CIVILNO PROCESNO PRAVOProcesno pravo je tisto, ki nam daje monost uveljavitve pravice.

CPP je skupek:

pravdnih postopekov (ZPP)

nepravdnih postopkov (ZNP)

izvrilnih postopkov (ZIZ-1)

Trostransko procesno razmerje:

tonik

toenec

sodie

1. USTROJ SODI IN PRAVOSODJA (17. 69.l. ZPP)Pravosodni sistem je sistem sodi in drugih organov (toilstvo, dr. pravobranilstvo) in slub (odvetnitvo, notariat) povezanih z delovanjem sodne funkcije.

Sodna funkcija:

sodia delujejo le na iniciativo drugih subjektov (nekdo mora vloiti tobo, predlog)

pri izvrevanju so samostojna in neodvisna

nadzorujejo delo dravne uprave (upravna sodia v upravnem sporu varstvo zoper odlobe dravnih organov)

in zakonodajno oblast (ustavno sodie)1. Sodia splone pristojnosti

okrajno sodie (44) ( Na prvi stopnji je mono zastopati samega sebe, lahko pa te zastopa tudi nekdo tretji (zahteva se le poslovna sposobnost). okrono sodie (11) ( Tudi pred okronim sodiem se lahko zastopa sam, e pa eli da te zastopa nekdo tretji mora ta imeti DPI. vija sodia (4) ( Tudi na 2.st. se lahko zastopa sam, e pa eli da te zastopa nekdo tretji mora ta imeti DPI. vrhovno sodie ( Sam se lahko zastopa le e ima DPI, kot tretji te lahko zastopa le odvetnik.2. Upravna sodiaNa 1.st. v upravnem sporu odloa upravno sodipe, vrhovno sodie pa odloa o pritobah proti sodbam upravnega sodia v senatu petih sodnikov, o pritobah proti sklepom upravnega sodia pa v senatu treh sodnikov. Vrhovno sodia odloa v upravnem sporu na 1.st. o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v DZ,DS in volitve predsednika drave Vrhovno sodie odloa tudi v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiem. Kadar odloa vrhovno sodie na 1.st., odloa v senatu treh sodnikov, o pritobah zoper lastne odlobe pa odloa v razirjenem senatu petih sodnikov. V sporih o pristojnostih med upravnim in vrhovnim sodiem odloa vrhovno sodie v senatu petih sodnikov. O sporih o pristojnosti med upravnim sodiem in sodiem splone pristojnosti oz. specializiranim sodiem pa odloa vrhovno sodie v senatu treh sodnikov.3. Delovna in socialna sodiaPristojna so za odloanje v individualnih in kolektivnih sporih ter v socialnih sporih. Individualni delovni spori so spori o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, o premoenjskih in drugih posaminih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavci in delodajalcem, spori med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehninimi izboljavami Kolektivni delovni spori so spori v zvezi s sklenitvijo in izvrevanjem kolektivnih pogodb. Socialni spori pa so spori iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spori iz zdravstvenega zavarovanja, spori iz zavarovanja za primer brezposelnosti in spori o druinskih in socialnih prejemkih. V RS so prvostopenjska delovna in socialna sodia v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na drugi stopnji, torej o pritobah proti odlobam prvostopenjskih sodi, odloa Vije delovno in socialno sodie v Ljubljani, o revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti zoper odlobe delovnih in socialnih sodi pa odloa Vrhovno sodie RS.4. Dravno toilstvoGlavna funkcija dravnih toilcev je pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je tako doloeno z zakonom. Dravni toilec pa opravlja procesna dejanja oz. vlaga procesne akte tudi v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih, e tako doloa zakon. Funkcije dravnega toilca: da na podlagi pooblastila posebnega zakona nastopa kot stranka v nekaterih civilnih sporih

da z vloitvijo zahteve za varstvo zakonitosti skrbi za enotno uporabo zakonov na podroju civilnega sodstva

da se izjavi o vsaki vloeni reviziji stranke proti pravnomoni sodbi, izdani na 2.st.5. Dravni pravobranilecDravno pravobranilstvo je zastopnik RS in drugih subjektvo, doloenih z zakonom, pred sodii in upravnimi organi. Pred sodii zastopa dravo, njene organizacije in organizacije v sestavi upravnih organov, ki so samostojne pravne osebe. Pred sodie je dravni pravobranilec zakoniti zastopnik drave in teh drugih subjektov. Pred upravnimi organi zastopa natete subjekte na podlagi pooblastila, tako zastopanje pa je dolno prevzeti. Pri zastopanju opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upraviena opravljati stranka ali udeleenec. Dravo zastopa tudi pred tujimi in mednarodnimi sodii. 6. Odvetnitvo7. Notariat

2. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEKPravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za konni cilj odloanje o utemeljenosti tonikovega zahtevka, naj mu sodie nudi pravno varstvo doloene vsebine. Njegov namen je razreiti civilni spor, dosei avtoritativno odloitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici.

Sestavljajo ga:

organizacijska pravila, ki urejajo poloaj sodi in sodnikov (Zakon o sodiih, Zakon o sodniki slubi)

funkcionalna pravila, ki urejajo vsa pravila v postopku in so glavni predmet obravnavanja CPP (ZPP, ZNP, ZIZ)

3. RAZMERJA MED:a) Materialnim in procesnim pravom (str. 59)

b) CPP in arbitranim postopkom (str. 65)

c) Civilnim pravdnim in nepravdnim postopkom (str. 68)

d) CPP in izvrilnim postopkom (str. 70)

e) CPP in upravnim postopkom (str. 81)

f) CPP in postopkom pred ustavnim sodiem (str. 85)

g) CPP in kazenskim postopkom (str. 88)

4. PROCESNE PREDPOSTAVKE

So okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje (meritorno odloanje) dopustno. e niso podane ni dopustno meritorno (vsebinsko) odloanje o spornem predmetu.

Vrste procesnih predpostavk:

a) Glede na sodie, stranke in sporni predmet (str. 92) Glede na sodie (slovenska jurisdikcija, sodna pristojnost, stvarna in krajevna pristojnost, pristojnost rednega ali specializiranega sodia)

Glede na stranke (obstoj strank in sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank, obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde)

Glede na sporni predmet (litispendenca - negativna, res iudicata - negativna, res transacta - negativna, pravni interes)b) Pozitivne in negativne (str. 93)

Pozitivne so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna. Negativne pa so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna, katerih obstoj torej prepreuje meritorno odloanje o sporu.c) Splone in posebne (str. 93)

Splone so tiste, ki morajo obstajati ves as tekom pravde in ves as spora. Posebne pa so tiste, ki se nanaajo samo na posamezna procesna dejanja oz. na posamezne faze CPP. Od obstoja teh posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega procesnega dejanja oz. posameznega procesnega instituta.d) Absolutne (prave) in relativne (neprave) (str. 93)

Absolutne so najpomembneje in na njih pazi sodie po uradni dolnosti ves as trajanja pravdnega postopka. Relativne pa so tiste katere sodie upoteva le na ugovor stranke.5. NAELA CPP

a) Naelo zakonitosti (str. 102)

V ojem smislu pomeni, da sodie ravna in mora ravnati po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Ne samo procesna dejanja sodia, tudi procesna dejanja strank so urejena z zakonom. V irem smislu pa pomeni vezanost sodia na ustavo in zakone.b) Naelo dispozitivnosti in oficialnosti (str. 103)

Naelo dispozitivnosti pomeni, da se postopek zane po volji strank, po volji strank tudi tee in se kona (stranke so dominus litis procesa). Naelo oficialnosti pomeni, da se postopek zane in tee ter zakljui po uradni dolnosti.c) Razpravno in preiskovalno naelo (str. 106)Bistvo razpravnega naela je, da so stranke tiste, ki priskrbijo procesno gradivo, in da ne sme sodie upotevati tisto procesno gradivo, ki ga stranke ne predloijo. Preiskovalno naelo pa je nasprotje razpravnega.d) Naelo materialne resnice (str. 110)Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Njena elementa sta resninost pravno relevantnih dejstev in popolnost odloilnega dejanskega stanja. Imamo 4 stopnje materialne resnice:

1) Dvom ( Ne moremo sploh govoriti o materialni resnici.2) Verjetnost ( Ne zadostuje za meritorno odloanje, zadostuje pa za sprejem nekaterih proceduralnih sklepov (npr. sklep o izdaji zaasne odredbe)3) Preprianje ( O resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek.4) Gotovost ( Najvija stopnja materialne resnice, gre za popolno usklajenost dejstev in dejanskega stanja.e) Naelo proste presoje dokazov (str. 114)Sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posameznega dokaza, na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katerega dejstva so resnina in katera ne. Izjema je le npr. javna listina.f) Naelo kontradiktornosti n. obojestranskega zaslianja (str. 115)Zahteva, da sodie omogoi vsaki od strank, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars). Sodie je dolno strankam nuditi monost, da sodelujejo v postopku.

g) Naelo ustnosti in pisnosti (str. 117)Na zakon naelo ustnosti in pisnosti kombinira, vendar daje poseben poudarek naelu ustnosti.h) Naelo neposrednosti (str. 119)Sodie 1.st. Iudex facti

i) Naelo pravnega interesa (str. 121)Pravni interes je procesna predpostavka, ki pomeni, da sodni organi nudijo pravno varstvo le takrat, kadar je dejavnost pravosodnih organov za varstvo pravic in za zagotovitev pravnega reda nujna.

Za veino CPP ni potrebno vnaprej izkazati pravnega interesa ampak zadostuje e samo zatrjevanje interesa. Samo pri ugotovitvenih tobah je potrebno vnaprej izkazati pravni interes.

j) Naelo ekonominosti in pospeitve postopka (str. 122)CPP mora opraviti sodie brez zavlaevanja in s im manjimi stroki (11/1 l. ZPP).

k) Naelo javnosti (str. 124)l) Naelo pomoi prava nevei stranki (str. 125)12. len ZPP doloa, da opozori sodie stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, na to, katera pravdna dejanja lahko opravi. Stranko je treba pouiti o materialnih pravicah veinsko stalie pravne teorije. Materialno procesno vodstvo!

m) Naelo prirejenosti postopkov (str. 127)

Pomeni, da so civilna sodia in druga sodia ter drugi dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v poloaju prirejenosti in da vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. NAELO SE KAE ZLASTI V VEZANOSTI NA PRAVNOMONE ODLOBE DRUGIH ORGANOV IN V SISTEMU REEVANJA PREDHODNIH VPRAANJ!

REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ

KAJ JE PREDHODNO VPRAANJE?

Je tisto vpraanje, ki sicer ni predmet civilne pravde, od njegove reitve pa je odvisna odloitev v glavni stvari. Lahko je tudi vpraanje, ki sicer spada v civilni pravdni postopek, ki pa ni predmet spora. Lahko se nanaa na pravice in pravna razmerja, o katerih se odloa v drugih postopkih npr. kazenskih, upravnih.

e predhodno vpraanje ni bilo reeno na matinem podroju velja pravilo, da ga lahko sodie rei samo, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno.

Lahko pa sodie sklene, da NE bo reevalo predhodnega vpraanja, v takem primeru odredi prekinitev postopka in poaka, da bo matini organ odloil o pravici oz pravnem razmerju, ki v CPP pomeni predhodno vpraanje. e sodie SAMO rei predhodno vpraanje velja, da ta odloitev velja le v konkretni civilni pravdi, nima pa pravnih unikov v drugih zadevah, zlasti ne v matini zadevi. NI MOGOE REEVATI DOLOENIH VPRAANJ, KOT PREDHODNA VPRAANJA, POSEBEJ NE STATUSNIH VPRAANJ o obstoju ali neobstoju ZZ, o njeni veljavnosti, o razvezi, o oetovstvu

Tonik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, da postala odloitev o predhodnem vpraanju pravnomona 181. len ZPP doloa da je vmesni ugotovitveni zahtevek mogo le tedaj, e spada zadeva pred sodie, e se odloa v CPP in e je to sodie, ki odloa v sporu, stvarno pristojno za reevanje predhodnega vpraanja, e je bilo to vpraanje predmet spora.

VEZANOST NA PRAVNOMONE AKTE DRUGIH ORGANOVE JE MATINI ORGAN E ODLOIL O PREDHODNEM VPRAANJU, JE CIVILNO SODIE NA TAKO ODLOITEV VEZANO. To je posledica pravnomonosti sodnih in drugih odlob!

POZOR! Kazensko sodie ni vezano na pravnomono civilno sodbo, s katero je odloeno o predhodnem vpraanju, e pomeni to vpraanje zakoniti znak kaznivega dejanja.

* RAZLIKA MED PREDHODNIM VPRAANJEM IN IDENTINIM DEJANSKIM STANJEM

Pri predhodnem vpraanju je od reitve vpraanja ali je bila npr. koda povzroena s kaznivim dejanjem, odvisna uporaba civilne pravne norme, pri identinem dejanskem stanju pa le civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek npr. prometno nesreo, pri emer pa je vpraanje ali je bila prometna nesrea povzroena s kaznivim dejanjem, za civilno odkodninsko odgovornost ni odloilno.

Pri obravnavanju identinega dejanskega stanja civilnega in kazenskega sodia velja pravilo, da je civilno sodie vezano na kazensko obsodilno sodbo, le v okviru odloitve o obstoju kaznivega dejanja in kazensko odgovornosti.

n) Naelo vestnosti in potenja (str. 129)6. PROCESNI SUBJEKTIa) Pojem in vrste procesnih subjektov (str. 132)

Pravna teorija deli procesne subjekte na:

GLAVNE PS Katerih procesna ravnanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojim ravnanjem oblikujejo postopek.

tisti, ki odloajo o sporu (sodie, dravni toilec, dravni pravobranilec) oz. opravljajo dejanja, da bi sodie razreilo njihov spor (stranke)

tisti, ki opravljajo procesna ravnanja zaradi razreitve tujega spora (stranski intervenienti, zakoniti zastopniki, pooblaenci

POMONE PS Ne opravljajo procesnih dejanj, njihova ravnanje nima za posledico izdajo sodbe ampak je namen njihove dejavnosti usmerjen v seznanitev sodia s procesnim gradivom (prie, izvedenci)b) Sestava sodia (str. 133) V sporih, ki sodijo v pristojnost okrajnih sodi sodi sodnik posameznik!

V sporih, ki sodijo v pristojnost okronega sodia sodi sodnik posameznik, razen e zakon ne doloa, da sodi senat ( 1 sodnik kot predsednik in dva sodnika porotnika, sodijo po 34. l ZPP v sporih iz avtorskih pravic in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali s pravico do uporabe firme ter sporih o ugotavljanju ali izpodbijanja oetovstva ali materinstva in sporih o varstvu in vzgoji otrok)

Vija sodia, ki so pristojna za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi odloajo v senatu 3 sodnikov!

Vrhovno sodie odloa o pritobah zoper odlobe vijih sodi sodijo v senatu 3 sodnikov, o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo sodi nije stopnje pa v senatu 5 sodnikov.

c) Izloitev sodnika (str. 138)Sodnik ne sme opravljati sodne funkcije, e obstajajo okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti oz. objektivnosti.

Razloge zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odloanju v konkretnem sporu razvramo v izkljuitvene razloge (iudex inhabilis) in odklonitvene razloge (iudex suspectus).RAZLIKA:1. Izkljuitveni razlogi so taksativno nateti v zakonu (70.l. ZPP), odklonitveni so opredeljeni z generalno klavzulo (sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti).2. Izkljuitvene razloge mora sodie ves as postopka upotevati po uradi dolnosti, odklonitvene pa le na predlog stranke oz samega sodnika.3. Pri izkljuitvenih se ne ugotavlja. Ali ti vplivajo na nepristranskost sodnika, pri odklonitvenih je potrebno ocenjevati ali so takni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.

d) Sistemi pristojnosti sodi v CPP (str. 141)

PRISTOJNOST V OBJEKTIVNEM SMISLU so vse tiste zadeve, o katerih odloa doloeno sodie. V SUBJEKTIVNEM SMISLU pa je pristojnost pravica in dolnost nekega sodia, da postopa v doloenem sporu in da o tem sporu odloi.

1. ABSOLUTNA (vpraanje sodne jurisdikcije) Ali doloena zadeva sploh sodi v sodstvo?

2. RELATIVNA PRISTOJNOST ( stvarna, funkcionalna in krajevna pristojnost)

2.1. STVARNA PRISTOJNOST (str. 142) pravila o stvarni pristojnosti nam povedo, ali je za odloanje o doloenem sporu pristojno okrajno ali okrono sodie gre za doloitev pristojnosti na 1. stopnji

Deli se med okrajna in okrona sodia.

Pomembna sta 2 kriterija:

vrednost predmeta

pravni temelj spornega razmerjaOKRAJNO SODIE e vrednost spornega predmeta ne dosega 20.000,00 EUR, ne glede na vrednost pa so pristojna : v sporih o zakonitem preivljanju, e se ne reujejo skupaj z zakonskimi spori ali spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva,

v sporih zaradi motenja posesti,

v sporih o slunostih ali realnih bremenih,

v sporih iz najemnih ali zakupnih razmerij. OKRONO SODIE vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, ne glede pa so pristojna: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva v zakonskih sporih, v sporih o zakonitem preivljanju, kadar se reujejo skupaj s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva ali zakonskih sporih, v sporih o varstvu in preivljanju otrok, v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali s pravico do uporabe firme, ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence, v gospodarskih sporih, v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom

Torej v sporih iz druinskega prava po ZZZDR, sporih iz PIL in konkurence, gospodarski sporih, sporih v zvezi z steajnim postopkom.

2.2. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST (str. 145) gre za vpraanje katero izmed sodi opravi posamezno fazo procesa, katero sodie je pristojno za odloanje na prvi stopnji, katero v pritobenem postopku in katero v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.Pove nam katero sodie postopa in odloa o pravnih zadevah. Funkcionalna pristojnost je v tesni zvezi s stvarno pristojnostjo. Pravila o stvarni pristojnosti nam povedo katero sodie bo odloalo na 1. stopnji, pravila o funkcionalni pristojnosti pa katero sodie bo odloalo v isti zadevi o pravnih sredstvih. Nekateri teoretiki jo imajo za podvrsto stvarne pristojnosti!2.3. KRAJEVNA PRISTOJNOST (str. 146) pove katero izmed sodi doloene stopnje in vrste je pristojno odloati v posaminem sporu. Katero izmed ve stvarno pristojnih sodi bo odloalo na prvi stopnji.

Doloa se glede na ve vrst naell, zlasti glede na subjekte in predmete spora PERSONALNI KRITERIJ, ki doloa, da se pristojnost sodia praviloma doloa po toenevem prebivaliu ali sedeu.

Sistem krajevnih pristojnosti:

splona krajevna pristojnost (forum generale)

posebne krajevne pristojnosti (forum speciale), ki se delijo na:

izbirne krajevne izkljune krajevne (pristojno tono doloeno, samo eno sodie) podrejene ali subsidiarne

e v zakonu ni predpisana katera od izkljunih krajevnih pristojnosti, je treba tobo vloiti pri sodiu splone pristojnosti, ki je v primeru tobe proti fizini osebi pravimoma sodie kjer ima toenec stalno bivalie, pri tobah zoper pravne osebe pa sodie na obmoju kjer ima pravna oseba svoj sede.

SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOST

Tonik mora slediti toencu na njegovem obmoju! Stalno prebivalie opredeljujeta dva elementa: dejansko nahajanje v kraju bivanja volja v tem kraju stalno prebivatie ima toenec tudi zaasno prebivalie, ga lahko tonik toi tudi pri sodiu na obmoju katerega ima zaasno prebivalie, t.j. e izbirna krajevna pristojnost.Za pravno osebo, kjer ima sede, e nastane dvom, velja za sede kjer so organi upravljanja.

POSEBNA KRAJEVNA PRISTOJNOST

Izbirne krajevna pristojnosti:

1. PRISTOJNOST ZA SOSPORNIKE - za enega izmed2. PRISTOJNOST ZA ZAKONITO PREIVLJANJE tudi preb. tonika

3. PRISTOJNOST V ODKODNINSKIH SPORIH tudi forum delicti comissi4. PRISTOJNOST V SPORIH ZA VARSTVO PRAVICE NA PODLAGI PROIZVAJALEVE GARANCIJE tudi sodie prodajalca

5. PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH tudi s., kjer je bilo zadnje skupno bivalie

6. PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI MATERINSTVA tudi s. prebiv. otroka

7. PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI

8. PRISTOJNOST PO KRAJU, V KATEREM JE PODRUNICA PRAVNE OSEBE *zveza spora s podrunico!

9. PRISTOJNOST IZ DEDNOPRAVNIH RAZMERIJ sodie na obmoju zapuinskega sodia

10. PRISTOJNOST PO PLAILNEM KRAJU

11. PRISTOJNOST V GOSDPODARSKIH SPORIH tudi F solutionis

Izkljune krajevne pristojnosti:

1. PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI NEPREMININ

2. PRISTOJNOST V SPORIH O LATALU ALI LADJI

3. PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRILNEM IN STEAJNEM POSTOPKU

Pomone ali subsidiarne krajevne pristojnosti:*TUJ ELEMENT - POVEZAVA Z ZMZPP (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku)3. DELEGIRANE PRISTOJNOSTI (str. 155)

Nujna delegacija (izloitev sodnikov) vije S Delegacija iz razlogov smotrnosti (olajati postopek ali drugi smotrni razlogi) Vrhovno S Forum ordinatum ZMZPP doloi Slo. Jurisdikcijo, VS doloi stvarno pristojno S Generalna delegacija Koper ladja in plovba; Ljubljana intelektualna lastnina

4. PROROGATIO FORI (str. 156) Dopusten, kadar ni izkljune pristojnosti!Le za krajevno, ne pa tudi za stvarno pristojnost!

Pisna oblikaProrogatio tacita toenec ne ugovarja najkasneje v odgovoru na tobo! PERPETUATIO FORI relevantne le okoliine ob vloitvi tobe, spremembe ne vplivajo na kraj. prist.

5. SPOR O PRISTOJNOSTI MED SODII kompetenni spor (str. 157)pozitivni in negativni kompetenni spor

*pozitivni redek, litispendenca in res iudicata

Neposredno nadrejeno sodie, oz. VS, e gre za razlina obmoja

Med sodii in drugimi dravnimi organi razreuje US

e) Sposobnost biti strankaTako aktivno kot pasivno nastopati kot stranka

Sledi pravno sposobnost, ira od nje (organi in oblike zdruevanja*) t.i. podeljena sposobnost! samo za konkreten spor

- Procesna predpostavka, nanjo pazi sodie ves as postopka absolutna bistvena kritev, revizijski in obnovitveni razlog.

f) Procesna sposobnost

Odvisna od poslovne sposobnosti Omejeno sposobni v mejah PS Sanira jo zastopanje po zakonitem zastopniku

Procesna predpostavka, nanjo pazi sodie ves as postopka absolutna bistvena kritev, revizijski in obnovitveni razlog.

g) Postulacijska sposobnost Sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko Le preko odvetnika v izrednih pravnih S, *razen e ima stranka ali zakoniti zastopnik opravljen PDI

h) Zastopanje v pravdiZASTOPNIKI:

zakoniti statutarni ire kot za mater. pravne posle

postavljeni (zaasni)

*dravni pravobranilec

*Pooblaenci zahtevan PDI + obvezna postulacijska sposobnost!

Odvetnik splono pooblastilo; e ni odvetnik, posebno poobl za: umik T, pripoznanje Z, odpoved Z, sklenitev sodne por., odpoved/umik pravnega sredstva; prenos pooblastila na drugega.

7. PROCESNA DEJANJA (str. 181)1. Ravnanje ali opustitev procesnega subjekta, ki ima zakonsko predvideden procesne posledice.a) Neposredna posredna

b) Enostranska dvostranska

c) Napadalna - defenzivna

Procesna dejanja so praviloma nepogojna. Obstajata le dve izjem:

eventuelna objektivna kumulacija

eventuelna subjektivna kumulacija

2. Procesna dejanja sodia glavna (odlobe in pripravljalna dejanja)

stranska (zapisniki, pravdno vodstvo, dokazovanje, )

Sodbe odlobe: sodbe in sklepi

3. Jezik sodia4. Vloge, zapisniki, vroanje1. VLOGE (str. 185)Izven narokov procesna dejanja pisno, na narokih ustno.

VLOGE so pisni sestavki, ki vsebujejo strankina procesna dejanja, izjave volje ali izjave vednosti (trditve). Vsebujejo lahko izjave o dispozitivnih ravnanj (z zahtevkom), vsebinskih in procesnih predlogih, izjave vednosti.

Vsaka vloga mora vsebovati (enostavne vloge):

navedbo sodia

ime in prebivalie strank, zastopnikov in pooblaencev

navedbo spornega predmeta

vsebino izjave

podpis vlonika

Vloge z zahtevami pa so kompleksneje, saj morajo vsebovati tudi dejstva (ki predstavljajo temelj zahtevku) in dokaze. Vroi se jih v toliko izvodih kolikor je potrebnih za sodie in nasprotne stranke enako velja tudi za priloge.

Nerazumljiva vloga

Rok za popravo ali dopolnitev; e se je v danem roku ne popravi/dopolni sodie vlogo zavre

e je vlogo vloil odvetnik pride do avtomatskega zavrenja (novela ZPP D 2008)

Odloba US 2010 ( razveljavilo novelo iz 2008

2. ZAPISNIKI (str. 186)Javna listina sodia o procesnih dejanjih strank, sodia in drugih udeleencev v postopku presumpcija resninosti podatkov ( monost kontradokaza.

Zapisniar simultano (povzetek bistvene vsebine)

Zvono snemanje izdelati prepis zapisnika

3. VROANJE (str. 187)Vroanje je bistveno za zagotovitev kontradiktornosti! Mono jo je vroiti po poti, na samem sodiu ali po vroevalcu. e ima stranka pooblaenca, takrat samo po pooblaencu (on pa mora poskrbeti, da za to izve njegova stranka).

3.1. Nain vroanja (140.l. ZPP)3.2. Fikcija vroitve (141.l. ZPP)

Ce vrocitev po 140. clenu tega zakona ni mona, se vrocitev fizicni osebi opravi tako, da vrocevalec pisanje pusti v hinem ali izpostavljenem predalcniku na naslovu stanovanja. teje se, da je bila vrocitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puceno v predalcniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vrocilnici in na pisanju navede vrocevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpie. Ce naslovnik nima predalcnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroci sodicu, ki je vrocitev odredilo, ce gre za vrocitev po poti, pa poti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vrocitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. teje se, da je bila vrocitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vrocitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vrocitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vrocitvi in na pisanju, ki bi ga moral vrociti, navede vrocevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vrocitvi pustil naslovniku, ter se podpie. Pota hrani pisanje 30 dni. Ce v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodicu. O vrocitvi, ki je bila opravljena na nacin iz tega clena, se takoj obvesti sodice, ki je vrocitev odredilo. Ce subjektu iz tretjega odstavka 139. clena tega zakona ni mono vrociti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vrocitev opravi na nacin iz tega clena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega clena oziroma obvestilo o vrocitvi iz drugega odstavka tega clena pusti na naslovu, ki je vpisan v register.*Delna omejitev fikcije Postopek se lahko na predlog stranke obnovi, e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 141.l. ZPP, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretganem trajanju ve kot tri mesece ne glede na razlog. Kraja odsotnost kvejemu razlog za restitutio in integrum3.3. Posebni naini vroanja3.4. Pooblaenci za sprejemanje pisanj (146.l. ZPP) e toea stranka nima pooblaenca in je v tujini, mora ob vloiti tobe imenovati pooblaenca, drugae sodie imenuje zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in doloi rok; e stranka v roku ne doloi pooblaenca, sodie tobo zavre. e toena stranka nima pooblaenca, sodie doloi zaasnega zastopnika in obvesti stranko.5. Roki in naroki ter zamuda in vrnitev v prejnje stanje1. ROKI (str. 193)Rok je asovno obdobje med dvema asovnima tokama.

Prekluzivna in instrukcijska narava procesnih rokov nemonost opraviti procesna dejanja po preteku rokov izguba pravice.

Delitve rokov:

Materialni in procesni

Zakonski in sodni

Subjektivni in objektivni

Prekluzivni in instrukcijski

tetje asa: Civilno tetje (computatio civilis) od dne do dneva (a die ad diem) ne od trenutka do trenutka!

Raunajo se po dnevih, mesecih in letih.

Po dnevih se dan prietka ne teje v rok.

Po mesecih in letih se konajo s pretekom zadnjega dne, ki se ujema s prvim dnem teka roka ali zadnji dan (e tega dne ni).

e se iztee na dela prost dan, se podalja do prvega naslednjega delavnika.

Dan oddaje priporoene ali brzojavne poiljke se teje za dan izroitve sodiu;

Izroitev nepristojnemu sodiu sodie odstopi zadevo pristojnemu, e nima pooblaenca odvetnika ali s PDI so roki varovani*

2. NAROK (str. 196)asovno in krajevno opredeljeno sreanje sodia in strank pri opravljanju procesnih dejanj.

3. POSLEDICE ZAMUDE ROKA (str. 196)4. RESTITUTIO IN INTEGRUM (str. 197)

116.l. ZPP: e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka.

e se dovoli vrnitev v prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude.

Predlog za vrnitev v prejnje stanje se poda pri sodiu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

Predlog se mora vloiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

Po treh mesecih od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje stanje.

e se predlaga vrnitev v prejnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloi predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.7.1. PROCESNA DEJANJA TONIKA 1. Vrste tob (str. 200)a) DAJATVENA (kondemnatorna)

Zahteva po obsodbi toenca dare, facere, praestare, pati. Vsebina tobenega zahtevka je obligacija, ki jo zatrjuje tonik. Pravnega interesa ni potrebno posebej izkazovati, saj se bo ele tekom postopka ugotovilo ali ima tonik res to pravico.b) UGOTOVITVENA (deklaratorna)

Je zahteva tonika, da sodie ugotovi obstoj/neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti listine. *Ni izvrbe! + posebej dokazati pravni interes (razen, e ne izhaja iz zakona)

Le sporna pravica ali razmerje, ne tudi sporna dejstva! edina izjema je pristnost listine!

Samo za sedaj obstojee pravice ali razmerja, ne tudi za bodoeVmesna ugotovitvena toba

Predhodno vpraanje + postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek

Pristojnost sodia pogoj!

Uinek pravnomonosti erga omnes * Ne ugotovitev dejstva, le razmerja ali pravice!

Privilegirana sprememba (raziritev) tobe po staliu pravne teorije ni privolitve c) OBLIKOVALNA (konstitutivna)

Zahteva tonika po ustanovitvi, prenehanju ali spremembi pravnega razmerja

Materialnopravni temelj je oblikovalno upravienje!

Npr. vpraanje izpodbijanja (Cigoj vs. Strohsack stalie VSRS samo sodno!)

*razveza in razveljavitev zakonske zveze

*pravni interes se predpostavlja = dajatvenim

2. Vsebina tobe (str. 205) Vsebuje vse sestavine, ki jih vsebuje vloga Doloen zahtevek (glavni + stranske terjatve)

Dejstva in dokaze

Kompetenno dejansko stanje oz. vrednost spornega predmeta, kot ga doloi tonik (okoliine za doloitev pristojnosti sodia) *problematika sklepnosti tobe! Tobeni zahtevek: Subjektivna in objektivna opredelitev tobenega predloga (stranke in opis pravnega varstva).3. Sporni predmet (str. 206)Teorije o tobenem zahtevku:

Civilistina teorija ( SP je enak zahtevku materialnega prava

ista procesna (SLO) ( tobeni predlog do izdaje sodbe, potem pa celotno dejansko stanje, ki tvori podlago sodbe pravnomonost ne obsega drugega dejanskega stanja Ekvivalenna teorija ( sporni predmet je enak zahtevku materialnega prava (nadgradnja iste procesne teorije!)

4. Uinek vloene tobe (str. 209)a) PROCESNI Izrpa se pravica izbrati krajevno pristojnost sodia

Okoliine za doloitev krajevne pristojnosti

Dopustnost tobe glede na procesne predpostavke ob vloitvib) MATERIALNI Varovani prekluzivni roki, zastaralni pretrgani

Anatocizem

Izrpa se pravica pri alternativnih obligacijah

5. Uinek vroene tobe (str. 209)

a) PROCESNI Prietek pravde in nastop litispendence

Za spremembo tobe je potrebna privolitev roenca

Lahko se toencu prikljui stranski intervenientb) MATERIALNI Dobroverni posestnih postane nedobroverni

Pri aktivni solidarnosti mora dolnik izpolniti upniku, ki ga terja

6. Objektivna kumulacija (str. 211)

Zdruevanje zahtevkov proti istemu toencu v isti tobi.

Pogoji:

Ista dejanska in pravna podlaga

Stvarna pristojnost istega sodia za vse zahtevke + ista vrsta postopka

Vrste:

Zaetna in naknadna OK

Eventualena in obiajna

7. Sprememba tobe (str. 212)

Zaradi spremembe posameznih elementov tobe toba ni ve istovetna s prvo.

- subjektivna sprememba (sprememba strank)

- objektivna sprememba (sprememba T zahtevka)

PRIMERI SPREMEMBE TOBE

1. Poveanje obstojeega Z

2. Drugi Z poleg obstojeega

3. Sprememba istovetnosti Z (184. ZPP)

P. teorija: sprememba tobenega temelja, tobenega predloga ali obeh

Dopustnost: le do konca glavne obravnave, od vroitve le ob privolitve toenca ali z dovolitvijo sodia

PRIVILIGIRANA SPREMEMBA

Ni potrebne privolitve toenca!

1. Zaradi okoliin, nastalih po vloitvi tobe drug denarni znesek ali predmet;

2. Kadar tonik postavi med pravdo vmesni ugotovitveni zahtevek SUBJEKTIVNA SPREMEMBA

1. Namesto prvotnega toenca tonik toi z isto T novega toenca

2. *privolitev obeh toencev, prvotnega le, e se je e spustil v obravnavanje

8. Umik tobe in odpoved zahtevku (str. 215)

8.1. UMIK TOBEProcesni vidik odpadejo vsi uinki vloene in vroene tobe z uinkom ex tunc. Neposreden uinek, S izda sklep o ustavitvi postopka

* Dopusten brez privolitve toenca, dokler se ta z odgovorom na T ne spusti v obravnavanje glavne stvari! 8.2. ODPOVED ZAHTEVKU Izjava tonika, da je tobeni zahtevek neutemeljen.

Sodie izda sodbo na podlagi odpovedi res iudicata (ne bis in idem!)

Tudi mogoa do konca glavne obravnave!7.2. PROCESNA DEJANJA TOENCA1. Materialni in procesni ugovori (str. 217)2. Pobotanje v pravdi (str. 218)Ugovor pobotanja je eden izmed ugovorov ugasle pravice. Obstajati morajo vsi pogoji po OZ: istovrstnost, zapadlost, likvidnost

e da toenec izjavo ele v postopku, gre pa za procesno pobotanje. Za to obstajajo posebna pravila ZPP:

trilenski izreki sodbe

odloitev o preneganju toba postane pravnomona

uveljavljati ga je potrebno do konca glavne obravnave

3. Sodno priznanje in pripoznava (str. 220)a) SODNO PRIZNANJE

Gre za izjavo stranke, da je nasprotnikova trditev resnina. Posledica tega je, da pripoznanega dejstva ni potrebno dokazovati.

*Ni dovoljeno, e je stranka pripoznala z namenom, da bi nedovoljeno razpolagala z zahtevkom (3.l. ZPP)

Mogoe ga je preklicati do izdaje odlobe II.st.b) PRIPOZNAVA ZAHTEVKA

Nasprotje odpovedi zahtevku, torej ravnanje toenca.

4. Nasprotna toba (str. 222) Procesni kontranapad toenca. V 183.l. ZPP so doloeni pogoji zanjo (alternativno):

Zahtevek mora biti v zvezi z zahtevkom iz tobe

e bi se zahtevka lahko medsebojno pobotala

Ugotovitev kakne pravice ali razmrja, od katerega je odvisna odloitev o tobenem zahtevku

+ kumulativno

Stvarna pristojnost istega sodia za oba zahtevka in ista vrsta postopka.

8. SOSPORNITVO (str. 223)Subjektivna kumulacija ve oseb na aktivni ali pasivni strani. Je izraz naela ekonominosti postopka

1. Materialno in formalno

a) MATERIALNO

pravna skupnost glede na sporni predmet (solastniki, drubeniki, ipd.)

idem factum, idem ius (opirajo se na isto pravno in isto dejansko podlago);

solidarne terjatve ali dolgovi b) FORMALNO

istovrstna dejanska in pravna podlaga (simile factum simile ius) in (kum.)

stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in vsakega toenca

2. Navadno in enotno

a) NAVADNO: za vsakega sospornika razlina sodba samostojna stranka, dejanja le zanjb) ENOTNO: zoper vse sospornike le enako sodbo *nastopajo kot enotna stranka, dejanja vsakega uinkujejo za vse! le aktivna in koristna dejanja uinkuje najkoristneje dejanje! (o tem presoja sodie)*solidarni sodolniki vedno navadni sosporniki (sodna praksa)

3. Nujno in zakonito

a) NUJNO: vsi sosporniki morajo nastopati na ak. ali pas. strani, da nastopa v procesu legitimirana stranka (zakonca glede sporov s skupnim premoenjem; sodedii pred delitvijo)b) ZAKONITO: sam zakon doloa, da so doloene osebe sosporniki; ni potrebno ugotavljati pogojev za sospornitvo

9. UDELEBA 3. V PRAVDI (str. 229)1. Stranska intervencijaSI se pridrui stranki v pravdi, ker ima interes, da stranka v pravdi zmaga. Neposredni interes tistega, na katerega se razteza pravnomonost S sosporniki intervenient (npr. solidarni sodolnik, ki ga upnik ne terja; cedent glede terjatve, ko je toen cesionar). Interes je potrebno verjetno izkazati!

SI se lahko pridrui stranki ves as postopka, vse do pravnomonosti.

e se je udeleil pred pravnomonostjo, lahko vloi tudi izredno pravno sredstvo

SI ima pravico podajati vse predloge in opravljati dejanja, kot stranka, v primeru nasprotja med dejanji SI in S uinkujejo strankina (razlika do sospornitva!)

Si lahko opravlja le pozitivna in koristna dejanja, ne more disponirati z zahtevkom! a) INTERVENCIJSKI EFEKT

Sodba uinkuje posredno na poloaj SI (npr. regresni zahtevek). Stranka mora potencialnega SI obvestiti o pravdi (litis denuntiatio) razlog obvestitve + stanje pravde - povzroi intervencijski efekt: ni oitka intervenienta stranki, da se je slabo pravdala (obvestitev + neutemeljeno nenasprotovanje dejanjem intervenienta)* e se pravnomonost razteza na SI, ima ta poloaj enotnega sospornika t.i. sosporniki intervenient.

Razlika sosporniki in navadni intervenient2. Imenovanje prednika

Le toenec!

Na gl. obravnavi, preden se toenec spusti v obravnavnanje glavne stvari.

Privolitev tonika ni potrebna;

e imenovani ne eli vstopiti, nastopi intervencijski efekt zoper njega;

Imenovani lahko ne vstopi ampak samo intervenira.

3. Udeleba dravnega toilca

1. Vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti;

2. Dravni organ, ki se lahko izjasni o vsaki vloeni reviziji;

3. Kot stranka (npr. razveljavitev ZZ)

10. STROKI POSTOPKA (str. 236)- Med postopkom ali zaradi postopka(stroki strank in sodne takse)

- Predhodno vsaka stranka krije svoje stroke tudi za izvedbo svojih dokazov.

- e sodie odredi po uradni dolnosti se predujem zaloi iz sredstev sodia .

1. Pravila o povrnitvi strokov

Kriterij uspeha v pravdi in kriterij krivde.

1. Tisti, ki v pravdi popolnoma propade, mora povrniti stroke;

2. e S deloma zmaga, lahko S naloi povrnitev sorazmernega dela ali da vsaka S krije svoje stroke ali celo da ena S povrne drugi, e je druga propadla v sorazmerno majhnem delu

3. Ne glede na izid pravde mora S povrniti stroke, ki jih je povzroila po svoji krivdi ali nakljuju, ki je izlo iz njene sfere.

2. Posebna pravila

e toenec ni dal povoda za T in je pripoznal zahtevek preden se je spustil v gl. stvar, krije stroke tonik;

Tonik, ki umakne tobo, mora povrniti stroke, razen, e je tonik prej izpolnil zahtevek;

Sodna poravnava vsaka S svoje stroke

Sosporniki po enakih delih, sodie lahko odloi tudi drugae;

V izloitveni pravdi vsak svoje, e je toenec utemeljeno mislil, da na stvareh ni pravic drugih;

Zavarovanje dokazov stranka, ki jih je predlagala

3. Obseg povrnitve in odloanje

Samo stroki potrebni za pravdo, odloi sodie po preuitvi vseh okoliin

Na zahtevo stranke, podano pred koncem gl. obr., v konnem sklepu ali sodbi

Oprostitev plaila strokov (brezplana pravna pomo) le na predlog sodia!:

Stranka, ki ne zmore teh strokov brez kode za nujno preivljanje same sebe in svoje druine

Delna (le takse) in popolna oprostitev

4. Tonika varina (cautio iudicatum solvi)

Tuj dravljan ali S brez dravljanstva in stalnega bivalia v RS, lahko toenec zahteva plailo varine najpozneje na prvem naroku, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari

Nima pravice (tonika varina je torej izvzeta): drave EU, dejanska reciprociteta brez V, delovno razmerje tonika v RS, zakonski spor, menina ali ekovna toba

Procesna ovira posledica fikcija umika tobe

11. DOKAZOVANJE (str. 245)Skupek procesnih dejanj procesnih S, ki naj ustvari pri sodiu preprianje o resninosti trditev glede pravno relevantnih dejstev

Naelo materialne resnice dokazano do stopnje preprianja (povrpreen lovek ne dvomi o obstoju nekega dejstva)

Dokazi: neposredni za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in posredni (indini) sklepamo na obstoj pravno relevantnih dejstev

1. Trditveno in dokazno breme

Pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - vsakdo dokazuje dejstva, ki jih zatrjuje, posledice nedokazanosti zadenejo stranko, ki je predlagala dokaz ( isto razpravno naelo;*po uradni dolnosti le dokazi, kadar iz obravnave izhaja, da elijo stranke razpolagati z zahtevki s katerimi ne smejo razpolagati

2. Predmet dokazovanja

Dokazuje se vsa dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz. ugovore ter: pravila znanosti in strok, ne pa pravna pravila (iura novit curia)! tuje pravo je pravo!

V primeru zakonskih domnev samo domnevno bazo zakonski temelj pravne domneve Ne dokazuje se:

Priznana dejstva (razen 3. ZPP);

Splono znana (notorna) dejstva, ki so znana na irem obmoju nedoloenemu krogu ljudi ( da so bile nekje poplave, da se je zgodil potrest itd.3. Izvajanje dokazov

Predlaganje dokazov, sklepanje o izvajanju dokazov (dokazni sklep), zbiranje in izvajanje dokazov ter ocenjevanje dokazov.

Dokazni predlog dajo ga stranke v skladu z razpravnim naelom; (*izj. 7. len ZPP, e imajo stranke namen nedopustno razpolagati z zahtevki izvedba po ur.d.)

Dokazni sklep odloitev (sprejem ali zavrnitev) o dokaznih predlogih S (obsega sporno dejstvo ter dokazilo 287. ZPP) zoper njega ni posebne pritobe, le skupaj s pritobo proti konni odlobi!

4. Ocenjevanje in zavarovanje dokazov

N proste presoje dokazov ( izjema je javna listina, katere vsebina velja za resnino do protidokaza

Zavarovanje dokazov:

Utemeljena bojazen, da se dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo izvedba oteena (264. ZPP)

Vedno na predlog stranke, med, pred pravdo ali po pravnomonosti konne odlobe

5. Posamezna dokazna sredstva

a) OGLED

Sodie ugotavlja dejstva z neposrednim utnim zaznavanjem lastnosti oseb ali stvari oz. resninost dejanskih trditev

Predmet so lahko osebe ali stvari

(* osebe se niso dolne podrediti ogledu)

b) LISTINE

Vsak predmet, ki ima neko pomensko sporoilo

Javne in zasebne

Javna L: izdal jo je dravni organ ali nosilec javnih pooblastil v okviru svojih pristojnosti;

v predpisani obliki

*presumpcija resninosti dejstev iz vsebine listine, monost protidokaza (* edino dokazno pravilo v naem civilnem procesu)

Edicijska dolnostStranka mora predloiti listino, drugae ostane dejstvo nedokazano (ni prisile ali obveznosti)!Nasprotnik je dolan izroiti listino:

e se je sam skliceval nanjo v pravdi;

e jo mora po zakonu izroiti (npr. hramba)

e je listina skupna za obe stranki glede na vsebino (tudi ni prisile ali obveznosti, e S ne vtouje njene izroitve na podlagi mat. pr.)

e je listina pri dravnem organu ali pri nosilcu javnega pooblastila, si jo sodie priskrbi po uradni dolnosti

e je listina pri stranki, jo je mogoe v izroitev prisiliti le s posebno pravdo, e pa je pri tretji osebi, pa ji lahko sodie naloi njeno izroitev: e jo mora po zakonu predloiti ali pokazati; e gre za listino, ki je skupna zanjo in za stranko, ki se nanjo sklicuje

c) PRIE

Oseba, ki lahko izpove v postopku o svojih zaznavanjih dejstev

Vsaka oseba, ki je zmona dati podatke o dejstvih (tudi otroci in preklicani)

Ne more biti stranka, zakoniti zastopnik, lahko pa je pooblaenec ali stranski intervenientDolnost prievanjaPria se mora odzvati na povabilo in priati (229. ZPP) *izj. doloa zakon

Dolnost prievanja obsega:

Priti na sodie

Izpovedati vse o relevantnih dejstvih

Govoriti resnico ( Kriva izpovedba = KD

*Izjeme, ki jih doloa zakon

Nedopustnost zaslianja:

Kdor bi prekril uradno ali vojako tajnost dokler ni odvezan

Oprostitev prianja:

kar je stranka zaupala pooblaencu;

verskemu spovedniku;

o dejstvih, ki jih je izvedela kot zdravnik ali odvetnik, e velja dolnost, da to ohrani kot skrivnost

* Pria se sama odloa, ali bo izpovedala, sodie presoja, ali so razlogi za odklonitev utemeljeni

Odklonitev odgovora na posamezna vpraanja

e ima pria tehtne razloge, zlasti*:

e bi spravila v hudo sramoto, precejnjo premoenjsko kodo ali kazenski pregon sebe ali sorodnike v ravni vrsti ali v stranski do 3. kolena ali zakonca ali sorodnika po svatvu do drugega kolena

*Predsednik senata opozori prio, da lahko odree odgovor na postavljeno vpraanje.

Pria ne sme zaradi nevarnosti pred kakno premoenjsko kodo odrei prianja o pravnih poslih, pri katerih je bila navzoa kot povabljena pria, o dejanjih, ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, o dejstvih, ki se nanaajo na premoenjska razmerja, vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo ivljenjsko skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo, z njo izenaena, o dejstvih, ki se nanaajo na rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt, kakor tudi tedaj, kadar mora na podlagi posebnih predpisov vloiti prijavo ali dati izjavo.

Postopek s priamiStranka, ki predlaga, naj se doloena oseba zaslii kot pria, mora poprej navesti, o em naj pria, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivalie oziroma zaposlitev.

Prie se zasliijo vsaka zase in brez navzonosti pri, ki bodo zasliane pozneje. Pria mora odgovarjati ustno. Prio je treba najprej opomniti, da je dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati, nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. Prio je treba nato vpraati za ime in priimek, ime oeta, poklic, prebivalie, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank. Po splonih vpraanjih se od prie zahteva, naj pove vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj pria. Nato se ji lahko postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo. Ni dovoljeno postavljati vpraanj, v katerih je e vsebovano, kako je treba odgovoriti. Prio je treba vselej vpraati, od kod ve to, o emer pria. Prie se smejo sooiti, e se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Sooenci se o vsaki okoliini, glede katere se ne ujemajo, zasliijo vsak zase in se njihovi odgovori vpiejo v zapisnik.

d) IZVEDENCI

Sodie izvede dokaz z izvedencem, e je za ugotovitev ali za razjasnitev kaknega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodie ne razpolaga. izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih

Izvedenec ne izpoveduje o utni zaznavi dejstev, ampak na podlagi pravil znanosti ali stroke sklepa na verjetnost obstoja dejstev* Pria ima prednost pred izvedencem t.i. izvedena pria!

Postopek z izvedenciIzvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih doloi pravdno sodie.

Preden sodie odloi, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam monost, da se o tem izjavijo.

Izvedenci se doloijo predvsem med sodnimi izvedenci za dolono vrsto izvedenskega dela tudi institucija. Kdor je doloen za izvedenca, se je dolan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Sodie oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolnosti iz razlogov, iz katerih sme pria odrei prianje ali odgovor na posamezna vpraanja.

Izloitev izvedenca

Izvedenec je lahko izloen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izloen sodnik ali sodnik porotnik; pa pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslian kot pria. Stranka mora zahtevati izloitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, najpozneje pa do zaetka dokazovanja z izvedencem. e je sodie pred doloitvijo izvedenca dalo stranki monost, da se izjavi, se mora stranka ob tej prilonosti izjaviti o izloitvi. e se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela monosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izloitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. V zahtevi za izloitev izvedenca mora stranka navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za izloitev. Pred zaetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene, in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe.Sodie vodi dokazovanje z izvedenci, oznai izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vpraanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja.

Sodie odloi, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Sodie doloi rok, v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje.

Izvedenec mora vselej obrazloiti svoje mnenje. e je mogoe, vroi sodie strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. e je doloenih ve izvedencev, lahko skupaj dajo izvid in mnenje, e se glede njiju strinjajo. e pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo, da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je izvid enega ali ve izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. e so v mnenju enega ali ve izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.

Izvid in mnenje

Izvid opisuje dejanske ugotovitve izvedenca na temelju strokovnega opaanja.Mnenje ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia stroke.e) ZASLIANJE STRANK

Vrednoti se po naelu proste presoje dokazov! e se sodie prepria, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zasliati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali e zaslianje te stranke ni mogoe, lahko odloi, da se zaslii samo druga stranka. Prav tako lahko sodie odloi, da zaslii samo eno stranko, e druga stranka noe izpovedati ali e se ne odzove sodnemu vabilu. Ni prisile zoper stranko, ki noe izpovedati!

12. POTEK POSTOPKA NA 1.ST. (str. 265)1. Toba

2. Predhoden preizkus tobe

3. Vroitev tobe toencu v odgovor

4. Razopis glavne obravnave*Pred obravnavo lahko poiljajo vloge, v katerih navedejo dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati.

Predhoden preizkus tobe

Po predhodnem preizkusu tobe izda predsednik senata sklep, s katerim se toba zavre, e ugotovi, da odloanje o tobenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da je bila toba vloena prepozno, e je s posebnimi predpisi doloen rok za tobo, da o tobenem zahtevku e tee pravda, da je stvar pravnomono razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist toee stranke za vloitev tobe1. Glavna obravnavaNi ve 100% obligatorna ( 275.a len ZPP-D - S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta.

Sodba, izdana brez glavne obravnave:

a) zamudna S (npr. da toenec ne odgovori v roku)b) sodba na podlagi odpovedi (npr. tonik se odpove zahtevku), pripoznave (npr. toenec pripozna zahtevek), v SMV in gospodarskih sporih

c) kadar se stranki odpovesta (ZPP-D)

a) ODGOVOR NA TOBO Tobo, ki ima vse sestavine iz 180. lena tega zakona in za katero je plaana dolna sodna taksa, mora sodie vroiti toeni stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tobo polje sodie tudi priloge k tobi.

Toena stranka mora odgovoriti na tobo v 30 dneh od njene vroitve, razen e ta zakon ne doloa drugae. Sodie opozori toeno stranko, da bo v primeru, e v roku iz prvega odstavka tega lena ne bo odgovorila na tobo, ali e odgovor na tobo ne bo obrazloen (prvi odstavek 278. lena), izdalo sodbo, s katero bo tobenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba).

Odgovor na tobo mora biti obrazloen, sicer se teje, da ni vloen. Iz obrazloitve mora izhajati, ali toena stranka nasprotuje tobenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

b) NAELA GLAVNE OBRAVNAVE

N javnosti;

N ustnosti;

N neposrednosti;

N kontradiktornosti

*N obligatornosti (relativizirano ZPP-D)

Koncentracije

Enotnosti

Materialnega in formalnega procesnega vodstva

Ius novorum

Omejitev navajanja novih dejstev in dokazov na prvi narok za glavno obravnavo (ZPP 1999) v 286. lenu! *pozneje le, e jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej

Prvi narok za glavno obravnavo se zane s podajanjem tobe, nato pa toena stranka odgovarja na njene navedbe. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe, s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge nasprotnika, in tudi dokazi, ki so jih ponudile, izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja, ki se nanaajo na sporni predmet. Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi za drug primeren nain, da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odlobo.

c) DOKAZNI SKLEP

Izvedbo dokazov odredi sodie s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo.

Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odlobo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil.

Zoper sklep, s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza, ni posebne pritobe.

Sodie v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejnji dokazni sklep.

Ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odloba, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava konana. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odlobo.

Senat lahko sklene, da kona glavno obravnavo tudi tedaj, e je treba, da se preskrbijo e kakni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odloitev, ali e je treba poakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaproeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov ali senat misli, da to obravnavanje ni potrebno.

d) JAVNOST GLAVNE OBRAVNAVE

Glavna obravnava je javna.

Na obravnavi smejo biti navzoe samo polnoletne osebe.

Osebe, ki so navzoe na obravnavi, ne smejo imeti pri sebi oroja ali nevarnega orodja.

Doloba tretjega odstavka tega lena ne velja za paznike oseb, ki sodelujejo v postopku.

Senat lahko izkljui javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, e to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale.

Senat lahko izkljui javnost tudi tedaj, e se z ukrepi za vzdrevanje reda, ki so doloeni v tem zakonu, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave.

Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, pooblaence in interveniente.

Senat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izkljuena, navzoe posamezne uradne osebe, sodno osebje ter znanstveni in javni delavci, e je to pomembno za njihovo slubo oziroma znanstveno ali javno delovanje.

e) PORAVNALNI NAROK

Po prejemu odgovora na tobo sodie pred glavno obravnavo razpie poravnalni narok.

Na poravnalnem naroku mora sodie s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vpraanja in prouiti monosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev.

Na poravnalnem naroku je javnost izkljuena.

Sodie lahko odloi, da se poravnalni narok ne razpie, e so stranke predhodno e brezuspeno izvedle postopek mirnega reevanja spora ali e sodie oceni, da ni monosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega naina reitve spora.

f) PREKINITEV POSTOPKA

Ne po volji strank!

*preneha vsa procesna aktivnost

Na podlagi zakona ali sodne odlobe!

Zakoniti razlogi:

stranka umre ali izgubi pravdno S in nima poobl. ( Izj. nepodedljive pravice ustavitev postopka

umre ZZ stranke ali preneha njegova pravica zastopati in S nima poobl.

stranka preneha obstajati ali ji je prepovedano delovanje s pravnomono odlobo

pravne posledice zaetka steaja

sodie preneha delati zaradi vije sile

e drug zakon tako doloa

Razlogi na podlagi sodne odlobe:

sodie sklene, da ne bo reevalo predh. vpr.

stranka ivi na obnoju, ki je odrezano od sodia

odloitev o tobenem zahtevku je odvisna od tega, e je bilo storjeno KD ter od tega kdo je storilec in njegove odgovornosti

e sodie smatra, da je zakon protiustaven do odloitve US

*Sklep o prekinitvi je konstitutivne narave!

g) POSLEDICE PREKINITVE

Sodie ne more opraviti nobenih procesnih dejanj

Pravdna dejanja ene stranke nimajo nasproti drugi uinka uinkujejo ele po prietku nadaljevanja postopka

Prenehajo tei vsi roki za procesna dejanja

h) MIROVANJE POSTOPKA

Po ZPP-D zelo omejeno samo, e se stranki pred koncem glavne O o tem sporazumeta ( *prej tudi, e ena izmed strank ne pride na narok sedaj sodba na podlagi stanja spisa

Posledice enake kot pri prekinitvi, le da teejo zakoniti roki, ne pa tudi sodni roki!!! Po 4 M se teje, da je toba umaknjena, e nobena S ne predlaga nadaljevanja postopka.13. KONEC POSTOPKA NA 1. STOPNJI (str. 281)1. Dispozitivna akta strank (neposredni uinek)

umik tobe

sodna poravnava (ni odloba temve ustno izjavljena volja na zapisnik!)

2. Odlobe sodia (sklepi, sodbe) procesne meritorne

3. Drugi dogodki

smrt stranke (osebna pravica), confusio, ect.

1. Sodna poravnavaSklenitev s strani strank v pisni obliki pred pravdnim sodiem o predmetu spora.

Vsi elementi po OZ (spornost/negotovost, vzajemno popuanje in vzajemne pravice) +

- med postopkom pred sodiem

- glede spornega predmeta v pravdi

- v pisni obliki

Dopustnost sodne poravnave:

Dopustna le glede zahtevkov, s katerimi stranke prosto razpolagajo!

Ni izdaje odlobe, ampak sodie vpie poravnavo v zapisnik

Sklenitev v trenutku podpisa zapisnika

e ni dovoljena, izdaja sklepa (monost pritobe)

Dovoljena vse do pravnomonosti

Uinki sodne poravnave:

kona spor med S (res transacta)

je izvrilni naslov

2. Sodba Odloba v sporu, oblastna odloitev o utemeljenosti zahtevka

3 sestavni deli: uvod, izrek in obrazloitev

Le izrek zajema pravnomonost (sestavni deli: zahtevek iz tobe, nasprotne tobe, vmesni UZ, paricijski rok in izvrilna klavzula) .

a) OBRAZLOITEV

Dejanska in pravna podlaga sodbe

Dejanska podlaga: vso procesno gradivo, vsa dejstva in predlagani dokazi

Dejansko stanje sodbe: le dejstva, ki so po staliu sodia pomembna za razreitev spora t.i. praemissa minor pravnega silogizma ( sodie je vezano nanjo Bistveno je stanje ob zakljuku glavne obravnave! omejitev navajanja novot (novih dejstev, novih dokazov)! na podroju nepremoenjske kode na dan izdaje sodbe!

Pravna podlaga (praemissa maior) ( sodie ni vezano na zgornjo premisob) VRSTE SODB

Vsebina: dajatvene, ugotovitvene in oblikovalneIzrek: ugoditvene, zavrnilne in meaneObseg odloitve: konne in delne, dopolnilne in vmesnePostopek: kontradiktorne in enostranske

DAJATVENA SODBA

Vsebina obligacije (dare, facere, praestare, pati)

Le e je obveznost do konca Gl.O. zapadla (izjemi preivnina ali renta in vrnitveni zahtevek)

Vsebuje paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti

UGOTOVITVENA SODBA

Sodie izree, ali obstaja pravica ali pravno razmerje ali pristnost listine

OBLIKOVALNA SODBARazvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje

KONNA SODBA

Sodie v celoti odloi o vseh zahtevkih, glavnih in stranskih (morebitni pobotni ugovorih, zahtevek iz nasprotne tobe, vmesni ugotovitveni zahtevek, kumulirani zahtevki, zahtevki proti vsem sospornikom, ipd.)

DELNA SODBASodba o koliinskem delu zahtevka ali o enem izmed ve zahtevkov; e so samo nekateri z zreli za odloitev ali e je samo del zahtevka zrel ali e je zrel samo zahtevek iz T ali nasprotne T

*na predlog stranke ali po lastni presoji sodia

VMESNA SODBA

Sodba o kvalitativnem delu tobenega zahtevka, t.j. o podlagi oz. utemeljenosti: kadar je glede podlage stvar zrela za odloitev

po lastni presoji ali na predlog stranke

le pri dajatvenih zahtevkih na genus (315 ZPP)

ugotovitven izrek

uinek le v pravdi

DOPOLNILNA SODBA

Odloitev o prezrtem tobenem zahtevku ali delu tobenega zahtevka ( le na predlog stranke (rok: 15 D od prejema sodbe)

*lahko tudi brez nove glavne obravnave, e jo izda isti senat in je bil zahtevek zadosti obravnavan

SODBA NA PODLAGI PRIPOZNAVE

Dispozitivno ravnanje toenca z zahtevkom: toenec izjavi, da je tonikov zahtevek utemeljen. Brez nadaljnjega obravnavanja, razen v primeru 3. lena ZPP

Do izdaje sodbe je pripoznavo mogoe brez privolitve druge S preklicati!

S preveri procesne predpostavke, ne preverja pa dejanskega stanja in materialnega prava

* Pritobeni razlogi omejeni le zaradi bistvene kritve dolob procesa in napak volje

SODBA NA PODLAGI ODPOVEDI

Dispozitivno ravnanje tonika s tobenim zahtevkom

Ni potrebna privolitev druge stranke isti uinki kakor zavrnilna sodba!

Ni dovoljena v nasprotju s 3. lenom ZPP

Izjava o pripoznanju TZ je preklicljiva vse do izdajo sodbe

Pritobeni razlogi omejeni le bistvene kritve dolob pravdnega postopka in napake volje

ZAMUDNA SODBA

Sistem afirmativne litiskontestacije (pasivnost toenca = fikcija priznanja navedb tonika)Zaradi nevloitve odgovora na tobo v roku in:

Da je bila toba pravilno vroena

Da ne gre za zahtevek iz 3. lena ZPP

Da izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi (t.i. sklepnost tobe bistvo sklepnosti je to, da ko bi nekdo bral to tobo in bi pogledal zahtevek in dokaze, bi rekel: e je to res, je zahtevek utemeljen)

Da dejstva niso v nasprotju s predloenimi dokazi ali z notornimi dejstvi

* e toba ni sklepna sodie zahtevek zavrne (318. ZPP)

Temelj sodbe je fikcija priznanja tonikovih navedb in ne gre za ugotavljanja dejanskega stanja. Zoeni pritobeni razlogi: ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ampak le zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka in napane uporabe materialnega prava.*fikcija priznanja toenevih navedb je neizpodbojna

SODBA NA PODLAGI STANJA SPISA

e na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe. ( *Novost ZPP-D!

c) SODBE IN SKLEPI

S sodbo o utemeljenosti tobenega zahtevka Motenje posesti in plailni nalog sklep

Temeljno pravilo kdaj se s im odloa je, da vedno, kadar se ne odloi s sodbo, se odloi s sklepom!

2 vrsti sklepov:

Meritorni sklepi (o motenju posesti in plailnem nalogu) Procesni sklepiVsebina sklepaObrazloitev sklepa je zahtevana samo v dveh primerih:

kadar S zavrne predlog stranke e z njim odloi o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo

V drugih primerih sodie sklepov ne obrazlaga!3. Pravnomonost

Izkljuenost nadaljnih pravnih sredstev

Vezanost sodia in strank na vsebino odlobe

Naelo pravne varnosti! (nasprotje N materialne resnice in N zakonitosti)

* Le izredna pravna sredstva! roki ter taksativni razlogi!

a) ODLOBE, KI POSTANEJO PRAVNOMONE

Vse sodbe in meritorni sklepi (posestne motenjke in Pl.N) + sodba v delu o pobotnem ugovoru

Sodna poravnava (dispozitivno dejanje strank)

Konni sklepi (konec postopka) npr. sklep o zavrenju T in sklepi, s katerimi sodie nekaj naloi strankam (npr. sklep o strokih, ipd.)

* Ne tudi sklepi pravdnega vodstva!, sodie nanje ni vezano.

b) PODVRSTE PRAVNOMONOSTI

1. Formalna : neizpodbitnost odlobe z rednimi pravnimi sredstvi

2. Materialna : vezanost sodia in strank na vsebino sodne odlobe pozitivni izraz PN in prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) negativni izraz PN

* res iudicata negativna procesna predpostavka sodie na to pazi po uradni dolnostic) ZAETEK PRAVNOMONOSTI

1. Odloba I. st. S potekom pritobenega roka, e ni pritobe za zadnjo stranko, ki je prejela S e se stranke pritobi odpovedo ( z dne odpovedi pritobi

e stranka pritobo umakne ( z dne umika

2. Odloba II. st. Z izdajo sodbe na II. st.d) OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI

Glede zahtevkov iz T in nasprotne T o katerih je S odloilo O neodloenih Z ali delih Z PN ne nastopi PN zajema tudi odloitev o terjatvi, ugovarjani v pobot Odloitev preko ali mimo zahtevka (ultra vel extra petitum) ne postane PN

PN zajema le izrek odlobe! (ne dejanske ugotovitve, predhodna vpraanja (izj. vm. ugot. zaht.) in dejansko stanje sodbe! Odloitev o ugovorih ne postane pravnomona, RAZEN o pobotnem ugovoru!* Problemi identitete TZ ( procesna teorija po pravnomonosti zajema sporni predmet tudi razloge, na katerih temelji pravna interpretacija ( ekvavilenna teorija vsi konkretni dejanski stani enega abstraktnega dejanskega stana!

e) SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI

Vezanost na pravnomonost odlobe:

Sodie in stranke spora

Univerzalni nasledniki in singularni, kadar je pravica/stvar odsvojena med tekom pravde

Sosporniki intervenient oz. oseba, ki bi lahko nastopala kot enotni sospornik, vendar je toba ni zajela, ker ni bila nujni sospornik (proti str.interv. le v okviru int.efekta!)

Statusne odlobe (v statusnih sporih) uinkujejo erga omnes f) ASOVNE MEJE PRAVNOMONOSTI

pravnomonost zajema dejstva ob koncu postopka na I. st. (kasneja dejstva je mogoe uveljavljati v izvrilnem postopku z ugovorom ali s kasnejo tobo) pravnomonost preneha le, e je odloba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena ali spremenjena! zastaranje judikatne terjatve 10 let (356. OZ) ne odstrani vseh uinkov pravnomonosti, temve le pravico zahtevati izpolnitev!14. PRAVNA SREDSTVA (str. 309)Monost napak pri sojenju na 1.st. pri: ugotoviti dejanska stanja

uporabi materialnega prava

uporabi procesnih pravil in vodenju postopkaNamen PS: omogoi strankam pravilno in zakonito odlobo v konkretnem sporu + uveljaviti naelo zakonitosti in zagotoviti enotno sodno prakso.

Redna in izredna pravna sredstva

Redna proti nepravnomonim sodnim odlobam nadaljevanje postopka, izredna proti pravnomonim nov postopek

a) Redna PS:

pritoba zoper sodbo

pritoba zoper sklep

b) Izredna PS:

Revizija proti sodbi in sklepu (do 1977 redno pravno sredstvo)

Zahteva za varstvo zakonitosti

Toba za razveljavitev sodne poravnave

Obnova postopka

Toba za razveljavitev arbitrane odlobe

Znailnosti pravnih sredstev

Suspenzivnost (odloen nastop PN in izvrljivost) vedno pritoba zoper sodbo, ne vedno zoper sklep

Devolutivnost (odloa organ vije stopnje) nedevolutivna PS ugovor zoper plailni nalog, T za razveljavitev S poravnave, obnova postopka in T za razveljavitev arbitrane odlobe

Enostrankost/dvostranskost monost izjave 2 S o PS enostranska le pritoba zoper sklep

Reformatorinost in kasatorinost pooblastila vijega organa v naem pravu vedno reformatorina in kasatorina pooblastila

Dopustnost pravnih sredstev

PS je dopustno, e:

je v zakonu predvideno;

je pravoasno roki !;

ga je vloila upraviena oseba, ki se mu ni odpovedala ali ga umaknila odpoved in umik sta nepreklicna, pri rednih PS povzroita nastop PN;

e ima vlagatelj P interes S ki ni v celoti uspela ali e jo Z izrecno pooblaa npr. DT;

je popolno vsebuje vse z Z predpisane minimalne sestavine (npr. pri pritobi navedba izpodbijane sodbe in podpis vlonika)

1. Pritoba zoper sodbo (str. 313)Je redno, suspenzivno, devolutivno in dvostransko pravno sredstvo. Mona je zoper vsako sodbo na I.st. Upravieni pritoniki so: stranka

univerzalni naslednik in singularni, e je vstopil v pravdo

stranski intervenient, e ne nasprotuje stranki

sosporniki intervenient tudi proti volji stranke

Redni rok za vloitev je 15 dni; v motenjskih sporih, sporih manje vrednosti in gospodarskih sporih pa 8 dni od vroitve prepisa sodbe.

VSEBINA PRITOBE

navedba napadene sodbe (obligatorna sestavina)

pritobeni razlogi

izjava, da se izpodbija v celoti ali v delu

podpis pritonika (obligatorna sestavina)

e pritoba nima 1. ali 4. sestavin, bo toba zavrena!

PRITOBENI RAZLOGI (338.l. ZPP)

Sodba se sme izpodbijati:1. Zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka

Bistvene so le tiste, ki so vplivale ali bi mogle vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odlobe. Delijo se na absolutne bistvene in na relativne bistvene. Bistvenost se predpstavlja za absolutne bistvene, ki so natete taksativno v petnajstih alinejah, relativne bistvene pa so opredeljene z generalno klavzulo in pri teh mora stranka dokazovati relevanco (339/1 ZPP). Zaradi absolutnih bistvenih kritev je odloba absolutno neveljavna, pri relativnih pa se lahko izpodbija. Absolutne bistvene kritve tvorijo 3 skupine: kritev temeljnih nael CPP

kritev procesnih predpostavk

kritev pravil o sestavi in vsebini odlobe

Absolutne bistvene kritve (339/2 ZPP):

1. ce je bilo sodice nepravilno sestavljeno ali ce je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi; 2. e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izlocen (1. do 5. tocka prvega odstavka 70. clena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodica izlocen;3. ce je bilo odloceno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. clen); 4. ce je sodice odlocilo o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodice iste vrste ali sodice druge vrste, ali ce je na ugovor stranke v odlocbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odlocilo, da je krajevno pristojno; 5. ce je sodice na ugovor stranke, da gre za spor, glede katerega je bil sklenjen arbitrani dogovor, v odlocbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odlocilo, da je pristojno; 6. ce je sodice v nasprotju z dolocbami tega zakona oprlo svojo odlocbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. clena); 7. ce je sodice v nasprotju z dolocbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank; 8. ce kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vrocitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodicem; 9. ce je sodice v nasprotju z dolocbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek; 10. ce je sodice izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo; 11. ce se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali ce stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravicen zastopati, ali ce pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali ce zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali ce stranke ni zastopal pooblacenec v skladu z dolocbami tega zakona ali ce pooblacenec stranke ni imel pooblastila, razen ce je bila pravda oziroma ce so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 12. ce je bilo odloceno o zahtevku, o katerem e tece pravda ali o katerem je bilo e prej pravnomocno razsojeno ali o katerem je bila e sklenjena sodna poravnava; 13. ce je bila v nasprotju z zakonom izkljucena javnost glavne obravnave; 14. ce ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, ce je izrek sodbe nerazumljiv, ce nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali ce sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odlocilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; 15. ce je o odlocilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvocnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. 2. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja 340. ZPP: Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana, e je sodie kakno odloilno dejstvo napano ugotovilo oziroma e ga ni ugotovilo.

* Standard materialne resnice do stopnje preprianja !

V pritobi nova dejstva in dokazi le skladno z omejitvijo 286. lena ZPP

Sprememba tobe po zakljuku glavne obravnave ni dopustna !

Ne pobotnega ugovora v pritobi ! (337. ZPP)

3. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava

341. ZPP: Napana uporaba materialnega prava je podana, e sodie ni uporabilo dolob materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali e jih ni uporabilo pravilno.

Obstajajo 3 monosti:

uporaba nepravilnega pravila;

napana interpretacija pravilne norme;

napana subsumpcija dejanskega stanja pod pracvno normo

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tobenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae

SMV ne zaradi dejanskega stanja in relativnih bistvenih kritev CPP

POSTOPEK S PRITOBO Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno stranko. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje brez naroka. Izvod pravoasne, popolne in dovoljene pritobe vroi sodie prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodiu odgovor na pritobo.Prepozen odgovor na pritobo se ne upoteva. Ko dobi odgovor na pritobo ali ko se iztee rok za odgovor na pritobo, polje sodie prve stopnje pritobo in odgovor na pritobo, e je bil vloen, z vsemi spisi sodiu druge stopnje. e pritonik trdi, da so bile v postopku na prvi stopnji prekrene dolobe pravdnega postopka, da predsednik senata sodia prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritobi, ki se nanaajo na te kritve, po potrebi pa opravi tudi poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v pritobi resnine.

Nato se postopek nadaljuje na II.st. Ko prispejo spisi s pritobo k sodiu druge stopnje, sodnik poroevalec preizkusi, ali je pritoba pravoasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo lahko zavre s sklepom e sodnik poroevalec, e tega ni storil predsednik senata sodia prve stopnje.

e sodnik poroevalec pritobe ne zavre, pripravi poroilo za obravnavanje zadeve na pritobenem senatu (3 sodniki).

Sodie druge stopnje odloa o pritobi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odloitev v zadevi ni potrebna.

Sodie II.st. ima reformatorina in kasatorina pooblastila!OBRAVNAVA NA 2. STOPNJI

e senat sodia druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od e izvedenih dokazov pred sodiem druge stopnje (DVOM V DOKAZNO OCENO SODIA I. ST. !) ali e je bistvene kritve dolob pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoe odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. Sodie druge stopnje razpie obravnavo, tudi e je:

za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodie prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je stranka navedla v pritobi; za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodie prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je predlagala v pritobi.Sodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritobo; e pa se iz pritobe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.MEJE PREIZKUSA SODBE PRVE STOPNJE

Sodie druge stopnje preizkusi sodbo sodia prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritobi, pri tem pa pazi po uradni dolnosti na bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. toke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiem prve stopnje, ter 12. in 14. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev tobenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

ODLOBE SODIA II.ST. O PRITOBI1. Pritobo zavre s sklepom kot: prepozno, nepopolno ali nedovoljeno

2. Zavrne pritobo s sodbo kot neutemeljeno in potrdi odlobo sodie I.st.

3. Razveljavi sodbo I.st. s sklepom in vrne zadevo v ponovno sojenje ali jo odstopi pristojnemu sodiu

4. Razveljavi sodbo I.st. s sklepom in tobo zavre

5. Spremeni sodbo I.st.:

kadar ugotovi drugano dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodia prve stopnje oziroma kadar odpravi kritve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem; - dejansko stanje

e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave pri, ogledne predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze, njegova odloba pa se opira samo na te dokaze; - posredni dokazi

e sodie prve stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav pri, oglednih predmetov, ki so v spisu, in posredno izvedenih dokazov, stranke pa so imele monost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiem prve stopnje; - posredni dokazi

e je sodia prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva; - indici

e meni, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodie prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo; - samo materialno pravo !

e je odpravilo kritev dolob pravdnega postopka

Prepoved reformatio in peius (sprememba v kodo pritonika)! e se ni pritoila tudi druga stranka

2. Pritoba zoper sklep (str. 325)Je dovoljena, e zakon ne doloa izrecno, da ni dovoljena: kadar ni posebne pritobe, se uveljavlja samo v protibi zoper konno odlobo (sodbo ali sklep)

pravoasna pritoba je suspenzivna, e ni drugae doloeno. e zoper sklep ni posebne pritobe se lahko takoj izvri!

Sodie II. st.:

1. zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno;

2. zavrne pritobo kot neutemeljeno;

3. ugodi pritobi in sklep spremeni

4. razveljavi in vrne zadevo po potrebi v nov postopek

3. Revizija proti sodbi (str. 327)Je izredno, nesuspenzivno, devolutivno in dvostransko pravno sredstvo proti pravnomonim odlobam II.st. VS ima kasatorina in revizijska pooblastila.Gre za omejeno pravno sredstvo samo proti nekaterim PN odlobam in samo iz nekaterih razlogov! (*stroja omejitev ZPP-D)

Njen osrednji namen je dosei pravilno in zakonito sodno odlobo.DOVOLJENA IN DOPUENA REVIZIJA (ZPP-D)

Zoper pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vloijo revizijo v 30 dneh od vroitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vroitvi sklepa vrhovnega sodia o dopustitvi revizije (dopuena revizija).

Revizija je dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

e revizija po prejnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, e jo v skladu s 367.a lenom ZPP dopusti sodie (dopuena revizija).

e zakon doloa, da revizije ni ali e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe ne presega 2.000 eurov, sodie revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejnjo dolobo lahko sodie revizijo dopusti, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov.

367.a len ZPP dopuena revizija

Sodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodie dopusti revizijo zlasti v primerih:

e gre za pravno vpraanje, glede katerega odloitev sodia druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodia, ali

e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodia ni, e zlasti, e sodna praksa vijih sodi ni enotna, ali

e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodia ni enotna.

O dopustitvi revizije odloi vrhovno sodie na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. PREDLOG ZA DOPUSTITEV REVIZIJE

1. Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vroitvi pravnomone sodbe sodia druge stopnje.

2. Predlog za dopustitev revizije se vloi pri vrhovnem sodiu.

3. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priloiti izvod pravnomone sodbe sodia druge stopnje, lahko pa priloi tudi izvod sodbe sodia prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kritev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje.

4. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natanno in konkretno navesti sporno pravno vpraanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekreno, okoliine, ki kaejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloiti, zakaj je sodie druge stopnje to vpraanje reilo nezakonito; zatrjevane kritve postopka mora opisati natanno in konkretno, na enak nain pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodia, od katere naj bi odloitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. e se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodia, mora navesti opravilne tevilke zadev, kopije sodnih odlob sodi druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predloiti.

6. e stranka ne ravna po tretjem, etrtem in petem odstavku tega lena, se predlog za dopustitev revizije zavre.

ODLOANJE O PREDLOGU ZA DOPUSTITEV REVIZIJE O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloa senat treh sodnikov vrhovnega sodia.

Za obrazloitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadoa, da se sodie splono sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a lena ZPP ustavne pritobe! V sklepu o dopustitvi revizije sodie navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vpraanj se revizija dovoli. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep, da revizija ni dopustna, ni pritobe.

Revizija se lahko vloi:

1. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opraviti (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena) ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena);

2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. lena tega zakona v postopku pred sodiem druge stopnje- e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi

3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

MEJE PREIZKUSA REVIZIJE

Revizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuene revizije sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpraanj, glede katerih je bila revizija dopuena. Nikoli zaradi dejanskega stanja !

Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, e se nanaajo na bistvene kritve dolob pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloi revizija.

e ugotovi bistveno kritev dolob pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. lena ZPP, zaradi katerih je dopustna revizija, razen kritev iz drugega in tretjega odstavka tega lena, revizijsko sodie s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia druge stopnje in sodia prve stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodia prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodiu.

e ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ugodi revizijsko sodie s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. e ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi revizijsko sodie s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia prve in druge stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu prve oziroma druge stopnje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti (str. 333)Zoper pravnomono sodno odlobo lahko vloi dravno toilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloi le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije + pod pogoji za dopustitev revizije!

Rok za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti se teje:

1. zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vloena pritoba - od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s pritobo;

2. zoper odlobo, izdano na drugi stopnji, zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vloena - od dneva, ko je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje.

Zoper sodno odlobo iz etrtega odstavka tega lena, izdano na drugi stopnji, zoper katero so stranke vloile revizijo, lahko vloi dravno toilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vroena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vroena prej.

RAZLOGI

Dravno toilstvo lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti:

1. zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. lena ZPP, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodie prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena), ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena);

2. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Dravno toilstvo ne more vloiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Obnova postopka (str. 337)1. e je pri izdaji odlobe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen;

2. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem;

3. e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 142. lenu tega zakona, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot est mesecev;

4. e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena;

5. e se opira sodna odloba na krivo izpovedbo prie ali izvedenca;

6. e se opira sodna odloba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnina vsebina;

7. e je prilo do sodne odlobe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega;