proekt S. Z.

ELI Milo{eska Institut za staroslovenska kultura - PrilepR. Makedonija

POJAVATA I RAZVOJOT NA KULTOVITENA HRISTIJANSKITE SVETITELI VO MAKEDONIJA

VO PERIODOT OD VI DO XI VEK

Istraùvaweto na problematikata za pojavata i razvojot na kultovite na hristijanskite svetiteli na teritorijata na Makedonija ne ispra}a kon ranoto srednovekovje, koga po~itta sprema niv dobiva se pogolemi razmeri. Ma~enicite i borcite za verata vo Hrista dobivaat oreol na popularni heroi, ~ii{to podvizi vo imeto na Boga pretstavuvaat primer za podraàvawe. Svetitelot igra uloga na posrednik me|u obi~niot srednovekoven ~ovek i dale~niot, nevidliv i beskompromisen hristijanski bog.

Vo izborot na svetitelite, izgraduvaweto i poddrùvaweto na kultot se zabeleùva naporot na vernicite da gi dobliàt do sopstvenite pretstavi i so toa da gi razberat i da im sluàt podobro i pojasno da go motiviraat sopstvenoto religiozno povedenie. Toa uslovilo dopolnuvawe na oficijalnite crkovni ìtija na svetitelite so mnoèstvo narodni opi{uvawa i veli~awa. Vo apokrifite dejstvata na svetitelite se zbogatuvaat od golemiot broj na ~udata koi im bile pripi{uvani, pa ìtejskite vrski me|u niv se naru{uvaat ili zaemno se isprepletuvaat, no sega na nov na~in. Idejata za ~udotvorniot pokrovitel i za{titnik, od kogo moè da se pobara pomo{ vo svetovniot prostor, mnogu polesno probivala vo svesta na obi~niot narod, otkolku idejata za apstraktniot bog.1

Vsu{nost, tradiciite i motivite za ~udata na svetitelite se daleku postari od hristijanskata religija. No vklu~eni vo sistemot na hagiografskiot ànr dobivale nova smisla. Ako paganskite vol{ebnici pravele ~uda blagodarenie na svojata bliskost so snagata na prirodata, duhovite, malite bogovi, koi uspevale da gi postavat vo svoja slu`ba, vo zadninata na ~udata koi gi pravele svetcite, se skrivale drugi sili i poklonuvaj}i mu se na svetecot ~ovekot se naviknuval da 1 Gurević A., Problemi narodne kulture u srednjem veku, Beograd 1987, 70-80.

1

gi po~ituva i tie vi{i sili i su{testva, kolku i da bile primitivni negovite sfa}awa za hristijanskoto Trojstvo. 2

Od druga strana, religiozniot partikularizam, karakteristi~en za srednovekovieto e edna od osnovnite pri~ini za pojava na mnoèstvo regionalni kultovi na oddelni svetiteli vo ~ija ~est se podignuvaat mnogubrojni crkvi i manastiri.

So {ireweto i so razvojot na hristijanstvoto se zgolemuval i brojot na svetitelite. Osobeno zasilen razvoj na svetitelskiot kult vo Makedonija zapo~nuva so kulturniot razvitok na Slovenite, odnosno so pojavata na pismenosta, {to ja sozdale tvorcite prosvetiteli i svetiteli Kiril i Metodij i so podemot na Ohridskata knièvna {kola, ~ij osniva~ e sveti Kliment Ohridski. Sekako, tuka svoj golem pridones ima i rasteòt na Ohridskata arhiepiskopija.

Na toj na~in vo ranoto srednovekovje vo Makedonija se {irele op{tohristijanskite kultovi na sveta Bogorodica, sveti Jovan Krstitel, sveti \or|i, sveti Nikola, sveti Ilija, sveti Dimitrija, sveti Arhangel Mihail, sveti Todor. Naporedno so niv se gradele i se razvivale lokalnite kultovi na sveti Petnaeset tiveriopolski ma~enici, na sveti Erazmo, na sveti Ahil Lariski i na svetite êtirieset ma~enici. Vo X vek se sozdavaat i prvite kultovi na makedonski svetiteli - prosvetiteli sveti Kiril i Metodij i sveti Kliment i Naum Ohridski.

Vo natamo{niot tekst }e gi prosledime op{tite karakteristiki na likot, na dejnosta i na kultot na op{tohristijanskite i na lokalnite hristijanski svetiteli vo Makedonija preku srednovekovnite knièvni tekstovi (hagiografskata literatura, himnografskite tekstovi, apokrifite), izvorite od oblasta na istorijata na umetnosta (ikonografijata i freskoìvopisot), srednovekovnite hramovi i narodnata tradicija, odnosno predanijata, legendite i pesnite.

Treba da naglasam deka tekstot pretstavuva samo po~eten impuls i kratok osvrt vrz pojavata i razvojot na svetitelskite hristijanski kultovi vo Makedonija, na koi vo idnina im pretstoi poprodlabo~eno istraùvawe i prou~uvawe.

SVETA BOGORODICA

2 Idem, 93.2

So primaweto na hristijanstvoto, na ovie prostori, pokraj kultovite na drugite svetiteli, se {iri i kultot na sv. Bogorodica, kako svetitelka koja e najzaslu`na za pojavata na novata vera i koja go rodila noviot mesija, bo`jiot sin, Isus Hristos.

Kako osnoven hristijanski persona`, Bo`jata majka vleguva vo plejadata na prvite svetci koi bile kanonizirani, re~isi, neposredno po priznavaweto na hristijanstvoto vo 313 g. za ramnopravna religija vo Rimskata Imperija. Toga{ narasnuvaat qubovta, po~ituvaweto i interesot sprema nea, pa obo`avatelite ja izdignuvaat do stepen na Nebesna Carica. Na efeskiot Tret vselenski sobor vo 431 g. se utvrduva i se oficijalizira nejziniot kult. Konstantinopol bil staven pod nejzinoto pokrovitelstvo, a poetot Efrem Sirin i ispeal plameni stihovi (Golubcova, 1988, 21-27; Stoj~eska-Anti}, 1974, 207). Vremeto od IV do X vek pominuva vo znakot na golema slava na Bogorodica, iako postoele i dva obida za ru{ewe na nejziniot kult, i toa vo V vek od strana na nestorijancite i vo VIII vek od ikonoborcite, koi zavr{ile bez uspeh. Toa e i vremeto koga denovite opredeleni za ~estvuvawe na Bo`jata majka se pretvoraat vo edni od najva`nite crkovni praznici. Tie postepeno obrazuvaat svoeobrazen kalendarski krug, koj{to ja pretstavuva celata slika na Bogorodi~niot kult i sam po sebe e dovolno svedo{tvo za negovata prvopo~etna sila i dlabo~ina. Imeno, toa se potvrduva so faktot {to Bogorodi~nite praznici se najmnogubrojni vo crkovniot kalendar (Milo{eska, 2002, 55-71).

Spored crkovno-kalendarskata posledovnost, praznicite posveteni na sv. Bogorodica3 zapo~nuvaat so denot vo koj se praznuva nejzinoto ra|awe, koj e nare~en Ro`destvo na Presveta Bogorodica ili Mala Bogorodica. Toj e utvrden u{te vo IV vek i stanuva eden od 12-te golemi vselenski praznici. Spored sv. Andrej Kritski (VII vek), Ro`destvo na Presveta Bogorodica e po~etok na site crkovni praznici (Popovi}, 1976, 159-165). Se praznuva na 21 septemvri (8 septemvri po star stil). Edna nedela porano na 14/1 septemvri e denot na sv. Simeon Stolpnik - po~etokot na novata crkovna godina. Potoa sleduvaat 3 Za zemskiot pat, crkovnata proslava i praznicite na Bogorodica: Mify narodov mira, 2, Sovetska& \nciklopedi&, Moskva, 1998, 111-116; Justin Sp. Popovi}: @itija svetih, Beograd, 1973-1977; Mitropolit Pimen: Sv. Bogorodica - `ivot i proslava, Sofi&, 1991; Zenon Kosidovski: Skazanijata na evangelistite, Na{a kniga, Skopje, 1990, 120, 129, 240, 317, 327-328, 330-333, 334-337; Sveto Pismo na stariot i na noviot zavet, Vtoro izdanie, Skopje, 1991: Kniga na prorokot Isaija, (Isa. 7: 14; 42: 6); Sveto evangelie spored Mateja (Mat. 1:23); Sveto evangelie spored Luka (Luka, 1: 1-80; 2: 1-52); Sveto evangelie spored Jovana (Jovan, 2: 1-12); Otkrovenie na svetioit apostol Jovan Bogoslov (Otkr. 12: 1-17), Vtoro izdanie, Skopje, 1991.

3

praznicite posveteni na sv. prorok Mojsej (17/4. IX), sv. prorok Zaharij i Elisaveta, roditelite na Jovan Kristitel (18/5. IX) i Pretpraznikot na Ro`destvoto na Presveta Bogorodica (20/7. IX). 22/9. IX, edna nedela pred Vozdviènieto na ~esniot krst Gospoden, e datumot opredelen za roditelite na Deva Marija, sv. pravedni Joakim i Ana. Spored bibliskite predanija vo poso~eniov period (14/1. IX - 22/9. IX) na Araratskata Planina vo Ermenija se zapira kov~egot na Noe - pradedoto na ~ove~kiot rod (Mitropolit Pimen, 1991, 59-63). Ova kalendarsko sovpa|awe ni go postavuva pra{aweto - slu~ajno li e toa ili ne? Tuka, sekako, odgovorot treba da se bara od crkovniot kalendar isprepleten so stopanskiot godi{en ciklus (Stoilov, 1997; Milo{eska, 2002, 58-61).

Sledniot praznik, posveten na Bo`jata majka, e Pokrov na Presveta Bogorodica (14/1. X). Odbeleùvaweto, a i negovoto utvrduvawe se povrzuvaat so upravuvaweto na imperatorot Lav VI Mudriot (886-912). Vo 910 g. Arabite go opsednale Konstantinopol, koj uspeal da se spasi samo so molitvite na vernicite. Imeno, vo Bogorodi~nata crkva vo Vlaherna, izgradena od Lav I

Veliki (457-474), koja go ~uva voalot od Bogorodica (Aleksova, 1995, 22), pred sv. Andrej Prvopovikan i negoviot u~enik Epifanij, za vreme na no}noto bdeewe, se pojavila Bo`jata majka zaobikolena od proroci, angeli i apostoli, i go ra{irila nad bogomolitelite svojot pokrov i spored legendata uspeala da go spasi gradot od gibel (Mitropolit Pimen, 1991, 430-432). Zatoa ovoj praznik vo makedonskiot crkoven kalendar e vo vrska so po~ituvaweto na Presveta Bogorodica kako za{titni~ka i pokrovitelka na site hristijani, no i da potsetuva na nejzinoto postojano pokrovitelstvo i pomo{ta {to im ja dava na site koi i se molat (Kitevski, 1996, 171).

Vtoriot od Golemite bogorodi~ni praznici e Vovedenieto na Presveta Bogorodica - Pre~ista, koj svetata crkva go praznuva na 4 dekemvri/21noemvri. Ovoj praznik se povrzuva so spomenatoto vo Biblijata zareknuvawe na roditelite na Deva Marija, napraveno u{te pred nejzinoto ra|awe, deka taa }e mu sluì na Boga i voveduvaweto vo Erusalimskiot hram na trigodi{na vozrast za taa cel. Spored predanieto, vo ~est na Vovedenieto Bogorodi~ino, carica Elena go podignala istoimeniot hram vo Carigrad (@iti& na svetiite, 1991, 580-581; Mitropolit Pimen, 1991, 64-69; Popovi}, 1977, 631-644).

Naredniot praznik posveten na Bogorodica e Sobor na Presveta Bogorodica. Se praznuva vo denot po Ro`destvoto Hristovo na 8 januari/ 26

4

dekemvri. Po~etokot na ~estvuvaweto se bara vo tekot na IV vek koga vo Slovata na Ambrosij, episkop Mediolanski, Blaèni Avgustin i Epifanij Kiparski se otkrivaat sigurni dokazi za nego. Oficijalnoto utvrduvawe kako praznik e vo krajot na VII vek, na VI-ot vselenski sobor, za vreme na upravuvaweto na imperatorot Konstantin IV Pogonat (668-685) (Popovi}, 1977, 745; @iti& sv&tyh, 1906, 718-724).

Hristovoto voveduvawe vo hramot, odnosno Sretenie Gospodne e sledniot praznik posveten na sv. Bogorodica (15/2. II). Vo Erusalim se praznuva od IV vek, a vo Vizantija e ozakonet vo tekot na VI vek, vo 554 g., za vreme na upravuvaweto na Justinijan I Veliki (527-565). (Popovi}, 1973, 19-24) Spored evrejskite zakoni ènata {to rodila ma{ko dete se smetala za ne~ista 40 dena po poroduvaweto. Potoa morala da pojde vo crkvata za otkup na grevovite i da dade `rtva jagne ili dva gulaba (3. Mojs. 12: 2-7; 2. Mojs. 13: 2). Spored ovie propisi, i Bogorodica na 40-tiot den od ra|aweto i na 33-tiot den od obreùvaweto Hristovo go zapazila ovoj obi~aj. Vo Erusalimskata crkva bila pre~ekana od pobo`niot starec Simeon Bogoprimec, koj prv go zel maliot Hristos od racete na majka mu i od proro~icata Ana, na koi im e posveten naredniot den (16/3. II).

Sv. Blagove{tenie se praznuva na 7. IV/25. III. Oficijalnoto utvrduvawe mu e vo VII vek, no u{te vo III vek (Popovi}, 1973, 459-469) mestoto mu bilo opredeleno vo kalendarot, spored proletnata ramnodnevnica, koja se smeta za prv den na Sozdavaweto (Mitropolit Pimen, 1991, 78-86). Se praznuva vo ~est na blagata vest za pretstojnoto ra|awe na Sinot Bo`ji koja arhangelot Gavril i ja soop{til na sveta Deva Marija: I ete, ti }e za~ne{ vo utrobata i }e rodi{ Sin, i }e Go nare~e{ so imeto Isus (Sveto pismo, Luka. 1: 31).

Na Blagove{tenieto mu e posveten soborniot hram na manastirot Vatoped vo Sveta Gora, vo koj se ~uvaat ~udotvornite ikoni Sv. Bogorodica Oltarnica i Sv. Bogorodica Antifonitrija. Tuka se ~uva i najgolemata svetost - pojasot na sveta Bogorodica - edinstvenoto ne{to ostanato od nejziniot zemen ìvot (Makedonija 1371-1777, 1991, 685-688; Makedonija 1778-1826, 263-264, 281-282, 315).

Sledniot bogorodi~en praznik e Polagawe na rizata na Bogorodica (15/2 VII). Vo crkovniot kalendar e voveden vo V vek i se praznuva vo ~est na polagaweto na ~esnata riza na Pre~ista Deva Marija, koja se ~uva vo

5

Vlahernskata crkva na Pre~ista Bogorodica, a koja poseduva golemi lekoviti i ~udotvorni svojstva (Popovi}, 1975, 23-27).

Tretiot od 12-te golemi vselenski praznici e Uspenie na Presveta Bogorodica, koj se praznuva na 28/15. VIII. Oficijalnoto ustanovuvawe vo crkovniot kalendar e izvr{eno za vreme na caruvaweto na romejskiot car Mavrikij (582-602), iako ovoj praznik se praznuva u{te pred VI vek. Toa e denot na krajot na nejziniot zemen ìvot i na vozvi{uvaweto na neboto, koga samiot Bo`ji sin sleguva na zemjata za da ja odnese vo rajot i vo Nebesnoto carstvo du{ata na svojata majka (Popovi}, 1976, 235-260).

Posledniot praznik posveten na Bo`jata majka - Polagawe na pojasot na Presveta Bogorodica (13. IX/31. VIII), go zatvora krugot od kalendarskite praznici vo nejzina ~est i ne vodi povtorno kon nejzinoto Ro`destvo. Spored predanieto, Bo`jata majka, za da go otstrani neverieto pri nejzinoto vozvi{uvawe go spu{ta svojot pojas vrz apostolot Toma. Toj podocna e prenesen od episkopijata Zila vo Carigrad vo Vlahernskiot hram na sv. Bogorodica. Za vreme na vladeeweto na carot Lav VI Mudriot (886-912), a po prividenieto na negovata du{evno bolna sopruga, caricata Zoja, pojasot e iznesen od kov~egot vo koj{to se ~uval i e prefrlen vrz nea. Po ovoj ~in, taa vedna{ ozdravuva i vo spomen na toa ~udo se ustanovuva ovoj praznik (Popovi}, 1976, 521-522). Taka, samiot praznik, posveten na Bogorodi~niot pojas moè da bide datiran najdocna vo po~etokot na X vek. Verojatno toga{ se zacvrstuva i vo crkovniot kalendar (Mitropolit Pimen, 1991, 233).

Kultot na sveta Bogorodica, majkata na Spasitelot na ~ove~kiot rod, e neguvan i vo knièvnata tradicija na Makedoncite. Kliment Ohridski nejze i posvetil obemen ciklus od knièvni besedi: Poukata za pretpraznenstvo na ra|aweto na Bogorodica, Pouka za denot na za~atieto na sveta Bogorodica, Poukata za blagovesta na Bogorodica, Slovo za Uspenieto na sveta Bogorodica (Stoj~evska-Anti}, 1992, 51-53).

Kon obidot za osmisluvaweto na Bogorodi~nite praznici bi dodale deka crkvata, koja e dobro zapoznata so specifikata na mitolo{koto soznanie, dosta ume{no gi iskoristuva vo svojata ideologija li~nosta i delata na svetata Deva Marija i na toj na~in u{te po{iroko go otvora patot na hristijanstvoto i pottiknuva kon novo religiozno osmisluvawe na paganskata drevnost (Stoilov, 1997, 43).

6

Razvojot na kultot sprema sveta Bogorodica moè da se prosledi i vo narodnata tradicija na Makedoncite. Imeno, soznanieto na Makedonecot vo ranoto srednovekovje e pottiknato kon novo tvore{tvo i od nedovolnata informacija za sveta Bogorodica vo Evangelijata i hagiografskata literatura. Ispolneta so paganski veruvawa i pretstavi, vo narodnata kultura se javuva neophodnost od hristijansko osmisluvawe na redica prirodni, stopanski i op{testveno-religiozni pojavi. Na toj na~in sveta Bogorodica i preostanatite sveti izbranici se postojan objekt na dopolnitelno narodno opi{uvawe i veli~awe. U{te vo prvite vekovi od primaweto na hristijanstvoto kaj Makedoncite golem broj apokrifi, legendi, pesni, prikazni i molitvi, po svojata smisla i sodrìna, daleku gi nadminuvaat nivnite crkovno-knièvni biografii.

Vo mnogubrojnite apokrifni raskazi, slobodno moè da se kaè, motivite povrzani so nejziniot zemen i nebesen pat se pomnogubrojni od onie na Spasitelot (Stoj~evska-Anti}, 1974, 207-218; Dragojlovi}, Stoj~evska-Anti}, 1990, 101-107; Vranska, 1940, 1-208). Tie vo najmali detali go davaat nejziniot ìvot od ra|aweto, mladosta, preku ra|aweto na Isus Hristos, nejzinite stradawa i bolki, se do nejzinata smrt i Uspenieto. Va`no mesto zazemaat eshatolo{kite apokrifi, vo koi majkata Bogorodica vleguva vo svetot na onie sveti izbranici koi moàt da go vidat zadgrobniot ìvot. Me|u niv najinteresen e apokrifot Odeweto na Bogorodica po makite kade {to svetitelkata ne e samo bes~uvstvitelen posmatra~ na makite na gre{nicite, tuku i Majka so bezgrani~na qubov sprema svoite ~eda, koja preku molitvi do nebesnite sili se moli za olesnuvawe na nivnite maki. Tuka doa|a do izraz vozvi{enosta i milosrdnosta na Majkata Bo`ja, koja za razlika od ~ovekot koj e podloèn na postojani isku{enija poradi svojata slaba priroda, najdobro moè da go razbere i da go ute{i, i da i pomogne na gre{nata du{a.

Ne pomalo zna~ewe imaat i apokrifite za zemskiot pat na Deva Marija, za nejzinata li~nost, za stradawata, za bolkite i ~udata, koi go ispolnuvaat nejziniot blagoroden ìvot. Tie ostavile vidlivi tragi i vo narodnoto tvore{tvo na Makedoncite, od koi najmnogubrojni se narodnite pesni, koi gi vospevaat momentite na samoto Mariino i Hristovo ra|awe i legendite za sv. Bogorodica, koi neposredno se povrzani so likot na Isus Hristos i se prosledeni so pove}e elementi od nejziniot ìvot (Stoj~evska-Anti}, 1993, 195; istata 1992, 53-56; istata, 1974, 211-218; Vraìnovski, 1999, 94-99).

7

Na toj na~in apokrifite i folklorot zaedno so crkovnata literatura, zna~itelno go dopolnuvaat likot na sveta Bogorodica kako obi~na èna, kako majka - ispolneta so qubov i stradawe za svojot sin i na krajot kako svetitelka - zastapni~ka na site lu|e.

Razvojot na kultot na sveta Bogorodica i interesot za nejziniot ìvot, osven vo apokrifite i vo narodnoto tvore{tvo, moàt da se prosledat i vo mnoèstvo drugi elementi na narodnata tradicija na Makedoncite, a tuka stanuva zbor, pred se, za semejnata i za kalendarskata obrednost (Milo{eska, 2002, 55-71; Stoilov, 1997). Kako edinstvena hristijanska Boìca majka, taa postepeno ja nadopolnuva potrebata na srednovekovniot ~ovek od nov za{titnik na semejstvoto, na op{testvoto i od prirodnite stihii. Na ovoj na~in Bogorodica go izmestuva i istovremeno vo narodnoto soznanie go sublimira kultot sprema Velikata Boìca Majka (majka-zemja, Artemida, Kibela, Demetra, Moko{) (Zogovi}, 1994, 259-267; Dragojlovi}, Stoj~evska-Anti}, 1990, 21-29) i se javuva kako pokrovitelka na ènskata plodnost, zakrilnica na ra|aweto, na majkite, na decata i na semejstvoto.

Qubovta i privrzanosta kon sv. Bogorodica kaj narodot doa|aat do izraz ne samo preku mnogubrojnite molitvi upateni kon nea za zdravje i blagosostojba, tuku i preku samoto obra}awe so zborovite: Bogorodice majko (Vraìnovski, 1999, 94), za{to edinstveno veren e Likot na majkata, samo toj moè da ja razotkrie realnosta, no vo isto vreme i svoite kosmolo{ki, antropolo{ki i psiholo{ki funkcii. (Elijade, ISBN 954-733-026-8, 12)

Vo soglasnost so pogorekaànoto, Sveta Bogorodica se nao|a poblisku do lu|eto otkolku nejziniot boèstven Sin, pa sledstveno, taa e povikana da stane nivni zastapnik pred Nego, so {to gi svrzuva vo edno neboto i zemjata. Izdignata, pak, vo svetovniot rang na Nebesna Carica, sred soyvezdieto na svetcite, sv. Bogorodica ja pridobiva vo najgolem stepen sposobnosta da gi poddrì obnovata i harmonijata vo prirodata, vo op{testvoto i vo vremeto. Potvrda za toa ni se nad 120-te makedonski crkvi i manastiri, gradeni niz edno celo iljadoletie, koi go nosat nejzinoto ime i do denes se pod nejzina za{tita i nejziniot bogat freskoìvopis i ikonografija. Odvaj li e potrebno da gi spomenuvame hramovite: manastirot Sv. Bogorodica Eleusa vo s. Veljusa - Strumi~ko, manastirot Treskavec - kaj Varo{, Prilepsko so crkvata Sv. Uspenie Bogorodi~ino, Vovedenie na sv. Bogorodica vo s. Ku~evi{ta, Skopska Crna Gora, manastirot Matej~e so crkvata Uspenie na sv. Bogorodica - Skopska Crna

8

Gora, manastir Sv. Bogorodica - Matka, Skopsko, Sv. Bogorodica Troeru~ica - Skopje, Sv. Bogorodica Pre~ista - s. Orlanci, Ki~evsko, Sv. Bogorodica - Zaumska kraj Ohridskiot breg, Sv. Bogorodica Bolni~ka vo Ohrid, Slimni~kiot manastir Sveta Bogorodica vo Prespa, manastir Sv. Bogorodica (Roènski) vo blizina na Melnik, manastir Sv. Bogorodica Tetovska vo Tetovo i t.n.

Lit.: Golubcova, E. S., $zy~eskie i hristianskie motiva v ideologii selwskih ìtelej Maloj

Azii, V: Kulwtura i op}estvena& mwslx. Anti~nostx, Srednie veka, |poha Vozro`deni&, Moskva, 1988; Vera Stoj~evska Anti}: Od eshatolo{kite apokrifi za Bogorodica i nivniot odyiv vo narodnoto tvore{tvo na ju`noslovenskite narodi, MF, god. VII, br. 14, Skopje, 1974, 207-218; istata: Sveta Bogorodica vo knièvnata i narodnata tradicija vo Makedonija, MF, god. XXV, br. 50, Skopje, 1992; Sto makedonski bibliski narodni prikazni, Priredila Vera Stoj~evska-Anti}, Skopje, 1993; Dragoqub Dragojlevi}, Vera Stoj~evska-Anti}: Mitologumena na srednovekovnata kirilska pismenost, MK, Skopje, 1990; Mitropolit Pimen: Sveta Bogorodica - ìvot i proslava, Sofi&, 1991; @iti& na svetiite, Sofi&, 1991; Krasimir Stoilov: S Kolesnicata na sxlnceto iz Rodopskata Sveta Gora, asenovgradskite paraklisi - kult i kalendar, SU "Sv. Kliment Ohridski", Institut po etnologi&, Sofi&, 1997; Cvetanka Vranska: Apokrifite za Bogorodica i bxlgarskata narodna pesen, vo: Sbornik na BAN, kn. 34, BAN, Sofi&, 1940, 1-208; At. Bo`kov: Ikonografskite tipove na Bogorodica, Bxlgarskata ikona, Sofi&, 1984; Eliade Mir~a: Obrazi i simvoli, ISBN 954-733-026-8; @iti& sv&tyh, na russkomx &zyke izloènny& po rukovodstvu ~etwih-minej Sv. Dimitri& Rostovskago, Kn. IV, Dekabrw, Moskva, 1906; Eli Milo{eska: Bogorodi~niot prazni~no-obreden ciklus vo Makedonija, BALCANOSLAVICA, 30-31, ISK-Prilep, Prilep, 2002, 55-71; Sowa Zogovi}: Kultot na Magna Mater na Balkanskite prostori, Etnolog, 4-5, Skopje, 1994, 259-267; Tanas Vraìnovski: Narodna tradicija, religija, kultura, MM, Skopje, 1999, 94-99; Marko Kitevski: Makedonski narodni praznici i obi~ai, Menora, Skopje, 1996; Justin Sp. Popovi}: @itija svetih za septembar, Beograd, 1976; istiot: @itija svetih za mesec novembar, Beograd, 1977; istiot: @itija svetih za mesec decembar, Beograd, 1977; istiot: @itija svetih za mesec februar, Beograd, 1973; istiot: @itija svetih za mesec mart, Beograd, 1973; istiot: @itija svetih za mesec juli, Beograd, 1975; istiot: @itija svetih za mesec avgust, Beograd, 1976; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371-1777, podgotvil Aleksandar Matkovski, Misla, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778-1826, podgotvil Aleksandar Matkovski, Misla, Skopje, 1991; Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM

MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, MM, SKopje, 1995.

SV. JOVAN KRSTITEL

Eden od najpopularnite svetiteli vo celiot hristijanski svet i so najmnogu praznici po sv. Bogorodica e sv. Jovan Krstitel. Vo hristijanskite pretstavi toj e

9

posledniot od prorocite - predvesnici za doa|aweto na mesijata i neposreden prethodnik na Isus Hristos - Spasitelot na svetot, poradi {to e poznat i kako sv. Jovan Prete~a.

Za pojavata i razvojot na kultot, za li~nosta i dejnosta na svetitelot najmnogu doznavame od bibliskata i od hagiografskata knièvnost. Spored novozavetnite tolkuvawa (Mat. 11:10; Marko 1:2) vo likot i dejnosta na sv. Jovan Krstitel se ispolnuvaat proro{tvata od Stariot Zavet: I ete, Jas }e go ispratam angelot Svoj, i toj }e go prigotvi patot pred mene (Malah, 3:1), Glasot na onoj {to vika vo pustiwata govori: Prigotvete Mu pat na Gospoda (Isa., 40: 3) (Sveto Pismo, 1991). Zna~i, vo prv plan izbiva tesnata vrska na svetitelot so Isus Hristos - sv. Jovan se javuva kako negov predvesnik. No ne samo toa. Tie se rodnini po direktna linija - majkata na Jovan, Elisaveta i e sestra na Ana - majkata na Bogorodica. Od ìtieto na sv. Jovan doznavame deka toj e roden na 7. VII/24. VI vo Antiohija, to~no {est meseci pred Ro`destvoto Hristovo 7. I/25. XII. Za Isus, Jovan veli: On treba da raste, a jas da se smaluvam! (Jovan, 3:30). Ovie zborovi, najverojatno, ni ja otkrivaat osnovnata pri~ina ra|aweto na svetiot prorok da se postavi neposredno po letnoto soncestoewe koga denot zapo~nuva da se namaluva - to~no polovina godina pred ra|aweto na Sinot Bo`ji koga denot zapo~nuva da se nagolemuva. Za direktnata povrzanost na kultot na sv. Jovan Krstitel so kultot na Isus Hristos ni govori i denot na Jovanovoto za~etie - 6. X/23. IX. Imeno, na toj den nebesniot pratenik Arahangel Gavril go izvestuva ve}e prestareniot Zaharie - tatkoto na Jovan deka }e se pojavi negoviot dolgoo~ekuvan prvoroden sin koj }e se ispolni so Duh Sveti u{te vo utrobata na majka si, }e vrvi pred Nego (s. z. Isus Hristos) vo duhot i silata na Ilija za da mu prigotvi na Gospoda narod sovr{en (Luka,1:15, 17, 26). To~no {est meseci pred ovoj datum na 7. IV/25. III Arahangel Gavril i ja kaùva blagata vest na Bogorodica za pretstojnoto ra|awe na Sinot Bo`ji.

Za detstvoto na sv. Jovan Prete~a doznavame od novozavetnite tekstovi, spored koi izrasnuva vo pustina (Luka, 1:80) i ima obleka od kamilski vlakna i pojas od koà, a se hrani so skakulci i div med (Mat. 3:4). Ranovizantiskata i hagiografskata literatura dodavaat podrobnosti za negovoto detstvo: Elisaveta so novorodenoto bega od carot Irod i se krie vo pe{tera vo nekoja pustina vo blizinata na dolniot tek na rekata Jordan, a po nejzinata smrt mladen~eto Jovan ostanuva samo vo pustinata pod staratelstvo na Boga i na angelite Bo`ji (@itija svetih, 1961, 479).

10

Vo petnaesettata godina od vladeeweto na Tiberija t.e. vo 27 ili vo 28 g. od n.e. Jovan Krstitel zapo~nuva da propoveda pokajno kr{tevawe za pro{tavawe na grevovite so eshatolo{kata vest: Prigotvete go patot na Gospoda i ramni pravete gi patekite Negovi ... i sekoe telo }e go vidi spasenieto Bo`jo! (Luka, 3:1-6). Apokrifnata kni`nina utvrduva deka Jovan toga{ ima 30 godini - simboli~na vozrast za polna zrelost (Mify, 1987, 552). Spored evangelieto, koga Hristos ima 30 godini, sledej}i go Bo`joto pretskaùvawe na 19/6. I, sv. Jovan Prete~a stanuva i Krstitel na Spasitelot, kr{tevaj}i go vo vodite na rekata Jordan. Kon datumot na Bogojavlenieto vo crkovniot kalendar e prikrepen i Soborot na sv. Jovan Krstitel - 20/7. I.

Ispraven pred ~uvstvoto za pravda, moral i zakonitost, sv. Jovan javno go obvinuva Irod Antipa, vladetelot na Galileja, za negoviot nezakonski brak so Irodijada, ènata na pokojniot brat, so {to grubo gi naru{il judejskite obi~ai. Poradi toa svetitelot e frlen vo zatvor (Mat. 14:3-5; Marko, 6:17-20). Nalutenata i odmazdoqubiva carica kaj svojot pohoten soprug ja ispra}a zavodlivata tan~erka Salomija, koja za vozvrat na svoeto prekrasno tancuvawe ja bara glavata na sv. Jovan, po èlba na svojata majka i gospodarka. Krstitelot e obezglaven na 11/29. IX (@itija, 1961, 675).

Pred stravot svetecot da ne voskresne, glavata mu e tajno zakopana na imotot od carot, a negovoto telo svetite apostoli go pogrebuvaat vo Sevastija (Mat. 14: 6-12; Marko 6: 21-29). Spored ìtieto, glavata na sv. Jovan e zakopana na ne~isto mesto, po {to taa tri pati e nao|ana na ~udotvoren na~in, se do 858 g. koga e odnesena vo Konstantinopol, kade {to nao|a ve~en pokoj. Ovie nastani, povrzani so datumite 8. III/24. II i 7. VI/ 25. V, stanuvaat pri~ina kon ve}e vostanovenite ~etiri praznici - Za~etie, Ra|awe, Sobor i Otsekuvawe na glavata na sv. Jovan Krstitel, da se dodadat u{te dva (@itija, 1961, 141, 394).

Mnogu elementi od bibliskite i od hagiografskite tekstovi za sv. Jovan Krstitel ostanale vo narodnata tradicija na Makedoncite i toa vo sozdavaweto na legendite i na poetskoto narodno tvore{tvo. Legendite obi~no se kontaminirani so odredeni motivi od negoviot ìvot, crpeni od Svetoto pismo. Takvi se Sveti Jovan i ra|aweto na Isus, zabeleàna od A. Mazon, potoa Isus Hristos i Sveti Joan vo maj~ini utrobi i Car Simeon, Sveti Joan Krstitel i site svetci vo ve~na od M. Cepenkov.

11

Likot na sv. Jovan i negoviot bibliski ciklus gi sre}avame i vo narodnite pesni. Osobeno e karakteristi~na pesnata za ra|aweto i za kr{tevaweto na svetitelot, zapi{ana od Ikonomov:

Ustojala se Stojna devojka,ustojala se do sto godini,na sto i edna se zavr{ila,na sto i dve se om'ìla,na sto i tri dete rodila,dete rodila i go krstila,si go krstila sveti Joane,si go krstila i mu pejala:"Nani mi, luqi, sveti Joane,}a mi te k'pa se vo ubavo,}a mi ti kupa luqki srebreni,}a mi ti kupa kalaj peleni,}a mi ti kupa ibri{im povoj -malu da spie{, mnogu da raste{."

Vo likot na sveti Jovan Krstitel se prisutni i nekoi prethristijanski tradicii, povrzani so negovata dejnost na kr{tevaweto. Taka vo pesnite so motiv "Delba na svetci" svetitelot ja personificira folklornata pretstava za kumstvoto:

Na sveti Jovan {to mu je padnalo?Padnale mu krsti, i ikoni,Padnale mu kumstvo, pobratimstvo,Koj ke podst'pi sveti Jovan,Neka stapni s silen ogan (Miladinovci, br. 30).

Istraùva~ite se edinstveni vo odnos na prethristijanskoto poteklo na kumstvoto i na pobratimstvoto (posestrimstvtoto) kako rodninski institucii (Palikru{eva, 1975, 63-68; âjkanovi}, 1941, 31-37; Santova, 1997, 90-92). Vo prilog na toa e i slednava pesna vo koja sveti Jovan se javuva kako krstnik na mala boga4:4 Spomenatiot tuka "mal bog" i Hristos ne se relevantni.

12

Tak' mi boga bo`ja majko,ja si smeja i umeja,i umeja kum da bida -}a si krsta mala boga,mala boga ne kr{tena (Jastrebov, 88).

Funkcijata na kumstvoto na sveti Jovan se povrzuva i so nehristijanskoto po proizvod razbirawe na boèstvoto - pokrovitel na celata priroda:

Oj, Jovane Boìkume,...aj zemi si kotle voda,kotle voda, so na|azmo,...da naprska{ nebo zemja (Risteski, 1991, 56-57).

Narodniot kult sprema sveti Jovan odbeleùva tri golemi praznici: Vodici (@enski Vodici) - 20/7. I, Ivanden - 7. VII/24. VI i Seknovenie (Sv. Jovan Se~oglavec) - 11. IX/29. VIII.

Za razvojot i za popularnosta na kultot na svetitelot u{te vo srednovekovieto nao|ame potvrda i vo pravoslavnata ikonografija koja vo Deizisot, za razlika od drugite svetiteli, samo Jovan Krstitel go postavuva na isto ramni{te so Bogorodica vo odnos na Hristos. Vo soglasnost so novozavetnite pretstavi na svetitelot kako angel, pustinik i isposnik, vo XIII v. vo ju`noslovenskata ikonografija se rasprostranuva likot na Jovan Krstitel naslikan so {iroki angelski krilja. Naporedno so toa toj e pretstaven i so ~inija vo rakata, na koja leì negovata glava ili so ~a{a, vo koja se nao|a agnecot, a podocna mladenecot.

Kultot na sveti Jovan Krstitel (Prete~a) e izrazen i preku podignuvaweto na crkvi i manastiri vo Makedonija vo negova ~est.

Lit.: Sveto Pismo na stariot i na noviot zavet, Biblija, Vtoro izdanie, Skopje 1991; @itija svetih, Beograd, 1961; Mify narodov mira, \nciklopedi&, ton I, Moskva, 1987; Andre Mazon,

Contes slaves de la Macedonie sud occidentale, Paris, 1923, 70-75; Marko K. Cepenkov, Narodni prikazni,

13

legendi, Redaktiral Kiril Penu{liski, 4, Skopje, 1972, br. 149, 151; Vasil Ikonomov, Zbornik od staronarodni umotvorbi od Debarsko, Ki~evsko i Ohridsko, vo: Staronarodni pesni i obi~ai od Zapadna Makedonija, Redakcija d-r Kirli Penu{liski, d-r Blaè Ristovski i d-r Blaè Petrovski, Institut za folklor, Skopje, 1988, br. 108; Santova M., îprovski&t diskos, Sofi&, 1997; Palikru{eva G., Kumstvoto i pobratimstvoto na sveti Jovan, Makedonski folklor, godina VIII, br. 15-16, Institut za folklor, Skopje, 1975, 63-68; $strebov I. S., Oby~ai i p&sni tureckihx serbovx, S-Peterburgx, 1886, 88; âjkanovi} V., O vrhovnom Bogu u staroj srpskoj religiji, Srpska kraqevska akademija, Posebna izdawa, 34, Beograd, 1941; Risteski M. D., Svetcite vo narodnite pesni vo Mariovo, Makedonski folklor, godina XXIV, br. 48, Skopje, 1991, 55-68; Miladinovci, Zbornik 1861-1961, Skopje, 1962.

SV. \OR\I

Eden od najpopularnite hristijanski kultovi vo {irokite isto~noevropski teritorii, na balkanskite i na srednoevropskite prostori e kultot na sv. \or|i. Toj vozniknuva i se rasprostranuva od isto~nata hristijanska hemisfera, pa preku Vizantija vo VII vek se pro{iruva vo Rim, a podocna so golem intenzitet se {iri i na zapad.

Najstarata hagiografija za ovoj svetitel poteknuva od VI vek (Stoj~evska-Anti}, 1971, 78-83). Spored nea toj e roden vo Kapadokija vo Mala Azija, no ìvotot go pominuva vo Palestina, kade {to poradi svojata hrabrost, dostignuva visoka slu`ba vo rimskata vojska, dobiva ~in tribun, a podocna imperatorot Dioklecijan go postavuva za ~len na dràvniot sovet. No kako golem borec za hristijanstvoto, za vreme na imperatorskite progoni na hristijanite, najsurovo e ma~en i umira so otsekuvawe na glavata vo 303 g. Poradi ma~eni~kata smrt, po priznavaweto na hristijanstvoto kako ramnopravna religija e proglasen za nebesen pokrovitel na hristijanstvoto i patron na hristijanskata vojska (@itija svetih, 1961, 307-308). Imeno, vo Vizantija sv. \or|i e proglasen za pokrovitel na vojni~kata aristokratija, me|u slovenskite zemji - na knezovite, a vo Zapadna Evropa - na ricarite (Mify narodov mira,1987, 273-275).

Osven so negovata pretstava kako vojnik, pobedonosecot sv. \or|i e poznat kaj site slovenski narodi i so negovata uloga na zmejoborec. Spored legendata, koja vo crkovnata literatura vlegla najdocna do XII vek (Frolec, 1973, 87) svetitelot e povikan da ja spasi carskata }erka vo luta bitka so zmejot, koj go ~uval ezeroto {to se nao|alo vo blizinata na negoviot grob.

14

Smrtno proboden od kopjeto na svetitelot (vo drugi varijanti na legendata toj mu ja presekuva glavata so sabjata), zmejot e zavrzan so pojasot na devojkata i izgoren (@iti& na svetiite, 204-209; Bxlgarski starini, 278-280). Ovoj op{tora{iren lik na sv. \or|i kako borec protiv zmejovi pretstavuva simbol na hrabrosta i smelosta, a samiot podvig - ubivaweto na podzemnoto ~udovi{te - go identifikuva so bogovite - demiurzi (Marduk, Apolon, Ra, Indra, ponekoga{ Jahve) i so heroite (Gilgame{, Belerofont, Persej, Zigfrid).

Crkvata za spomen na svetiot velikoma~enik go izbrala denot 6 maj (23 april spored stariot kalendar). Vo narodniot kalendar ovoj den pretstavuva po~etok na letoto i na sto~arskata godina. Kultot sprema sv. \or|i, smesten vo takov kalendarski moment, ne odveduva kon golem broj obredni praktiki, nasledeni od dreven paganski praznik, povrzani so ov~arstvoto i so zemjodelstvoto. Izbranoto kalendarsko mesto i kulturno-istoriskite plastovi vrz likot na svetitelot od vojnik i zmejoborec go doveduvaat do simbol na sonceto i na ognot.

Praznikot vo ~est na sv. \or|i vo narodnata tradicija e poznat pod imeto \ur|ovden. Toa e denot koga prirodata e kone~no vozobnovena i razbudena, pa kultot na svetitelot se povrzuva so plodnosta i so zdravjeto na dobitokot, so izobilstvoto po nivite i po livadite i so zdravjeto, so qubovta i so brakot na lu|eto. Potvrda za ova ni se ne samo mnogubrojnite obi~ajno-obredni i magiski dejstvija izveduvani sproti i na samiot den, tuku i izveduvanite |ur|ovdenski pesni, koi za razlika od preostanatite obredni pesni vo narodniot kalendar se najsilno povrzani so prirodnite pojavi i se protkaeni so dlabok lirizam:

Rano rani sveti \or|ija,pa otsedla vrana kowa,pa opkole poqa, nivii letnini i zimnini.5

ili:

... ne sam jod boga padnata,nit sam jod zemja niknata,

5 ANVOH, Inv. br. K-12-2003. Snimila: Eli Milo{eska na 10. 5 2003 g. vo s. Obr{ani. Informator Dime Smugreski, roden 1931 g. vo s. Obr{ani, `ivee vo s. Obr{ani.

15

i mene majka rodila,na den Veligden rodena,na den \ur|evdin krstena.Li~no mi ime turila,bela Marija ubava ...6

ili:

Proletale dva gulaba jod daba;Ne mi bile dva gulaba jod daba,Tuku bile dva strojnika, \ur|e le,Dva strojnika za mometo, \ur|e le,Poklon da je ju Petrevci, \ur|e le,Ju Petrevci za Jovana, \ur|e le.7

Vo narodnoto veruvawe, poradi izbranata astronomska to~ka na praznikot kon krajot na april, odnosno kon po~etokot na maj, na granicata so najaktivnata zemjodelsko-sto~arska sezona, sveti \or|i se smeta za za{titnik od volci, me~ki i zmii.

Za razvojot i za popularnosta na kultot na sv. \or|i, pokraj srednovekovnata knièvnost i narodnata tradicija, ni govorat i ikonografijata, freskoìvopisot i kopani~arstvoto vo koi toj naj~esto e prikaàn kako svet voin ili kako vojvoda ka~en na bel kow koj so kopjeto ja ubiva lamjata. Osven toa golem broj makedonski crkvi i manastiri se nao|aat pod negovo pokrovitelstvo.

Lit.: Vera Stoj~evska-Anti}, Sveti \or|i i narodnata tradicija, Narodno stvarala{tvo, 37-38, Beograd, X, 1971, 78-83; istata, Hagiografijata za sv. \or|i i megdanot so lamjata, Od srednovekovnata knièvnost, Makedonska kniga, Skopje, 1976, 147; @iti& svetih, Sofi& 1961; Mify narodov mira, \nciklopedi&, tom I, Moskva, 1987, 273-275; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 38-41; Vaclav Florec, Sveti \or|i vo narodnata tradicija na slovenskite narodi, Makedonski folklor, godina VI, br. 12, Skopje, 1973, 87-92; Bxlgarski starini, 278-280; Mr Sonja Zogović - Mile Bogeski, Sličnosti i razlike u obredima, funkcijama i kultu između Marsa i Jarila, Etnoantropološki problemi, sv. 7, Beograd, 1990, 91-96.

6 D-r Trpko Bicevski, Makedonski narodni pesni od Vodensko, narodni pesni, Kniga 8, Institut za folklor, Skopje, 1989, br. 374.7 Narodni pesni s melodii ot Prilep, Makedoni&. Zapisal i notiral T. Gavazov, Sbornik za narodni umotvoreni&, VIII, Sofi&, 1892, N. 10.

16

SVETI NIKOLA

Sveti Nikola spa|a vo redot na najpo~ituvanite hristijanski svetci kaj Makedoncite, zaedno so sveta Bogorodica, sveti Jovan Prete~a i sveti \or|ija. Negoviot kult, spored ra{irenosta, se nao|a vedna{ zad onoj na Bogorodica. Toj vozniknuva i se rasprostranuva vo Vizantiskata Imperija u{te vo po~etokot na VI vek. Se pretpostavuva deka od Balkanot proniknuva vo Italija vo tekot na VIII-IX vek, a ottamu i vo zemjite na Zapadna i na Sredna Evropa. Niz Vizantija kultot se rasprostranuva i sred isto~nopravoslavnite narodi (Heortologija, 1961, 81; Metken, 1966, 11-15).

Prvite hagiografski podatoci za svetitelot poteknuvaat od IX vek. Najstariot opis na ìvotot na sveti Nikola go napi{al arhimandritot Mihail od Carigrad vo po~etokot na IX vek, a potoa istoto go storil i carigradskiot patrijarh Metodij (842-846) (Anrich, 1917, 262-298)8.

@itieto na sveti Nikola raskaùva ne samo za najva`nite momenti od negoviot ìvot, tuku i za pripi{uvanite sposobnosti da vladee nad morskata {iro~ina i mnogute ~uda {to gi napravil so {to se zdobil so epitetot sveti Nikola ûdotvorec. Vo nego se otkriva i osnovnata pri~ina za izborot na dvata datuma vo koi se ~estvuva negoviot spomen - 6. XII/19. XII i 9. V/22. V.

Spored podatocite od ìtieto, svetitelot e roden kon krajot na III vek vo maloaziskiot primorski grad Patara. Za razlika od drugite svetci, toj u{te vo tekot na ìvotot ja projavil darbata na ~udotvoren le~itel i skrotitel na moriwata i doìveal dlaboka starost. Negoviot zemen pat zavr{uva na 6 dekemvri i toj datum vleguva vo crkovniot kalendar. Negovite mo{ti bile pogrebani vo sobornata crkva na likiskiot grad Mir. Podocna, po re~isi sedum i pol stoletja, vo devettiot den na mesec maj, tie se preneseni vo gradot Bari (Italija) vo 1087 godina. Vo spomen na ovoj nastan, vo kalendarot se pojavuva i negoviot vtor praznik, proniknat na Balkanot me|u Slovenite, glavno, kon krajot na XI vek (@itija svetih, 1961, 351, 974; @iti& na svetiite, 1991, 612-616).

So {ireweto na kultot, svetitelot dobiva mnogu epiteti: pokrovitel na moriwata, na ezerata i na rekite; patron na ribarite, na mornarite i na trgovcite;

8 Citirano spored Nikola Mitrevski: Za sveti Nikola i ciklusot vo pripratata na Topli~kiot manastir, BALCANOSLAVICA, 30-31, ISK-Prilep,Prilep, 2002, 115.

17

zapovednik na studovite i na zimskite buri; ~uvar na domot i na semejnoto ogni{te; gospodar na do`dot i za{titnik od letnite grmotevici; zastapnik na siromasite, na siracite, na vdovicite, na nepravedno osudenite, na zatvorenicite, na patnicite po kopno i more i, voop{to, na celoto naselenie i na celiot hristijanski svet. Negoviot kult i pretstavite za nego se tolku golemi {to odvaj e mo`no, patot, po koj se sozdavale tie, da bide celosno utvrden. No, sepak, osnovnite podatoci koi ni gi dava ìtieto se dovolni za da pobarame objasnuvawe na mnogu od crtite vo tradicionalniot lik na svetitelot. Taka, na primer, negovoto pokrovitelstvo nad morskite {iro~ini ja pothranuva legendata za podelbata na svetot, vo koja sv. Nikola e postaven zaedno so sv. Ilija, sv. Jovan, sv. Petar i sv. Bogorodica.

Eden od osnovnite principi pri sostavuvaweto na crkovniot kalendar e za praznici na svetitelite da se opredeluvaat datumite na nivnata smrt, smetani za po~etok na nivniot nebesen ìvot (îfl&nov, 1996, 85-114). Vostanoven na ovoj na~in, prviot praznik na sveti Nikola (6/19. XII) pa|a kon krajot na kalendarskata godina, vo po~etokot na mrtvata sezona za stopanstvoto vo besplodnata zima. Pokrovitel na moriwata, toj stanuva i zapovednik na zimskite studovi, na viulicite i na prviot sneg, ~udotvoren gospodar nad mitskite su{testva od onoj svet: samovilite i zmejovite.

Kalendarskoto mesto na sv. Nikola i negovata uloga vo poddrùvaweto na kosmi~kata ramnoteà, go pretvoraat 6/19. XII vo golem semejno-rodov praznik. So toa mu se dodavaat novi funkcii: za{titnik na domot i na pradedovskoto ogni{te, ~uvar na semejstvoto, na imotot i na dobitokot.9

Tradicionalniot lik na sveti Nikola e dopolnet so voveduvaweto na letniot praznik na svetitelot (22/9. V). Toa e period koga prirodata e kone~no

9 Za sveti Nikola kako semejno-rodov praznik i op{to za funkciite na svetitelot, so odglasi od negovoto ìtie na teren ja zapi{av slednava legenda: Na sveti Nikola tatko mu bil aristokrat. Imal mnogu zemja. Sveti Nikola sakal da si odi. Tatko mu mu rekol:- Kaj }e odi{ ti? Koj }e ja raboti zemjava? Eve, ti }e ja nasledi{.I sveti Nikola mu rekol:- Mene zemja ne mi treba!Taka, toj stanal prv reformator na zemjata, mu ja dal na lu|eto da ja rabotat. I tie {to ja zele zemjata na site kontinenti bilo Azija, bilo Afrika, bilo Evropa, sekade, rekle:- ]e go slavime sveti Nikola kako den, kako slava, ku}na slava.Zato velat deka sveti Nikola e bogat, od to {to dal zemja na site lu|e bil bogat.Posle stanal moreplovec, togaj mornaricata bila od edno mesto, seta flota i ko po~inal na 19 decembar, se slu{anlo deka komandantot umrel, brodojte kaj {o }e se najdele bilo vo okeanite, moriwata, }e zastanat i mol~ele za komandantot i moriwata, i rekite i vodite zastanuvale.ANVOH, Inv. br: K-9-2003. Snimeno na 05. 3. 2003 g. vo s. Krivoga{tani, informator: Pa{oski Blagoja, roden 1925 g. vo s. Godivle, ìvee vo s. Krivoga{tani.

18

razbudena, pa za razlika od stariot, zimen sveti Nikola, koj e simbol na zimata, na smrtta, na starosta, na zemjata i na vodata, letniot i mlad sveti Nikola e olicetvorenie na letoto, na ìvotot, na mladosta, na neboto i na son~eviot ogan. So ovie karakteristiki svetitelot dobiva novi funkcii: pokrovitel na do`dot i za{titnik na nivite, na lozjata i na posevite od grmotevici.

Odglasi od knièvnata hagiografija za sveti Nikola postojat vo golem broj predanija, legendi, narodni pesni i prikazni za svetitelot. 10

Prikaùvaweto na ìvotot i ~udata na svetitelot e ~esta tema vo umetnosta na srednovekovieto na teritorijata na Makedonija. Ciklusot na sveti Nikola se sre}ava, po~nuvaj}i od XIII-XIV vek i toa vo crkvite: Sv. Nikola vo s. Manastir, Mariovo, Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, Sv. Nikola vo Psa~a i Sv. Dimitrija vo Markoviot manastir. Od XIV vek e i edna ikona so ìtieto na Sv. Nikola od crkvata Sv. Sofija vo Ohrid.11

Vo nau~nata literatura e dokaàno deka po svojata priroda sveti Nikola nasledil nekoi dejnosti na paganskoto boèstvo Veles/Volos. Toa se funkciite povrzani so pokrovitelstvoto nad zemjodelskite raboti i dobitokot, nad bogatsvoto i izobilstvoto, nad plodnosta i lekuvaweto (Vraìnovski, Zogovi}, 2000, 86-88; 376-377).

Lit.: Heortologija, izradio Lazar Mirkovi}, Beograd, 1961; Metken, S.: Sankt Nikolaus in Kunst

und Volksbrauch, Duisburg, 1966; G. Anreich: Hagios Nikolaos. Der heilige Nikolaos in der griechischen Kirche.

Texte und Untersucuchungen. Band II, Leipzig-Berlin, 1917; Nikola Mitrevski: Za sveti Nikola i ciklusot vo pripratata na Topli~kiot manastir, BALCANOSLAVICA, 30-31, ISK-Prilep, Prilep, 2002, 111-135; Justin Sp. Popovi}: @itija svetih, Beograd, 1961; @iti& na svetiite, Sofi&, 1991; îfl&nov B.: Liturgika, Sofi&, 1996; T. Vraìnovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, ISK-Prilep, MM, Prilep-Skopje, 2000.

SVETI ILIJA

10 Marko Cepenkov: Makedonsko narodno tvore{tvo, kniga 4, MK, Skopje, 1972, 40, 196, 197; Kuzman [apkarev: Izbrani dela, tom 1, Misla, Skopje, 1976, 36, 38; Stefan Verkovi}: Makedonski narodni umotvorbi, kniga 2, MK, Skopje, 1985, 194; istiot, kniga 3, 94; Stefan Tanovi}: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj Kazi, SEZb: @ivot i obi~aji narodni, kw. 40, kw. 16, EI, SKA, Beograd-Zemun, 1927, 78; Miladinovci: Zbornik 1861-1961, Skopje, 1962, 30, 53; Eftim Sprostranov: Ot oHrid, Sbornik ot Narodni Umotvoreni&, XVI-XVII, Sofi&, 1900, 38; Pan~o Mihajlov: Bxlgarski narodni pesni ot Makedoni&, Sofi&, 1924, 40; Novini, Carigrad, g. III, br. 40, 1893. 11 Mitrevski Nikola, ... c.d., 118, so citiranata literatura tamu.

19

Za li~nosta i za dejnosta na sveti Ilija, doznavame od starozavetnite i od novozavetnite tekstovi na Biblijata i imame malku podatoci nadvor od nea. Sepak, site izvori, glavno, se soglasuvaat deka toj e po poteklo od rodot Leviev, od tatko Savah. Roden e vo Palestina, vo Tesvi i zatoa e nare~en Tesvi}anec/Tesvitec. Od legendata, zapi{ana od sv. Epifanij Kiparski, doznavame za tainstvenoto videnie {to mu se prikaàlo na Savah na son, kako negoviot sin Ilija, vedna{ po ra|aweto go povivaat so ogan i go dojat so ognen plamen. Videnieto im go kaàl na erusalimskite sve{tenici, koi mu odgovorile: Ne pla{i se, sin ti }e ìvee vo svetot i }e im sudi na Izraelcite so me~ot i so ognot (Bulgakov, 1900, 249). I, spored predanieto, i spored Biblijata, Ilija sekoga{ se javuva kako za{titnik na Boga (3. Car., 17, 1; 18, 5; 19, 10).

Bibliskiot tekst ukaùva na negovite proro~ki darbi, podareni od Boga, taka {to e pretstaven kako eden od najzna~ajnite starozavetni proroci koj ìveel vo IX vek pr.n.e. Koga se nao|al vo pustinata Galada mu prorekol na izraelskiot kral Ahava deka ovie godini nema da ima nitu rosa, nitu do`d, osven spored mojot zbor (3. Car., 17, 1). Za toa nao|ame potvrda vo novozavetnite tekstovi, vo Sobornoto poslanie na svetiot apostol Jakov, spored koj Ilija be{e ~ovek smrten ... i so molitva Mu se pomoli na Boga da nema do`d; i ne padna do`d na zemjata tri godini i {est meseci (Jak., 5, 17).

Potoa Gospod go posovetuval da otide kaj potokot Horat, sproti Jordan, kade {to, po Bo`jata zapoved, gavranite mu nosele leb i meso sekoe utro i ve~er (3. Car., 17, 2-6). Po presu{uvaweto na potokot Gospod go upatil Ilija vo Sarepta Sidonska, kade {to se smestil vo ku}ata na edna vdovica. Tamu Ilija izvr{il ~udo, oìvuvaj}i go nejziniot sin (3. Car., 17, 8-24).

Po izvesno vreme Ilija zaminuva vo Samarija kaj Ahava, kade {to poradi prore~enata su{a imalo golem glad. Ilija pobaral od kralot da gi sobere site ~etiristotini i pedeset Valaamovi proroci vo Karmilskata Gora, mesto vo koe se slu~uva najgolemoto ~udo vo vrska so li~nosta na Ilija. Na ozna~enoto mesto Valaamovite proroci postavile kup drva i tele vrz niv, a takov kup drva podgotvil i Ilija. Spored dogovorot, Valaaovcite mu se molele na svojot bog Val da pu{ti ogan i da go potpali `rtvenikot, no nivnata molba ostanala neispolneta. Za razlika od niv, sveti Ilija samo {to mu se obratil na Boga ognot vedna{ se pojavil (3. Car., 18, 38) i duri toga{ nasobraniot narod poveruval vo edinstveniot Gospod bog. Bidej}i `rtvenikot na Val ostanal nepotpalen, narodot

20

gi fatil site la`ni proroci i gi odvel kaj potokot Kison, kade {to Ilija gi zaklal (3. Car., 18).

Poradi zakanite od Jezavela, ènata na kralot Ahava, pokrovitelkata na fenikiskite bogovi, Ilija pobegnal vo Virsavija, vo Judeja, a ottamu, po Bo`jata volja, vo Bo`jata gora Horiv. Tamu mu se pokaàl Gospod i po negovite upatstva zaminal vo Damask, vo Sirija za da go pomaì Azaila za car na Sirija, a Juja, ... za car nad Izrailot (3. Car., 19, 15-16). Po patot toj go zema so sebe izraelecot Jelisej za svoj u~enik i naslednik i so nego go prodolùva ìvotniot pat (3. Car, 19; 4. Car., 1).

Koga so Jelisej stignuvaat do rekata Jordan, Ilija zamavnal so koùvot i rekata se razdelila na dve strani, pa dvajcata pominale po suvo. I toga{ vo toj ~as sveti Ilija tainstveno is~eznuva - naedna{ se pojavi ognena kola i ogneni kowi, ... i Ilija se ponese vo viorot na neboto (4. Car., 2, 11). Negoviot proro~ki duh ostanuva kaj negoviot veren u~enik Jelisej za da go prodolì Bo`joto delo (4. Car., 2).

Bibliskiot tekst sodrì opredelena istoriski potvrdena osnova (Stoj~evska-Anti}, 1977, 66-67), a vrz osnova na nego nastanale raznovidni pro{ireni verzii na legendi, na koi se zadrùva i Zenon Kosidovski (Kosidovski, 1965, 391-395), a i na apokrifni tekstovi, obraboteni od Vera Stoj~evska-Anti}. (Stoj~evska-Anti}, 1977, 67-68).

Slavata na prorokot Ilija e golema. Taka Svetoto Pismo mu go posvetuva ovaj bleksav opis: I stana kako ogan prorokot Ilija i kako plamen od fakel gorea zborovite negovi (Mudr. Sir., 48, 1). Vo Troparot za sveti Ilija sre}avame vakvi pofalbi: Vo teloto ange; prorokova osnova; vtor prethodnik na Hristovoto pri{estvie; slaven Ilija, nesre}ite gi odgonuva, krastavite gi o~istuva ... (Citirano spored Stoj~evska-Anti}, 1977, 67). Vo Kondakot za sv. Ilija se pee: Proro~e i providec na golemite gospodovi dela, Ilija golemo ime, so voljata tvoja gi zastanuva{ vodoto~nite oblaci, moli go za nas edinstveniot ôvekoqubec (Citirano spored Stoj~evska-Anti}, 1977, 67). Spored hristijanskoto tolkuvawe sveti Ilija bil ìv zemen na neboto, pa, spored toa, zaedno so Enoh dvajcata }e bidat prete~i na Mesijata, odnosno prethodnici na vtoroto Hristovo pri{estvie - Ete, Jas }e go pratam pri vas prorokot Ilija, pred da nastapi denot Gospoden - golemiot i stra{niot (Malah., 4, 4-6; Bulgakov, 1900, 250).

21

Spored prou~uvawata na M. Panteli}, kultot na sveti Ilija dosta rano se pro{iril nadvor od granicite na Palestina. Bil poznat vo Vizantija u{te vo V vek, no posebno se pro{iril vo IX vek koga negoviot den 20 juli se praznuval so golem sjaj. Ovoj kult se zacvrstil kaj Slovenite pod vlijanieto na sveti Kiril i Metodij, za {to ni govori faktot deka kultot bil razvien vo Carigrad i po isto~nite manastiri posetuvani od dvajcata prosvetiteli, a posebno od zborovite za negovata mo} vo @itieto na sv. Metodij. Za utvrduvaweto na kultot me|u Slovenite vo Makedonija, pa i po{iroko me|u ju`nite Sloveni ni govori i Pofalbata na sveti Ilija od Kliment Ohridski (Pantelić, 1965, 122-127, so citiranata literatura tamu).

Za {ireweto na kultot na teritorijata na Makedonija ni zboruvaat i mnogute elementi od bibliskite tekstovi za prorokot Ilija koi preminale vo narodnata tradicija. Spored narodnite veruvawa, toj e naslednik na paganskoto slovensko boèstvo Perun, so site negovi nadvore{ni karakteristiki, simboli i funkcii: bog na neboto i atmosferskite vlijanija, bog koj gi osloboduva vodite i so toa vlijae vrz plodnosta na zemjata, kako i negovoto mesto vo kosmosot kako bog na gromot i na molwata. Osnovnoto oru`je na Perun e kamenot, strelite i sekirata, a podocna e prikaùvan kako java na kow ili kako upravuva so bojna kola. Po~ituvaweto na bogot Perun poteknuva od nekoga{noto oboàvawe na atmosferskite pojavi vo prirodata, obogotvoreni vo likovite na negovite pandani vo drugite indoevropski mitologii - Indra, Yevs, Jupiter, Tor, Tangra (Zogovi}, 2000, 315-316). Vo naukata nema nikakvo somnenie deka sive ovie atributi preminuvaat na hristijanskiot svetitel - prorok Ilija. Vo hristijaniziranite mitolo{ki prestavi, odrazeni vo narodnite pesni, pri podelbata na svetot, na sveti Ilija mu se padnalo da gi drì klu~evite od neboto i nebesnite vodi i so toa da go pu{ta ili da go zapira do`dot i da povela so letnite grmotevici. Toj na neboto tera ognena kola, koja predizvikuva grmewe, a nea ja vle~at ~etiri kowi, od ~ii drnki izbivaat plameni molwi. So kamewa frla po lamjata i gi goni |avolite. Kaj narodot se smeta za ìv svetec, bidej}i spored bibliskiot tekst bil ìv voznesen na neboto. Kako i na sv. Arangel i na negoviot den Ilinden (20. VII/2.VIII) ne se vari ìto.

Likot na sveti Ilija dosta ~esto se sre}ava vo makedonskiot folklor. Folklorni elementi od bibliskiot tekst za prestojot na svetitelot kaj vdovicata vo Sarepta Sidonska sre}avame vo pesnata Sveti Ilia i devet lamii, zapi{ana od

22

Miladinovci vo Struga (Miladinovci, 1962, 40). Vo nea sveti Ilija oti{ol kaj vdovicata na Kaneo i uspivaj}i ja so poga~a i so rakija i go zel deteto so cel da go spasi Ohridskoto Pole od lamjite. Otkako deteto povojni~e gi istepalo lamjite, svetitelot i go vratil na vdovicata. Inaku, vo makedonskiot prozen folklor, sveti Ilija naj~esto e pretstaven kako dinami~en, brz, lesno izbuvliv, neposlu{en koj ~esto so grmotevici i so do`d go pla{el narodot (Milanov-Risteski, 1991, 57; ANVOH, K-9-2003, 112; Verkovi}, 1985, 218).

Kako svetitel {to {eta po neboto i po zemjata go sre}avame i vo prikaznite-legendi, vo koi e pretstaven kako posrednik me|u lu|eto i Gospod i se javuva kako za{titnik na siroma{nite i na iznemo{tenite lu|e (Cepenkov, 1972; Vraìnovski, 1998, 245-250, 274-276). Pove}eto makedonski narodni prikazni ja povrzuvaat li~nosta na sv. Ilija so vremenskite uslovi, a posebno kako gospodar na vremenskite nepogodi (Cepenkov, 1972, 262, 626, 642; ANVOH, K-8-2003, br.113).

Likot na sveti Ilija, so negoviot bibliski ciklus, go sre}avame i vo srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija. Kako edna od najstarite umetni~ki srednovekovni tvorbi se smeta freskata vo crkvata Sv. Sofija vo Ohrid od XI

vek, kade {to svetitelot e pretstaven kako se voznesuva na neboto so kolata, a so desnata raka ja frla nametkata na prorokot Elisej (Miqkovi}-Pepek, 1971, 1-28). Bibliskiot ciklus na sveti Ilija, so sceni od negoviot ìvot, go sre}avame vo razni makedonski manastiri i crkvi, kako vo crkvata Sv. Leontij vo Vodo~a, vo crkvata vo Staro Nagori~ani, vo crkvata vo s. Ku~evi{ta itn., a pove}e crkvi i manastiri, lekoviti vodi i kultni kamewa vo Makedonija, mu se posveteni nemu.

Lit.: Sveto Pismo na stariot i na noviot zavet, Vtoro izdanie, Skopje, 1991; S. V. Bulgakov: Nastolwna& kniga, Sxbornik svedenij, kasaq{ihs& preimu{estvenno prakti~ekoj de&telwnosti ote~estvennago duhovenstva, Harwkov, 1900; Vera Stoj~evska-Anti}: Sveti Ilija vo pismenata tradicija i vo folklorot, MF, godina X, 19-20, Skopje, 1977, 65-72; Zenon Kosidovski: Biblijske legende, Beograd, 1965; Marija Pantelić: Glagoljski brevijar popa Mavra iz godine 1460, Kult sv. Ilije, Slovo, 15-16, Zagreb, 1965, 122-127; Miladinovci: Zbornik 1861-196, Skopje, 1962, br. 40, 43; Marko Cepenkov: Makedonski narodni umotvorbi, kniga treta, 109, kniga ~etvrta, 148, 184 - 190, kniga sedma, 262, 626, 642, IF, Skopje, 1972; Dragan Milanov Risteski: Svetcite vo narodnite pesni od Mariovo, MF, godina XXIV, br. 48, IF, Skopje, 1991, 55-12 Svadbata na sveti Dimitrija, Snimila: Eli Milo{eska na 25. 1. 2003 vo s. Krivoga{tani, informator Rada Mandreska, rod. 1930 g. vo s. Pa{ino Ruvci, ìvee vo s. Krivoga{tani.13 Siroma{noto mom~e, Sonceto, sveti Petar i sveti Ilija, ANVOH, Snimila: Eli Milo{eska na 17. 1. 2003 g. vo s. Krivoga{tani, informator Rada Mandreska, rodena 1930 g. vo s. Pa{ino Ruvci, ìvee s. Krivoga{tani.

23

66; Stefan Verkovi}: Makedonski narodni umotvorbi, kniga 1, MK, Skopje, 1985; Tanas Vraìnovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, sorabotnici Sowa Zogovi}, Vladimir Karaxoski, Sowa Jovanovska, Biljana Ristovska-Josifovska, Prilep-Skopje, 2000; Tanas Vraìnovski: Narodna mitologija na Makedoncite, kniga 1, ISK-Prilep, MM, Skopje-Prilep, 1998; P. Miqkovi}-Pepek: Materijali za istorijata na srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija, Freskite vo naosot i narteksot na crkvata "Sv. Sofija" vo Ohrid, Kulturno nasledstvo, Skopje, 1971, 1-28; Nikos âusidis: Mitskite sliki na ju`nite Sloveni, Misla, Skopje, 1994,402-445.

SVETI DIMITRIJA

Eden od pogolemite kultovi ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanskiot Poluostrov e kultot na sv. Dimitrija. Najmnogu za toa pridoneslo odrànoto predanie vo Solun spored koe svetitelot se rodil vo Solun i za vreme na ìvotot bil vojvoda i za{titnik na ovoj grad. Umrel so ma~eni~ka smrt na 26 oktomvri vo edna od godinite koga vladeel carot Maksimijan (285-306), koj èstoko gi progonuval hristijanite. Po smrtta bil nare~en Dimitrija Solunski i ostanal kako patron na gradot Solun za{to se javuval kako negov za{titnik i branitel od neprijatelite, no i kako ~udotvorec, iscelitel, zastapnik i posrednik pred Boga za site {to }e ja pobarale negovata pomo{ (Kitevski, 1996, 180-183). Prvata crkva vo Tesalonika posvetena na svetitelot pretstavuvala mal oratorium, izgraden po 313 godina, koga e proglasen toleranten odnos sprema hristijanskata vera (Aleksova, 1995, 26-27).

Me|utoa novite istraùvawa pokaùvaat deka Dimitrija bil gra|anin na rimskiot Sirmium i poradi {irewe na hristijanskata vera vo gradot kako |akon bil poguben na 9 april 304 godina (Stoj~evska-Anti}, 1979, 31; Aleksova, 1995, 26).

Solun go prezema kultot i samiot svetitel, proglasuvaj}i go za svoj za{titnik, {to e rezultat, spored F. Bari{i}, na antagonizmot koj postoel me|u dvata istaknati grada na Ilirik (Barišić, 1953, 1, 2 bel. 2).

Postojat tri razli~ni verzii na legendata za stradawata na sv. Dimitrija koi me|u sebe se razlikuvaat ne samo hronolo{ki, tuku i vo zavisnost od nivniot razvoj. Vo najstarata verzija sv. Dimitrija se javuva samo kako martir {to zaginal za hristovata vera. Vtorata legenda, nastanata okolu IV vek, postoi vo gr~kiot kalendar i vo nea sveti Dimitrija e prikaàn kako |akon. Se pretpostavuva deka taa e sozdadena vo Severna Italija i preku Sirmium e

24

prenesena vo Tesalonika. Kako potkrepa za vakvoto tvrdewe se ukaùva na faktot {to vo dene{nata crkva vo Tesalonika, posvetena na ovoj svetitel ne postojat nikakvi delovi od teloto na ma~enikot. Tretata legenda se potpira vrz Justinijanovata Novela XI od 535 godina vo koja se ukaùva deka prefektot sirmiski so prefektot Apenius za vreme na hunskite napadi vo 441 ili 442 godina, od Sirmium vo Tesalonika go prenesle kultot, zaradi zna~eweto na sedi{teto vo avtonomnata ilirska prefektura (Aleksova, 1995, 27; Popović, 95-139).14

O. Tafrali e na mislewe deka kultot na sv. Dimitrija vo Tesalonika mu go prezel mestoto na stariot paganski kult, na makedonskiot Kabeiros. Sprotivno na nego, pak, H. Delehye smeta deka sv. Dimitrija go zazel mestoto na nekoj svetec sprema koj postoel hristijanski kult (Tafrali, 1913; Delehaye, 1909).15

Spored goreiznesenoto prevladuva misleweto deka kultot na sv. Dimitrija od Tesalonika e star tu|inski kult koj e prezemen so hristijanizacijata. Tesalonika go prezela kultot od panonskata prestolnina Sirmium kade {to e otkriena bazilika vo negova ~est, a svetecot go proglasuva za vojnik i za za{titnik na svojot grad (Popović, 95-139; Delehaye, 1909, 104-109; Kantorowicz, 1961, 387-388, fig. 42, 43; Grabar, 1946, 455).16

Za ra{irenosta na kultot i na likot na sv. Dimitrija kako golem voen svetitel ne samo na Balkanskiot Poluostrov, tuku i niz celata Imperija ni svedo~at pove}eto hagiografski rakopisi, mnogubrojnite hramovi podignati vo negova ~est, negovite pretstavi na freskoìvopisite i mozaicite i narodnata tradicija.

Likot na sveti Dimitrija se sre}ava i vo makedonskiot folkor. Narodnata tradicija go pretstavuva kako ~ovek so eden kow bel, naoruàn, oble~en siot vo zlato (Vraìnovski, 1998, 298). Ovie atributi se odglasi od predanijata i od legendite za svetitelot, nastanati vo raniot sreden vek i svedo~at za negovata funkcija na voin. Vo ovaa nasoka kako vojnik koj java na kow, no i kako pobornik na hristijanstvoto, se javuva vo predanieto Kako prezele Turcite grad Bitola zapi{ano od M. Cepenkov (Cepenkov, 1972, br. 673). Vtoriot lik na sveti Dimitrija e zastapen vo narodnata obrednost, kade {to se javuva kako za{titnik na dobitokot (Vraìnovski, 1998, 297-298). So ovaa negova funkcija se javuva

14 Citirano spored B. Aleksova, 1995, 2715 Ibid16 Ibid, 28

25

kako naslednik na slovenskoto pagansko boèstvo Veles/Volos od kogo go nasleduva, glavno, pokrovitelstvoto na stokata i na doma{nite ìvotni (Vraìnovski, 2000, 86-88).

Odglasi od knièvnata hagiografija postojat i vo nekoi narodni pesni, kako vo pesnata Tri angela i Dimitrija ([apkarev, 1976, 798), zabeleàna vo s. Juni~evo, Solunsko, kade {to sveti Dimitrija e pretstaven kako obi~en ~ovek, koj ~eka gosti na trpeza:

"[o si klade, Dimitriju,{o si klade dobra sofra,da 'gosti{, da 'i poi{,da 'i poi{ druìnata.[o si vide Dimitriju,{o si vide tri pili{ta..."

Dimitrija sakal da gi ubie trite pilci, no èna mu go spre~ila, objasnuvaj}i:

"Tija ne s' tri pili{~a,tuk mi s' tri van|eqa."

Sredbata so trite angeli asocira na momentite koga samiot Gospod kontaktiral so Dimitrija.

Kaj Miladinovci (Miladinovci, 1962, 39) postoi i druga varijanta, od s. Pana|uri{te, vo koja sv. Dimitrija i objasnuva na sv. Marija deka trite ov~ari {to pominale bile: sv. Nikola, sv. Vasilija i sv. Evan.

Vo Zbornikot na Miladinovci (Miladinovci, 1962, 41) na sv. Dimitrija mu e posvetena pesna, zabeleàna vo Struga, so naslov Svadbata ot sveti Dimitria.17

Vo pesnata nemame elementi od voenite sposobnosti prestaveni vo knièvnite tekstovi i ikonografijata, tuku sv. Dimitrija e sosema onarodena li~nost, pretstaven kako najobi~en ~ovek t.e. mladoènec.

Kako {to istkanavme vo po~etokot, najpro{irenata pretstava za sv. Dimitrija e onaa {to go prikaùva kako veren za{titnik na gradot Solun. So ova sv. Dimitrija asocira na eden naroden junak, isto taka, popularen vo Solun i 17 Varijanta na pesnata e zabeleàna vo moite terenski istraùvawa vo s. Krivoga{tani, ANVOH, Inv. br: K-2003, br.1. (ispeana od Mandreska Rada, rodena 1930 g. vo s. Pa{ino Ruvci, ìvee vo s. Krivoga{tani)

26

za{titnik na soluwanite - Bolen Doj~in. Dragutin Kosti} otkril deka nivnata uloga ~esto se poistovetuva (Kosti}, 1938, 104-110). Legendata za sveti Dimitrija, ìvo za~uvana kaj makedonskiot narod, vo presudnite momenti pred probivaweto na Turcite, sekako, moèla da bide obnovena i oìveana preku noviot i onaroden lik na Bolen Doj~in (Stoj~evska-Anti}, 1979, 38-40).

Lit.: Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995; Marko Kitevski: Makedonskite narodni praznici i obi~ai, Menora, Skopje, 1996, 180-183; F. Barišić: Čuda Dimitrija Solunskog, SKA, 1, 2, bel. 2, Beograd, 1953; V. Popović: Die Suddanubischen Provinzen in der Spatentike von Ende des 4 bis zur Mitte des 5 Jahrhunderts, Die

Volker Sudosteneuropas in 6 bis 8 Jahrhundert, 17 Band, Munchen - Berlin, 95-139; H. Delehaye: Les Legendes

Grecques des Saints Militaires, Paris, 1909; O. Tafrali: Topographie de Thessaloniqe, Paris, 1913; E. H. Kantorowicz:

Gods in Uniform, Philos, Society, vol. 105, no 4, 1961; A. Grabar: Martyrium, I, II, Paris, 1946; Tanas Vraìnovski: Narodna mitologija na Makedoncite, kniga 2, ISK - Prilep, MM, Skopje-Prilep, 1998; Tanas Vraìnovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, ISK-Prilep, MM, Prilep-Skopje, 2000, 86-88, 363-364; Marko Cepenkov: Makedonski narodni umotvorbi, Predanija, kniga 7, MK, Skopje, 1972; Vera Stoj~evska Anti}: Sv. Dimitrija vo knièvnoto i vo narodnoto tvore{tvo (so osoben osvrt vrz makedonskoto tvore{tvo), MF, Godina XII, br. 23, Skopje, 1979, 31-40; K. [apkarev: Izbrani dela, kniga 3, Skopje, 1976; Miladinovci: Zbornik 1861-1961, Skopje, 1962; Dragutin Kosti}: Narodna epika o Bolanu Doj~inu, XX vek, Kwièvnost, nauka, umetnost, dru{tvo, Beograd, 1938.

SVETI ARHANGEL MIHAIL

Eden od najpo~ituvanite svetiteli ne samo vo Makedonija, tuku i po{iroko na Balkanskiot Poluostrov e sv. Arhangel Mihail. Negoviot kult, po Bogorodica, e ednakov na najistaknatite svetiteli sv. Jovan Krstitel, sv. \or|ija i sv. Nikola.

Vo hristijanskoto u~ewe arhangelite, kako poseben vid postari angeli, pretstavuvaat bestelesni, duhovni su{testva. Spored sistemot od angelskata hierarhija, razraboten od vizantiskiot bogoslov Psevdo-Dionisij Areopagit (V - po~etok VI v.), angelite se podeleni vo devet ~inovi, grupirani vo tri stepena so po tri ~ina. Arhangelite se nao|aat na tretiot stepen i go imaat osmiot ~in (Mify, 1987, 110). Tie, kako i drugite angeli, imaat funkcija na glasnici me|u

27

onoj i ovoj svet, pa ottuka proizleguva i nivnata posredni~ka dejnost me|u Boga i lu|eto.

Me|u site arhangeli vo isto~noto hristijanstvo kultot na Arhangel Mihail go zazema vode~koto mesto. Po nego e u{te Arhangel Gavril, dodeka Rafael, Uriel i ostanatite arhangeli vo IX-X vek retko se spomnuvaat (Grozdanov, 1995, 8).

Kultot na Arhangel Mihail bil sozdaden i neguvan vo maloaziskata oblast Frigija, od kade {to se prenesuva vo vizantiskite oblasti. Spored starite rakopisi od prethristijansko vreme (III, II i I vek p.n.e.) Mihail bil zastapnik i za{titnik na evrejskiot narod (Biblija, Dan, 12, 1). Hristijanite go prezemaat kultot od judeovavilonskata tradicija i go oformuvaat negoviot kult pred V vek vo Mala Azija. Kultot zasnovan vrz judejskata tradicija prodolùva da se {iri vo preostanatite oblasti na Imperijata i da ìvee vo predanijata na hristijanskite pisateli (Mify, 1987, 110; Aleksova, 1995, 45-48).

Se pretpostavuva deka IV-V vek e vremeto koga e voobli~en kultot na vizantiskiot Arhangel Mihail kako sveto su{testvo, sozdadeno od osobini na pove}e anti~ki bogovi, taka {to ovoj kult moèl da dopre na teritorijata na Makedonija duri vo V vek. Kultot, kako {to ukaùvaat izvornite podatoci, e obnoven so ~udesata na Arhangel Mihail vo tekot na IX - X vek (Gabeli}, 1991, 17-26).

Za rasprostranetosta na kultot vo Makedonija u{te vo tekot na ranoto srednovekovje ni svedo~at arheolo{kite iskopuvawa na Vini~ko Kale kade {to na grade`nite tuli se pojavuvaat reljefni pretstavi na Arhangel Mihail i sv. Todor, pretstaveni vo cel rast so sceni od Stariot Zavet (Aleksova, 1995, 47).

Pravoslavnata crkva go ustanovila 21/8 noemvri za praznik posveten na sv. Arhangel Mihail. So ovoj praznik im se oddava i priznanie na site angeli koi spored pravoslavnoto u~ewe gi ima bezbroj. No zo{to tokmu ovoj den? Spored legendata koga nekoi angeli zapo~nale da stanuvaat neposlu{ni i da go napu{taat Boga, Arhangel Mihail gi sobral i vo znak na vernost zapo~nal da ja pee pesnata: Svet, Svet, Svet e Gospod Savaot. Vo spomen na ovoj sobor e ustanoven praznikot i toa vo mesec noemvri, zatoa {to vo porane{noto smetawe na vremeto koga godinata po~nuvala vo mart, noemvri e devettiot mesec, a devet se ~inovite angelski. Denot osmi e odbran poradi toa {to na

28

osmiot den od stra{niot sud }e dojde Isus Hristos da im sudi na ìvite i na mrtvite (Ili}, 1860, 46; Gruba~i}, Tomi}, 1988, 73).18

Sveti Arhangel Mihail se pojavuva kako nebesen voen arhistratig (vrhoven voenona~alnik), lekar - iscelitel, pokrovitel i ~uvar na pravednosta i angel na smrtta.

Vo VII i VIII vek, koga Vizantija vojuvala na istok i na sever i koga celata zemja bila militarizirana se pogolemo po~ituvawe dobivaat voenite karakteristiki na arhangeloviot kult. Poradi toa vo pi{anite izvori od toj period ~esto se sre}ava imenuvaweto na Arhangel Mihail kako arhistratig koj stoi na ~elo na vojskata i se bori za Hristovata vera (Aleksova, 1995, 198). Taka, vo soglasnost so crkovnoto u~ewe za sv. Arhangel Mihail, kako knez na angelite, borec i junak protiv |avolot i drugite demoni nao|ame potvrda vo ikonografijata kade {to e pretstaven vo vojvodska obleka so sabja od koja zra~i crvena boja - simbol na krvta (Vraìnovski, 2000, 359-360).

Vo ikonografijata e pretstaven i so terezija vo rakata {to ni govori za negovata funkcija na pravednik. Ovaa negova funkcija vo narodnata tradicija se otkriva preku veruvaweto na narodot deka Arhangel Mihail e arhangel na smrtta, odnosno du{evadnik, toj ja zema du{ata na pokojnikot i ja prenesuva vo drugiot svet, ne pravej}i nikakvi isklu~oci, dali pokojnikot e bogat ili siromav, dali e negov prijatel ili kum. Toj stoi na rajskite vrati so terezijata vo rakata, pa od ednata strana gi stava dobrite dela na du{ata, a od drugata grevovite. Vo zavisnost od toa {to }e bilo pote{ko gi pra}al vo rajot ili vo pekolot. Potvrda za toa se mnogubrojnite prikazni-legendi (Vraìnovski, 2000, 359; Vraìnovski, 1998, 252-259, 268-276; Cepenkov, 1980, kn. 4, 166; [apkarev, 1976, kn. 5, 111; Tanovi}, 1927, 77). Vo vrska so negovata funkcija na za{titnik i ~uvar na pravdata e i veruvaweto deka svetecot e u{te ìv i ~ist kako ogledalo, pa zatoa na denot na negovata slava ne se vari ìto (Vukanovi}, 1972, 197).

Vo Panteleonoviot rakopis se ukaùva na Mihail kako na lekar i na iscelitel. Negovata iscelitelna sila najmnogu e povrzana so lekuvaweto na du{evno bolnite, pa zatoa na negovoto ime mu se posvetuvaat bolnici. Iscelitelnite spomenici na Arhangel Mihail se povrzuvaat so lekovitite vodi i se podignuvaat vo blizinata na golemi izvori na voda za miewe i za kapewe na

18 Citirano spored Marko Kitevski: Makedonskite narodni praznici i obi~ai, Menora, Skopje, 1996, 184-185.

29

bolnite. Ova poteknuva od konstantinopolskiot kult na Mihail kako lekar (Grozdanov, 1995, 8; Aleksova, 1995, 198).

Konstantin Veliki i drugite vladeteli go spomnuvaat i kako za{titnik na carot, na carskoto dostoinstvo i na dinastijata, ne samo vo Carigrad, tuku i vo slovenskite zemji (Gabeli}, 1991, 23, 28). Vo neposredna vrska so ova veruvawe, negovoto ime go nosi i imperatorot Mihail III koj od Carigrad gi ispratil slovenskite bra}a Kiril i Metodij vo Moravija, po pismoto na knezot Rostislav. Koga knezot Boris go primil hristijanstvoto, toj go zel imeto na svojot sovremenik, vizantiskiot car Mihail III (Gqzelev, 1985, 225).

Za golemata popularnost na kultot na sv. Arhangel Mihail ni govorat i delata na svetite Kliment i Naum. Taka prvata dedikacija na crkvata {to ja izgradil sv. Naum vo X vek se odnesuva na Mihail i na drugite arhangeli. Toa sigurno ne e slu~ajno, zatoa {to hramot e obnoven i izgraden vrz grobnicite na martirite, a isto taka e i namenet za grobi{na crkva na sv. Naum. Od druga strana, ìvata voda pred samata crkva, pa i samata ezerska voda, tesno se doveduva vo vrska so lekarskata i so iscelitelskata funkcija na Arhangel Mihail, ~ii osobini podocna gi nasleduva samiot sv. Naum (Aleksova, 1995, 199). Vo vrska so Naumovata crkva e i Pohvalnoto slovo na bestelesnite Mihail i Gavril, edno od najpopularnite dela na Kliment Ohridski, koe se pretpostavuva deka bilo iskaàno za vreme na postavuvaweto na temelite na crkvata (Grozdanov, 1995, 8). I so natamo{noto ìvopisuvawe na Mihail, na Gavril i na drugite arhangeli vo crkvata na Sveti Naum se potvrduva deka nikoga{ ne bila napu{tena tradicijata na po~ituvaweto sprema niv, se do na{e vreme. Dokaz za toa se mnogubrojnite crkvi i manastiri vo Makedonija posveteni na sv. Arhangel Mihail.

Lit.: Mify narodov mira, Tom 1, Moskva, 1987; Cvetan Grozdanov: Sveti Naum Ohridski, DR, Skopje, 1995; Sveto Pismo (Biblija), Vtoro izdanie, 1991, Dan. 12,1; Blaga Aleksova: LOCA

SANCTORIUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995; Slobodan Gabeli}: Ciklus Arhan|ela u Vizantijskoj Umetnosti, Beograd, 1991; Jevrem A. Ili}: O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860; B. Gruba~i}, M. Tomi}: Srpske slave, Beograd, 1988; Tanas Vraìnovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, ISK-Prilep, MM, Prilep-Skopje, 2000, 359-360; Tanas Vraìnovski: Narodna mitologija na Makedoncite, kn. 2, ISK-Prilep, MM, Skopje-Prilep, 1998, 252-259, 268-276; Marko Cepenkov: Makedonski narodni umotvorbi, Kn. 4, MK, IF, Skopje, 1980; Kuzman [apkarev: Izbrani dela, kn. 5, Misla, Skopje, 1976; S. Tanovi}: @ivot i obi~aji narodni, kw. 16, Srpski Etnografski Zbornik, kw.40, Beograd-

30

Zemun, 1927; T. P. Vukanovi}: Etnografija i folklor u narodnom stvarala{tvu Borisava Stankovi}a, Vrawski glasnik, kw. VIII, Narodni muzej u Vrawu, Vrawe, 1972, 133-226; Sp. Kirilometodieva enciklopedi&, I, Boris I (tekst V. Gqzelev), Spfi&, 1985; Marko Kitevski: Makedonskite narodni praznici i obi~ai, Menora, Skopje, 1996.

SVETI TODOR

Spored soznanijata od B. Aleksova izneseni vo LOCA SANCTORUM

MACEDONIAE, kultot na sv. Todor e sozdaden vo Mala Azija vo Helenopont, provincija na Amase i Sinope, vo grad prepoznatliv pod imeto Thorum. Bazilikata {to se izdiga nad negoviot grob i privlekuva mnogu hodo~asnici e nare~ena Euhaita, koja od V vek go nosi imeto sv. Todor. Ovaa bazilika, spored izvestuvawata od Zonara, bila renovirana od Jovan Cimiskij (602-610), vo nea gi poloìl relikviite na ma~enikot sv. Todor i go smenil imeto na gradot vo Teodoropolis (Delehaye,1909, 11-12).

Spored pofalnata legenda na sv. Grigorije Nazijanski, sv. Todor koj bil angaìran vo voenata slu`ba, nastradal za vreme na vladeeweto na rimskiot car Maksimilijan, koga e izvr{eno najèstokoto progonuvawe na hristijanite. Bidej}i sv. Todor ne sakal da se otkaè od Hrista i na paganskite bogovi da im prinese `rtva bil zatvoren i ma~en, a potoa osuden na smrt so zapaluvawe. Bil zapalen na klada na 17. II 306 godina (Kitevski, 1996, 69).

Me|u voenite svetiteli vo gr~kata crkva, koi pred stradaweto bile angaìrani vo voenata slu`ba i vo slikarstvoto pretstaveni so kopje i so {tit, se izdvojuva edna povisoka klasa, odnosno elitni voini. Toa se: dvata Todora, Dimitrij i Prokopij. Po niv doa|aat Georgi i Merkurie. Tie se pretstaveni vo voena obleka, a ponekoga{ vo uniforma na martiri, odnosno vo oblekata na velikodostojnicite na carskata palata i so krst vo racete (Aleksova, 1995, 44).

Na freskoìvopisot se javuvaat dvata Todora: sv. Teodor Tiron i sv. Teodor Stratilat. Vo literaturnite izvori ova dvojstvo e malku konstatirano do IX

vek i pred navodite na Manojlo Komnen koj dvata praznika gi stava vo eden mesec na razli~ni datumi. Ovaa razlika e primena i vo liturgijata. Ima crkvi posveteni na edniot ili na drugiot Todor, a postojat i pod imeto na dvajcata,

31

kako vo Pergam i vo pro~uenoto svetili{te Serez vo Makedonija (Delehaye, 1909, 2, 17).19

Za razvojot na kultot na sv. Todor vo Makedonija u{te vo ranoto srednovekovje i po~ituvaweto i slaveweto od strana na hristijanskoto naselenie nao|ame potvrda vo otkrienite grade`ni tuli vo Vini~ko Kale kade {to vo cel rast vo plitok grub reljef se pretstaveni sv. Arhangel Mihail i sv. Todor so sceni od Stariot zavet (Aleksova, 1996, 46-47).

Slavata na kultot na sv. Todor od ranoto srednovekovje se do denes se otkriva ne samo preku literaturnite izvori i materijalnite tragi vo arhitekturata i slikarstvoto, tuku i vo narodnata tradicija na Makedoncite.

Spored edno predanie od Gevgelisko, sv. Todor bil vojnik vo carevata vojska. Toj prv doznal za namerata na evrejskiot car da go ukine hristijanskiot post, pa zatoa go javnal kowot i od mesto do mesto gi hrabrel hristijanite da bidat izdr`livi, bidej}i Evreite spored negovoto ubeduvawe do prvata sabota }e popu{tat. Negovite zborovi se ispolnile i zatoa crkvata go proglasila za svetec (Tanovi}, 1927, 44). Vo spomen na ovoj podvig se praznuva praznikot Todorova sabota kaj narodot poznat kako Todorica. Toj e podvi`en i e vo zavisnost od Veligden. Sekoga{ se slavi vo sabotata, vo nedelata po Pro~ka, vo Sirnata/Bela nedela od veligdenskite posti. Ovoj fakt ni svedo~i za obvrzanosta na narodniot kult sprema svetecot so nekoga{nite starinski pretstavi so astralen karakter.

Lit.: Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995; H. Delehaye: Les Legendes Grecques des Saints Militares, Paris, 1909; Marko Kitevski: Makedonskite narodni praznici i obi~ai, Menora, Skopje, 1996; S. Tanovi:, @ivot i obi~aji narodni, kw. 16, Srpski Etnografski Zbornik, kw. 40, Beograd-Zemun, 1927; Ra~ko Popov: Svetci bliznaci v bxlgarski& naroden kalendar, Treta glava, Sveti Todor na b&l i ~erven kon, BAN, Sofi&, 1991, 83-115.

SVETI PETNAESET TIVERIOPOLSKI STRUMI^KI MA^ENICI

Eden od golemite kultovi sozdadeni vo tekot na progonite na hristijanite na Balkanskiot Poluostrov e kultot na Petnaesette tiveriopolski ma~enici. Ovoj 19 Citirano spored B. Aleksova, LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, MM, Skopje, 1995, 44.

32

kult do neodamna vo nau~nata literatura se slede{e preku literaturnite i istoriskite izvori. Taka, prvoto poznato odbeleùvawe na ovie ma~enici vo izvorite e zasvedo~eno vo Asemanoviot kodeks koj e najstariot rakopis na staroslovenskoto izborno evangelie i koj po misleweto na najgolem del od istraùva~ite poteknuva od krajot na H ili od po~etokot na XI vek i i pripa|a na Ohridskata {kola (Mare{, 1988, 3-10). Vo mesecoslovot {to e dodatok na ova evangelie pomenot na svetite Petnaeset strumi~ki ma~enici Timotej, Teodor, Evsevie i druìne ih se odbeleùva na 29 avgust (Kurz, 1953, 310). Drug istoriski izvor koj ni govori za tradicijata na slaveweto na ovoj kult e Ohridskiot apostol od krajot na XII vek, koj isto taka vodi poteklo od Ohridskata knièvna {kola, kade {to pod 28 noemvri se komemoriraat imiwata na Timotej, Komasij, Evsevij, Teodor, Petar i inyh (Kulxbakin, 1907, 107).

So ogled na faktot {to sinaksarot na Asemanovoto evangelie, kako i najstarite kalendari pri evangelija i apostoli ne opredeluvaat pomeni na svetiteli za sekoj den, B. Koneski istaknuva deka toa zna~i oti se raboti za eden tesen krug na izbrani najistaknati li~nosti i nastani {to zasluùvaat proslava. Vo izborot na praznuvaweto se vodelo smetka i za pretslovenskite tradicii koi se odnesuvaat na na{iov teren, {to se gleda od opredeluvaweto na pomenot na episkopot Erazmo na 2 juni, kako i za svetite Tiveriopolski ma~enici na 29 avgust i drugi ma~enici slaveni vo Tesalonika (Koneski, 1976, 64-65).

U{te edna potvrda za obnovata na kultot na tiveriopolskite ma~enici vo Klimentovoto vreme e op{irniot tekst za ma~eni{tvoto na ovie svetiteli od krajot na XI i od po~etokot na XII vek, ~ij avtor e Teofilakt Ohridski. Ma~enicite, spored avtorot, nastradale vo vremeto na progonite na hristijanite za vreme na Julijan Apostata (361-363). êtvorica od ma~enicite Timotej, Komasij, Evsevij i Teodor, toga{ pobegnale od Nikeja vo Solun, a potoa vo Tiveriopol - Strumica. Nim im se pridruìle i drugite propovednici na hristovata vera i podocna site zaedno nastradale vo progonite na hristijanite (Teofilakt, 1931, 239-269). K. Jire~ek so pravo zabeleàl deka ohridskiot arhiepiskop Teofilakt pri pi{uvaweto na ìtieto za strumi~kite svetiteli se sluèl so postar slovenski pi{uvan izvor t.e. so izvori vo koi se reflektirale soznanijata za ovie svetiteli, po~nuvaj}i od krajot na IX vek (Jire~ek, 1959, 506), {to se potvrduva i so ponovata istoriska i tekstolo{ka analiza (Dragova, 1970, 105-129).20 So toa se dokaùva neprekinatoto traewe i prodolùvawe na kultot na Petnaesette 20 Citirana literatura po Cvetan Grozdanov, Portreti, Skopje 1983, 127-133.

33

ma~enici i po izmenuvaweto na strukturata na naselenieto so doa|aweto na Slovenite na Balkanskiot Poluostrov.

Vo naukata nov moment za sozdavaweto na kultot na Petnaesette tiveriopolski ma~enici na Balkanskiot Poluostrov e otkrivaweto vo Strumica na crkvata posvetena na ovie ma~enici so nivnite grobovi i pretstavite na nivnite likovi vo centralnata grobnica vo hramot (Aleksova, 1989, 121-129). Isto taka za sledeweto na razvojot i afirmacijata na kultot od golemo zna~ewe e prenesuvaweto na mo{tite na pet od ovie ma~enici vo katedralnata crkva, posvetena na niv, vo Episkopijata na Bregalnica. Od Strumica bile preneseni ostankite od ma~enicite Timotej, Komasij i Evsevij, a podocna i ostankite od Sokrat i Teodor (Aleksova, 1989, 122). Od kolku golemo zna~ewe bilo po~ituvaweto na kultot na tiveriopolskite ma~enici se gleda od re{enieto vrz mo{tite na ovie ma~enici proglaseni za svetiteli i isceliteli da se osveti crkvata so koja e osnovana Episkopijata na Bregalnica, prvata slovenska crkovna organizacija vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov (Aleksova, 1989, 153-173). Podigaweto na katedralnata crkva vo Bregalnica so pravo se povrzuva so dejnosta na Kliment vo ohridsko-devolskiot kraj po 886 g. i negovata isklu~itelna uloga vo formiraweto slovenski kadri vo Makedonija, toga{ vo granicite na bugarskata dràva na Boris i Simeon. Konstatacijata deka kultot na strumi~kite ma~enici, osven vo strumi~ko-bregalni~kiot, imal i svoe àri{te vo ohridskiot kraj, posredno go pokaùva i krugot na Klimentovite sledbenici vo jugozapadna Makedonija (Grozdanov, 1983, 128).

Kultot na Petnaesette tiveriopolski ma~enici podocna go pottiknal Konstantin Kavasila, koj ja zazel strumi~kata katedra kon tretata decenija na XIII vek, vo vremeto koga na ~elo na Ohridskata arhiepiskopija se nao|al Dimitrija Homatijan (Snegarovx, 1924, 280-281; Grozdanov, 1966, 199-207)21, da napi{e dva kanona za strumi~kite ma~enici vo koi se spomenuva crkvata na ma~enicite kako ~udotvorno svetili{te, kako kov~eg na nivnite mo{ti, na nivnite peleni (Grozdanov, 1983, 132).

Imiwata na site ma~enici, so podatoci za niv, gi donesuva Teofilakt Ohridski, a istiot red podocna go sledel i Konstanitn Kavasila vo svoite pesni, a vrz taa osnova i slikarot na freskata vo strumi~kata crkva gi rasporeduval i nivnite likovi:

1. arhierei - episkopi: Timotej i Teodor21 Citirano spored C. Grozdanov, 1983, 132.

34

2. monasi - propovednici: Komasij (koj se imenuva i Etimasij), Evsevij, Erotej, Danil i Hariton

3. sve{tenici - prezviteri: Petar, Jovan, Sergej, Teodor i Nikifor4. |akoni: Vasilij i Toma5. monah: Sokrat (Grozdanov, 1983, 135-136).Kultot na Petnaesette tiveriopolski ma~enici e sozdaden vo Strumica

u{te vo ranohristijanskiot period so kultna crkva nad nivnite grobovi. Mnogu brzo e prifaten od Slovenite i toa vo vremeto na nivnoto pokrstuvawe i hristijanizacija, pa duri i so podigawe na katedralna crkva vo bregalni~kata Episkopija vo IX-X vek. Tradicijata na kultot prodolùva i vo narednite vekovi {to se sledi preku literaturnite izvori i se pro{iruva niz celiot juèn del od Balkanskiot Poluostrov, a vo Strumica se odviva i centralnata ceremonija na proslavata na ovoj golem kult sozdaden i slaven vo Makedonija (Aleksova, 1995, 42).

Lit.: Franti{ek Vaclav Mare{: Slovenskite svetci vo Asemanovoto evangelie, vo: Lihnid, broj 6, Ohrid, 1988, 3-10; J. Kurz: Evangeliarum Assemani, 11, Praha, 1953; Blaè Koneski: Kanonizacija na slovenskite svetci vo Ohridskata crkva, Prilozi I, 1-2, MANU, Skopje 1976; Teofilakt: Mx~eni~estvoto na svetite slavni XV sve{enomx~enici postradali vx Tiveriopol, vo: Sxbornik BAN, 27, Sofi&, 1931; Blaga Aleksova: Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989; Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, MM, Skopje, 1995; Cvetan Grozdanov: Portrerti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje 1983; S. M. Kulxbakin: Ohridska& rukopisx Apostola konca XII veka, Sofi&, 1907; K. Jire~ek: Hri{}anski element u topografskoj nomenklaturi balkanskih zemaqa, Zbornik Konstantina Jire~eka, Beograd 1959; N. Dragova: Starobxlgarskite izvori na ìtieto za petnadesette tivriupolski mx~enici ot Teofilakt Ohridski, Studia Balkanica 2, Sofi&, 1970; I. Snegarov: Istori& na Ohridskata arhiepiskpi&, I, Sofi&, 1924.

SVETI ERAZMO

Kultot na sv. Erazmo vo sredniot vek bil razvien vo pove}e zemji na zapad kako vo Italija, [panija, Portugalija, Francija, Germanija i Belgija. Na Balkanskiot Poluostrov, spored dosega{nite soznanija, negoviot kult e pro~uen

35

samo vo ohridskiot kraj i toj kontinuirano opstojuva od pretslovenskiot period do denes.

Za sv. Erazmo postojat dve ìtija, edno pogolemo od IX-ot vek i edno pomalo latinsko ìtie od XI-ot vek. Spored Meloski, i pokraj ranoto po~ituvawe na svetecot (VI vek) i sli~nite sceni od negovite stradawa vo dvete ìtija, legendata za sv. Erazmo se stava pod znak na pra{awe bidej}i e sozdadena nekolku vekovi podocna, po smrtta na svetecot i e isprepletena so narodnite kaùvawa ili, pak, tie se me{aat so stradawata na nekoj drug svetec (Meloski, 1988, 69-70). Sepak, spored hagiografskite podatoci, sv. Erazmo pri krajot na III vek bil episkop na Antiohija i eden od propovednicite na hristovata vera. Za vreme na Dioklecijanovite progonstva na hristijanite pobegnal vo Liban, a potoa bil uapsen i zatvoren. Vtoriot del od negovata misionerska dejnost prodolùva vo Kampawa - Italija. Tamu, isto taka, kako propovednik e zatvoren i po ma~eni~ka smrt umira vo Formija na 2 juni 303 godina kade {to e i zakopan. Vo IX vek ovoj grad nastradal od Saracenite i za da ne se uni{ti grobot na ovoj poznat svetec, negovite mo{ti se preneseni vo sosedniot grad Gaeta (Veseli, 1988, 53-55; Meloski, 1988, 69-87). Tuka se za~nuva kultot sprema ovoj svetec i se pro{iruva vo mnogu drugi zemji.

Spored dene{nite soznanija, hristijanstvoto vo golemiot gradski centar na Ohridskoto Ezero, bezdrugo se razvilo vrz kultot na sv. Erazmo (Aleksova, 1995, 31-33). Sozdavaweto i neguvaweto na kultot na sv. Erazmo vo Ohrid se povrzuva so veruvaweto deka toj bil prviot i vistinski propovednik na hristijanstvoto vo Lihnidos, bidej}i pred negovata smrt (303 g.) toj desetina godini prestojuval i misionerski dejstvuval vo pretslovenskiot Ohrid (Veseli, 1988, 56). Spored legendata vo ovoj period pokrstil 20 000 (40 000) lu|e i napravil razni ~uda: na slepite im daval vid, bolnite gi lekuval od razni bolesti i go voskresnal deteto na vidniot lihnidec Anastas (Meloski, 1988, 73-80).

So doa|aweto na Balkanskiot Poluostrov makedonskite Sloveni go prifa}aat kultot sprema sv. Erazmo, koj bil vtemelen, kako {to rekovme, vo pretslovenskiot Ohrid (Lihnidos) i go proslavuvaat u{te od vremeto na sv. Kliment i na negovata {kola. Toa zna~i u{te vo vremeto na pokrstuvaweto i na sozdavaweto na prvata slovenska crkovna orgaznizacija kaj Slovenite vo Makedonija i na balkanskite prostori.

Potvrda za slaveweto na sv. Erazmo u{te vo raniot sreden vek nao|ame vo literaturnite izvori, kako vo Asemanovoto evangelie od krajot na X i

36

po~etokot na XI vek, kade {to sv. Erazmo Lihnidski (Ohridski) e komemoriran zaedno so sv. Kiril Filozof, so sv. Metodij, so sv. Kliment Ohridski i so sv. petnaeset Strumi~ki ma~enici (Mare{, 1988, 3-5; Koneski, 1976, 65).

Za kontinuitetot vo neguvaweto na kultot sprema sv. Erazmo ne uveruvaat i nekolku knièvni spomenici: slovenskiot Minej-op{tak od 1435 g., pod naslov: stago mu~enika Erazma Lihnidinxskaago; od istoto vreme e i bele{kata vo ohridskiot Gr~ki minej vo vrska so praznuvaweto na 2 juni, den vo koj se slavi sv. Erazmo; vo poznatiot zbornik na ìtija i slu`bi na svetiteli od Makedonija i sosednite krai{ta, pe~aten vo 1740-42 g. vo pe~atnicata Sv. Naum vo Moskopole, objavena e gr~kata slu`ba na sv. Erazmo, a eden vek podocna vo Ohrid e prevedeno @itieto na sv. Erazmo na ohridski dijalekt so gr~ki bukvi (Snegarovx, 1925, 29-30, 33-34; Radoj~i}, 1962, 58-59; Snegarovx, 1957, 997-998; Mo{in, 1961, 208). 22

Vo srednovekovniot Ohrid mu bila posvetena edna od pe{ternite crkvi blisku do bregot na ezeroto, kade {to se otkrieni i kulturni naplasti od prethristijanskiot period i monumentalna starohristijanska bazilika, so {to se potvrduva pretslovenskiot i slovenskiot kontinuitet na kultot na sv. Erazmo na ovoj prostor. Spored ovie materijalni tragi B. Aleksova iznesuva mislewe deka kultot na sv. Erazmo kako golem ma~enik pridonesol za organizirawe na prvata starohristijanska crkva. Vo ovoj grad, kako i vo Tesalonika, Stobi, na Bregalnica, vo Sirmium i Salona, hristijanstvoto zapo~nalo da se {iri vrz kultni gradbi - martiriumi, koi po triumfot na hristijanstvoto prerasnuvaat vo golemi i rasko{ni baziliki i crkvi (Aleksova, 1995, 31-32). Taka, otkrivaweto na prostranata bazilika sv. Erazmo so kripta, vo koja se najdeni mo{ti na eden svetitel, spored B. Aleksova bi moèle da mu pripa|aat na sv. Erazmo (Aleksova, 1995, 32, Malenko, 1989, 6-7).

Za kontinuitetot na slaveweto na kultot na sv. Erazmo ni svedo~at i negovite portreti vo crkvata na Sv. Jovan Bogoslov-Kaneo, kade {to sv. Erazmo e naslikan zaedno so Kliment, vo spomenatata pe{terna crkva i vo Protatonot vo Sveta Gora od 1526 g. kade {to e pretstaven zaedno so Kliment, Teofilakt i Kavasila, koi spored soznanijata na G. Suboti}, se naslikani poradi ktitorskata poraka na eden mo{ne vlijatelen ohri|anec vo Atos (Grozdanov, 1983, 142-144).

22 Citirano spored C. Grozdanov, Portreti, 1983, 138.37

Dejnosta na sv. Erazmo - Razmo vo Ohrid e za~uvana i vo makedonskite predanija. Taka, negovata misionerska dejnost - pokrstuvaweto na iljadnicite ohri|ani se spomnuva vo narodnoto predanie Za ohridskata krepost, koe go zapi{al K. [apkarev, a vo koe se kaùva: Velat deka vo staro vreme tamu (pome|u lozjata vo Paterica, s.z) imalo edno ohridsko predgradie narekuvano "Hermeleja", kade ja propovedal hristijanskata vera sv. Erazmo i so iljadnici gi kr{teval vo bliskoto Ezero.23 Negovata, pak, dejnost na ~udotvorec e za~uvana vo predanieto za Debarskoto Ezero, koe spored predanieto kaj Spiqe, od vir vo ezero, go probil samiot sv. Razmo so svojata ~udotvorna sila (Vraìnovski, 1998, br. 408).

Lit.: Hristo Meloski: Dve ìtija na sv. Erazmo - Lihnidski, Lihnid, broj 6, Ohrid, 1988, 69-88; Jirì Maria Veseli: Sveti Erazmo od Formija, Lihnid, broj 6, Ohrid, 1988, 53-68; Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, MM, Skopje, 1995; Franti{ek Vaclav Mare{: Slovenskite svetci vo Asemanovoto evangelie, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 3-10; Blaè Koneski: Kanonizacija na slovenskite svetci vo ohridskata crkva, Prilozi I, 1-2, MANU, Skopje, 1976; Vlado Malenko: Ranohristijanski objekti vo Ohrid i Ohridsko, Lihnid, broj 7, Ohrid, 1989, 3-23; Cvetan Grozdanov: Portreti na svetitelite od Makedonija od IX do XVIII vek, Skopje, 1983; Vlado Malenko - Pasko Kuzman: Hermeleja, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 89-116; Kuzman [apkarev: Za selata G'bavci i Podmoqe vo Ohrid, Izbrani dela, kniga 5, Skopje, 1976; Vraìnovski Tanas: Narodna mitologija na Makedoncite, kniga 2, MM, Skopje-Prilep, 1998; I. Snegarovx: @iti& na narodni svetii, pisani na ohridsko nare~ie sx grxcko pismo, Makedonski pregledx, kn. 5-6, Sofi&, 1925; \. Sp. Radoj~i}: Razvojni luk stare srpske kwièvnosti, Senta, 1962; V. Mo{in: Rakopisi na narodniot muzej vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961.

SVETI AHIL LARISKI

Vo Asemanovoto evangelie od krajot na X-ot vek i od po~etokot na XI-ot, vo mesecoslovot, me|u drugite praznici pod 15 maj se slavi i denot na episkopot sv. Ahil Lariski (Mare{, 1988, 3).

Pojavata na kultot sprema sv. Ahil Lariski vo sredniot vek e zasnovana vrz osnova na negovoto u~estvo na Prviot ekumenski sobor vo Nikeja vo 325 g. kade {to bil svikan od imperatorot Konstanin I Veliki. Spored legendata, tamu vodel ostri polemiki so zastapnicite na arijanskata eres i so toa pridonesol za 23 Poop{irno za ova predanie vidi kaj Vlado Malenko - Pasko Kuzman: Hermeleja, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 89-116.

38

pobeda na hristijanskata dogma, usvoena na ovoj sinod. Ahil bil episkop na Larisa i kako takov po negovata smrt okolu 330 godina bil proslavuvan za za{titnik na gradot i na cela Tesalija. No negovata kanonizacija ne pominala po toga{niot voobi~aen red, bidej}i martirite, vo prvata polovina na IV vek, se proglasuvale za svetiteli samo otkako }e go pominat patot na ma~enici, zaginati za hristovata vera. So sv. Ahil Lariski slu~ajot e poinakov. Toj pridonesol za pobedata na hristijanskata dogma na Soborot vo Nikeja i so toa, me|u vernicite, steknal golem ugled i porasnala negovata popularnost me|u niv kako pobornik za hristovata vera. Kako takov pobornik, a istovremeno i episkop na Larisa toj go osigural po~ituvaweto na vernicite, so {to po smrtta e proglasen za svetitel i za{titnik ne samo na gradot Larisa, tuku i na cela Tesalija (Popovi}, 1974, 416-417; Aleksova, 1995, 33; Grozdanov, 1983, 145).

Carot Samuil za da go zgolemi ugledot na crkovnata organizacija vo ramkite na svojata dràva i nadvor od nea, sli~no kako i drugite vladeteli vo toj period, sakal da se zdobie so mo{ti na istaknat svetitel, kanoniziran vo prvite vekovi na hristijanstvoto. So ogled na faktot {to kultot na sv. Ahil vo toa vreme imal golema slava, vo 985 ili 986 g. car Samuil gi prenesuva mo{tite na lariskiot episkop Ahil vo svoeto dràvno i crkovno sredi{te vo Prespa. Vrz osnova na mo{tite i na relikviite od ovoj svetitel toj ja osnova i ja organizira svojata aftokefalna crkovna organizacija i go osvetuva hramot vo Mala Prespa, na kogo mu go dava i imeto Sv. Ahil, a i ostrovot go dobil imeto sv. Ahil (Ail) (Grozdanov, 1983, 145-146).

Preku prou~uvawata na Grozdanov doznavame deka kultot na sv. Ahil Lariski niz tekot na stoletijata bil omilen i se odlikuval so postojanost, taka {to pretstavite na negoviot portret se nao|aat vo mnogubrojni crkovni gradbi vo Makedonija. Grozdanov vrz osnova na svoite prou~uvawa, istaknuva deka ahiloviot kult vo Makedonija najmnogu se neguval vo Prespa, vo Ohrid i vo Kostur, a teritorijalno se protegal od Tesalija na jug, preku Makedonija do Srbija na sever, so toa {to nema somnevawe vo faktot deka Samoiloviot prespanski kult postignal po{irok probiv vo likovnata umetnost vo sporedba so negovoto àri{te vo Larisa (Grozdanov, 1983, 149).

Lit.: Franti{ek Vaclav Mare{: Slovenskite svetci vo Asemanovoto evangelie, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 3-10; Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995; Cvetan Grozdanov: Portreti na svetitelite od

39

Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983; J. Popovi}: @itija svetih za mesec maj, Beograd, 1974.

SVETI ÊTIRIESET MAÊNICI

Vo episkopskite starohristijanski centri vo Makedonija, kakvi {to se: Tiveriopolis, Stobi, Bargala, Herakleja i Lihnidos, sli~no kako i vo metropolite na Konstantinopol, Rim i Tesalonika se slavele vo prv red lokalnite ma~enici {to zaginale vo samiot grad ili vo negovata okolina i nad niv se podigale kultni crkvi martiriumi. Me|utoa kon krajot na IV v., a osobeno vo periodot na V-VI v. i ponaglaseno podocna, se slavele i kultovi na pro~ueni golemi martiri koi zaginale so ma~eni~ka smrt vo ime na hristijanstvoto vo drugi provincii na Carstvoto. Na toj na~in se pojavuvaat i hramovi posveteni na golemi stranski svetiteli. Poradi toa za crkvite se nao|aat podatoci deka prvo bile posveteni na nekoj lokalen svetitel, a potoa na nekoj od pro~uenite stranski golemi svetiteli (Aleksova, 1995, 35).

Vo gradot Tiveriopolis ili dene{na Strumica, koj vo docnoanti~kiot period pretstavuva edno od pogolemite episkopski sedi{ta na Balkanot, a kako takov ja prodolùva tradicijata i vo slovenskiot period, pokraj slaveweto na kultot na svetite Petnaeset ma~enici, koi bile progonuvani i nastradale vo samiot grad, bil proslavuvan i pro~ueniot kult na svetite êtirieset ma~enici od Sevastija, sozdaden vo Mala Ermenija (Aleksova, 1989, 119-130).

Vo progonite na hristijanite za vreme na Licinij, vo Sevastija (metropola na Mala Ermenija), po svirepo ma~ewe, zaginale Severien, Eudoxe, Agape i grupa od êtirieset vojnici. Spored M. Fr. Cumont vojnicite koi zaginale vo ovie progoni bile od Zimara na granicata na Ermenija, a drugite bile od okolinata na Zela, od drug kraj. Sv. Vasilij izvestuva deka ovie ma~enici bile ìvi izgoreni, a potoa frleni v reka, no site ne potonale. Poradi toa nivnite ostatoci bile razgrabeni od vernicite vo Hristovata vera i pokraj nivnata èlba da bidat zakopani zaedno. Nivnite relikvii se nao|aat vo mnogu hristijanski hramovi (Aleksova, 1989, 127; istata, 1995, 35-36).

Za slaveweto na kultot na ovie ma~enici vo Makedonija ni ukaùvaat otkrienata krstovidna, kultna crkva - martirium vo Bansko, kako i pretstavata na freskoìvopisot vo crkvata sv. Leontij vo Vodo~a, koja vo XI v. se nao|ala

40

pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija. Kultot na êtiriesette ma~enici bil slaven i vo ohridskiot kraj vo tekot na XI vek. Se veruva deka kultot e prenesen vo Makedonija preku Konstantinopol (Pepek, 1975, 41-49, Aleksova, 1995, 36-37).

Spomenot za svetite êtirieset ma~enici - vojnici od Sevastija i nivnata dejnost, osven vo hramovite i ikonografijata, ima svoj odraz i vo makedonskite narodni predanija. Taka, spored predanieto, zapi{ano od S. Tanovi} vo gevgelisko, imalo nekoj ~ovek koj imal ~etirieset sinovi, vo vremeto koga gi progonuvale site onie {to }e se pokrstele vo Hristovata vera. Otkako negovite sinovi ja primile Hristovata vera, gi okovale vo sinxiri i gi frlile vo temnica, kade {to i umrele. No nabrgu po nivnata smrt hristijanstvoto stanalo mnogu mo}no i silno, poradi {to za spomen na toa se praznuva nivniot den na 22/9 mart (Tanovi}, 1927, 46). Vo predanieto, pak, od Stru{ki Drimkol êtiriesette ma~enici bile deca. Niv gi ma~ele Evreite za da go kaàt Isusa. Otkako ne uspeale ni so razni vetuvawa, nitu pak so kazni re{ile da gi pogubat. Im dale crna volna i zapovedale so perewe da ja napravat bela, no ne uspeale, bidej}i toa ne bilo mo`no. Ova im posluìlo kako povod da gi pogubat poradi nivnata privrzanost sprema Isus Hristos (Domazetovski, 1983, 169).

Lit.: Blaga Aleksova: LOCA SANCTORUM MACEDONIAE, Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995; Blaga Aleksova: Episkopijata na Bregalnica, ISK - Prilep, Prilep, 1989; Petar Miqkovi} - Pepek: Vodo~a, Skopje, 1975; Stefan Tanovi}: @ivot i obi~aji narodni, kw. 16, Srpski Etnografski Zbornik, kw. 40, Beograd-Zemun, 1927; Petko Domazetovski: Proletnite praznici, obi~ai i pesni vo oblasta Drimkol, Stru{ko, Lihnid, 5, Ohrid, 1983, 167-178.

SVETI KIRIL I METODIJ24

Celiot slovenski svet gi slavi svetite bra}a Kiril i Metodij - osnovopol`nicite na slovenskata pismenost i kultura. Tie se izdignati na najvisokiot hristijanski svetitelski ramnoapostolski rang na prvou~iteli -prosvetiteli.

24 Bidej}i za ìvotot, likot i prosvetielskata dejnost na svetitelite - prosvetiteli (sv. Kiril i Metodij, sv. Kliment i sv. Naum Ohridski) vo naukata e dosta pi{uvano, nie glavno }e se zadrìme vrz nivniot kult.

41

Za likot i za dejnosta na svetite prosvetiteli doznavame, glavno, od nivnite ìtija, napi{ani na crkovnoslovenski jazik i za~uvani vo mnogu prepisi (Ugrinova-Skalovska, 1969).

Rodeni se vo Solun, vo devettiot vek, od tatko Lav i majka Marija. Semejstvoto na Lav i Marija bilo mnogudetno, vospituvano vo duhot na hristijanskata vera. Najstaroto dete bil Metodij, roden okolu 815/816 godina, a po~inal 885 godina vo Velika Moravija. Sedmoto najmalo dete bil Kiril (pred da se zamona{i Konstantin), roden okolu 826/827 godina, a po~inal 869 godina vo Rim, kade {to e i pogreban vo bazilikata San Klemente. Najgolemiot del od svojot ìvot go pominale vo misionerstvo i propovedni{tvo, vo re{avawe na va`ni verski, prosvetni i politi~ki pra{awa. Za potrebite na edna takva misija, Moravskata, kade {to Bo`joto slovo trebalo da go propovedaat na razbirliv slovenski jazik, sv. Kiril ja sozdava glagolicata - prvata slovenska azbuka. So toa, zaedno so svojot brat, go sozdava najstariot literaturen slovenski jazik, nare~en staroslovenski ili starocrkovnoslovenski, vrz osnova na ju`nite makedonski dijalekti od okolinata na Solun. Od gr~ki na slovenski jazik ja preveduvaat Biblijata, so {to slovenskiot jazik stanal ramnopraven vo bogoslu`bata pokraj latinskiot, gr~kiot i evrejskiot. Vo tekot na nivnata misija vo Moravija i Panonija tie imale i svoi u~enici - kadri za idnoto sve{tenstvo za slovenskata crkva. Najzna~ajni nivni u~enici se sv. Kliment i sv. Naum, koi istovremeno se i najzaslu`ni za {ireweto na kultot na prvite slovenski u~iteli - svetite bra}a Kiril i Metodij (Ugrinova-Skalovska, 1969; Polenakovi}, 1985).

Imeno, kultot sprema sv. Kiril i Metodij se pro{iril nabrgu po nivnata smrt, za {to svedo{tvo nao|ame vo ve}espomenuvanoto Asemanovo evangelie, kade {to se komemorirni i toa sv. Kiril Filozof na 14 fevruari, a sv. Metodij na 6 april (Mare{, 1988, 3).

Ogromnoto i epohalno delo na solunskite bra}a sv. Kiril i Metodij pridoneslo nivniot svetitelski kult da zeme {irok zamav vo duhovniot ìvot kaj slovenskite narodi i toa vo literaturata, vo slikarstvoto, vo muzikata i op{to vo tradicijata vo odbeleùvaweto na nivnoto ime i delo.

Vo literaturata svetitelskiot kult na sv. Kiril i Metodij e odrazen vo golemiot broj prepisi na ìtijata, na pofalnite slova i na slu`bite vo koi{to so po~it i so dostoinstvo se zboruva za ìvotot, za dejnosta i za deloto na prvite slovenski svetci - prosvetiteli (Georgievski, 1997, 37-41).

42

Vo umetnosta prviot za~uvan lik na sv. Kiril, vo Makedonija i op{to vo ju`noslovenskite zemji, se nao|a vo ohridskata crkva Sv. Sofija od okolu 1045 godina, naslikan do portretot na sv. Kliment Ohridski. Ponatamu po~nuvaj}i od XIV vek se do denes, kultot na svetite bra}a narasnuva, taka {to nivnite likovi se zastapeni vo mnogu crkvi i manastiri (Grozdanov, 1983, 21-38; Vasiliev, 1987, 67).

Dokaz deka kultot na sv. Kiril i Metodij i denes ne zgasnuva se crkovnite hramovi izgradeni vo nivna ~est vo ponovo vreme, potoa raznite kulturno-prosvetni institucii koi go nosat nivnoto ime, a nivniot patronen den 24 maj e proglasen za den na prosvetnite rabotnici vo Makedonija.

Lit.: Panonski legendi. Prevod Radmila Ugrinova-Sklaovska, Mkedonska kniga, Skopje, 1969; Justin Sp. Popovi}: @itija svetih za mesec maj, Beograd, 1974, 283; Mihajlo Georgievski: Makedonski svetci, Kulutra, Skopje, 1997; Haralampie Polenakovi}: Tvorcite na slovenskata pismenost, Skopje, 1985; Cvetan Grozdanov: Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII

vek, Skopje, 1983; Asen Vasiliev: Bxlgarski svetci v izobrazitelnoto izkustvo, Sofi&, 1987; Franti{ek Vaclav Mare{: Slovenskite svetci vo Asemanovoto evangelie, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 3-10.

SVETI KLIMENT OHRIDSKI

Eden od najvrednite u~enici, koj dostojno }e gi zameni svetite Kiril i Metodij, e sveti Kliment Ohridski, rodona~alnikot na poznatata Ohridska knièvna {kola i istovremeno najzna~aen makedonski srednovekoven pisatel, preveduva~ i pedagog.

Za ìvotot i dejnosta na sv. Kliment Ohridski doznavame od ìtijata napi{ani za nego, od slu`bite i od zastapenosta na negoviot lik vo umetnosta. Postojat dve ìtija za Kliment Ohridski, op{irno ili prostrano i kratko, dvete napi{ani na gr~ki jazik. Prvoto, op{irno ìtie e napi{ano od ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, koj{to ìveel pri krajot na XI i vo po~etokot na XII vek, za koe se smeta deka e napi{ano vrz osnova na postar slovenski tekst napi{an od nekoj u~enik na sv. Kliment Ohridski. Vtoroto, kratko ìtie e napi{ano od ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan, koj arhiepiskopuval od 1216-1235 godina. Za nego se smeta deka e napi{ano vrz osnova na ìtieto od Teofilakt (Teofilakt, 1955). Poradi golemata va`nost, @itieto e preveduvano na pove}e jazici, me|u koi i na makedonski jazik. Prevodot na makedonski jazik e

43

napraven od episkopot Partenie Zografski, na mija~ki dijalekt vo 1858 godina (Bxlgarski kniìci, 1858).

Sv. Kliment Ohridski najgolemiot del od svojot ìvot, celi tri decenii, mu go posvetil na {ireweto na hristijanskoto pravoslavno versko u~ewe i kulturno-prosvetno izdignuvawe na narodot vo Makedonija. Toa pridoneslo da se razvie ogromen kult vo literaturata, vo umetnosta i vo narodnata tradicija na Makedoncite. Toj e osobeno razvien vo ohridskiot kraj, od sosema razbirlivi pri~ini {to tamu toj slu`buval i tamu e pogreban vo manastirot Sv. Pantelejmon, vo grobot {to sam si go napravil pred svojata smrt, od desnata strana na predniot del od oltarot (Balas~evx, 1898; Ivanovx, 1931, 318).

Po~etocite na Klimentovoto praznuvawe se identi~ni so po~etocite na praznuvaweto na drugi svetiteli od vizantiskata kulturna sfera: spontanoto proslavuvawe naj~esto zapo~nuvalo so nekoe misti~no viduvawe na grobot, veruvawe vo iscelenieto na bolniot, masovno steknuvawe vernici vo crkvata i na grobot, {to porano ili podocna i naloùvale na crkovnata hierarhija prifa}awe i voveduvawe vo redot na svetitelite (Grozdanov, 1983, 40). Kratkoto Naumovo ìtie, ~ij avtor e Klimentov u~enik, pove}epati go spomenuva blaèniot Kliment, dodeka Metodij se spomenuva kako svetiot (Ivanovx, 1931, 305-311). Vo Slovenskata slu`ba posvetena na Kliment, avtorot na pove}e mesta go narekuva blaèniot, no ve}e go spomnuva i kako svetitel (Ivanovx, 1931, 322-327). Vo eden od najzna~ajnite spomenici od ohridsko-devolskiot krug na Klimentovata literaturna tradicija, Asemanovoto evangelie, od krajot na X i od po~etokot na XI vek, pod 27 juli se slavi denot na svetiot svetitel, tatkoto na{ Kliment, episkopot veli~ki (Vajs-Kurz, 1929, 151). Ovie tekstovi govorat za neguvaweto na spomenite na slovenskiot u~itel, za voveduvaweto vo redot na svetitelite i za praznuvaweto na godi{ninata od negovata smrt.

Po smrtta na Kliment, negoviot godi{en pomen se sluèl od strana na u~enicite, na sledbenicite i na gradskoto naselenie vo Ohrid i toa na denot na sv. Pantelejmon - 27 juli t.e. na denot na manastirskata posveta, {to se praznuval sve~eno u{te od vremeto koga slovenskiot u~itel bil ìv. Ovaj datum kako den na zaedni~ko praznuvawe na sv. Pantelejmon i Kliment Ohridski se naveduva vo Slovenskata Klimentova slu`ba (Ivanovx, 1931, 322-327), ~ij avtor e verojatno Klimentov u~enik. Toj datum se naveduva, kako {to be{e spomenato, i vo mesecoslovot na Asemanovoto evangelie, od krajot na X i po~etokot na XI vek, koe niknalo vo krugot na Klimentovata Ohridska knièvna

44

{kola (Mare{, 1988, 3). Podocna bogoslovsko-knièvnata tradicija ne samo {to }e go prodolì ova zaedni~ko slavewe, tuku 27 juli }e go prifati kako datum na Klimentovata smrt, dodavaj}i podocna u{te eden praznik na Kliment, 25 noemvri koga se slavi sveti Kliment Papa Rimski (Teodorovx-Balanx, 1919, 39).

Klimentovata li~nost i delo bile {iroko prifateni vo kulturnata sredina na ohridskite arhiepiskopi, po pa|aweto na Samoilovoto carstvo. Vo li~nosta na Kliment Ohridski, tie gledale misioner koj go zacvrstuva hristijanstvoto me|u Slovenite i koj, spored zborovite na Teofilakt, stanal nov Pavle me|u novite Korintjani (Teofilakt, 1955, 77).

Negovite u~enici i sledbenici i gra|anite na Ohrid, zna~i u{te vedna{ po negovata smrt vo X vek zapo~nale da go proslavuvaat i da go praznuvaat svojot u~itel i svetitel. No ne samo toa. Toj stanal i za{titnik na gradot, za {to vo srednovekovniot Ohrid postoelo sosema opredeleno sfa}awe. Taka, u{te vo samiot po~etok na Klimentovata arhiepiskopska slu`ba, vo stihirot za mala ve~erna molitva, Kliment se slavi kako gradohranitel i pretsedatel na Lihnidskiot grad i go ~uva od beda, gi porazuva strelite i oru`jeto na neprijatelot. Ponatamu se spomenuva i roditelskata qubov na Kliment sprema gra|anite {to gi spasil od siroma{tija (Balas~evx, 1898, 23-30).

Po smrtta na sv. Kliment Ohridski negoviot grob stanal kultno mesto kade {to lu|eto doa|ale so po~it i molba za pomo{ i iscelenie. Za veruvaweto vo iscelenie na Klimentoviot gorb ni govori u{te Teofilakt vo negovoto op{irno ìtie (Teofilakt, 1955).

So tekot na vekovite, vo veruvaweto na ohri|anite Klimentovata li~nost se zdobila so osobena mo}, taka {to toj se javuva kako za{titnik od bolesti, od ~uma i nesre}i i kako iscelitel, odnosno ~udotvorec.

Dlabokite koreni na Klimentoviot kult vo Ohrid u{te od X vek, prodolùvaweto na negovoto slavewe vo krugot na Arhiepiskopijata vo tekot na celiot period od nejzinoto postoewe i kontinuiranata umetni~ka dejnost, koja me|u arhiepiskopite imala svoi meceni, ovozmoìle spored C. Grozdanov, vo Ohrid da se pojavat najstarite Klimentovi portreti. Najstar za~uvan portret do denes na sv. Kliment Ohridski se nao|a na ju`niot yid vo crkvata Sv. Sofija vo Ohrid od vremeto na arhiepiskopot Leon (1037-1056), kade {to e naslikan do portretot na sv. Kiril (Grozdanov, 1983, 24, 43). Likot na sv. Kliment Ohridski do XIV vek e zastapen, glavno, vo ohridskiot kraj i toa vo site crkvi vo gradot i kraj

45

ezeroto. Po~nuvaj}i od XIV vek, pa do denes, se javuva vo razni crkvi i manastiri vo Makedonija (Grozdanov, 1983, 48-104).

Likot na sveti Kliment Ohridski se nao|a i vo opkovite na ikoni i knigi izraboteni od srebro, kakov {to e slu~ajot so ikonata na Isus Hristos, podarok na Kesar Duka, Ohrid, okolu 1345 godina, potoa na srebreniot opkov na Ohridskoto evangelie od XIV vek, kako i vo opkovot na evangelie apliciran vo XVI vek (Grozdanov, 1983, 57, 61, 102).

Kultot sprema sv. Kliment Ohridski vo literaturata se sledi preku mnogubrojnite prepisi na op{irnoto Teofilaktovo ìtie i na kratkoto od Dimitrij Homatijan. Za ovie prepisi ubavo ne izvestuva Mihajlo Georgievski (Georgievski, 1997, 58-59).

Kultot na sv. Kliment Ohridski {iroko e odrazen i vo makedonskata narodna tradicija i toa pred se, vo predanijata i vo legendite. Toa se dolì na faktot {to Kliment celiot svoj ìvot im go posvetil na dobrodetelstvoto i na prosvetata na narodot, so {to postojano bil vo ìv kontakt so narodniot spomen.

Predanijata i legendite za sv. Kliment Ohridski, T. Vraìnovski gi podelil vo pet osnovni grupi: 1. biografski predanija; 2. sv. Kliment Ohridski - iscelitel, odnosno ~udotvorec; 3. sv. Kliment Ohridski - prosvetitel i u~itel; 4. sv. Kliment Ohridski - za{titnik na ohri|ani i na gradot Ohrid i Ohridsko; 5. Klimentovi tragi (Vraìnovski, 1992, 40). Biografskite predanija se retka pojava i nivniot izvor se povrzuva so ìtieto na Teofilakt i vo osnova se zadrùvaat samo na poglavnite momenti od ìvotot na svetitelot. Takvo predanie e, na primer, Sv. Kliment, objaveno od V. Stoj~evska Anti} (Stoj~evska-Anti}, 1982, 25-26). Predanijata za sv. Kliment kako iscelitel, odnosno ~udotvorec se pomnogubrojni i tie poteknuvaat od vremeto koga bil ìv sv. Kliment, koga narodot bil svedok za negovata zdravstvena dejnost, zna~i preku negoviot neposreden kontakt so bolnite, no i preku snovidenie. Sv. Kliment bolnite gi lekuval preku dopir, so lekovita voda i lekoviti bilki, koi dobro gi poznaval. Takvi se predanijata Sv. Kliment - lekar, Bolnata }erka i dr. (Celakoski, 1974, 21-24). Ima predanija i legendi koi nastanale i po smrtta na svetecot, osobeno onie vo koi se zboruva za negovata lekuva~ka mo} ako se ispolnat odredeni uslovi, kakvo {to e, na primer, predanieto Vdovicata i sv. Kliment (Celakoski, 1974, 21-24). Lekuva~ka mo} poseduvaat i negovite mo{ti. Predanijata povrzani so Kliment kako ~udotvorec se glavno so biblisko poteklo i vo osnova tuka stoi

46

~udoto izgradeno po primerot na ~udata {to gi vr{el Hristos i drugite svetci od Biblijata. Takvo e predanieto ûdoto so gluva i nema devojka (Celakoski, 1974, 21-24). Predanijata so prosvetitelska dejnost se malubrojni, no se dosta zna~ajni zatoa {to ni govorat za nivoto na pismenosta na na{iot narod i stremeòt na svetecot da gi opismeni i prosveti, podignuvaj}i gi na edno povisoko kulturno nivo. Takvi se na primer predanijata: U~itelot Kliment i Sveti Kliment vo Ohrid (Mitrevski, 1983, 139; Stoj~evska-Anti}, 1982, 29). Pogolemiot del od predanijata za sv. Kliment kako za{titnik na Ohrid i ohri|ani se odnesuvaat na vremeto koga Makedonija t.e. Ohrid potpa|a pod turska vlast. Vo odbranata na Ohrid od turskite zavojuva~i se javuva sv. Kliment kako svetec - za{titnik, zaedno so car Samuil kako vojskovodec. Takvo predanie e Car Samuil i sv. Kliment (Celakoski, 1974, 21-24). Sveti Kliment Ohridski se javuva kako za{titnik na gradot i sam - Sv. Kliment go spasuva Ohrid, Turskata opsada, Jani~arite vo Ohrid (Celakoski, 1974, 21-24). Dosta e ograni~en brojot na predanijata za mesta, povrzani so imeto na sv. Kliment Ohridski. Interesno e predanieto za mestoto Klimentica, koe go dobilo imeto po u~ili{tata {to gi organiziral sv. Kliment (Stoj~evska-Anti}, 1982, 83).

Vo nekoi predanija sv. Kliment se pojavuva zaedno so svetite bra}a Kiril i Metodij, potoa so sv. Naum Ohridski, kako i so sv. Erazmo, so sv. Spiridon, so sv. Vasilij i so sv. Nikola. Nekoi predanija se izgradeni vrz osnova na relacijata sv. Kliment Ohridski - Grigor Prli~ev (Vraìnovski, 2000, 374).

Lit.: Teofilakt Ohridski: @itie na Kliment Ohridski, prevod ot grcki& original, uvod i bele{ki ot Al. Milev: Sofi&, 1955; Bxlgarski kniìci. Carigrad, 1858, kn. I, 6-14; kn. II, 43-50; kn. III, 67-74; kn. IV, 107-110; kn. V, 193-214; kn. VI, 35-39; G. Balas~evx: Klimentx episkopx Slov&nski, Sofi&, 1898; Jordan Ivanovx: Bxlgarski starini izx Makedoni&, Sofi&, 1931; J. Vajs - J.

Kurz: Evangeliarum Assemani, Pragae 1929, XXI, fol.151; Cvetan Grozdanov: Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983; Franti{ek Vaclav Mare{: Slovenskite svetci vo Asemanovoto evangelie, Lihnid, 6, Ohrid, 1988, 3-10; A. Teodorvx - Balanx: Sveti Klimentx Ohridski, Sofi&, 1919; Mihajlo Georgievski: Makedonski svetci, Kultura, Skopje, 1997; Tanas Vraìnovski: Makedonski istoriski predanija, Skopje, 1992; Vera Stoj~evska-Anti}: Kliment i Naum Ohridski vo narodnata tradicija, Skopje, 1982; Naum Celakoski: Narodni predanija za Kliment Ohridski, Sp. Kulturen ìvot, br. 1-2, Skopje, 1974; Stojan Risteski: Legendi i predanija za sv. Naum, Skoje, 1990; Tanas Vraìnovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, ISK - Prilep, MM, Prilep-Skopje, 2000; Trajan Mitrevski: Pravoslavna hristijanska apologetika, Religijata i nejzinoto opravduvawe (osnovno bogoslovie), Skopje, 1983; Cvetan Grozdanov: Sveti Naum Ohridski, DR, Skopje, 1995.

47

SVETI NAUM OHRIDSKI

Ako sveti Kliment go osvoi umot, sv. Naum go pleni narodniot duh kako nikoj drug svetitel vo Makedonija, istaknuva Stojan Risteski, eden od najrevnosnite sobira~i na legendite i predanijata za sveti Naum (Risteski, 1990, 29).

Vo redot na najtalentiranite i najzna~ajnite u~enici na sv. Kiril i Metodij Solunski, pokraj sv. Kliment Ohridski se vbrojuva i sv. Naum Ohridski, kako eden od osnova~ite na slovenskata hristijanska kultura i prosveta.

Za razlika od sv. Kliment Ohridski, podatocite za ìvotot i dejnosta na sv. Naum Ohridski se dosta skudni. I pokraj toa, tie se sozdavaat od dvete slovenski ìtija, otkrieni kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, potoa od @itieto napi{ano na gr~ki jazik, od Klimentovoto op{irno ìtie, a posredno i od vestite za Kiril i Metodij. Najstaroto slovensko ìtie e najverojatno napi{ano vo vtorata polovina na X vek vo Naumoviot manastir, od devolskiot slovenski episkop Marko, u~enik na Kliment i Naum (Grozdanov, 1983, 105-106; Ivanovx, 1908, 60-63; Ugrinova-Skalovska, 1966). Gr~koto ìtie i stiharite {to mu se posveteni vo XIII vek, se smeta deka gi napi{al ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila, a za del od poetskite sostavi posveteni na Nauma, so pravo mu se pripi{uvaat na ohridskiot arhiepiskop Dimitrija Homatijan (Snegarovx, 1924, 279).

Od gorenavedenite izvori doznavame deka slovenskiot prosvetitel Naum Ohridski pominal sedumnaeset godini vo Ohridsko-devolskiot kraj, vo prvo vreme kako u~itel, a potoa kako osnovopolo`nik na mona{kiot ìvot vo manastirot {to go izgradil pokraj Ohridskoto (Beloto) Ezero so crkva posvetena na Sv. Arhangeli, kade {to po~inal i bil pogreban vo 910 godina. Pred doa|aweto vo ovoj kraj, Naum bil zadràn sedum godini vo prestolninata na knezot Boris, no negoviot kult pu{til dlaboki koreni samo na dvete strani od Ohridskoto Ezero. Dejnosta na sv. Naum Ohridski na bregot na Ohridskoto Ezero ostavila dlaboki tragi vo svesta na makedonskiot ~ovek, pa ottuka likot na sv. Naum e eden od najpoznatite likovi vo usnata narodna tradicija na Makedoncite.

Koga zboruvame za kultot na sv. Naum treba da naglasime deka toj postoi u{te od vremeto na negoviot ìvot i navleguva vo pove}e oblasti na

48

~ovekovata egzistencija. Faktorite koi pridonesle za negovo gradewe i probivawe vo re~isi site sferi na ìvotot se pove}e. Glavniot faktor e veruvaweto vo iscelitelnata mo} na svetitelot dodeka, se u{te, bil ìv. Na toa se ukaùva vo negovoto Vtoro slovensko ìtie deka toj lekuva sekakvi bolesti i rani i besovi isteruva (Milovska, Takovski, 1996, 109). Isto taka i vo predanijata i vo legendite negovata osnovna funkcija e iscelitelskata. Vo niv e prikaàno kako sv. Naum lekuva sekakvi bolesti preku dopir i so posredstvo na lekovita voda i lekoviti bilki. Pri lekuvaweto na bolnite toj se javuva i kako posrednik me|u Gospod i bolniot ~ovek, prenesuvaj}i ja molitvata od bolniot na Gospod. Po smrtta na svetitelot negovata iscelitelna sila se prenesuva vrz negoviot grob, koj }e stane mesto za poklonenie na vernicite od pove}e zemji na Balkanot. Ovde iscelitelskata mo} e povrzana so lekuvaweto vo ~ija osnova, vo prv red, stoi ~udoto. To~no vrz osnova na negovite ~udotvorni dejstva sv. Naum e popoznat kako ~udotvorec, vo sporedba so sv. Kliment.25 ûdotvornata mo} na sv. Naum se istaknuva i vo pastirskoto poslanie na arhiepiskopot Joasaf, kade {to se veli deka ~udata i blagodetite na sv. Naum bile pobrojni od yvezdite na neboto. Vo ovaa nasoka veruvawata vo sv. Naum se pro{iruvaat i na negovata mo} vo obezbeduvawe porod na semejstvata i za~uvuvaweto na semejniot blagodet i sre}a.

Vo predanijata i legendite, sv. Naum se javuva i so za{titna funkcija koja e povrzana, pred se, so za{titata na negoviot manastir od pretvorawe vo xamija i od nekoi prirodni kataklizmi, od vojni i skvernavewa (Vraìnovski, 1999, 73-74).

Sv. Naum e i pokrovitel na divite yverovi. Osobeno, vo najrazli~ni varijanti, poznato e predanieto za me~kata {to ja pripitomil, ja vpregnal vo jarem i ja nateral da ora, namesto volot {to go izela. Istoto se slu~ilo i so volkot koj po naredba na svetitelot gi ~uval vratite na manastirot, namesto dvete ku~iwa koi gi zadavil. Motivot so vpregnatata me~ka e odrazen vo freskoslikarstvoto i e zastapen vo manastirskite pe~ati (Celakoski, 1983, 13-25; Grozdanov, 1983, 105).

Spored veruvawata na ohri|anite i od predanijata, sv. Naum se javuva kako ~uvar na klu~evite na Ohridskoto Ezero. Vo vrska so toa e i motivot za

25 Za ~udotvornata mo} na sv. Naum Ohridski vo predanijata i legendite vidi kaj Tanas Vraìnovski, Narodna tradicija, religija, kultura, Matica Makedonska, 1999, 66-72.

49

opasnosta na vodite na Ezeroto da se otvorat i da go potopat Ohridskoto i Stru{koto Pole (Vraìnovski, 2000, 375).

Vo narodnoto predanie sv. Naum e poznat kako ìv svetec, bidej}i poradi negovite dobrini {to gi pravel, nemalo tolku ubavo mesto vo rajot, pa Gospod go vratil vo manastirot kako negov raj kade {to toj }e ostane ve~no26

(Vraìnovski, 2000, 375-376). Zna~i, vo odrùvaweto i vo {ireweto na legendite i na predanijata i na veruvaweto za ~udotvornosta na sv. Naum, golem pridones ima i samata mestopol`ba na manastirot, koj{to povrzuva pove}e predeli, no i ambientot kraj ezerskiot breg, izvorite na Crni Drim, vegetacijata i nekolkute paraklisi vo manastirskiot kompleks, kade {to poklonicite vo prazni~nite denovi, ostavale svoi prilozi (Grozdanov, 1995, 192). Tuka treba da spomeneme deka me|u poklonicite na sv. Naum ima i golem broj muslimani, koi spa|aat me|u najusrdnite dariteli na manastirskata crkva.

Vtor faktor koj imal silno dejstvo vrz {ireweto na kultot na sv. Naum e odlukata za negovoto letno praznuvawe na 20 juni (3 juli star stil) so cel da dojdat pove}e poklonici od sosednite i od pooddale~enite mesta27 (Snegarovx, 1972, 12-13). Toga{ se odrùval i pana|ur vo tek na nekolku denovi, koj osven {to na manastirot mu donesuval golema materijalna dobivka, se javuval i kako integrator me|u vernicite od ovoj del na Balkanot.

Spored C. Grozdanov, misleweto deka 20 juni e praznik na sv. Naum se zasnovuva vrz postara tradicija, a deka toj bil odbeleùvan isto kako i 23 dekemvri/ 5 januari (se slavi denot na negovata smrt) u{te vo XIII vek, denes se utvrduva i so komparativna analiza na site varijanti na Naumovite slu`bi.

Pri sledeweto na kultot na sv. Naum kako tret faktor koj imal uloga vo {ireweto na kultot na svetitelot, se javuva pe~ateweto na negovata Slu`ba so ìtieto. Taa e prvpat objavena vo Venecija vo 1695 godina na gr~ki jazik, a potoa ima dve izdanija vo Moskopole vo 1740-1742 godina i edno vo Lajpcig 1761 godina (Snegarov, 1924, 293, zab. 2). Osven slu`bata na gr~ki jazik, poznata e edna slu`ba na rusko-crkovnoslovenski jazik, vo rakopis od XVIII vek (Lavrov, 1930, 187-192). Vo 1890 godina Slu`bata na sv. Naum Ohridski od

26 Za predanijata i legendite povrzani so sv. Naum vidi kaj: Stojan Risteski, Legendi i predanija za sv. Naum, Skopje 1990; Vera Stoj~evska-Anti}, Kliment i Naum Ohridski vo narodnite predanija, Skopje, 1982; Tanas Vraìnovski, Makedonski narodni predanija, Skopje, 1992, 65-99; Tome Sazdov, Narodni predanija za Naum Ohridski, Naum Ohridski, Ohrid, 1985.27 S. Nikolova: Za edin nepoznat prepis ot Slu`bata na sv. Naum Ohridski, Hil&da i osemdeset godini od smxrtta na sv. Naum Ohridski, Sofi&, 1993, 31-57, utvrduva deka letniot praznik na sv. Naum se zasnovuva vrz tradicijata od XIII vek.

50

gr~ki na crkovnoslovenski jazik ja prevel struànecot Kalistrat Zografski i od istiot prevod vo Makedonija se poznati nekolku rakopisni prepisi (Georgievski, 1995, 175-202). Kultot na sveti Naum se {iri i so izdavaweto na ìtijata i na slu`bite na sv. Kliment i na Sedmo~islenicite.

Kultot na sveti Naum Ohridski e odrazen vo freskoìvopisot vo ohridskiot kraj duri vo XIV vek. Vo ohridskiot ìvopis najstar portret na svetitelot se sre}ava vo dopojasnata litiska ikona izrabotena vo zografskata rabotilnica na najgolemiot ohridski zograf od XIV vek Joan Teorijan. Ponatamu niz tekot na vekovite likot na sv. Naum se sre}ava niz mnogu hramovi vo Makedonija, so isklu~ok na bregalni~kite predeli, vo @egligovo (Kumanovski predel) i krivopalane~kite i kratovskite predeli od Isto~na Makedonija, kade {to negoviot lik e dosta razret~en, glavno, poradi nivnata trajna povrzanost so svoite svetiteli - pustinoìteli: sv. Gavril Lesnovski, sv. Joakim Osogovski i sv. Prohor P~iwski (Grozdanov, 1983, 106-112).

Kultot na sveti Naum Ohridski e izrazen i preku gradeweto crkvi i manastiri vo Makedonija vo negova ~est. Proglasen e i za za{titnik na gradot Bitola.

Kultot i likot na sv. Naum Ohridski izleguva i nadvor od granicite na Makedonija, na po{irokiot prostor od Podunavjeto. Imeno, od krajot na XVII do krajot na XVIII vek poznato e deka vo osnovnoto jadro na ohridskata dieceza se odvivale preselni~ki dvièwa, predizvikani od istoriskite nastani vo toj period: Karpo{ovoto vostanie, Karlova~kiot mir i Avstro-turskite vojni. Niz celiov period kon sever, vo pove}e krai{ta na Podunavjeto se pomestuvaat Makedonci, Vlasi, Grci i pravoslavni Albanci. Pastvata na Ohridskata arhiepiskopija, ~esto zaedno so Srbite formirala svoi pravoslavni crkovni op{tini i ja odrùvala svojata kultura i duhovnost. Spored istraùvawata na C. Grozdanov za ovie iselenici crkovnata umetnost bila potvrda za predanosta kon tradiciite od stariot kraj, a likot na sv. Naum imal najugledno mesto. Toj bil zastapnik na nivnite molitvi i èlbi, simbol na starata tatkovina i pokrovitel na semejnite ogni{ta.

Lit.: Stojan Risteski: Legendi i predanija za sveti Naum, Skopje, 1990; Cvetan Grozdanov: Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983; Cvetan Grozdanov: Sveti Naum Ohridski, Skopje, 1995; Jordan Ivanovx: Bxlgarski starini izx Makedoni&, Sofi&, 1908; Radmila Ugrinova-Skalovska: Kniga za Kliment Ohridski, Skopje, 1966; Dobrila Milovska - Jovan Takovski: Makedonskata ìtijna literatura (IX-XVIII vek), Skopje, 1996;

51

I. Snegarovx: Istori& na Ohridskata arhiepiskopi&, I, Sofi&, 1924; I. Snegarovx: manastirxt Sveti Naum pri Ohridskoto Ezero, Sofi&, 1972; Tanas Vra`inovski: Narodna tradicija, religija, kultura, MM, Skopje, 1999; Tanas Vra`inovski: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, ISK-Prilep, MM, Prilep-Skopje, 2000; Naum Celakoski: Predanijata i starite pe~ati na manastirot Sv. Naum, Lihnid, 5, Ohrid, 1983, 13-26; P. A. Lavrov: Materialy po istorii vozniknoveni& drevnej{ej slav&nskoj pisxmenosti, Leningrad, 1930; Mihajlo Georgievski: Makedonski svetci, Kultura, Skopje, 1997; Mihajlo Georgievski: Slu`bata, akatistot i molitvata na Sv. Naum Ohridski vo novootkrienite slovenski rakopisi od Makedonija, vo: Svetite Kliment i Naum Ohridski, Skopje, MANU, 1995, 175-202; Vera Stoj~evska-Anti}: Kliment i Naum Ohridski vo narodnite predanija, Skopje, 1982.

Lektor: Elka Ja~eva - Ul~ar

Tekstot e rezultat na proektot Op{testvoto i narodnata kultura na teritorijata na Makedonija vo periodot od VI-XI vek, realiziran vo Institutot za staroslovenska kultura - Prilep, pod rakovodstvo na d-r Sowa Zogovi} so stru~en sorabotnik m-r Eli Milo{eska.

52

proekt S. Z.

Documents

Transcript of proekt S. Z.