OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar … · 2019. 2. 22. · Regionalna...

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar 2019 – 231

ORIGINALNI IN ORIGINALOM ENAKOVREDNITRAKOVI, TONERJI IN KARTUŠESERVIS PRINTERJEV

Kuhamo s ščepcemljubezni in domišljije.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Print Ready Add edit2.pdf 3/12/2018 2:17:35 AM

KRILAd.o.o.

KRILA d.o.o.

ključi za avto in dom


Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk

Brušenje: dleta, noži, škarje...

Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 031 18 48gsm: 031 756 001








• dovozi • klančine • stopnice • terase

TALJENJE SNEGA IN LEDUNA ZUNANJIH POVRŠINAH

PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA

OGREVAM.SI

Poslovna cona Komenda

45let

tel.01 834 15 [email protected]

KAMNIK - DOMŽALE - MENGEŠ - TRZIN IN OKOLICA

ZELO UGODNO, hiter odzivni čas!

www.taxialma.si

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji, blazine...

izdelava po meriizdelava po meri




ww

w.

ww

w.4

3

2

5




ww

w.

ww

w.

ww

w.

ww

w.




ww

w.

ww

w.

Oglasa

AC Lovše d.o.o.Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil TOYOTA.

DomžaleJarška cesta 11(01) 777-77-77

KranjCesta Staneta Žagarja 65b(04) 777-77-77

10 LET JAMSTVANA HIBRIDNO BATERIJO EKO SUBVENCIJA

www.aclovse.si

2Modre novice Februar 2019

25.1. 22.2. 22.3. 19.4. 17.5. 14.6. 5.7. 19.9. 18.10. 22.11. 13.12.30.8.

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka izide 22. marca 2019Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Aco Kramar, Andrej Žalar, Iris Kline Arih, Barbara Kopač – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana-Polje – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

e: [email protected], t: 01 839 64 00

Kaj izbrati, kaj pisati?Besede prazne, puhle in visokoletečeo čisti poeziji, ki nas v srcu bolnem peče.Ki nas ne pusti hladnih, bahavih,samopašnih,temveč daje nam uteho vsaj v dnevih strašnih.

Ali pesniti kar sam?O objemu, stisku rok in nasmehu,o ljudeh, ki nas v temnih dneh prepuščajo v grehu.Ki vzbuja strah, nemoč,samoto in nemir,in tako postane gnilo za naš notranji prezir.

Kaj pa, če bi dvignil glavo?Visoko, mogočno potem hodil okrog,mimo vas, vas in vas ter vas,navadnih,v porog in posmeh služili bi mi vi,le tisti iskreni začutili, da trpim, in bi šli.

Raje molčal bom, kajne?Moč besed je neizpeta, a hkrati kot napuh prekleta,revnim vzema, lačne lakoti, bogatemu le da zaleta,ko ima jo, je ne vrne, niti ne deli,še več jo grabi,lakomno si baše v usta, žepe in za pas,jih ne obrabi.

Taka je usoda moja, žalostna in kdaj sramotna,ognja polna, a tako slabotna.

Modre novice

France Prešeren: PohárköszöntõPrevod: Tandori Dezsõ

Éljenek mind a népek, kik várják a nagy napot, mely a földkerekségnek hoz békésebb virradatot? Mennyi rab lesz szabad és jó szomszéd a nap alatt!

Zanimivo je brati ali peti Zdravljico v tujih jezikih. Priporočam vam, da najdete še kakšno bolj eksotično jezikovno varianto, kot je zgornja madžarska. Sicer pa takole pravi zakon: Himna RS je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.Predstavljam si, da ste prav vsi v letošnjem tednu kulturnega praznika v živo slišali izvedbo slovenske himne (po tv ne velja!). Sam sem jo trikrat: prvič v klavirski izvedbi, dvakrat pa v izvedbi mešanega zbora, a med seboj zelo različni. Če je bila prva čisto korektno izvedena, je v drugi bilo kar nekaj težav. Morda zato, ker je šlo še za nikoli slišano priredbo, ob kateri smo se poslušalci le nemo spogledovali. Začelo se je nekoliko zgrešeno, saj je bilo treba po nekaj odpetih tonih petje ustaviti, dati še enkrat intonacijo in začeti še enkrat. Pri himni se začetek ni izšel? Drži, a pustimo to. Vse bolj se mi ob inflaciji himne ob 8. februarju poraja vprašanje, zakaj se ne izvaja bolj pogosto, zakaj le ob "zapovedanih" praznikih? Kakor mi amerikanizacija naše družbe ni prav po godu, mi je ameriška navada, da se na vseh športnih in drugih dogodkih izvede himna, zelo blizu. V Sloveniji je to,razen na reprezentančnih nivojih, bolj redkost kot pravilo. Bi pa vse skupaj pridobilo na večjem pomenu dogodka, posledično pa tudi pri naši zavesti domovinskosti, ki si jo vse družbene in politične pore tako želijo izboljšati. Pri samih izvedbah pa bi bil križ, vem. Kot po tekočem traku bi bili priča variantam, ki niso niti blizu zgoraj navedenemu zakonu: od slabih posnetkov do živih izvedb, od Damjana Murka do opernih pevcev. A verjamem, da se da pravi način izvedbe primerno razširiti in osveščati. Tudi sam sem s svojim vokalom pripravljen pomagati. Tega res še nisem počel, bilo bi mi v čast, tako da kar pogumno, ponudbe lahko sporočite na naše uredništvo. Ne pozabite pa seveda na primeren honorar. Naj silnemu občestvu našega bralstva razodenem, da ne odstopam od svoje tarife za takšno storitev, ki znaša 60 min/h.

Poezija

Na naslovnici delo Tima Pezdirja (OŠ Roje) z naslovom Hiše mojega mesta (Flerin).

Uvodnik

MODRA ISKRICADolgo je življenje, če je popolno. Po njegovih dejanjih ga moramo meriti, ne pa po času. Zato hvalimo in štejmo med srečne tistega, ki je dobro uporabil svoj čas, pa naj je bil še tako kratek.

Seneka

3 Modre noviceFebruar 2019

Na kratko

Štefan Šubic in podobarska razstavaDomžale • Štefan Šubic s Poljan nad Škofjo Loko se je od nekdaj navdu-ševal nad podobarstvom. Gre za vejo umetnosti, ki temelji na izdelova-nju kipov in rezbarij za namene okrasitve cerkva.

Tako Štefan kot tudi njegovih pet sinov se obrti niso lotevali zgolj doma, temveč so svoje veščine uporabili za krašenje tudi mnogih evropskih cerkva. Tedaj je bil glavni vir medsebojnih stikov dopisovanje. Prav omenjena pisma pa so Maruši Košir predstavljala osnovo za pisanje monografije Dom slikarjev Šubic, pisma pripovedujejo, v kateri skozi pisma šestih ključnih avtorjev pred-stavlja njihovo zgodbo.

Odprtje podobarske razstave je v začetku meseca potekalo v prostorih pri-ljubljene Menačenkove domačije, kjer bodo omenjena dela na voljo za ogled do 26. februarja. Osnovno strukturo razstave je tudi tokrat pripravila kustosi-nja Katarina Rus Krušelj, samo razstavo pa je ponovno postavil Roman Kos. Pri urejanju in postavitvi je sodelovala tudi vsestranska zbirateljica in profeso-rica filozofije in pedagogike Iva Podlipnik, dogodka pa sta se udeležili tudi di-rektorica Zavoda Poljanska dolina Lucija Kavčič ter avtorica zgoraj omenjene monografije Maruša Košir.

Katarina Rus Krušelj je izpostavila, da je cerkveno podobarstvo devetnaj-stega stoletja v podeželskih in mestnih delavnicah združevalo vse umetno-stne vrste, tako arhitekturo in rezbarstvo kot tudi oltarne podobe in pozlatar-stvo. V družinsko obrt družine Šubic so bili vpeti vsi, poleg očeta in sinov tudi širše sorodstvo. Tako je iz družinske veje izšlo kar šestnajst umetnikov, čemur se je še danes moč čuditi, saj je bila tovrstna obrt tedaj izredno zahtevno delo. Šubičeva dela lahko najdemo po vsej Sloveniji, središče njegovega ustvarjanja pa je bila cerkev na Poljanah.

Omenjena razstava je širšemu občinstvu prvič predstavila izvirna dela, tako risbe in skice kot tudi poglobljene študije Štefana Šubica, njegovih sinov in nekaterih učencev, ki gojijo tradicijo slikarskih in rokodelskih veščin. Kul-turni program sta na odprtju razstave popestrili še glasbenici Ivona in Sofija Lederer iz Glasbene šole Domžale, za žlahtno kapljico pa je tudi tokrat poskr-bela Vinska klet Vidmar.

Na Prešerna dan so na Menačenkovi domačiji ponudili tudi voden ogled po razstavi, kjer je še nekaj svojega znanja ponovno predala Iva Podlipnik.

Barbara Kopač

Manjkajoči del mengeške obvoznice bodo začeli graditi marcaMengeš • Po skoraj treh letih pogovorov, usklajevanj, pa tudi zapletov bo izbrani izvajalec, Gorenjska gradbena družba Kranj, marca vendarle začel z gradnjo manjkajočega dela mengeške obvoznice.

Skorajšnjega začetka gradnje se je razveselil tudi župan Franc Jerič: »Po vseh letih prizadevanj, prerekanj, dogovorov in pogovorov smo prišli do toč-ke, ko lahko rečemo, da se je vložen trud poplačal. Številne neprespane noči in razlogi, zakaj ne, so prav gotovo najbolj zaznamovale prebivalce, ki živijo ob glavni cesti. Čeprav bi si vsi želeli, da bi se gradnja začela veliko prej, pa smo zadovoljni, da se bo v marcu začelo graditi.«

1720-metrski odsek manjkajočega dela obvoznice v Mengšu naj bi bil zgrajen v desetih mesecih. V okviru projekta bosta pri naselju Topole urejeni avtobusni postajališči in pešpot do naselja. Na določenih odsekih bo obvo-znica zavarovana tudi s protihrupnimi ograjami. Izvajalci menijo, da sama gradnja ne bo vplivala na promet v občini; delne zapore so predvidene samo v delu, kjer se bo zgrajeni del obvoznice navezal na ostoječo cesto v Topolah.

»Možne bodo tudi kratkotrajne popolne zapore glavne ceste,« je še pojasnil direktor Gorenjske gradbene družbe Kranj Stanislav Remic.

Ob stoletnici združili moči in izdali zbornikDomžale • V letošnjem letu čebelarska društva Dolsko, Domžale, Krti-na Dob, Lukovica in Moravče praznujejo stoletnico organiziranega če-belarjenja. Ob tej priložnosti so združili moči in izdali zbornik, natanko 100 let po ustanovitvi, 9. marca, pa pripravljajo še strokovni simpozij in proslavo.

»Ustanovitev Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj 9. marca 1919, ki se je nato imenovala Čebelarska podružnica Krtina, predstavlja mejnik v zgodovini organiziranega čebelarjenja na tem prostoru, saj so se takrat če-belarji prvič zares množično vključili v čebelarsko organizacijo, s čimer se je pričelo kontinuirano organizacijsko in izobraževalno delo na tem področju ter poteka še vse do današnjih dni. Organizacijske oblike in obseg so se v ka-snejših letih spremenili, temelji za vse nadaljnje podružnice, družine in dru-štva pa so bili postavljeni prav tistega daljnega 9. marca 1919 pri Slaparju v Lukovici. Iz te podružnice so nastala vsa današnja čebelarska društva v okoli-ci: Domžale, Dolsko, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, predstavniki vseh petih čebelarskih društev pa so sklenili, da bodo to obletnico praznovali skupaj in bodo v počastitev tega jubileja izdali spominsko monografijo, ki bo predsta-vila zgodovino čebelarstva na tem območju,« je na predstavitvi zbornika poja-snil Ine Peregrin Stegnar, predsednik odbora za pripravo stoletnice nekdanje Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj, in poudaril, da so se ravno zaradi okrogle obletnice čebelarji s tega območja še bolj spoznali, začeli še bolj so-delovati, izmenjavati izkušnje in dobre prakse.

V monografiji, katere glavni urednik je Blaž Otrin, je predstavljena zgodo-vina vseh petih društev, dodan je seznam vseh članov, opisan je začetek gra-dnje Čebelarskega centra Slovenije v Brdu pri Lukovici, kot posebno vrednost knjige pa avtorji izpostavljajo fotografije čebelnjakov članov društev: »Na njih so razvidni delavnost, ponos, veselje in estetski čut današnjih čebelarjev ter so gotovo dragocen pomnik današnjega trenutka za bodoče rodove. Zbornik prikazuje del bogatega čebelarskega mozaika in želi biti zahvala vsem dose-danjim čebelarjem, pomnik današnjega trenutka in navdih za razvoj v priho-dnosti.«

Davčno svetovanjeUrejanje rezidentskega statusaPrijava prihodkov prejetih v tujiniZastopanje v davčnih postopkihPoslovno svetovanjeCelovite računovodske storitve


Na kratko

V našem natečaju zmagala slika Tima Pezdirja iz OŠ RojeJanuarja smo vse osnovne šole v regiji (Kamnik, Domžale, Men-geš, Trzin in Komenda) povabili k sodelovanju v ustvarjalno-likov-nem natečaju Modrih novic. Odzvale so se OŠ Frana Albrehta – PŠ Tunjice, OŠ Roje, OŠ Rodica, OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Preserje pri Radomljah.

Komisija je kot najboljšo izbrala sliko Tima Pezdirja (OŠ Roje), ki si jo lahko ogledate na tokratni naslovnici, sicer pa bodo v letošnjem letu na naslovnici naše revije objavljene še slike naslednjih avtorjev: Klara Bre-žnjak (PŠ Tunjice), Zala Peček, Marko Lukič, Bojan Vuk (vsi trije OŠ Roje), Luka Lenarčič, Tijan Geci (oba OŠ Rodica), Nejc Štok, Ela Matoh, Aljaž Bajec (vsi trije OŠ Marije Vere), Špela Herga in Breda Šketa, Anja Možina (vse tri OŠ Preserje pri Radomljah). Natečaj je nagraden, zato bomo vsem petim sodelujočim šolam podelili simbolična darila. O nagradah in prevzemu bomo šole obvestili z dopisom.

Dvakrat dobrodelniKamnik, Moravče • Člani skupine Bojsi so skupaj z glasbenimi pri-jatelji pripravili kar dva koncerta z dobrodelno noto. Prvi je bil v Kamniku, drugi v Moravčah, na obeh skupaj pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali 971,21 evra.

»Stopimo skupaj in pomagajmo družinam v stiski, skupaj lahko nare-dimo veliko. Naj že začetek leta obarvamo v bolj svetle barve ljudem, ki to resnično potrebujejo,« so vabili člani skupine Bojsi na dobrodelna kon-certa konec januarja. Odzvalo se je veliko ljudi in skupaj so zbrali 971,21 evra za Anino zvezdico Kamnik. Kot je za Modre novice povedala Eva Cocej, vodja Anine zvezdice Kamnik, bodo s tem denarjem lahko pomagali 20 po-moči potrebnim družinam. »Take projekte močno pozdravljam in si želim, da bi jih bilo več,« zaključuje Eva.

Dan ozaveščanja o downovem sindromuKamnik • V okviru delovne sobote so na kamniški Osnovni šoli Mari-je Vere pripravili Čarobni dan s knjigo, ki je bil namenjen sprejema-nju drugačnosti in predvsem ozaveščanju o downovem sindromu. Vse skupaj so združili tudi z medgeneracijskim sodelovanjem.

Nekaj starejših učencev je obiskalo učence 1. in 2. triletja ter z njimi preživelo eno šolsko uro. Zanje so pripravili predavanje o downovem sin-dromu in prebrali knjigo Mire Dobravec V Klari je nekaj več (tudi en majhen kromosom). Učenci 8. in 9. razreda, ki so sodelovali na tekmovanju za Can-karjevo priznanje, so za učence 3. triletja pripravili predstavitev knjige Kit na plaži Vinka Möderndorferja, ki govori o dekletu, ki ima brata z downo-vim sindromom.

V šolski knjižnici je 23-letni Jaka Blejc, ki ima downov sindrom, v pogo-voru s specialno pedagoginjo Katarino Kesič Dimic učencem 8. in 9. razre-da predstavil svoj svet in življenje. Med gledanjem fotografij jih je popeljal po svojih izletih, popotovanjih, na katere se skupaj z očetom odpravi tudi na motorju, in razložil nekaj več o svojem delu v domžalski Naši trgovin'ci, trgovini z oblačili in izdelki iz druge roke, ki v okviru socialnega podjetja Verjamem vate zaposluje ljudi s posebnimi potrebami. Jaka, ki se z začu-denimi pogledi, ki jih je velikokrat deležen, ne obremenjuje preveč, nam je zaupal, da je doživel tudi kakšne neprijetne situacije, ob katerih mu je bilo hudo. Ob takih trenutkih se usede in svoje občutke prenese na papir. »Moj svet, v katerem živim, je tak kot svet vsakega človeka. Prav tako po-trebujem hrano, spanec, obleko, osnovne človekove potrebe, predvsem pa je pomembno razumevanje, prijaznost in ljubeznivost ljudi. Lahko sem sit in imam dobro obleko, a ko grem po ulici in slišim besedo – kaj pa ta dela tukaj – me to zaboli. Ta človek me ne pozna, ampak si vzame pravico, da me sodi na podlagi mojega videza. On ne ve, da jaz tega njemu ne bi rekel nikoli, saj mi je prijaznost pomembnejša. Mi z downovim sindromom potrebujemo in dajemo predvsem ljubezen in prijaznost,« je Jaka napisal o tem, kaj potrebujejo ljudje z downovim sindromom, in se s svojo odpr-tostjo, iskrenostjo in uglajenostjo dotaknil prav vseh.

Po literarnem delu so si učenci 1. in 2. triletja ogledali risanko Khumba, ki govori o zebri, ki se rodi s polovico prog, 3. triletja pa španski film Jaz bi tudi, v katerem igra španski igralec z downovim sindromom Pablo Pineda.

Čarobni dan s knjigo se je zaključil s prireditvijo ob kulturnem prazni-ku, na kateri so se spomnili letošnje 170-letnice Prešernove smrti. Prav posebni gostje na prireditvi so bili glasbeniki z downovim sindromom iz skupine Strune, ki so zaigrali na zanje prirejene citre, skupaj z njimi pa sta zapela tudi šolski otroški in mladinski pevski zbor.

Novi zemljevid pohodniških poti v dolini Kamniške BistriceKamnik • V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik so izdali zemljevid pohodniških poti v dolini Kamniške Bistrice, ki so ga že pohvalili obiskovalci osrednjega slovenskega turističnega sejma Natour Alpe-Adria, nedvomno pa se ga bodo razveselili tudi doma-čini. Zemljevid je na voljo na osrednji TIC točki na Glavnem trgu v Kamniku.

»Kamnik je tudi aktivna zelena destinacija. Obiskovalci osrednje TIC točke in tudi agencije ter posamezniki na sejmih veliko sprašujejo po pohodništvu. Zato smo se odločili, da izdamo zemljevid z orisanimi po-hodniškimi potmi. Vsebino so pripravili zaposleni na oddelku turizem na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, zasnova pa je delo Krešimirja Keresteša iz MapDesign, kartografski studio d.o.o.,« je za Modre novice po-vedal Samo Trtnik iz kamniškega Zavoda za turizem, šport in kulturo ter pojasnil, da so se pri pripravi zemljevida osredotočili na pohodniške poti, ki vsebujejo naravne ali kulturne znamenitosti, ter tiste, po katerih obi-skovalci osrednje TIC točke v Kamniku najpogosteje sprašujejo. Tako je na zemljevidu sedem poti: Koželjeva pot do Doma v Kamniški Bistrici, pot do Slapa Orglice, do treh balvanov v Kamniški Bistrici, do Spominskega par-ka, do Rokovnjaških lukenj ter tudi poti na Sv. Primož in na Kamniški vrh. Vsaka pot je označena na zemljevidu in tudi tematsko opisana ter orisana s stopnjo težavnosti, dolžino, višinsko razliko in okvirnim časom prihoda na cilj. Na zemljevidu so označena tudi parkirišča, prenočišča in gostilne, ki ponujajo jedi blagovne znamke Okusi Kamnika.


Na kratko

Kako bit óčeš poet in ti pretežko je v prsih nosít al pekel, al nebo!Trzin • Tudi letošnje trzinsko slavje ob obeležitvi Prešernovega dne ni razočaralo. Večer je odprl ženski pevski zbor Trzinke, ki je s slo-vensko himno prebudil dvorano, nato pa jo je nekdanji trzinski žu-pan in prejšnji minister za kulturo Tone Peršak z zanosom povedel do spoznanja, da smo Slovenci res velik narod. Ne le, ker so našo zgodovino oblikovali junaki, začenši s Primožem Trubarjem, Valen-tinom Vodnikom, Antonom Tomažem Linhartom, Rudolfom Mai-strom in drugimi, temveč ker sodobnost in prihodnost ustvarjamo samozavestno in s pokončno držo. V svojem nagovoru je vseskozi izpostavljal, da kultura ustvarja in ohranja zavest naroda in da ta ne more obstajati brez le-te, četudi ima vse ostale konstitutivne ele-mente (ozemlje, jezik in prebivalstvo).

Četudi je Janez Bleiweis nekdaj trdil, da je slovenski jezik primeren predvsem za pogovorno rabo, za sporazumevanje v domačem okolju, je razvoj slovenske jezikovne kulture dokazal prav nasprotno. Da bi se jezik namreč razvijal in napredoval, mora ta razvoj potekati na vseh ravneh – ne zgolj na poljudnoznanstveni, temveč tudi na strokovni ravni. In danes slovenski jezik na odru zveni enako dobro kot tedaj nemški ali francoski, kot danes, denimo, angleščina ali ruščina, kot so s pesmima Hišica draga domača in Slovenec sem dokazale tudi pevke ženskega pevskega zbora Trzinke, zatem pa še izjemne recitatorke, ki so dogodku primerno občin-stvu predale nekaj Prešernovih lirskih besedil. Jelka Moravec je z nami podelila usodo Andreja Smoleta, Olga Stopar se je dotaknila Nezakonske matere, Helena Ogorelec pa je gledalcem približala besedili Memento mori in Pevcu.

Za glasbeno ozadje sta poskrbela mlada glasbenika iz glasbene šole Lartko. Rebeka Košir je odlična kitaristka, ki poje tudi v pevskem zboru, hkrati pa je izredno dejavna tudi v šolskem orkestru. Tokrat nas je nav-dušila z izvedbo skladbe Scotta Joplina The Entertainer. Pridružil se ji je mladi Matic Jeraj, umetnik na diatonični harmoniki, s katero sta eno že več let. Razveselil nas je s prvovrstno izvedbo pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje. Da je izreden harmonikar, pričajo tudi števila priznanja, državna in mednarodna, med drugim tudi trije zlati avseniki. Slovesnost pa z njunim nastopom še ni bila zaključena. Za večeru primerno slovo je poskrbel vse-stranski glasbenik Anže Šuštar, ki je s pesmimi Zakaj tajiš, Ko mene več ne bo in Solinar slovesnemu dogodku še dodal ustrezne globine.

Barbara Kopač

Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v MengšuMengeš • Slovesni večer ob kulturnem prazniku je v Mengšu odprla Mengeška godba, za nadaljevanje glasbene tradicije pa je poskrbel orkester Mihaelove strunice, ki je ustvaril nadvse primerno vzdušje za nadaljnji potek kulturno obarvanega programa. Kot povsod je tudi tu prvo točko večera predstavljala slovenska himna, s katero se niso poklonili zgolj Prešernu, temveč celotnemu slovenskemu

narodu. Konec koncev na Prešerna dan ne slavimo zgolj dela in ži-vljenja največjega slovenskega pesnika, temveč slovensko kulturo nasploh.

Nadalje je rdečo nit programa povzela pripoved o Valentinu Vodniku, novinarju, jezikoslovcu, frančiškanu, prevajalcu in pesniku, ki se je vsesko-zi boril za razvoj slovenske besede. Kot časnikar je vodil Lublanske novi-ce, pisal pesmi, hkrati pa pri pisanju vzpodbujal in usmerjal tudi samega Prešerna. Tega je v otroštvu oče želel preusmeriti v kmetijsko dejavnost, medtem ko se je mama borila za to, da bi se izobrazil in postal duhovnik. Kot je vsem znano, ga je pot speljala v pravniške vode in četudi je pravniški izpit opravil s težavo, je bil menda hvalevreden pravnik, ki svojih načel ni zapustil niti tedaj, ko bi ga ta lahko stala zmage v primeru. Enakih nazorov je bil pri pisanju pesmi, kar je šlo v nos marsikomu, med drugim tudi Jer-neju Kopitarju. Kopitar je bil tedaj namreč kot dvorni bibliotekar in cenzor velika avtoriteta in ko je zaustavil objavo Prešernovih del, je imelo to ve-liko težo. Morda je bila prav Kopitarjeva cenzura tista, ki je bila kriva, da je veliki pesnik pesnitve za nekaj časa tudi odložil in tako slovenstvo gotovo prikrajšal za marsikatero kakovostno delo.

Kulturni večer pa se ni oprl zgolj na delovanje Vodnika in Prešerna, temveč je omenjal tudi položaj slovenskega jezika danes. Ta ne predsta-vlja zgolj konstitutivnega elementa naroda, temveč ima tudi povezovalno vlogo in ideološki pomen. Jezik je imel za Slovence od nekdaj poseben pomen, zato je ob praznovanju kulturnega dne še toliko bolj izpostavljen. Redkokatera država namreč sploh praznuje kulturni dan, redkokje je to dela prost dan, še redkeje pa so obeležitve takšnega obsega kot pri nas.

Za češnjico na vrhu smetane je poskrbel vsestranski gledališki in film-ski igralec Pavle Ravnohrib, ki mu je Prešeren nadvse blizu. Poleg tega, da ga izredno časti in spoštuje kot avtorja pesniške besede, ga je upodobil tako v filmski različici kot tudi v nadaljevanki. Njegovo poznavanje Pre-šernovih del je zato obsežno in poglobljeno, s čimer je resnično navdušil poslušalstvo. Njegova recitacija Zdravljice je pustila močan vtis.

Ob zaključku večera so bila podeljena še posebna priznanja za različ-ne doprinose k razvoju kulture. Te so iz rok predsednice Zveze kulturnih društev občine Mengeš Nataše Vrhovnik Jerič prejeli Helena Testen, ki si je srebrno priznanje prislužila kot izredno dejavna članica Likovnega dru-štva Mengeš, Meta Golob, ki je zlato priznanje prejela za svoje delovanje kot sopranistka v Mešanem pevskem zboru Svoboda Mengeš, ter Pavel Veider, ki je prejel Listino Zveze kulturnih društev občine Mengeš za foto-grafski prispevek k ohranjanju zgodovine in delovanju društva.

Barbara Kopač

Domovina, ne beži, ostani pri meniKamnik • Veličasten program kamniške prireditve v počastitev kultur-nega praznika so pripravili dijaki in profesorji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik.

Že lanski gledališko-glasbeni recital je navdušil, tako da so bila pričakovanja velika tudi letos. Dijaki jih niso zgolj upravičili, temveč še nadgradili, in stoje-če ovacije publike v Domu kulture Kamnik so bile več kot zaslužene. Osrednja


Na kratko

Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka, [email protected]

• 080 87 74MODRA ŠTEVILKA

vrhunska okna, vrata, senčila,

protivlomna in alu vhodna vrata

slik

a je

sim

bol

ična

Okna in vrataVeka Ineo 76VELIKA PONUDBAPVC, PVC/ALU,ALU OKEN, VRATTER SENČIL

BREZPLAČNA IZMERA!

tema prireditve je bil odhod od doma in zapuščanje domačega kraja. V kulturno umetniškem programu z naslovom Domovina, ne beži, ostani pri meni, je ob-činstvo spoznalo dijaško interpretacijo poezije Otona Župančiča, Mileta Klopči-ča in Franceta Prešerna ter prozo Ivana Cankarja. Dijaki so to literarno umetnost interpretirali z besedno, glasbeno in gibalno izpovedjo.

Bernarda Trstenjak, ravnateljica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, dr. Tomaž Simetinger, direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, in Matej Slapar, župan občine Kamnik, so vsi trije v svojih govorih poudarili, da ima kultura neizmerno moč in vpliv na preživetje majhnega naroda, kot je slovenski. Vendar je posameznikovo dojemanje kulture in umetnosti tudi zelo intimno. »Umetnost nas nenehno izprašuje, se nam kaže, nas graja in nas postavlja v ne-lagodne položaje, nas ziba v lepoti ali poskuša izreči stvari, ki jih drugi mediji ne znajo ali ne zmorejo,« je med drugim dejal dr. Simetinger in ravno ves ta vrtiljak vlog umetnosti je rahločuten gledalec lahko občutil v Kamniku na predvečer kulturnega praznika.

Kulturni praznik v občini DomžaleDomžale • Verjetno ste bili ob pogledu na koledar ob letošnjem kultur-nem prazniku zelo zadovoljni, saj je dela prost dan padel na petek. Šele potem ste morda razmišljali o pomenu praznika in prireditvah ter do-godkih, ki se jih v spremljajočih dneh 8. februarja lahko udeležite. V obči-ni Domžale je bilo možnosti za kulturno preživljanje res veliko, udeležili smo se jih kar nekaj.

Najprej je v Kulturnem domu Franca Bernika občina Domžale praznovala s programom pevke in pripovedovalke Ljobe Jenče in pianista Jureta Goruča-na. Slavnostni govor je imela predsednica Godbe Domžale Ana Pavlič in med drugim opozorila, da najstarejše domžalsko kulturno društvo letos praznuje kar 135 let delovanja. Polna dvorana je bila priča zanimivemu zgodovinskemu prerezu ljudske pesmi iz lokalnega okolja in sodobnejši upodobitvi. Prav na kul-turni dan je v Slamnikarskem muzeju potekala proslava, ki jo je organizirala Zve-za kulturnih društev Domžale. Nastopili so Katarina Kozjek (violončelo) in Teja Komar (klavir), recitator Luka Štiftar in Domžalski komorni zbor z zborovodjem

Foto: Klemen Brumec/Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik

Foto: domzalec.si

Gregorjem Klančičem. Prireditev, ki je lepo združila različne umetniške zvrsti, je napolnila muzej. Skratka, v občini Domžale je veliko društev izvedlo različne prireditve, med drugim je bila prireditev v Grobljah, Škocjanu itn. V Kulturnem domu Radomlje pa je Foto kino in vido klub Mavrica praznoval 50-letnico, a o tem podrobneje tudi na teh straneh.

Delavnica keramike z Lučko ŠičarovKamnik • Če vas zanima svet gline, ne spreglejte dvodnevne delavnice, ki jo bo v ateljeju Narobe svet na Šutni imela priznana keramičarka Lučka Šičarov, in sicer 25. in 26. februarja.

»Za sodelovanje sva se odločili, ker obe iskreno želiva predstaviti neverjetno mavrico možnosti in načinov izraznosti v keramiki. Kaj vse keramika je, od stre-šnika do straniščne školjke, potičnika, kaktusa, torbice, od tradicionalnih izdel-kov do najbolj odštekanih skulpturalnih izdelkov,« pravi Mojca Žalik, motor in srce atlejeja Narobe svet.

Lučka Šičarov, ki se z oblikovanjem unikatne keramike ukvarja že več kot dvajset let, je prejemnica več nagrad in priznanj ter od leta 1996 v okviru JSKD in Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale in Ljubljana tudi poučuje o delu s keramiko, bo predstavila svoj edinstven pristop dela z glino. V izdelkih iz kera-mike, mali plastiki in skulpturah se spogleduje s opredmetenjem vsakodnevnih izkušenj in zgodb. Razpoznavni znak njenega umetniškega ustvarjanja so kera-mične torbice, kaktusi, torte, klobuki, keramični čeveljci. Izdeluje tudi uporabne keramične forme – posode, svetilke, cvetlične lonce, ki se odlikujejo s pripove-dnostjo, barvitostjo in humorjem. Udeleženci delavnice bodo naredili lastno edinstveno kreacijo, izvedeli veliko novega in se ravno tako veliko tudi naučili.

Foto: osebni arhiv


Na kratko

Žive naj vsi narodi …Kamnik • Glasbena šola Kamnik že vrsto let prireja glasbene prireditve, ki so vedno tematsko obarvane. Ob tokratnem Prešernovem dnevu so glasbeniki izhajali iz slovensko-francoske glasbene naveze ter skozi glasbene ritme poudarjali vzajemni doprinos ene glasbene kulture drugi. Tokratni program je občinstvu predstavil pihalna glasbila.

Slavje je odprla izvedba slovenske himne, ki so jo izvrstno odpeli člani pevskega zbora Glasbene šole Kamnik, glasbeno nit pa so nadalje vodili po-samezni mladi glasbeniki. Tako so nas najprej navdušili mladi saksofonist, glasbenica na prečni flavti ter klarinetistka.

Po uvodnih taktih nas je globlje v glasbene vode popeljal pogovor med Egonom Bajtom, profesorjem petja na Glasbeni šoli Kamnik, ter Jožetom Kotarjem, rednim profesorjem na Akademiji za glasbo v Ljubljani in klari-netistom, ki je dvanajst let kot solist deloval v Simfoničnem orkestru Slo-venske filharmonije. Skozi njun pogovor o pomenu in razvoju slovenske pihalne glasbe smo izvedeli nekaj več o samih godbah, ki sicer izvirajo iz Francije, kjer so prvotno opravljale le vojaško funkcijo. Kot priznani klari-netist je gost večera izpostavil, da je klarinet venomer deloval kot vodilno pihalo v godbi, se je pa njegova funkcija spreminjala. Sprva je imelo pihalo le šest tipk, pozneje dvanajst, danes obstajajo celo tovrstna glasbila s šest-najstimi tipkami.

Poleg glasbene spremljave je bilo podanih tudi nekaj ključnih točk, ki slovensko glasbo razlikujejo od francoske. Slednja namreč slovi po izpopol-njenem tehničnem vidiku. Francozi naj bi bili kot glasbeniki namreč tehnič-no dovršeni, je pa zven njihove glasbe ušesom manj prijazen kot, denimo, zven slovenske glasbe. Tonsko se francoske izvedbe tako precej razlikujejo od preostalega sveta.

A kot smo bili priča na omenjenem glasbenem večeru, slovenske izvedbe tudi tehnično ne zaostajajo za francoskimi oziroma jih marsikje tudi preka-šajo, kar sta s svojo izvedbo skladb ob zaključku večera podkrepila še mlada pevec in glasbenica, ki je iz svoje prečne flavte izvabila nekaj izjemnih zvokov.

Tako priprave na kulturni praznik v Kamniku niso bile zgolj literarno, temveč tudi glasbeno obarvane.

Barbara Kopač

50. obletnica FKVK Mavrica RadomljeRadomlje • Kulturno obarvano slavje je potekalo tudi v prostorih Kul-turnega doma Radomlje, kjer se niso osredotočili zgolj na delo Franceta Prešerna, temveč nasploh na kulturno delovanje krajevne skupnosti.

Tako smo si po uvodni himni ogledali filmsko projekcijo o Prešernovem življenju in delu ter o ustvarjalnem razvoju radomeljskega društva Foto, kino in video klub Mavrica. To je nastalo v letu 1969, ko je skupina mladih in nade-budnih ljubiteljev fotografije in filma vzela potrošniški kredit in začela pisati svojo zgodbo. Ker niso imeli dovolj znanja niti izkušenj, še danes cenijo po-moč, ki sta jim jo tedaj nudila Kino klub Maribor in ljubljanski ŠOLT. Namen njihovega delovanja je bil (in je še danes) ustvarjanje filmov, ki vsebujejo dušo in duh tedanjega časa.

Igor Lipovšek, povezovalec programa, je zatem na oder vnovič povabil Me-šani pevski zbor Drouz, ki pod umetniško taktirko in glasbenim vodstvom Ur-šule Jašovec ustvarja že dobrih sedem let. Tokrat so nas navdušili s pesmimi Pa se sliš, Planinska in Dajte, dajte. Po glasbenem uvodu je zborovodkinja Uršula, tokrat v vlogi podpredsednice Krajevne skupnosti Radomlje in kot njihova pred-stavnica nagovorila zbrano občinstvo in podala nekaj spodbudnih misli tako o samem kulturnem prazniku kot tudi o hvalevrednem ustvarjanju kluba, ki je marsikdaj in marsikje na svojem področju oral ledino in pripravil podlago za podobne ustvarjalne podvige sorodnih klubov in društev.

Sledili so ogledi filmov Valj, Skrivnosti pomladnega parka, 650 let Radomelj, Brez prve ni druge ter hudomušnega prispevka Glej tička. Skozi prikaze in iz po-danih nagovorov smo lahko spoznali zgodbo Mavrice, njene spodletele posku-se in izjemne uspehe, vzpone in padce, nagrade in priznanja, ovire in izzive. Na samem dogodku je bila prikazana tudi projekcija fotografij, ki so predstavile de-lovanje kluba, hkrati pa izpostavile nekaj izjemnih posameznikov, ki so z ostrim očesom zaznali in v objektiv ujeli neprimerljivo lepoto. V preddverju kulturnega doma je bila na ogled tudi fotografska razstava udeležencev počitniškega foto-grafskega krožka z naslovom Jesen na deželi.

Kot je na prireditvi povedal Igor Debevec, s fotografijo res lahko ustaviš čas in ustvariš nepozabne spomine. In to v Mavrici počno že zadnjih petdeset let, mi pa jim želimo še najmanj toliko tudi v prihodnosti.

Barbara Kopač


Na kratko

Gasilci z največ članiKomenda • V občini Komenda, ki je poznana po številnih društvih in klubih, že od konca januarja in tudi ves februar, potekajo občni zbo-ri, na katerih člani pregledujejo in ocenjujejo delo v minulem letu. Med društvi z največ člani so v občini Komenda gasilci.

V vseh treh društvih so že pregledali in ocenili delo minulega leta. Kar 883 članov v gasilskih društvih Komenda, Moste in Križ povezuje Gasilska zveza Komenda s predsednikom Jožefom Sušnikom. Letošnja že dvajse-ta skupščina zveze bo ocenila delo, sprejela program za letos, podelili pa bodo tudi priznanja, in sicer 5. aprila ob 18. uri v prostorih Gasilskega dru-štva Komenda.

Enega največjih uspehov gasilcev v GZ Komenda so v minulem letu do-segli gasilci PGD Moste, ki so si zgradili nov gasilski dom. V vseh treh dru-štvih pa posebno skrb namenjajo mladim in izobraževanju. Mladi gasilci v komendski gasilski zvezi so še posebej poznani po uspehih na mladinskih tekmovanjih in tekmovalnih uspehih žensk članic. V vseh treh društvih skrbijo tudi za opremo, komendski gasilci pa so zadnja leta poznani še posebno po organizaciji tekmovanja v spajanju sesalnega voda. Lanskega decembrskega tekmovanja se je udeležilo kar 33 ekip iz vse Slovenije. Za gasilce na Križu je znano, da najbolje vedo, kako se organizira vsako leto uspešna veselica.

Drugo največje društvo po številu članic in članov je Društvo upoko-jencev, v katerem bodo tudi letos marca na občnem zboru čestitali zla-toporočencem, med katerimi pa bo, kot smo izvedeli neuradno, tudi par s 60 leti skupnega življenja. Društvu upokojencev s številnimi sekcijami oziroma dejavnostmi predseduje Marija Pirnat.

Turistično društvo Komenda, predseduje mu Vid Koritnik, ima poleg številnih dejavnosti na hipodromu tudi poznano Tržnico, ki jo bodo letos še razširili. 2. marca bo na prostoru Tržnice na hipodromu Maškarijada, 11. marca pa bo ob ribniku na Križu gregorjevo, ko bodo spuščali ladjice oz. "luč v vodo vrgli".

Med večjimi in poznanimi tudi v Sloveniji in širše pa je še Konjeniški klub Komenda s predsednikom z najdaljšim stažem predsednikovanja Lojzetom Lahom. Klub je po vsej Sloveniji poznan po kasaških prireditvah, izven Slovenije pa že 23 let tudi po zelo obiskanih kmetijskih in sejmih z različno ponudbo. Letošnji 24. Spomladanski sejem v Komendi bo od 12. do 14. aprila, ko bodo spet tri dni vse poti vodile v Komendo. Po zadnjih podatkih je že prijavljenih prek 500 (petsto) razstavljavcev.

Andrej Žalar

V Domžalah nagradili najboljše med športnikiDomžale • Točno sto nagrajencev v petnajstih kategorijah smo na-šteli na podelitvi priznanj najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem v občini Domžale v letu 2018.

Ne bomo naštevali vseh, zapišimo le najboljše med najboljšimi: špor-tnica leta je postala Lana Smolnikar iz Plesnega kluba Bolera, športnik leta Marjan Bolhar iz Kluba borilnih veščin Domžale, moštvo leta pa (že drugo leto zapored) članska ekipa Nogometnega kluba Domžale. Pri-znanje za življenjsko delo so podelili Marjanu Tanciku, ki je že vrsto let vključen v občinski šport na zelo različnih področjih. V času službovanja

na OŠ Rodica, kjer je bil učitelj telovadbe, je bil vodja Šolskega športnega društva na osnovni šoli in odigral pomembno vlogo pri aktivnem vključe-vanju mladih v vse športne panoge. Kot navdušen tekač je predano opra-vljal naloge v Atletskem klubu Domžale, bil atletski sodnik, soorganizator šolskih in občinskih krosov ter atletskih tekmovanj in tekov v Domžalah. Bil je aktiven v Športni zvezi Domžale in dolgoletni član Strokovnega sve-ta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, najbolje pa ga poznamo kot go-rečega gorskega kolesarja, ki je skupaj s sinovoma ustvaril kolesarki klub Športno društvo Energija, v katerem mladim kolesarjem predajajo svojo ljubezen do športa in skrbijo za razvoj gorskega kolesarstva.

Prireditev, ki je že drugo leto potekala prav na valentinovo, zaradi česar so jo organizatorji iz Zavoda za šport in rekreacijo Domžale poi-menovali Zaljubljeni v šport, je simpatično povezoval Sašo Stare, ki se je poklonil prav vsakemu nagrajencu, kar je sicer pomenilo nekoliko daljšo prireditev, a prav je, da podeljevanje nagrad ni zgolj tekoči trak, temveč resnično priznanje športnicam in športnikom za vložen trud in uspehe, ki jih dosegajo. Sploh v luči problematike, na katero je opozoril Uroš Križa-nič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. »Več tisoč športnikov imamo v naši občini, še več si jih želimo, infrastruktura je primerna. Toda ali smo dovolj pripravljeni in ali dovolj pripravljamo naše športnike za življenje po športu?« se je spraševal Križanič in poudaril, da bo treba tej temi v prihodnosti nameniti veliko pozornosti.

Neja Kršinar in Sašo Štalekar najboljša v KamnikuKamnik • Tudi v Kamniku so razglasili najboljše športnice, športni-ke in podelili priznanja za delo v športu za leto 2018.

Naj športnica občine Kamnik je postala atletinja Neja Kršinar, naj špor-tnik odbojkar Sašo Štalekar, naziv naj športne ekipe pa so si prislužile čla-nice Calcit Volley.


Aktualno

Mateja Štrajhar

»Ko se občinski zavodi ujamejo v politični pingpong, takrat ni direktorja, ki bo odnesel celo kožo, in ga ni, ki bo imel dobre rezultate,« je ob koncu predstavitve pred Občinskim svetom Občine Kamnik dejal novi direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger ter kamniškim svetnicam in svetnikom položil na srce, da se je za dobro delovanje zavoda treba dvigniti nad osebne in politične interese, hkrati pa s tem orisal tudi preteklo turbulentno pot tega zavoda, v katerem so se v zadnjih nekaj letih pogosto menjavali direktorji pa tudi zaposleni. Kot je opozoril Simetinger, slednje že predstavlja težavo pri strateških projektih, zato je kot enega ključnih strateških vidikov izpostavil tudi dvig kompetentnosti zavoda.

Foto: arhiv ZTŠKK

Dr. Tomaž Simetinger, sicer Korošec, ki že vrsto let živi v Ljubljani, je s Kamni-kom povezan že dlje časa, saj je pred leti sodeloval v strokovni komisiji ob Dne-vih narodnih noš in oblačilne dediščine, pred nastopom direktorske funkcije v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik je bil po odstopu prejšnje direktori-ce Božene Peterlin pol leta vršilec dolžnosti direktorja, hkrati pa od začetka leta 2017 tudi vodja oddelka kultura. Simetinger, po izobrazbi etnolog in kulturni antropolog, je v strokovni javnosti poznan predvsem po delovanju v folklori. »Zelo stereotipno me povezujeo s folklorno dejavnostjo, čeprav mene zani-ma bistveno širši koncept. V osnovi sem etnolog, ki se ukvarja s kreativnimi in umetniškimi procesi bolj ali manj v smislu razumevanja nastajanja stereotipnih predstav o folklorni dejavnosti,« razmišlja Simetinger in doda, da so predstave pod njegovim umetniškim vodstvom pogosto dvignile veliko prahu, saj je v njih načrtno vnašal elemente, ki so nagovarjali stereotipe publike. Kljub temu stro-kovna javnost prepoznava, da je njegova vizija odločilno vplivala na vzpostavi-tev novih smernic na tem področju. To dokazuje tudi zlati znak, eno najvišjih priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki ga je Simetinger prejel ko-nec januarja za dolgoletno uspešno strokovno delovanje na področju folklore.

Ključni projekti posameznih področijMed ključnimi nalogami na področju turizma Simetinger izpostavlja umesti-

tev Velike planine na seznam kulturne dediščine – tako na nacionalni ravni kot tudi v Unescov seznam svetovne dediščine, obuditev in nadgradnjo paradnega

produkta kamniškega turizma Okusi Kamnika in pridobitev zaščitene označbe geografskega porekla trniča, omenja pa še spodbujanje gradnje infrastrukture za električna kolesa, razvoj digitalne destinacije in v sodelovanju z večjimi ka-mniškimi turističnimi ponudniki razvoj kartice ugodnosti.

Za kamniški šport bi bila bistvena lokalna športna strategija, s katero bi do-ločili prioritete, tudi kar se tiče infrastrukture in novih investicij. »Vse naenkrat ne bo možno, to ni realno. Pomembno pa je, da naredimo korak naprej, se zme-nimo za eno stvar, jo dokončamo, potem pa se lotimo naslednjega projekta,« je jasen Simetinger. Poleg tega bo treba v prihodnosti sistemsko urediti športna in otroška igrišča.

Na področju kulture Simetinger omenja pilotni projekt oživljanja industrij-ske dediščine, za katerega naj bi dobili pol milijona evra evropskih sredstev in je vezan predvsem na področje, kako razumeti prostore nekdanje industrijske dediščine, ki jim damo nove vloge. Kje v Kamniku bodo projekt izvajali, sicer še ni določeno, vendar Simetinger verjame, da se bodo ključne potencialne toč-ke, kjer bi se v Kamniku lahko začelo odpirati razmerje med gospodarstvom in umetnostjo oziroma kulturo, pokazale med samim projektom. V urbanistič-nem smislu se bo Simetinger zavzemal za kulturno četrt na prostoru Doma kul-ture in južnem delu nekdanje Smodnišnice, poudarja pa tudi, da so pomembna povezovanja. Da bi bil Kamnik eden ključnih partnerjev Ljubljane, ki kandidira za evropsko prestolnico kulture leta 2021, že potekajo pogovori, prav tako za festi-val Europa Cantat. Tudi na področju kulture bo nujna lokalna kulturna strategi-ja, ki pa jo mora sprejeti Občina, medtem ko bo zavod njen ključni sogovornik.

Vodenje zavoda je menedžerska funkcijaNovi direktor vodenje kamniškega zavoda prepoznava kot menedžersko

funkcijo, predvsem v smislu razumevanja delovnih procesov, notranjih potreb in potreb financerja, torej Občine Kamnik. »Bistvo vodenja zavoda je vzposta-vljanje razmerij med željami lokalnega okolja in željami znotraj občine ter za-voda in v povezavi s tem strateških odločitev financerjev in zavoda,« poudarja Simetinger, ki ni zagovornik avtoritarnih pristopov vodenja, za katere pravi, da prinesejo več slabega kot dobrega, »vsi v tem procesu smo enakovredni dele-žniki in pomembno je vzpostaviti razmerja, ki sem jih omenjal.« Simetinger pri vodenju ni neizkušen, saj je v preteklosti vodil tudi do 100 ljudi. Sicer poudar-ja, da so bile okoliščine drugačne, kajti šlo je za delo na projektih z ljubiteljsko osnovo, pa vendar je bilo treba – tako Simetinger – imeti določene spretnosti in občutek za vodenje skupine ljudi.

Delovanje kamniškega zavoda bodo v prihodnosti krojili vsaj trije pomemb-ni premisleki: o strukturi zavoda, viziji posameznih področij ter iskanju ravno-težja med turističnim razvojem destinacije in organizacijo prireditev.

Vsa tri področja delovanja zavoda so enakovrednaSimetinger opozarja, da se v lokalni skupnosti pojavlja prepričanje, da je pri-

marni namen zavoda turizem, s športom in kulturo kot zgolj priveskoma. »To se mi zdi zelo problematično, kajti gre za tri enakovredna področja. Pomembno je, da se tega zavedamo, kajti sam si Kamnika brez kulture in športa ne predsta-vljam,« poudarja Simetinger, ki kot ključen za prihodnost izpostavlja premislek in dogovor, kaj želi Občina s temi tremi področji narediti. »Turizem se bo v bo-doče razvijal podobno kot doslej. Tako kažejo tudi smernice na državni ravni. Imamo Strategijo razvoja in trženja turizma v občini Kamnik, ki pa jo bo treba prej ali slej dopolniti. Na področju kulture nam zakon nalaga pripravo lokalne kulturne strategije. Podobno velja za šport. Na tem področju nam lokalne špor-tne strategije ne nalaga zakon, pa kljub temu bi bilo dobro, da določimo stra-teške športne projekte za naslednjih nekaj let,« strateško razmišlja Simetinger, vendar se mu zdi nespametno, da bi zavod to počel sam, kajti za izoblikovanje skupne vizije je ključno delovanje z roko v roki z Občino Kamnik.

V povezavi s strateškimi usmeritvami posameznih področij, ki jih pokriva kamniški Zavod za turizem, šport in kulturo, se takoj pojavi vprašanje organiza-

Dr. Tomaž Simetinger: Če bo vsak samo svoj mali garteljc videl, ne bomo prišli daleč


Aktualno

cijske strukture, kajti vsako od teh treh področij je veliko in bi morda lahko bolje delovalo pod okriljem svojega zavoda ali službe. Že v preteklosti so se v Kamni-ku pojavljala različna stališča – nekateri menijo, da bi bila sprememba v struktu-ri zavoda smiselna, spet drugi, da dobra ekipa zmore in doseže vse. Simetinger prizna, da na vprašanje o razdruževanju zavoda ali pa priključitvi katerega od področij drugemu zavodu nima nedvoumnega odgovora, kajti vsaka taka odlo-čitev prinaša tako pozitivne kot negativne posledice. »Za turizem vemo, kakšne so dolgoročne smernice. Ko se bomo odločili, kaj bi na dolgi rok radi naredili s kulturo in športom, bomo imeli tudi odgovor, v katero organizacijsko smer naj gre zavod,« poudarja Simetinger.

Razvoj destinacije in organizacija prireditevKot pomembno vprašanje, na katerega bodo v prihodnosti morali poiskati

odgovor, Simetinger izpostavlja tudi premislek o razmerju med razvojem de-stinacije in organizacijo prireditev. »Razvoj destinacije vključuje ukrepe mehke narave, ki niso vezani na lokalne prireditve. Z leti se je začelo dogajati, seveda ne samo v Kamniku, ampak širše po Sloveniji, da so tovrstni zavodi postali svo-jevrsten servis Občini ali ostalim zavodom ter lokalnemu prebivalstvu v smislu organizacije prireditev. Kar samo po sebi ni nič narobe, če gre za primerno struk-turo in ustrezno število dogodkov, ki jih je treba organizirati. Ko se začnejo ta razmerja krhati ali rušiti in začne področje turizma samo po sebi trpeti, ker se mora ekipa nenehno ukvarjati s produkcijo novih prireditev, pa se odpre vpra-šanje, do katere mere še organizirati tovrstne prireditve,« razmišlja Simetinger, ki rešitev vidi v soorganizaciji prireditev. Kot primer dobre prakse izpostavlja Turizem Ljubljana, pod okriljem katerega poteka vrsta prireditev, vendar ne v njihovi izvedbi. Simetinger je naklonjen predvsem sodelovanju z nevladniki, za katere meni, da so zelo kooperativni, in ima z njimi – tudi v Kamniku – zelo do-bre izkušnje.

Strateški pristop in sodelovanjeV osnovi je dr. Tomaž Simetinger pristaš sodelovanja, povezovanja in strate-

škega premisleka: »Na Slovenskem radi postavljamo ograje. Ograje med sosedi, na mejah ... kjerkoli so lahko, tam so ograje. Ne razumemo, da je bolj pametno pristopiti strateško, povezovalno in sodelovalno. Če bo vsak samo svoj mali gar-teljc videl, ne bomo prišli daleč.«

Poraba pri mešanem ciklu: 4,338– 6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6C, EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209 – 0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018 – 0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1 – 0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi 2 leti ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej.

že za 8.200 €ZIMSKIH PNEVMATIKPAKET+

Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si

2 LETIBREZPLAČNEGA OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA*

JAMSTVA*5 LET

VZDRŽEVANJA*3 LETA

Dacia Sandero

www.visitkamnik.com

Torek, 5. marecPovorka bo krenila ob 17.00

izpred rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni.

@visitkamnik #visitkamnik

LIVIN’ KAMNIK

KARNEVALKAMNISKI

V


Uspešne zgodbe

Polona Štolfa

Božanske slaščice, ki popolnoma nič ne redijo, in sadje, ki uspeva vse leto? Ja, prav ste prebrali. Renata Medved, pod umetniškim imenom Brlogarka, ustvarja najbolj hudomušne uhane, ki vedno narišejo nasmeh na obraz. Zelenjava, sadje, sladoled, rožice in slaščice. Pri njej lahko dobite celo uhančke v obliki avokada ali keksa Domačice.

Renata Medved – Brlogarka

Usodni božični sejemSvoje prve kose nakita je Renata izdelovala že pred več kot petnajstimi

leti. Zase, za prijateljice, za hobi. Medtem ko so se ob odraščanju drugi interesi menjali kot za šalo, je bilo modeliranje njena edina stalnica. Leta 2013 je bila povabljena na prvi božični sejem in pred udeležbo niti pomi-slila ni, da si je s tem začrtala svojo prihodnost. Rodila se je Brlogarka. Ime je produkt besedne igre na temo Renatinega dekliškega priimka (Med-ved), dejstva, da se je blagovna znamka prvič predstavila na blogu, in tega, da svoj atelje rada poimenuje brlog.

Navdih iz naraveBrlogarka ideje črpa iz vsakdanjega življenja in narave. Obožuje na-

ravne teksture, barve in oblike ki jih je pravi izziv ujeti v polimerno glino. Bolj kot so izdelki realistični, bolj uživa v izdelavi. Njen največji navdih je ravno narava in detajle v izdelkih najde v cvetlicah, sadju, lesu ipd. Navdihujejo jo tudi potovanja, kjer najde drugačne oblike in barve nara-ve kot doma. Težko izbere svoj najljubši motiv. V zadnjih šestih letih je namreč izdelala nešteto različnih. Vsakič, ko nek novi motiv izpopolni in dokonča, je v tistem trenutku njen najljubši.

Tehnika svetovno znanih umetnicRenata stremi k stalnim novostim, vsak dan se uči, preizkuša nove

tehnike, meša nove barve, kombinira različne medije in izpopolnju-je svoje izdelke. Redno se udeležuje tudi delavnic svetovno priznanih umetnic, tako usvaja nove trike in tehnike, ki jih uporablja pri razvijanju lastnih kolekcij nakita. Marsikdaj proces učenja izdelave novega izdelka zahteva ure, dneve, tedne in kar nekaj zavržene polimerne mase. Največ dela zagotovo zahtevajo cvetlični motivi. Vsaka cvetlica je namreč izde-lana iz več deset cvetnih lističev, ki so skrbno sestavljeni v celoto. Veliko truda zahtevajo tudi maline, ki so prav tako sestavljene iz miniaturnih kroglic. Največ časa pa ji vzamejo prav nove ideje in usklajevanje barvnih odtenkov.

Družinsko podjetjeOdkar je Renatin mož postal njen uradni sodelavec, je izdelava lažja,

saj ima "desno roko" ves čas na voljo. Ravno mož Marko pa je njen naj-večji podpornik in motivator, a hkrati tudi najstrožji kritik. Mnogokrat

Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.

Diabetiki, negujete vaša stopala?

ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.

01/72 45 106031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)

Vabljeni v gostišče GTC 902 Črnivec.

Pustovanje in ples ob dnevu žena s skupino Joker.

Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 GORNJI GRAD, E: [email protected], W: www.gtc902.com,T: +386 3 839-46-02, M: +386 41 689 865

Pri nas lahko praznujete poroke, abrahame, birme, obhajila, krste ... Vabljeni tudi na sobotna, nedeljska in praznična kosila.

sobota, 2. marec

sobota, 9. marecwww.zlatapticka.si

Šutna 2, 1240 Kamnik / E: [email protected] / T: 01 8392 793

PODPIRAMO MAJHNA PODJETJA, SLOVENSKE KMETIJE

IN BUTIČNE USTVARJALCE.

ROČNOIZDELAN

NAKIT


Uspešne zgodbe

skupaj preučujeta barve, oblike in že marsikdaj ji je dal idejo za tisto piko na i.

Odkar je Brlogarka postalo družinsko podjetje, je delovnik mnogo lažji. Medtem ko je prej običajen delovni dan trajal vsaj 10 ur in se mno-gokrat zavlekel pozno v noč, je sedaj primerljiv z običajno službo. Vsak dan se začne enako – z veliko skodelico kave in izdelavo ter pripravo naročil prejšnjega dne. Nadaljevanje je bolj raznoliko in vsak dan dru-gačno – fotografiranje novih izdelkov, sprejemanje in izdelovanje večjih naročil poslovnih partnerjev ter najpomembnejše, razvoj novih izdelkov in motivov, kar je najbolj zabaven, a hkrati najbolj dolgotrajen proces njenega dela.

Prsti in ljuba šivankaRenatino glavno orodje so prsti. Zaupa nam, da pincete sploh ne zna

uporabljati. Vsekakor pa ne gre brez njene ljube šivanke, ki ji je sama izdelala ročaj iz polimerne mase, da je bolj prijetna za uporabo. Potem pa pridejo še skalpeli, ostra rezila, modelirke in glavno – stroj za valjanje rezancev, s katerim mehča in valja polimerno maso. Ko pridejo dnevi, ko prsti ne ubogajo več ali pa v glavi ni pravih idej, pa skrbi za družabna omrežja, komunicira s strankami in poslovnimi partnerji, pripravlja em-balaže in pakira končne izdelke.

Ročno deloVsi uhani so od začetka do konca izdelani povsem ročno. Modelirani

so iz polimerne gline ter pečeni v pečici. Nekatere peče samo enkrat, zah-tevnejše tudi do petkrat. Nanje je pritrjena še kovinska osnova, pri čemer lahko stranke izberejo tudi povsem nealergen titan, ki ga je pred leti v kombinaciji s polimerno glino prvič predstavila na slovenskem trgu. Izdel-ki potrebujejo tudi nekaj počitka in nato končno embaliranje. Vsak uhan gre vsaj desetkrat čez njune roke, preden je končan.

Renati se zaiskrijo oči, ko opazi, da ljudje cenijo ročna dela, kot so uhanč-ki, keramična skodelica za kavo, potiskan prt ali doma zašita torbica. Ročno izdelan izdelek ima dušo. In temu bo gotovo prikimal vsakdo, ki ima doma kaj od zgoraj naštetega. Ravno to je tisto, k čemur stremijo vsi ustvarjalci.

Najboljše stranke na svetuBrlogarkini izdelki so hudomušni in zabavni, pritegnejo marsikateri

pogled in vedno narišejo nasmeh na ustnice. Nekateri motivi, kot so npr. cvetlice, pa so prefinjeni, nežni in šik. Namenjeni so vsem ženskam, ki znajo biti razigrane in si dovolijo nekaj hudomušnosti v svojem življenju. Renato osrečujejo in motivirajo navdušenje, pohvala in iskren nasmeh zadovoljnih strank, ki ji res veliko pomenijo. Svoje stranke opiše kot nasmejane, prija-zne, pozitivne. Vedno rada pove, da ima najboljše stranke na svetu.

Brlogarko tudi sama poznam kot toplo, predano, kreativno mlado podjetnico in res prijetno sogovornico. Zase pa pravi, da je zagnana in marljiva, potrpežljiva pa le takrat, ko je to nujno potrebno. Obožuje svo-jega moža, najbolj posebnega psa in najbolj gnetljiv material za ustvarja-nje. Zaljubljena je v naravo, njene barve in posebne efekte, s katerimi nam rada postreže. Vse zgoraj našteto odražajo njeni izdelki, narejeni z veliko mero natančnosti in veselja. Celotno galerijo Brlogarkinih kreacij si lahko ogledate v kamniški Zlati ptički in na njeni spletni strani.

*Cena velja za model Renault Kadjar Life TCe 140 FAP in že vsebuje standardni popust v višini 1.500 €. Ob nakupu vozila prek Renault Financiranja prejmete popust ob menjavi staro za novo 1.000 €. Ob nakupu prek Renault financiranja in sklenitvi obveznega in osnovnega kasko zavarovanja za prvo leto prek Renault Financiranja prejmete dodatni popust v višini 1.500 €. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik.Poraba pri mešanem ciklu 4,747 7,278 l/100 km. Emisija CO2: 131 159 g/km. Emisijska stopnja: EUR6Dt. Emisija NOx: 0,0198 0,02949 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00016 0,00084 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 1,29. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novem standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

že za

16.490 €*

Paket zimskih pnevmatik**

Renault priporoča renault.si

SUV RenaultKADJARNovi

Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230 Domžale

Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o., CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem


Zaljubljen v Slovenijo

Kolumna

Noah Charney

Leta 2000, ko sem kot ameriški študent študiral v Londonu, sem se lotil projekta potovanje z Eurorailom. Tovrstne počitnice za ameriške študente predstavljajo skoraj obvezno iniciacijo. Eurorail ponuja pestro izbiro potovanj v evropska mesta, in sicer lahko kupiš odprto vo-zovnico, s katero poljubno potuješ po Evropi. Natovorjen z nahrbtnikom, po možnosti ovekovečenim s kanadsko zastavo (ko potujemo po tujini, se Američani včasih zamaskiramo kot povsod priljubljeni Kanadčani), lahko po želji prestopaš z vlaka na vlak in raziskuješ mesto za mestom. Ali bi radi dan preživeli v Lizboni? Dva v Kopenhagnu? Pa pojdite! Da boste svojo denarnico še bolj razveselili, se lahko na vlak vkr-cate zvečer, med potjo spite, zjutraj pa se prebudite v drugem mestu in tako niti ne potrebujete postelje v hostlu.

Pred svojo Eurorail dogodivščino sem svoj vodnik "Lonely Planet: Euro-pe on a Shoestring" posodil petim prijateljem, ki so že bili na takem potova-nju, in jih prosil za opombe, predloge, komentarje. Vseh pet, pa niso skrivaj sodelovali, mi je povedalo, da je Blejsko jezero v Sloveniji daleč najlepši kraj, kar so ga videli v vsej Evropi.

Pa prevrtimo čas v leto 2006, ko sem bil podiplomski študent in sem se vkrcal na svojo daljšo in slow food različico potovanja z vlakom. Živel sem v osmih različnih evropskih mestih, v vsakem vsaj en mesec, da sem začu-til, kako bi bilo, če bi se tja preselil za nedoločen čas. Osvajal sem Benetke, Firence, Rim, Madrid, Leiden in ostala mesta, pristal pa v Ljubljani, kjer sem se tudi zaljubil – tako v deželo kot sedanjo (in prihodnjo) gospo Charney.

In tu je tisto, v kar sem se zaljubil. Da sem jo smel omožiti, sem moral na najin poročni dan preživeti tre-

pet vzbujajočo šrango, sestavljeno iz zastrašujočih predporočnih podvigov dokazovanja moškosti, kot jo morajo vsi ambiciozni ženini onstran meja te slovenske gorske vasice, če želijo omožiti domačinko. Ko sem se prebil sko-zi živce parajoče brušenje kose, odstranjevanje lubja, vihtenje sekire, in, ja, celo tradicijo kupovanja žene, in so mi zlovoljni vaščani dovolili vstop v cer-kev in nadaljevanje poročnega obreda, sem začutil, da je to prostor zame, in sem se začel počutiti kot del tega.

Po mojem mnenju je Slovenija dežela priložnosti. Sem skoraj edini an-glofonski pisec v tej državi z dvema milijonoma prebivalcev, nedvomno pa sem najbolj aktiven v medijih. Tako sem postal nekakšna tuja navijačica Slovenije. Popotnikom in celo potencialnim priseljencem zagnano pripove-dujem o čudesih te male dežele. Pred časom je izšla tudi moja knjiga "Slo-venologija: Življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej", se-stavljena iz spominov, potopisa in zbirke esejev, ki poje hvalnice tej deželi.

Omejeno je, kolikokrat lahko Slovenijo označimo za skriti dragulj, in še vedno trdimo, da ostaja skrita. Toda za tiste, ki pridejo v to malo deželo, vgnezdeno med Alpe in Jadransko morje, je videti, da neizogibno začutijo, da so odkrili malo poznan raj. Zaradi poceni letov iz Londona je dežela po-stala dostopna kot destinacija za oddih konec tedna, prestolnica je postala popularna kot kraj za fantovščine ali dekliščine, celotna država pa ima po-krajino kot v deželi čudes. Izven meja očarljive, Zürichu podobne Ljubljane je Slovenija destinacija, po kateri obiskovalci z lahkoto potujejo, kajti an-gleški jezik na visokem nivoju govorijo skoraj povsod po državi, in je ena od najbolj varnih držav na svetu, da ne omenjamo najbolj čistih (leta 2017 zmagovalka National Geographic World Legacy Award kot najbolj trajno-stna turistična destinacija, medtem ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope leta 2016).

Toda to vam bodo povedali tudi turistični vodiči. Ker sem to državo iz-bral za svojo novo domovino in se ustalil v Kamniku, očarljivem alpskem mestu s tremi gradovi, sem jo hotel spoznati globlje in bolj intimno. Želel sem spoznati zorni kot domačinov o prikritih vidikih tega skritega dragulja. Tako je nastal načrt.

Sistematično sem začel kontaktirati ljudi, ki sem jih občudoval ali so se mi zdeli zanimivi, npr. vrhunski glasbenik Vlado Kreslin, svetovno znani chef Janez Bratovž, igralec in režiser Branko Djurić, in jih prosil za intervju. V moje zadovoljstvo so vsi privolili. V Sloveniji vsi sami odgovarjajo na svojo elektronsko pošto in tudi predsednik vlade je oddaljen le eno elektronsko sporočilo. Z mnogimi, ki sem jih spoznal med prebijanjem skozi seznam kdo je kdo med zanimivimi Slovenci, sem se spoprijateljil in vzpostavil so-delovanje.

Slovenska glasbena legenda Vlado Kreslin mi je predstavil čudesa Prek-murja, najbolj odročne slovenske regije. Ta ravnina s štorkljami, počasi vrte-čimi se mlini na Muri in z živahno in kulturno vplivno populacijo Romov ter vzdušjem, ki spominja na tisto, kar je Irska nekoč bila Angliji – nekoliko rev-nejša in manj razvita dežela poetov. Kreslin je tu odraščal, v očetovi gostilni je poslušal glasbene skupine, ki so jih sestavljali tako Slovenci kot Romi, in govoril v narečju, ki je nerazumljiv večini Slovencev. Z ženo sva obiskala

zabavo v tamkajšnji Kreslinovi vikend hiši. Z ducatom ostalih gostov različ-nih profilov, od DJ-ev do vladnih ministrov, smo zbrani okoli žuborečega kotla bograča trančirali ocvrtega soma, ulovljenega v bližnji Muri. Po večerji je Kreslin s svojimi prijatelji, člani njegove skupine in tudi gosti, zagrabil in-štrumente in zgodil se je spontan koncert, namenjen zgolj zabavi, medtem ko je luna vzhajala visoko nad bučanjem in vrtinčenjem zvokov harmonike, violin, kitare in cimbale.

Kot turist sem obiskal tudi Blejsko jezero, popolno kot skodelica čaja. Pa vendar sem čarobnost, ki jo lahko pričara, videl šele, ko sem ga obiskal z Brankom Djurićem, skupaj z Radom Šerbedžijo soorganizatorjem blejskega filmskega festivala, ki pa ni trajal dolgo. Blejsko jezero občudujem, toda zdi se mi malenkost preveč osladno. Ljubše mi je sosednje Bohinjsko jezero, ki je bolj divje, veličastno in dramatično zanemarjeno. Tiste noči pa se je Bled pokazal v vsem svojem sijaju. Bil sem v vlogi selektorja celovečernih filmov za festival. Medtem ko sem se pripravljal za slovesnost ob podelitvi nagrad, smo se zbrali v vili na klifu nad jezerom, ki je nekoč bila najljubša rezidenca Tita. Pili smo kozarce prazničnega domačega žganja. Ko se je spustila noč, so nas s pletno odpeljali na otok s cerkvijo, pletno je upravljal izbran ple-tnar. Sled sveč je lebdela na gladini jezera in nas vodila do kaskade kamnitih stopnic, ki vodijo od otokovega sidrišča do srednjeveške cerkve. Festivalski gosti so uporabili stopnice kot sedišča in sidrišče je postalo oder, na ka-terem smo podeljevali nagrade. Glavna nagrada je bila podeljena. Ko se je začela zabava, je na oder prišel ... kdo drug kot Vlado Kreslin (Slovenija je majhna država, v kateri se vsi kulturniki poznajo med seboj). To je bilo Blej-sko jezero v najboljši različici, brez znamenja turizma in v tako čarobni luči ter na tako čudnem dogodku, kot si le lahko predstavljate. Če boste kdaj imeli možnost z Armandom Assantejem piti domače žganje na alpskem otočku, vam močno priporočam, da to tudi storite.

O svoji posvojeni domovini pa sem se največ naučil na poletnem popo-tovanju z Janezom Bratovžem, medtem ko smo poskušali avtohtone slo-venske sestavine za njegovo novo kuharsko knjigo. Bratovž, ki ga vsi po-znajo kot JB-ja, je bil imenovan za desetega najboljšega chefa v Evropi in je bil boter nove kuhinje v nekdanji Jugoslaviji; prvi, ki je predstavil karpačo in rdeče zapečen zrezek v deželi okusnih, a dobro pečenih kotletov, namoče-nih v smetanastih omakah. JB je izbral dvajset ključnih sestavin, ki jih upo-rablja v svoji kuhinji, in skupaj s fotografom Matjažem Tančičem smo preži-veli poletje križemkražem po Sloveniji in obiskovali najboljše proizvajalce teh sestavin po JB-jevem mnenju. V Goriških Brdih, le korak od italijanske meje, smo poskusili pršut, za katerega prenekateri menijo, da je najboljši na svetu. Uroš Klinec z ljubeznijo pripravi letno le osemdeset nog avtohtonih čudovito zadebeljenih krškopoljskih pujsov, ki so vnaprej prodane izbranim restavracijam po svetu. Iz "karavadžovske" teme njegove kleti, ki je z obeše-nimi prašičjimi kračami nočna mora za vegetarijance, meni, mesojedcu pa predstavlja radost, smo šli na njegovo s soncem obsijano verando z razgle-dom na vinorodne griče in poskusili pršut, ki je tako nežen in lahek, da se stopi v ustih in ga ni treba niti žvečiti. Na drugi strani dežele v Kreslinovih prekmurskih nižinah smo poskusili najboljše štajersko bučno olje, ročno stiskano v stoletja starih stiskalnicah Kocbekove družine, ki je tako aroma-tično in okusno, da se ne uporablja zgolj za solate, ampak tudi kot preliv za sladoled ali sestavina tablice temne čokolade. Vzpenjali smo se po ovinka-

Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Je umetnostni zgodovinar in avtor svetovne uspešnice Tat umetnin ter Slovenologije, zbirke esejev o življenju v Sloveniji.


Kolumna

sti cesti na tolminskih hribih nad smaragdno reko Sočo in prišli do kmetije, ki oživlja soško postrv, z mesom tako okusnim in nežnim, da je postreže-no samo kot karpačo. To je mesto Hemingwayeve knjige Zbogom orožje in kraj, kjer je ta kraljica postrvi skoraj izumrla zaradi pretiranega ribolova med prvo svetovno vojno, ko so lačni vojaki v reko metali ročne bombe, da bi prišli do obroka. Na antičnih solinah blizu Pirana smo se srčali z Dariom, čigar družina že generacije pobira sol na solinah, ki segajo v rimski impe-rij, ko so sol uporabljali kot plačilo (izraz plača – angleško salary – izhaja iz salaria, kar pomeni sol). Povzpeli smo se na planino h kmetu, ki vzreja ovce in nam je z veseljem pokazal posestvo. Ko smo prišli na vrh hriba, smo našli še tople ostanke napadene ovce, kar je pomenilo, da se je nekje blizu v temi skrival medved, ki ga je zadrževal le pojemajoči polmrak. Odločil sem se ostati v avtu, medtem ko je Tančič fotografiral kmeta in JB-ja, ki sta ka-dila in oprezala za medvedi ter volkovi. Spustili smo se na istrski polotok, kjer smo srečali bivšega nepremičninskega odvetnika Aleša Winklerja, ki je prodal svoje imenitno stanovanje v Ljubljani, kupil trideset koz za košnjo trave okrog svoje podeželske vikend hiše, se s pomočjo spleta naučil izde-lovati kozji sir in v enem letu na Hrvaškem postal prvak v pripravi kozjega sira. Taisto leto je imel tudi osrednje predavanje v okviru organizacije Slow Food International, kjer je učil Francoze in Italijane, kako narediti pravi kozji sir (chevre). Na prostranih zelenečih travnikih alpske planote Velike plani-ne, posejane s čudnimi nizkimi pastirskimi kočami, podobnimi Šajerski, in zaznamovanimi z lokalno tradicijo, smo poskušali sir v obliki ženskih prsi, ki se imenuje trnič in je vedno v paru. Potovanja tega poletja z JB-jem so razkrila lokacije in okuse, ki jih sam ne bi nikoli našel in za katere sem zelo hvaležen, kajti s pomočjo ozvezdja domačih sestavin so mi pokazala inti-mni, insajderski portret moje posvojene domovine.

V Slovenijo pa tudi v mojo slovensko ženo, za katero sem pretrpel tako nenavadne podvige moškosti, ostajam zaljubljen kot vedno in z veseljem delim svoje navdušenje. Kajti Slovenija strastnih in razgledanih Slovencev je tista, ki ponuja največ čara.

Zato sem vesel, da lahko napovem svojo naslednjo knjigo, imenuje se Zvezdologija in je zbirka intervjujev s slavnimi, zanimivimi, strastnimi Slo-venci. Večina njih je zvezd in večina njih je mojih prijateljev, zato je to ne-

koliko nenavaden pogled na tukajšnje čudovite ljudi. Zvezdniki bodo pred-stavljeni kot ljudje in ne kot velika imena, o katerih beremo v opravljivih rubrikah. Tisti, ki so obiskovali moje redne brezplačne pogovorne večere, vedo, da namenoma postavljam čudna vprašanja, se veliko šalim, pogovor je neformalen in zabaven. Vse to se odraža v teh intervjujih, skupaj z eseji o nekaterih dogodivščinah, ki sem jih doživel s temi zvezdami. Med prebira-njem Zvezdologije boste dobili Noahov vpogled v Slovenijo in na Slovence ter spoznali popolnoma drugačno plat zvezdnikov. Kajti ta dežela je res ozvezdje, sestavljeno iz približno dveh milijonov zvezd – nekaterih bolj po-znanih od ostalih, toda vsaka oseba, ki sem jo srečal, me je kaj naučila in mi prinesla nadaljnjo veselje v tej moji posvojeni deželi, za katero še vedno menim, da je življenje v njej najboljše na svetu.

Če vas knjiga Zvezdologija zanima, me lahko kontaktirate preko Facebo-oka ali preko spletne strani www.noahcharney.com, kjer lahko rezervirate svoj izvod s popustom, ko bo knjiga spomladi izšla.

Družinska kmetija - Rožman Matjaž,Počehova 52, 2000 MariborT: 02 251 00 56, M: 031 397 732M: 040 229 926, M: 040 657 059E: [email protected]

Prodajni čas za kupce in gostePonedeljek - petek: 10.00 - 18.00, Sobota: 8.00 - 14.00

Smo družinska kmetija, ki se ukvarja s predelavo ter prodajo vina in soka. Prodajamo tudi bučno olje, sezonsko zelenjavo ter sadje. Sprejemamo predhodno naročene zaključene družbe in degustacije.

VinaRumeni muškat

TraminecSauvignon

ChardonnayRenski rizling

Sivi PinotModra frankinja

Fino vino Vino iz Počehove

STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI

TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik

hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 - Boštjan

ODLIČNI OCVRTI PIŠČANCINAJBOLJŠE PICEVIKEND KOSILA

NA VELIKI TERASI !031-30-22-21


Renault KADJAR BOSE TCe 140 FAP, robusten mestni terenec z neustrašnim vide-zom. Velik in udoben prostor za potnike vam omogoča, da se podate na dogodivščino s kančkom prefinjenosti.• pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj• žarometi Full Led Pure Vison• platišča iz lahke litine 48 cm (19)• multimedijski sistem R link z vgrajenim

18cm zaslonom na dotik• radio Bose Energy Efficient Series

Mihecraziskuje

Planinanad VrhnikoIzhodišče: Vrhnika (300 m)Zahtevnost: lahka Čas hoje: 1,5–2,5 ureNajprimernejši čas: v vseh letnih časihČas vožnje: 40 minut v eno smerPokrovitelj rubrike: Avtohiša Real

733 m

Zgodba pripoveduje, da je slavni grški junak Ja-zon s svojimi možmi odšel na drzen pohod po čarobno runo zlatokrilega ovna. Najspretnejši grški graditelj mu je zgradil krasno ladjo na petdeset vesel in to iz lesa, ki v morju ne trohni. Po svojem graditelju je ladja dobila ime Argo, kar pomeni "hitra" ladja. Z njo so Jazon in nje-govi možje (argonavti) ukradli zlato runo kralju, ki je imel svoje kraljestvo na obali Črnega mor-ja. Ko je ladja Argo bežala pred zasledovalci, je pomotoma zaplula v ustje reke Donave, name-sto da bi se obrnila proti Egejskemu morju. Za ubežnike, ki so imeli zasledovalce za seboj, ni bilo poti nazaj, zato so nadaljevali pot proti toku Donave, nato Save in končno priveslali do izvira reke, ki jo danes imenujemo Ljubljanica.

Takrat se je naenkrat dvignil strašen vihar, ki je grozil, da bo ladjo treščil ob skale v Velikem Mo-čilniku. Tedaj je Jazon, ki je bil junak nad junaki in je imel veliko trdo pest, udaril po navpični steni, da se je vdala. S svojo junaško pestjo je kot z mogočnim sidrom zasidral ladjo. Nato so Jazon in argonavti potegnili ladjo na kopno, jo razstavili in po kosih prenesli do Jadranskega morja ter nadaljevali pot proti domu. Ladja je bila namreč tako lahka, da so jo lahko na ramah nosili dvanajst dni hoda. Sled Jazonove pesti je dobro vidna v skali nad izvirom Velike Ljubljani-ce. Še preden pa je Jazon z argonavti priveslal do izvira Ljubljanice, naj bi naletel tudi na veli-

Vrhnika je znana po junaku Jazonu in argonavtih, rojstnem kraju Ivana Cankarja in tudi spo-minih na čase, ko smo se še po stari cesti vozili na morje. No, tudi danes se zaradi zastojev velikokrat peljem proti Primorski mimo Vrhnike in opazujem leseni razgledni stolp nad tem krajem. Na sončno soboto se odločim in se odpravim na Planino na Cankarjevo skodelico kave. Razgledni stolp, ki stoji na Planini nad Vrhniko, je eden najvišjih lesenih samostoječih objek-tov (22 m) v Sloveniji. Z vrha se odpira čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico, ob lepem vremenu nam pogled seže vse do Triglava. Kaj pa zgodba o Jazonu in argonavtih?

Na Planino nad Vrhniko nas je odpeljal Renault Kadjar.

ko jezero, kjer se je boril z močvirsko pošastjo. To naj bi bil tisti zmaj, ki ga danes vidimo v lju-bljanskem mestnem grbu. Peljemo se po avtocesti iz Ljubljane proti Kopru in se usmerimo na izvoz Vrhnika. V križišču za-vijemo levo proti Logatcu in se peljemo po stari cesti vse do križišča, kjer nas usmerjevalna tabla usmeri proti Planini. Peljemo se naravnost, vse do parkirišča, kjer parkiramo in sledimo ozna-kam za Planino. Pot nas najprej popelje mimo grmičevja do asfaltirane ceste, nadaljujemo čez vas Storžev grič, kjer zavijemo levo v gozd vse do županove klopi, kjer se pot razcepi "MIMO BUKVE" ali "ČEZ ŠPICO". Izbrala sem slednjo, ki je bolj zahtevna, saj je bolj strma vse do vrha. Na vrhu se lahko povzpnemo na stolp, od koder se nam odpre prečudovit razgled. Koča na Planini je bila nedavno prenovljena; tu se lahko okrep-čamo in popijemo Cankarjevo skodelico kave. Vrnimo sem se po poti "MIMO BUKVE".

Bogomira S. Jesenšek


Križanka

Nagradni razpis slikovne križanke• 2-krat dve vstopnici za predstavo Bog masakra (Drama SNG Maribor), ki bo v četrtek, 4. 4. 2019, ob 19.30 v Domu kulture Kamnik• 1-krat knjižna nagrada

Nagrade podeljujejo Modre novice v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 22. marca 2019.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 15. marca 2019, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. Vrednostni bon 50,00 €, velja za vse storitve: Marijan Rozman, 1218 Komenda2. 30 % popust za rezano cvetje in lončnice: Bernardka Us, 1230 Domžale3. Set 4 kemičnih svinčnikov Rosa Vita: Valentina Lorenčič, 1230 Domžale

Nagrade podeljuje Cvetličarna Rosa Vita, Dušan Meznarič s.p., 1231 Ljubljana - Črnuče.

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail 1 2 3 4 5 6

7

Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na www.modre-novice.si!

1

2

4

3

10 5 6

7

8

9

11

8 9 10 11

Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda


Intervju

Pravijo, da moraš navdih poiskati v sebi, a če si srečen, običajno pride kar sam. Veliko mi pomeni, da imam zdrave

in vesele otroke ter super partnerico in potem je vse lažje.

Samuel Lucas: Glasba nima začetka in koncaLuč sveta bo kmalu ugledal novi album Samuela Lucasa, sicer njegov drugi, pa vendar prvi avtorski. Naslov albuma je Sebe dajem in konec marca bo prvič predstavljen javnosti v domžalskem klubu Blunout. Samuel že dve leti in pol živi v Trzinu, za katerega pravi, da mu ni všeč le to, da nima morja.

Mateja Štrajhar

Ste nočna ptica, ustvarjate ponoči. Ali tudi na naša vprašanja odgovarjate ponoči?

Ja, res nisem jutranji tip človeka. Bolje funkcioniram po 12. uri in seve-da zvečer, ko so nastopi. To je vsekakor zaradi obrnjenega bioritma, ki ga imam zaradi svojega dela. Telo se tega navadi. Ni pa vedno fajn in pred-vsem ni najbolj zdravo, a žal ne morem nič pomagati. In res je, tudi na ta intervju sem začel odgovarjati zvečer. (smeh)

Marca bo izšel vaš novi album. Kateri po vrsti?

V začetku marca bo izšel moj novi album z naslovom Sebe dajem. Je dru-gi po vrsti, a prvi avtorski. Večino glasbe za novi album sem napisal sam, pri drugih skladbah pa so sodelovali še drugi prijatelji – glasbeniki: Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Amir Karalić in Dean Bakić.

Kakšen je občutek, ko ste vse dneve v studiu in ustvarjate. Imate proti koncu že vsega dovolj ali ravno obratno – si želite, da bi trajalo?

Ustvarjanje albuma je kar dolgotrajen in zelo naporen proces, a hkrati neizmerno uživam. Glasbo sem ustvaril lansko poletje na morju, ko sem si prvič v življenju vzel skoraj dva meseca dopusta in bila sta res zelo produktivna. Jeseni so nato nastala besedila in z ekipo smo pričeli s snemanjem vokala in vseh inštrumentov. Konec leta smo imeli ogro-mno nastopov in koncertov, tako da je nastajanje albuma malo stalo. Zato sem letos moral dati v šesto prestavo in sedaj sem že od začetka leta z ekipo, ki soustvarja album, vse dneve v studiu, kjer dokončujemo in pilimo izdelek.

Kakšen je novi album?

Od izdaje prvega albuma je minilo že devet let. Ves ta čas sem se morda tudi iskal in zorel, a zdaj vem, da je prišel čas, ko vem, kaj publiki lahko

dam. Zato je tudi naslov albuma Sebe dajem. Album bo nekaj posebnega, vsaj meni se zdi tak, saj je mešanica popa, rocka, bluza, jazza. Glede na prve odzive, ki sem jih dobil s strani kolegov glasbenikov, ki so poslušali demo posnetke, verjamem, da sem na dobri poti. Seveda pa bo imela glavno be-sedo publika.

V zadnjem času v vaši skupini sodeluje tudi vaša hči Ari-jana. Kako je videti to sodelovanje? So tudi tipične oče-hči situacije, npr. trenja, prepričevanja, zavijanje z očmi?

Mojemu bandu The Groove Station se je lansko jesen pridružila tudi Ari-jana, česar sem zelo vesel, in ponosen nanjo. Je šele na začetku glasbene poti in se mora še veliko naučiti ter se skaliti, vendar ima izjemen talent in željo, tako da smo skupaj super ekipa. Zavijanje z očmi pa je seveda kdaj pa kdaj prisotno, tako kot pri vseh ostalih mladostnikih, ki jim starši brez zveze težimo. (smeh)

Kje iščete navdih za glasbeno ustvarjanje?

Pravijo, da moraš navdih poiskati v sebi, a če si srečen, običajno pride kar sam. Veliko mi pomeni, da imam zdrave in vesele otroke ter super par-tnerico in potem je vse lažje.

Foto: Marko Delbello Ocepek


Kako pomemben vam je imidž na splošno? V zadnjih letih se namreč zdi, da je ta bolj pomemben od dejanskega glasben-ega (ali kateregakoli drugega) ustvarjanja.

Ker sem moški, se ne ukvarjam veliko s svojim videzom, a vendar moram na odru imeti spodobno podobo. Z razmahom spleta in družbenih omrežij je postalo vse bolj pomembno, kako si videti, in ne, kaj delaš in kako dober si v tem. Ljudje smo na splošno bolj vizualna bitja in veliko jih tudi glasbo žal posluša le z očmi. Jaz sem še vedno pristaš dobre in kakovostne glasbe, ne glede na videz, zvrst, vero in barvo kože.

Baje ste začeli igrati na kitaro pri šestih letih. Kako se je rodila ta ljubezen?

Kitara je bila res ljubezen na prvi pogled in dotik. Igral jo je že moj oče in večkrat sem mu jo na skrivaj vzel in brenkal po strunah. Starši so me želeli vpisati v glasbeno šolo in ker so bile ure kitare že zasedene, so mi tam rekli, da naj poskusim s trobento. Šel sem na prvo uro in to je bila tudi zadnja. Želel sem igrati kitaro in zato sem se začel učiti sam.

Kaj pa petje? Kdaj ste začeli peti in kdaj s tem profesion-alno ukvarjati? Ali ste samouk ali izučen pevec?

Sem popolnoma samouk, tudi kar se tiče petja. Vsega sem se naučil sam, in sicer po posluhu. Notnih zapisov ne poznam. Že v osnovni šoli sem nastopal na raznih proslavah ter kasneje po Obali, ker prihajam iz Kopra, profesionalno pa se z glasbo ukvarjam in od nje živim 28 let.

V javnosti ste znani tudi kot odličen imitator Toša Pro-eskega, imeli ste tudi nekaj koncertov, na katerih ste peli njegove pesmi. Zakaj ste prenehali?

Toše je bil in bo za vedno ostal velik človek in glasbenik. Nikoli in nikdar ga nisem imitiral, njegove pesmi sem enostavno zapel po svoje. Imam pa podobno barvo glasu, zato mi njegove pesmi ležijo, v njih je toliko emocije, da sem jih začutil in s koncerti želel ohraniti le to, da se njegove pesmi po-jejo še naprej, saj jih vsi z veseljem prepevamo.

Posneli pa ste tudi pesem, ki je bila sicer namenjena njemu. Kako je prišlo do tega?

Prelepa balada Ona nije više tu mi je bila predstavljena kot pesem, na-menjena Tošetu, a je žal zaradi prezgodnje smrti ni uspel posneti. Na žalost je bila to le laž, da bi pristal k snemanju in posnel sem jo z mislijo na njega in jo zapel z veliko emocijami. Niti malo mi ni žal, da sem jo posnel, saj ima res prelepo glasbo in besedilo. Bila je tudi uspešnica, saj se je vrtela na vseh nacionalnih radijskih postajah na Hrvaškem in tudi v BiH ter Srbiji. Še vedno je to ena mojih najlepših, zato si zasluži posebno mesto na moji novi plošči.

Kot odličen imitator ste se izkazali tudi v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Kako vam je bilo sodelovati v tej oddaji?

Zagotovo mi bo ta oddaja ostala v spominu vse življenje. Bila je nova in zahtevna izkušnja, a sem v njej užival in se zabaval. Predvsem pa verjetno tudi gledalci, ko so me videli, kako se lomim v petkah. (smeh)

Intervju

Tujina mi je dala izredno širino in kilometrino, kar se tiče glasbe, jezikov, spoznavanja drugih kultur in ljudi, saj sem bil v veliko državah – od Avstrije,

Italije, Švice, Nemčije, pa vse do Švedske in Finske, vendar mi je vzela tisto

najpomembnejše – odraščanje Arijane in Dajane, ki sta bili takrat še zelo majhni.

Kasneje mi je bilo žal in še danes mi je, ker izgubljena leta težko nadoknadiš, a takrat sem šel v tujino zaradi boljšega zaslužka.

Marca boste nastopili v domžalskem klubu Blunout. Ali boste predstavljali nove pesmi ali bodo obiskovalci lahko slišali tudi starejše uspešnice?

Ja, konec marca bo prvi koncert Sebe dajem po izdaji albuma prav v Domžalah, ki se ga zelo veselim, saj sem tam nastopil že večkrat in vedno je bila super energija ter vzdušje. Na koncertu bom zapel vse svoje skladbe z novega albuma in zagotovo še kakšno iz prejšnjega, saj jih ljudje na kon-certih vedno želijo.

Kakšen se vam zdi ta klub in publika, ki zahaja sem?

Blunout je res odličen klub, ne le po prijetnem intimnemu ambientu, predvsem cenim odličen glasbeni program vseh zvrsti. Čestitke šefu Alešu, ki je s trdim delom in vztrajnostno naredil enega najboljših klubov, takega niti Ljubljana nima. Res je bil potreben čas, a ljudje so prepoznali kakovo-stno glasbo v živo in so ga sedaj vzeli povsem za svojega, ne glede na to, katera glasbena zvrst je na programu. Zato se v Blunout vedno rad vračam in naj povabim vse vaše bralce, ki so iz tega okoliša, da ga ob priliki obišče-jo, ne bo jim žal.

Ustvarjate že več kot 25 let. Se kdaj naveličate? Ima ust-varjanje za vas še takšen žmoht, kot ga je imelo na začetku ... ali mogoče po toliko letih morda še celo večjega?

Glasba nima začetka in konca, če jo zares čutiš … enostavno pride in osta-ne za vedno. Nikoli se je nisem naveličal in vsakokrat rad stopim na oder. Vsak nastop je drugačen in prav to daje čar mojemu poklicu, nikoli ne veš kakšen bo tvoj dan oz. večer v službi? Od glasbe živim že vse od svojega 20. leta in če glasba ne bi bila moja strast, tega prav gotovo ne bi mogel početi.

Ali imate po vseh letih nastopanja še kaj treme, ko stopite na oder? Ker ob prvem nastopu ste zmrznili, niste hoteli na oder

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar … · 2019. 2. 22. · Regionalna...

Documents

Transcript of OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar … · 2019. 2. 22. · Regionalna...