PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA PEDAGOGIKA IN PREDŠOLSKI

Click here to load reader

  • date post

    24-Oct-2021
  • Category

    Documents

  • view

    3
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA PEDAGOGIKA IN PREDŠOLSKI

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA PEDAGOGIKA IN PREDŠOLSKI PRISTOPI V PREDŠOLSKEM OBDOBJUPREDŠOLSKEM OBDOBJU
PREDŠOLSKA VZGOJA SSI IN PT
PREDSTAVIMO SE…
imaš konano, zakaj si se odloil/a za nadaljno
izobraevanje, kaj priakuješ od izobraevanja...)
OBVEZNOSTI:
• Seminarska naloga in predstavitev naloge je pogoj za pristop k izpitu (se dogovorimo; predstavitev odvisna od asa).
• Prisotnost in sodelovanje (upošteva se pri oceni).
• Prvi izpitni rok je februarja 2021.
• Ocena pri predmetu je sestavljena iz ocene seminarske naloge (25%) in ocene ustnega izpita (75%).
• IZPIT (ustni)
• Knjiga: V KROGU IVLJENJA, Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju (Ana Retuznik Bozoviar; Metka Krajnc)
• Alternativni vzgojni koncepti (Tatjana Devjak, Sanja Bernik, Majda Plestenja).
• Zapiski predavanj, prosojnice…
PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE:
izobraevanja zanima?).
• Predstavitev seminarja mora biti interaktivna
(naredite krajšo PowerPoint predstavitev).
• Nekaj predlogov: (Waldorfska pedagogika,
Montessori pedagogika, Pedagogika Reggio
• !NE PREPISUJTE NALOG IZ INTERNETA!
CILJI PREDMETA
• Razumevanje osnovnih pedagoskih konceptov in zakonitosti njihovega razvoja ter vzgoje kot protislovnega procesa, ki na eni strani podpira posameznikove razvojne potrebe, omogoca razvoj, na drugi strani pa omejuje njegovo svobodo.
• Razumevanje vpetosti pedagoga med pricakovanja in zahteve druz be; drz ave, starsev in otrok ter razumevanje njihove vloge.
• Prepoznavanje vzgojnih situacij v organizirani vzgoji, kriticna analiza in njihovo vrednotenje.
• Pomoc pri oblikovanju lastne profesionalne identitete, razvoj sposobnosti reflektiranja svojega dela, avtonomnega strokovnega odlocanja s pomocjo strokovnih argumentov ter sposobnost aktivne strokovne participacije.
VSEBINE
• Druz beni dejavniki, ki vplivajo na pojmovanje in interese vzgoje.
• Spoznavanje in razumevanje zakonitosti delovanja vzgojno izobraz evalnega procesa in vlogo vzgoje ter socializacije za razvoj posameznika, kulture in druz be.
ZA RAZMISLEK…
pravilno vzgajati otroke, moramo vprašati tiste,
ki jih nimajo.”
KAJ JE VZGOJA? KAJ POMENI “BITI VZGOJEN”? KAKO
“PRAVILNO” VZGAJATI?...
znanstvena displina, ki ji reemo PEDAGOGIKA
PEDAGOGIKA - ZNANOST O VZGOJI
• Beseda pedagogika izvira iz antic ne dobe kot izpeljanka dveh pojmov:
• paidagein (pais, paidos – otrok) in
• ago, agein (vodim, voditi).
• Beseda pomeni »otroka voditi«.
• V antic ni Grc iji so imeli bogatasi hisnega suznja, ki je varoval gospodarjeve otroke in jih vodil v s olo k uc itelju. Imenoval se je »paidagogos".
• V antic nem Rimu pa so bogati plemici, patriciji imeli izobrazene suznje (zasuznjene uc ene Grke), ki so otroke patricijev vzgajali in izobrazevali. Imenovali so jih "»pedagoge"« Izraz se je poc asi uveljavil za naziv vzgojitelja.
• Kdo je pedagog? Odgovorite na vprašanje…
KAJ PEDAGOGIKA PROUC UJE?
• Analizo vzgojnega procesa: zakonitosti in
odnose v vzgojo izobraz evalnem procesu.
• Lastna teoretic na in metodolos ka izhodis ca
(metode, oblike, tehnike, specificno
• Obravnava teoreticnih spoznanj o vzgoji in
izobraz evanju: Jan Amos Komensky (1592- 1670)
• Leta 1632 dokoncal strokovno pedagosko knjigo
Velika didaktika.
Gottingenu uveljavil Fridrich Herbart (1776-1841) leta
1802.
• V 19. stoletju so pedagogiko poucevali z e na mnogih
univerzah.
PEDAGOGIKA V SLOVENIJI
• Prvic se poucuje 1817 kot ucni predmet na ljubljanskem liceju- teolos ke s tudije.
• Po ukinitvi licejev 1849 se pedagogika ne
pouc uje vec.
Univerze v Ljubljani/ 1919. Oblikuje se Filozofska
fakulteta, oddelek za pedagogiko. Ustanovitelj
dr. Karel Ozvald, habilitiran v Zagrebu 1914.
DISCIPLINE PEDAGOGIKE:
• obc a pedagogika se ukvarja s temeljnimi in splosnimi zakonitostmi in problemi vzgoje,
• zgodovina pedagogike in vzgoje prouc uje razvoj pedagoskih idej in spoznanj,
• predsolska pedagogika preuc uje vzgojo predsolskih otrok v vrtcih in druz inah,
• andragogika preuc uje vzgojo in izobraz evanje odraslih,
• didaktika je veda o izobraz evanju in pouku (gr. didaskein – pouc evati), sem spadajo tudi metodike ali specialne didaktike pouka posameznih predmetov,
• specialne pedagogike se ukvarjajo z vzgojo otrok s posebnimi potrebami,
• pedagogika prostega c asa raziskuje vzgojo otrok, mladine in odraslih za ustvarjalno dejavnost v prostem c asu,
• solska pedagogika
• domska pedagogika
• Psihologija
• Filozofija
• Sociologija
• Zgodovina
• Medicina
• Antropologija
• Ekonomija…
šolo. Ta vkljuuje tudi
• Funkcija vzgoje
• Proces vzgoje
• Vzgojni smoter
• Predšolska pedagogika
2. Oblikovanje usteznih nainov in vzorcev
mišljenja, ustvovanja, vrednotenja in ravnanja
posameznikov.
PROCES VZGOJE VKLJUUJE:
• Proces, s katerim druba zagotavlja svoj obstoj in
razvoj.
• Vzgojni smoter – pedagoška kategorija, splošna
podoba, lik loveka, ki se oblikuje na podlagi gospodarskih, politinih in kulturnih interesov
drubenega razreda, ter bi jo naj uresniili z
vzgojo in izobraevanjem. To je cilj k kateremu
usmerimo svoje vzgojno izobraevalno
predšolskih otrok v okviru druine in predšolskih ustanov.
• Predmet pouevanja je primarna socializacija.
• Zajema obdobje otroka od rojstva, do vstopa v šolo.
• Razumeti je potrebno proces socializacije.
PREDŠOLSKA VZGOJA
• Proces, da otrok oblikuje in razvije samega sebe.
• Druinska vzgoja.
• Institucionalna vzgoja.
• Je proces vrašanja posameznika v drubeno okolje.
SOCIALIZACIJA
• Socializacija je proces, v katerem poteka NAŠE DRUBENO OBLIKOVANJE.
• Ko se rodimo, smo samo biloška bitja, S SOCIALIZACIJO PA POSTANEMO TUDI DRUABNA BITJA.
• V STIKU Z DRUGIMI LJUDMI SE NAUIMO: misliti, utiti, ustvovati, delovati kot posamezniki v razlinih drubenih skupinah.
• OBLIKUJEMO SI OBENEM TUDI SVOJO OSEBNOST
• SOCIALIZACIJA JE NUJNA IN ZA LOVEKA BISTVENA, da se vkljui v drubo in razvije loveške lastnosti.
ASOVNI POTEK SOCIALIZACIJE
• PRIMARNA (od rojstva do priblino 6. leta starosti) - faza predsolske dobe . Odvija se predvsem v druz inskem krogu in drugih okoljih, v katera je vkljucen predsolski otrok. Vpliv na naslednje etape socializacije.
• SEKUNDARNA (as intenzivnega šolanja otrok) - otrok obvlada osnovne pojme iz kulture in druz be. Socializacija se dogaja v institucijah- solah, ki posredujejo kulturo; otrok prevzema druz bene vloge.
• TERCIARNA (as adolescence in vkljuevanja v širšo skupnost) - obdobje enakopravnega sodelovanja in oblikovanja v svetu druz benih odnosov, avtonomno gledanje na kulturo in druz bo, vstopanje v poklicno z ivljenje.
PRIMER ZAMUJENE PRIMARNE SOCIALIZACIJE:
“KO OTROCI ODRAŠAJO V DIVJINI”
• Kdo ne pozna zgodb o Tarzanu, deku, ki so ga vzgojile opice.
Rasel je z njimi, se nauil njihove govorice in navad,
prijateljeval z medvedi, rnimi panterji, sloni in kaami. Vendar
pa, ko je prišel v bliino loveških bitij, svojega rodu ni mogel
zatajiti. Postal je zopet lovek, ki se je sicer z otonostjo
spominjal svojega ivalskega ivljenja, vendar ga je imel kot
lovek za manjvrednega. Kje je torej mogoe potegniti mejo
med lovekom in ivaljo? Vedno znova namre odkrivajo
otroke, ki so bili zavreni in ki so jih vzgojile ivali. Zgodb o takih
otrocih je precej ve, kakor bi si mislili, njihovo ivalsko
ivljenje pa se vasih zavlee e v ivljenje odraslega loveka.
Tako je imel na fidijskih otokih neki stari oe otroka kar
dvajset let zaprtega v kokošnjaku. V vseh teh letih ni imel stika
z ljudmi, navzel pa se je nekaj kokošjih lastnosti: zobal je hrano
s tal, poskakoval kot kokoš in kokodakal. Kmalu pa si je
opomogel, zael govoriti in skoraj normalno hoditi.
PRIMER VOLJIH DEKLIC
• Leta 1921 so v Indiji, v neki votlini, našli dve deklici, stari okrog tri in devet let. Kasneje so ju imenovali Kamala in Amala. Njuno vedenje se ni dosti razlikovalo od ivalskega, saj nista znali vzravnano hoditi, govoriti, od ustev sta izraali samo jezo in strah. V temi sta dobro prepoznavali predmete, jedli sta z usti, hrano sta vonjali, nista se smejali ali jokali, ljudi sta se bali. Menihi, ki so skrbeli zanju, so ju skušali vzgajati, a niso dosegli pomembnih uspehov. Amala je kmalu umrla, starejša pa se je po šestih letih nauila negotovo stati na nogah in uporabljati 45 besed. Ve ni zmogla. eprav o »voljih deklicah« (domnevali so, da naj bi iveli z volkovi) nimamo veliko podatkov, pa ni dvoma, da ju je ivljenje v divjini tako enosmerno oblikovalo (Musek in Pejak, 1997). Primer voljih deklic nam razkrije da sta ostali na skoraj ivalski stopnji razvoja. Zakaj? Nista se nauili vzorcev vedenja v drubi, manjkala jima je socializacija.
RAZLIKA MED VZGOJO IN SOCIALIZACIJO
• Vzgoja je nacrtna, socializacija poteka nenac rtno, dogajanje se odvija samo po sebi in nezavedno.
• Ce ucenec v ucitelju ne vidi pozitivnega – transfernega razmerja, vzgoja ne bo mogoca. Lahko ucenec ucitelja ne pusti do sebe. Lahko pa se ucenec na ucitelja preve navez e, kar pomeni veliko odvisnost.
!RAZLIKA MED VZGOJO IN SOCIALIZACIJO!
• Socializacija se ukvarja z vkljuc evanjem
posameznika v druzbo, cilj vzgoje je
posameznikovo oddvajanje od vzgojitelja; govori
o osamosvojitvi- o tem, kako iz odvisnosti nastane avtonomija, iz nemoci mo.
• Pri vzgoji gre za temeljno pedagosko delovanje.
Vzgoja je sirsa kot socializacija z vidika ciljev. Z
vidika procesa pa je obratno: vzgoja je ustvarjanje druzbenega bitja, socializacija pa je
nastajanje druzbenega bitja.
VZGAJANJE, IZOBRAEVANJE , POUK
• Vzgoja je neprekinjen
(idealom) – vzgoja o najširšem
2. Nenamerno (funkcionalno): v neposredni
povezanosti ivljenja in ljudi: v druini, vrstniški
skupini, prek medijev, v kulturnih in športnih
ustanovah.
1. Neposredna vzgoja (osnovno vzgojno sredstvo
vzgojitelja je “pedagoška beseda”.
zgledom, z ravnanjem ali prirejanjem poloaja, v
katerem bo otrok imbolj dejaven.
Oba naina se tesno prepletata.
VZGOJA V OJEM POMENU BESEDE
• Je pedagoški proces v katerem si oblikujemo
moralne vrednote, preprianja in stališa.
• Pridobimo si razline kulturne, higienske in
delovne navade, interese, motivacijo, voljo,
ustva.
sveta (svetovni nazor).
• Popustljivi vzgojni stil (Lissez faire, anarhini)
• Demokratini vzgojni stil (Permisivni stil)
REPRESIVNI (AVTORITATIVNI) VZGOJNI STIL
• Mo kazni in prepreevanja.
• Motivacija prihaja od zunaj.
• Komunikacija je enosmerna.
• V skrajnih primerih celo trpinenje in spolne zlorabe.
POPUSTLJIVI VZGOJNI STIL (LAISSEZ FAIRE, ANARHINI)
• Izhaja iz otroka.
• Odsotnost pravil, smernic.
• Nosilec avtoritete ni ve oetova zahteva, temve “materina brezpogojna ljubezen”.
• Otrokove lastnosti: sebinost, egocentrizem, brezobzirnost, domišljavost, dominantnost.
• Otroci imajo nizko samopodobo.
DEMOKRATINI (PERMISIVNI) VZGOJNI STIL
• Vrednote: enakost, svoboda in hkrati odgovornost.
• Osebni odnos temelji na sodelovanju.
• Otrok se pouti varno in sprejeto.
• Starši in vzgojitelji cenijo in spoštujejo otroka.
• Do otroka razvijejo pozitiven ustveni odnos.
• Nedoslednost je najbolj neuinkovit in škodljiv nain vzgajanja.
• *Nekateri stilu dodajajo brezbrinost, nevpletanje, zanemarjanje.
POLOAJ OTROKA V VZGOJNEM PROCESU
1. Objekt vzgoje (otrok je podrejen avtoriteti vzgojitelja, za dejavnosti ni notranje motiviran, motivacija je lahko nagrada ali prisila, ni izraenih individualnih posebnosti in interesov).
2. Subjekt vzgoje (otrok je avtonomno motiviran za zahteve, uveljavlja svoje individualne posebnosti, sposobnoti in interese ter upošteva interese skupnosti, enakopravno sodeluje z vzgojiteljem).
V praksi vzgojni proces tee najvekrat v smeri od objekta k subjektu. Cilj naše vzgoje je, da v demokratinem vzgojnem odnosu otrok postane subjekt.
VZGOJA SKOZI AS
3. Srednjeveška vzgoja.
5. Buruazna pedagogika 17. in 18. stoletja.
6. Vzgoja v kapitalizmu.
8. Vzgoja v socializmu
VZGOJA V PRASKUPNOSTI
• Borba za preivetje. Uenja s posnemanjem ob delu.
• Odnosi v drubi dokaj enakopravni. Ni bilo zasebne lastnine.
• Z vzgojo so se ukvarjali najbolj izkušeni pripadniki drube.
• Otroke so skušali imprej vkljuiti v delo.
• Moralne norme: medsebojna pomo, spoštljivost, resnicoljubnost.
• Njihov sistem vrednot je slonel na totizmu in tabuizmu.
• Toteizem: verovanje v boanstva, sonce, veter, ivali, rastline.
• Tabuizem: religiozno magina zapoved in prepoved, kršitev se kaznuje s strogimi kaznimi.
VZGOJA V SUNJELASTNIŠKIH DRAVAH
vladajoega stanu.
• Delo se zane deliti na “manjvredno” fizino in
“vevredno” umsko.
• Pojavi se pisava in z njo tudi pravila.
• Prve šole so se pojavile pred 5.500 leti z njimi pa
tudi prvi poklicni uitelji.
• Prištevali so vzgojo med pomembne vidike
lovekovega ivljenja.
• Prvi pommbni imeni na podroju vzgoje sta
Homer (800 let pr. n. št.) in Heziot (700 let pr. n. št.).
• Za vzgojo je bilo znailno telesno urjenje ter
vzgoja k junaštvu ob zgledih in spoštovanju.
ŠPARTA
• Vzgoja je bila stvar dravne oblasi – vzgojiti mladino za vojskovanje.
• Brezpravni sunji so obdelovali zemljo. Zaradi krutega izkorišanja so se vekrat uprli.
• Vzgoje so bili deleni le otroci sunjelastnikov.
• Vojaška špartanska vzgoja (slabotne otroke so ob rojstvu izpostavili zverem, slaba obutev, hrana, kazni s šibanjem). Stroge in krute kazni.
• Do 7. leta vzgoja doma, nato pa dravna vzgoja do 18. leta.
• Deklice so se urile telesno in vojaško (boriti, peti, plesati).
• Visoko so cenili vpliv glasbe in petja.
• Špartanska vzgoja je bila enostranska.
ATENE
• Šparta je bila vojaški polis.
• Atene so bile trgovske polis – atenska druba je bila bolj odprta.
• Do 7. leta so otroci doma – vzgajali so jih sunji.
• Poudarjali telesni razvoj, pomen igre in domišljije.
• Deklice – gospodinjstvo; deki – sinovi svobodnih dravljanov v šole do 14. leta.
• V šoli gramatistov so se uili branja, pisanja in raunanja.
• Nekateri deki bogatih druin nadaljevali šolanje v gimnazijah.
RIM
dobrega dravljana.
rimski govornik); Seneka (“ui se za ivljenje, ne za
šolo”, “ko pouujemo, se uimo tudi sami”);
Kvintilijan (V Rimu ustanovil šolo retorike.
“Ponavljanje mati modrosti.”
pomanjkljiv, hude kazni).
znailnega predstavnika doloenega stanu.
pouevanja – uenje na pamet.
viteške vzgoje: jezdenje, plavanje, metanje kopja,
meevanje, lov, šah.
• Prva univerza ustanovljena v Bologni leta 1088.
VZGOJA V OBDOBJU HUMANIZMA IN PROTESTANTIZMA
• Najvejo vlogo je imel stan mešanov – nastopali soproti fevdalcem.
• Mnoic – revolucionarne ideje so se izraale v buruaznih revolucijah.
• Humanizem se je zael v 13. stol. v italijanskih mestih – usmerjen je bil proti ozki fevdalni miselnosti. Ideje so iskali v antini kulturi.
• Humanistino gibanje je pomenilo preobrat tudi za pedagogiko – v ospredje sta prihajala posameznik in njegova individualnost.
• Na plamiških dvorih so ustanavljali zasebne šole za bogate mešanske otroke. Poueval je tudi humanist iz Kopra Peter Pavel Vergerij.
• Vzgojni cilj humanistov je: vsestransko izobraen lovek, usmerjen v ivljenje tukaj in zdaj.
• Ve vrst vzgojno – izobraevalnih ciljev (klasina izobrazba – antina kultura, jeziki; realna izobrazba (matematika, naravoslovne vede, geografija); estetska izobrazba (glasba, literatura, umetnost).
PROTESTANTIZEM
• Prvi se je izoblikovala ideja osnovne šole.
• Osnovna šola je elementarna – ni potrebno imeti
predhodnega znanja.
• Je splošna – za vse otroke, ne glede na spol in
status.
PRIMO TRUBAR (1508 – 1586)
• Pouk mora potekati v materinšini in ne v latinšini.
• Šola naj bi bila v vsakem kraju v Sloveniji.
• Namenjena naj bi bila tako dekom kot deklicam.
• Njegovi temeljni deli: Abecednik in Katekizem.
• Protestantizem je cekev elela ustaviti s protireformacijo.
BURUAZNA PEDAGOGIKA 17. IN 18. STOLETJA
• Jan Amos Komensky (1592-1670).
• Jean Jeacques Rousseau (1712-1778).
• eški filozof – velja za najpomembnejšega pegagoga v zgodovini.
• Njegovo najbolj znano delo je Velika didaktika (v njej je razvil iejo o osnovni šoli.
• Osnovna šola naj bi bila splošno izobaevalna, uni jezik materinšina.
• Je brezplana in obvezna za vse otroke - te ideje veljajo še danes.
• Tristopenjski šolski sistem: osnovna šola, srednja oz. latinska šola in akademija (ideja je zaivela šele v 19. stoletju).
• Pri pouku poudarjal nazornost, postopnost in upoštevanje otrokovih razvojnih znailnosti.
• Utemeljitel sodobne pedagogike.
JOHN LOCKE (1632-1704)
tabula rasa (lovek je po naravi dober, oblikujeta
ga okolje in vzgoja).
JEAN JACQES ROUSSEAU (1712-1778)
vzgoji.
• Preprian je bil, da je otrok po naravi dober in da
ga pokvari druba.
loveka po njegovem oblikuje trojna vzgoja:
narava (dednost), ljudje (vzgoja) in stvari (okolje).
VZGOJA V KAPITALIZMU
podroje vzgoje in izobraevanja.
vzgojo”, “mnoino osnovno izobraevanje”, “ve
realne-praktine izobrazbe”.
• Cerkev ohrani pomembno vlogo v šolanju mladine
(verouk, najpomembnejši predmeti).
• Prvo pedagoško doktrino an podroju predšolske vzgoje predstavlja Froblov vrtec.
• Leta 1816 ga je ustanovil “Univerzalni nemški vzgojni inštitut za predšolske otroke”. Frobel je kasneje svojo ustanovo poimenoval otroški vrtec (kindergarten).
• Cilj njegove vzgoje je razvoj naravih sposobnosti in moralne osebnosti, konni namen pa formiranje svobodnega in neodvisnega loveka, ki misli.
• Preprian je bil, da se mora vzgoja otrok zaeti im bolj zgodaj in da mora biti zavestno usmerjena.
• Poudaril je aktivno vlogo razvijajoega se otroka.
• Skrbel je tudi za izobraevanje uiteljev in uiteljic v vrtcu.
RAZVOJ PREDŠOLSKE VZGOJE NA SLOVENSKEM
• Prvi vrtec oz. otroško zavetiše so odprli v Ljubljani 1834. Namenjen je bil revnejšim otrokom med drugim in petim letom starosti, katerih starši so bili zaposleni.
• Vrtce so zaeli ustanavljati šele v drugi polovici 19. stoletja. Za zgled so jim bili vrtci, ki jih je zasnoval Friderick Frobel v Nemiji.
• Otroški vrtci na slovenskem ozemlju do leta 1945 niso ustrazali strokovnim kriterijem na tem podroju.
• Obstajali so tudi zasebni vrtci za premonejše starše.
• Druba sv. Cirila in Metoda je leta 1886 odprla zavod v Celju, kasneje v Trstu, na goriškem, v Mriboru, Hrastniku in Ormou.
• Do 1. svet. Vojne so vrtci nastajali pri osnovnih šolah ali samostanih. Bili so brezplani. Otroci so ostajali od dveh ur do celega dne.
• Med 2. svet. Vojno je okupator zapiral slovenske vrtce.
• Po svetovni vojni je zaelo narašati število vrtcev in jasli.
RAZLINI KONCEPTI PREDŠOLSKE VZGOJE
• Rudolf Steiner – waldorfska pedagogika.
RUDOLF STEINER – WALDORFSKA PEDAGOGIKA
• Rodil se je v ajhni avstro-ogrski vasici Kraljevac (v hrvaškem Zagorju). Sin postajnega naelnika.
• Zgodaj pokae sposobnost za uenje (omogoijo najboljše šolanje).
• Pri 14. letih bral filozofska dela npr. Kanta. Tako ni sluaj, da je kasneje doktoriral prav iz filozofije.
• Študiral an tehnini univerzi na Dunaju, (biologijo, kemijo in fiziko – naravoslovje) in tudi diplomiral. Doktoriral je iz filozofije.
• Po koncu 1. svet. vojne (1919) je ustanovil Waldorfsko šolo v Stuttgartu.
• Šola dobi ime po cigaretni tovarni Waldorf Astoria.
• Namenjena je bil otrokom uslubencev v tej tovarni.
• Zane z 200 uenci, vendar število kmalu naraste.
• Za uitelje izda knjigo Splošno spoznavanje loveka
(utemeljil moderni pristop k vzgoji). Moderni pristop izvira
iz duhovnega razumevanja loveka in sveta.
• Po ustanovitvi 1. Walfdorske šole v Stuttgartu, so se
zaele ustanavljati tudi v Angliji in drugod po svetu.
• Rudolf Steiner je umrl marca 1925.
ZAGOVARJAL JE CELOSTNI PRISTOP PRI RAZUMEVANJU LOVEKOVEGA
IVLJENJA - ANTROPOFIZIJA
ANTROPOFIZIJA – DO PRVIH 7 LET, (OZ. DO MENJAVE MLENIH ZOB)
• Zgolj sposobnost posnemanja.
vse oblike abstraktnega uenja.
• Otroka obvarovati pred abstraktnim
• Obvarovati pred vsemi strašljivimi dovetji.
IGRAE
volne, bombaa, svile,…
tako, da spodbujajo otrokovo domišljijo.
• Niso oblikovane do podrobnosti, zato jih lahko otrok
uporablja v razlinih igrah za razline namene.
RELIGIJOZNO OZADJE WALDORFSKE ŠOLE:
razvoju intelektualnih sposobnostih.
travm.
obstaja pomo, svetovanje in po potrebi hvala in
graja.
zdrava emulacija boljša pot do cilja kot
doseganje uspehov za vsako ceno.
• Preanost potrebam otrokovega ivljenja.
• Uenec mora verovati v svojega uitelja.
• Uitelj mora verjeti v to, kar ui, da pride v pouevanju do izraza uenje iz ljubezni do modrosti.
• Uenca vodi tako, da “zane zavestno ali nezavedno prevzemati njegov nain vedenja,
mišljenja, preprianja, vrednotenja in verovanja,…
• Steiner pravi: “Forma pouka je vzgojna, ne pa njegova vsebina.”
MARIJA MONTESSORI
• Asistentka an univerzitetni psihiatrini kliniki v Rimu
– delala z umsko zaostlimi otroki.
• Pri 26. letih je diplomirala an medicinski fakulteti v
Italiji.
medicine.
otroki s posebnimi potrebami.
socialnih pravic ensk.
v pedagogiko.
• Vodila šolo za prizadete otroke.
• 1907 v Rimu ustanovila “Otroški dom” – CASA DEI
BAMBINI”, za otroke od 3. do 7. leta.
• Od 1934 do 1949 deluje v izgnanstvu, njeno
gibnje preivelo po zaslugi njenih uencev. Njena
pedagogika je osvojila svet.
• Gibanje se razširi po svetu (Amerika, Rusija,
Japonska, Nemija, Indija, Afrika).
razvoja.
• Marija je bila nominirana za Nobelovo nagrado.
• Njena podoba je bila an bankovcu za tiso lir.
• Umrla je leta 1952 na Nizozemskem.
ŠOLA MARIJE MONTESSORI
svobodno in naravno izraa samega sebe.
• Opore pri otrokovem samostojnem delu so:
okolje, uitelj, razvojni material.
lastno napako in poiše nain za pravilno rešitev
problema brez uiteljeve pomoi.
• Za otroke je izdelala didaktine igrae, namenjene za urjenje razlinih
otrokovih sposobnosti.
• Vitec je opremila z unimi pripomoki – materiali (izdelala sama) so
enostavni, istih oblik in zdravju neškodljivi.
• Prostor ni razkošen, ima isto, toplo, varno in svetlo zavetje kjer otroci
delajo drug ob…