.000 447.300 60,5

Prihodki od plačil za izvajanje poštnih storitev 486.300 264.725 54,4

Prihodki od medijev 676.320 609.025 90,0

Prihodki iz naslova transfera ERDF 0 0

Prihodki iz naslova železnic 166.065 150.011 90,3

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 862 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 863 0 0

PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 6.000 6.500 108,3

B) FINANČNI PRIHODKI 865 1.500 6.500 433,3

C) DRUGI PRIHODKI 866 32.530 65.000 199,8

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869) 867 0 0

PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0 0

DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0 0

D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867) 870 7.342.995 4.486.249 61,1

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874) 871 1.814.957 3.084.420 169,9

NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 0 0

STROŠKI MATERIALA 873 86.200 72.470 84,1

STROŠKI STORITEV 874 1.728.757 3.011.950 174,2

F) STROŠKI DELA (876+877+878) 875 2.976.195 3.570.540

PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 2.388.055 2.897.626 121,3

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 401.655 476.066 118,5

DRUGI STROŠKI DELA 878 186.485 196.848 105,6

G) AMORTIZACIJA 879 0 0

H) REZERVACIJE 880 0 0

J) OSTALI DRUGI STROŠKI 881 0 0

K) FINANČNI ODHODKI 882 0 0

L) DRUGI ODHODKI 883 0 0

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (885+886) 884 106.790 13.000 12,2

ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0 0

OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 106.790 13.000 12,2

N) CELOTNI ODHODKI (871+875+879+880+881+882+883+884) 887 4.897.942 6.667.960 136,1

O) PRESEŽEK PRIHODKOV (870-887) 888 2.445.053 0 0,0

P) PRESEŽEK ODHODKOV (887-870) 889 0 2.181.711

Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 0

Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (888-890) 891 0 0

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz. (890-888) 892 0 0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja 893 0

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) 894 78 94 120,5

Število mesecev poslovanja 895 12 12 100,0

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENI UPORABNIKI Oznaka za AOP

ZNESEK INDEKS FN 2016/ OCENA REALIZACIJE

2015

Stran 98 od 103

Razčlenitev prihodkov in odhodkov kot tudi njihov načrtovani znesek se v primeru prikaza po obračunskem načelu pomembno ne razlikujeta od načrtovanih prihodkov oziroma odhodkov po načelu denarnega toka. Tveganja za pojav morebitnih večjih odstopanj med obema prikazoma, ki bi lahko nastala zaradi predpisanega 30-dnevnega zamika poravnavanja obveznosti, ki niso rednega značaja, po datumu nastanka poslovnega dogodka (od dne prejema računa), bo agencija obvladovala s:

- pravočasno pripravo in izvedbo javnih razpisov, povezanih z naročili in nabavami blaga ter storitev večjih vrednosti,

- dosledno kontrolo pravočasnega prejema računov s strani dobaviteljev ter plačilnih rokov in ustreznim likvidnostnim načrtovanjem.

Odstopanja na prihodkovni strani se običajno pojavljajo:

- zaradi izdaj odločb o odmeri plačil, izvršenih konec tekočega leta, pravnim in fizičnim osebam, ki so tekom leta postali zavezanci za plačilo iz posameznih naslovov, z opredeljeno valuto plačila v naslednjem letu,

- zaradi zmanjšane plačilne sposobnosti in neupoštevanja plačilnih rokov zavezancev za plačilo terjatev iz naslova izdanih odločb o odmeri plačil iz posameznih naslovov.

Ker navedene izdaje ob običajni dinamiki izdajanja (svežnji v celotni vrednosti terjatve) v celotnih prihodkih ne predstavljajo večjega deleža oziroma so vrednostno nepomembne ter na drugi strani prihaja do pokrivanja zamika plačil zavezancev med posameznimi leti, agencija načrtuje, da so prihodki iz poslovanja v obračunskem izkazu in izkazu po denarnem toku uravnoteženi.

Večja odstopanja na prihodkovni strani bi sicer lahko nastala zaradi nepravočasne izdaje odločb o odmeri plačil in/ali zmanjšane plačilne sposobnosti ter posledično slabe izterljivosti terjatev, vendar bo agencija tovrstna tveganja obvladovala s:

- pripravo ustreznega terminskega načrta izdaje odločb o odmeri plačil, ki bo omogočil, da bo posledično plačilo zavezancev lahko izvedeno v tekočem letu,

- dosledno kontrolo plačilnih rokov, redno izdajo opominov in doslednim izvajanjem izterjave preko postopka elektronske izvršbe.

Razlike med obema izkazoma, ki so stalne narave, se pojavljajo zaradi izkazovanja stroškovnih oz. odhodkovnih postavk, ki so:

- le obračunske in niso povezane z odlivi denarnih sredstev z računa agencije: načrtovan izkustveni znesek prevrednotovalnih poslovnih odhodkov iz naslova oslabitev terjatev, ki jih agencija v skladu s sprejetim internim pravilnikom

Stran 99 od 103

izkaže za vse neplačane terjatve, starejše od enega leta, v vrednosti 13.000 EUR (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov = 886), prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vrednosti 6.000 EUR (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov = 877);

- povezane le z odlivom sredstev z računa agencije ter se ne izkazujejo v obračunskem izkazu prihodkov in odhodkov: evidentirana načrtovana investicijska vlaganja (nakupi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev) vrednosti 831.500 EUR (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka = 470). Agencija obračunane stroške amortizacije v predvideni vrednosti cca 650.000 EUR ne vračunava v lastno ceno svojih storitev oz. t. i. tarifo in jih posledično ne pokriva v breme prihodkov (ne izkazuje stroškov iz tega naslova), temveč v breme obveznosti do virov sredstev v okviru skupine kontov 98 (sredstva v upravljanju). Upoštevajoč navedeno se tudi doseženi prihodki od načrtovane prodaje osnovnih sredstev v vrednosti 1.000 EUR (Oznaka za AOP Izkaza prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka = 425) oz. razlika med doseženo neodpisano in prodajno vrednostjo računovodsko izkazujejo kot povečanje obveznosti do virov sredstev.

Iz izkaza je razvidno, da agencija v letu 2016 načrtuje ustvariti obračunski primanjkljaj odhodkov nad prihodki v višini 1.500.569 EUR.

5. RAČUN FINANČNIH TERJATEV I N NALOŽB

Agencija ne izvaja finančnih poslov ter ne razpolaga s kapitalskimi deleži oziroma naložbami ter jih v naslednjem poslovnem letu ne načrtuje.

Tabela 15: Prikaz računa finančnih terjatev in naložb

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0

6. RAČUN FINANCIRANJA

Agencija v letu 2015 ne izkazuje obveznosti iz naslova odplačil dolga, ki bi dospele v plačilo v letu 2016. Plačilno sposobnost bo agencija zagotavljala z doslednim

Stran 100 od 103

izvajanjem prilagojenega terminskega plana izdaje posameznih vrst odločb o odmeri plačil, pri čemer bo poleg lastnih likvidnostnih potreb upoštevala tudi plačilne zmožnosti in gospodarsko stanje zavezancev ter izvajala učinkovito izterjavo plačil zavezancev.

Tabela 16: Prikaz računa financiranja

C. RAČUN FINANCIRANJA

VII. ZADOLŽEVANJE 0

VIII. ODPLAČILO DOLGA 0

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH 10.267

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -10.267

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA 31. 12. PRETEKLEGA LETA 405.000-2.181.711

XIII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA 31. 12. -

7. FINANČNI NAČRT SVETA ZA RADIODIFUZIJO

Svet za radiodifuzijo (SRDF), ki je neodvisno strokovno telo, kateremu agencija

zagotavlja finančna sredstva in administrativno podporo, je dne 25. avgusta 2015

sprejel lastni finančni načrt za leto 2016.

Finančni načrt SRDF oziroma razčlenitev ter načrtovana višina posameznih

ovrednotenih postavk prihodkov in odhodkov se v primeru prikaza po

obračunskem načelu ne razlikuje od prikaza po denarnem toku, zato ga v

nadaljevanju agencija predstavlja le v Izkazu prihodkov in odhodkov SRDF

(obračunski izkaz). Z namenom zagotovitve konsistentnosti spremljanja bilančnih

postavk, navedeni izkaz ne vsebuje ločene predstavitve ocene realizacije prihodkov

in odhodkov SRDF za leto 2015, saj so le-ti vključeni v izkaz prihodkov in odhodkov

agencije, v okviru katerega so bili v Programu dela in finančnem načrtu agencije za

leto 2015 tudi načrtovani.

7.1 PRIHODKI

7.1.1 N A Č R T P R I H O D KO V Z A L E T O 2016

Agencija načrtuje, da bo sredstva za financiranje dejavnosti SRDF v skupni višini

60.000 EUR zagotovila iz naslednjih prihodkovnih virov:

Stran 101 od 103

- iz prihodkov iz naslova zaračunane uporabe radijskih frekvenc v vrednosti 35.000 EUR oziroma v 58,3 % deležu,

- iz prihodkov iz naslova zaračunanih plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v vrednosti 25.000 EUR oziroma v 41,7 % deležu.

7.2 ODHODKI

7.2.1 N A Č R T O D H O D KO V Z A L E T O 2016

SRDF načrtuje, da bo v letu 2016 potreboval za 60.000 EUR sredstev za namene

nakupov oziroma porabe materiala, blaga in storitev, in sicer:

- za plačila stroškov mesečnih nagrad članov sveta in honorarja sekretarja sveta, vključno s stroški dajatev ter povračili potnih stroškov v skupni vrednosti 44.300 EUR (t. i. strošek sejnin),

- za plačila stroškov strokovnih izobraževanj, izpopolnjevanj ali usposabljanj članov sveta ter stroškov, ki se nanašajo na sodelovanje z organizacijami v vrednosti 8.000 EUR,

- za plačila stroškov raziskav na področju radiodifuznih medijev v vrednosti 6.000 EUR,

- za plačila stroškov reprezentance v vrednosti 1.000 EUR,- za plačila materialnih stroškov (pisarniški material, tiskarske storitve, ipd.) v

vrednosti 700 EUR.

7.3 PRESEŽ EK PRIHODKOV NAD ODHODKI

7.3.1 N A Č R T P R E S E Ž KA P R I H O D KO V NA D O D H O D KI Z A L E T O 2016

V finančnem načrtu SRDF za leto 2016 je upoštevano, da se vsi načrtovani stroški

pokrijejo z načrtovanimi prihodki leta 2016.

Stran 102 od 103

Tabela 17: Izkaz prihodkov in odhodkov SRDF

Ocena realizacije

2015 FN 2016

1 2 3 4 5 6 = 5/4

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) 860 0 60.000

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 0 60.000

Prihodki iz naslova tekočega transfera 0 0

Prihodki od plačil na podlagi obvestila 0 0

Prihodki od plačil za uporabo radijskih frekvenc 0 35.000

Prihodki od plačil za uporabo številk 0 0

Prihodki od plačil za izvajanje poštnih storitev 0 0

Prihodki od medijev 0 25.000

Prihodki iz naslova transfera ERDF 0 0

Prihodki iz naslova železnic 0 0

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 862 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 863 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 0 0

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 0 0

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869) 867 0 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0 0

D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867) 870 0 60.000

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874) 871 0 60.000

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 0 0

460 STROŠKI MATERIALA 873 0 700

461 STROŠKI STORITEV 874 0 59.300

F) STROŠKI DELA (876+877+878) 875 0 0

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 0 0

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 0 0

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 0 0

462 G) AMORTIZACIJA 879 0 0

463 H) REZERVACIJE 880 0 0

del 465 J) OSTALI DRUGI STROŠKI 881 0 0

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 0 0

468 L) DRUGI ODHODKI 883 0 0

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (885+886) 884 0 0

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 0 0

N) CELOTNI ODHODKI (871+875+879+880+881+882+883+884) 887 0 60.000

O) PRESEŽEK PRIHODKOV (870-887) 888 0 0

P) PRESEŽEK ODHODKOV (887-870) 889 0 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 0

del 80 Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (888-890) 891 0 0

del 80 Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz. (890-888) 892 0 0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja 893 0 0

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) 894 0 0

Število mesecev poslovanja 895 12 12 100,0

ČLENITEV KONTOV

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENI UPORABNIKI Oznaka za AOP

ZNESEK INDEKS FN 2016/ OCENA REALIZACIJE

2015

Stran 103 od 103

Franc Dolenc direktor

Ljubljana, 8. 12. 2015Številka: 0100-1/2015/68

Program dela in finančni načrt Agencije za komunikacijska ......Stegne 7, p.p. 418, 1001...

Documents

Transcript of Program dela in finančni načrt Agencije za komunikacijska ......Stegne 7, p.p. 418, 1001...