FINAN�NO POSLOVANJE DRUŠTEVMarina Zupan�i�, spec.posl.fin.ZU-MA d.o.o.MENGEŠ, 22.4.2015

1

ZAKON O DRUŠTVIH : ZDru-1• POJEM IN NA�ELA (1. �len)Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga

ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresni�evanja skupnih interesov.

Društvo si samo dolo�i namen, cilje, naloge in na�in

2

Društvo si samo dolo�i namen, cilje, naloge in na�in delovanja. Odlo�itve o upravljanju neposredno sprejemajo �lani društva.

OMEJITVE (3. �len Zdru-1)• Delovanje društva, katerega izklju�na dejavnost je

pridobitna dejavnost, ni dovoljeno in takšnega društva ni dovoljeno ustanoviti.

• Ni dovoljeno ustanoviti tudi društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne

3

ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.

OSNOVNA PRAVILA, KI VELJAJO ZA DELOVANJE DRUŠTEV • Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem

zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije in ga sprejmejo ustanovitelji na ustanovnem zboru;

• Društvo zastopa oseba, dolo�ena s temeljnim aktom in je lahko le poslovno sposobna fizi�na oseba.

4

je lahko le poslovno sposobna fizi�na oseba.• Prvega zastopnika izvolijo ustanovitelji na ustanovnem

zboru.

OSNOVNA PRAVILA, KI VELJAJO ZA DELOVANJE DRUŠTEV• Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim

premoženjem.• Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in

zastopnik društva;za obveznosti društva odgovarjajosolidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove

5

solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva in sicer do višine oškodovanja društva, ki so ga povzro�ile s svojim ravnanjem.

OSNOVNA PRAVILA, KI VELJAJO ZA DELOVANJE DRUŠTEV• Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne

fizi�ne osebe oziroma pravne osebe.• OMEJITEV: gospodarske družbe ne morejo ustanoviti

društva, ki ima v temeljnem aktu dolo�eno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

6

katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

TEMELJNI AKT (9. �len ZDru-1)• ime in sedež društva, • namen in cilje delovanja

društva; • dejavnost oziroma naloge

društva,• pogoje in na�in

• na�in izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finan�nim in materialnim poslovanjem društva,

7

• pogoje in na�in v�lanjevanja ter prenehanja �lanstva,

• pravice in obveznosti �lanov,

• na�in upravljanja društva, • zastopanje društva, • financiranje društva,

društva, • na�in zagotavljanja

javnosti dela društva,• na�in sprejemanja

sprememb in dopolnitev temeljnega akta,

• na�in prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

ZVEZA DRUŠTEV• Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.• Odlo�itev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti

zbori �lanov vseh društev.

8

DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU (30. �l. Zdru-1)• kulture, vzgoje in

izobraževanja,• zdravstvenega varstva,

socialnega varstva, izvajanja družinske politike,

• gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane,

• zunanjih zadev, razvoja demokracije

• ali na drugih podro�jih, �e

9

politike, • varstva �lovekovih pravic, • varstva okolja, varstva

živali, • športa, • obrambe ter varstva pred

naravnimi in drugimi nesre�ami,

• ali na drugih podro�jih, �e njihovo delovanje presega interese njegovih �lanov in je splošno koristno .

POGOJI ZA PRIZNANJE STATUSA DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU • Ustanovitelji in �lani ne smejo biti pravne osebe javnega

prava.• Dejavnost je opredeljena v temeljnem aktu.• Deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev

statusa in je zadnji dve leti tako tudi delovalo.

10

statusa in je zadnji dve leti tako tudi delovalo.• Ima izdelane programe bodo�ega delovanja.• Lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.• ODLO�ITEV O IZPOLNJEVANJU POGOJEV sprejema

ministrstvo na podro�ju delovanja društva ( lahko predpiše še druge pogoje)

VODENJE POSLOVNIH KNJIG (26. �len ZDru-2)

• Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finan�nem in materialnem poslovanju na na�in in v obliki, ki ju dolo�i s temeljnim ali posebnim aktom, v

11

obliki, ki ju dolo�i s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in ra�unovodskim standardom za društva.

• Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finan�nem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati lo�eno.

ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO • Ne glede na dolo�bo, da društva vodijo poslovne knjige

po sistemu dvostavnega knjigovodstva, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom dolo�i, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, �e izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

12

- da povpre�no število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;

- da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 EUR;

- da povpre�na vrednost sredstev (aktive) na za�etku poslovnega leta ne presega 50.000 EUR

KNJIGA PREJEMKOV IN IZDATKOV

Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le ob�asno in �igar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 eurov, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno

13

izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poro�ilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

TERMINOLOGIJA• PREJEMEK (znesek denarnih sredstev, ki se s kakšno

zadevo v danem trenutku prejme; ni nujno, da je gotovinski, lahko gre za prenos na ra�un pri banki)

• PRIHODEK (prodajna vrednost materiala, blaga, storitev; ra�unovodsko : pove�anje gospodarskih koristi zaradi

14

ra�unovodsko : pove�anje gospodarskih koristi zaradi pove�anja sredstev ali zmanjšanj dolgov)

• IZDATEK (nasprotje prejemka)• ODHODEK (nasprotje prihodka)• STROŠEK ( v denarju izražena poraba prvine posl.

procesa; gre za zmnožek potroškov in cene posamezne sestavine poslovnega procesa

KAZNI (52. �len)• Z globo od 420 do 16.500 EUR se za prekršek kaznuje društvo, ki:

1. opravlja dejavnost, ki ni dolo�ena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. �lena);

2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. �lena);

15

3. premoženje društva deli med �lane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresni�evanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, dolo�ene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. �lena);

4. poslovnih knjig ne vodi skladno z dolo�bami drugega, tretjega, �etrtega ali šestega odstavka 26. �lena ali neresni�no prikazuje podatke o finan�nem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. �lena).

• Z globo od 42 do 1.000 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.

KAZNI (53. �len)• Z globo 420 EUR se za prekršek kaznuje društvo, ki:

1. v pravnem prometu ne uporablja registriranega imena (prvi in šesti odstavek 10. �lena);

2. spremeni ime, sedež ali druge dolo�be temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. �lena);

16

3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. �lena);

4. je v temeljnem aktu dolo�ilo, da bo na�in zagotavljanja podatkov o svojem finan�no-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. �lena);

5. letnega poro�ila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poro�ilu ne priloži oceno revizorja, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. �lena).

• Z globo 125 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.

LETNO PORO�ILO DRUŠTVA• Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati

letno poro�ilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poro�ilo o poslovanju društva. Poro�ilo mora obsegati resni�ni prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poro�ilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.

17

• Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poro�ila morata biti v skladu z ra�unovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poro�ilo morajo omogo�iti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene delovanja društva

• Letno poro�ilo sprejme zbor �lanov društva. Poro�ilo je veljavno sprejeto, �e je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finan�nim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega �lena.

SREDSTVA DRUŠTVA18

VIRI SREDSTEV PRI DRUŠTVIH

19

PRIHODKI DRUŠTEV

20

ODHODKI DRUŠTEV

21

POSEBNOSTI PRI DRUŠTVIH• SRS 33: dvostavno knjigovodstvo; na�in evidentiranja

prihodkov in odhodkov ter na�in vrednotenja sredstev in virov sredstev

• Prerazporeditve dotacij • Velja pravilo o DP�R

22

• Društva so lahko prejemniki donacij• Vsebina je pomembnejša od oblike

DONACIJA• Glede donacij si najprej oglejmo pojem donacij. Slovar

slovenskega knjižnega jezika govori o podelitvi zemljiš�a za vojaške, politi�ne ali uradniške zasluge, kar nakazuje, da je predmet donacije (vsaj prvotno bila) nepremi�nina. Vendar pa se izraz donacija sedaj uporablja tudi za denarna sredstva. Donacija je torej lahko dana v denarni obliki, pa tudi v obliki

23

Donacija je torej lahko dana v denarni obliki, pa tudi v obliki stvari ali storitev, donator sam pa je lahko tako pravna oseba (recimo razni skladi), kot fizi�na oseba. Donacija je v 11. to�ki 1. odstavka 3. �l. Zakona o javnih financah (UL RS 79/99) opredeljena kot namenski neodpla�ni prihodek, ki ga doma�a ali tuja pravna oseba prispeva za dolo�en namen, na primer darilo, pomo�, volilo, denarna zapuš�ina.

DONACIJE V SISTEMU DDVja• Donacije so v PZDDV definirane kot znesek, ki ga dav�ni

zavezanec izpla�a osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti. V

24

izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti. V njihovem primeru ne gre za pla�ilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev in zato niso predmet DDV.

SUBVENCIJA (DOTACIJA)• Subvencija je denarna podpora, pomo�, navadno iz

družbenega, državnega prora�una. Subvencija je ena izmed oblik državnih pomo�i (taka oblika je na primer tudi posojilo). Gre za finan�no pomo� pri izvedbi npr. nekega projekta ali programa. Subvencija je torej denarna dajatev

25

projekta ali programa. Subvencija je torej denarna dajatev in je ponavadi dana s strani države ali iz kakšnih drugih sredstev (ne pa s strani fizi�ne osebe), prejemnik pa je lahko tako pravna kot fizi�na oseba.

Primer knjiženja prenosa DP�R med prihodke

26

�LANARINE V SISTEMU DDVja

�lanarina

OBDAV�ENA namenjena pla�ilu blaga in storitev

obdav�ljiv promet

oproš�en promet Odbitni delež pri vhodnem

Vhodni DDV se v celoti upošteva

27

NEOBDAV�ENA - ni namenjena pla�ilu blaga in stortitev

ni v sistemu DDV

pri vhodnem DDV

ZAVEZANCI ZA PLA�ILO DDPO• ZDDPO-2 definira zavezanca oziroma zavezanko za davek, kot

pravno oseba doma�ega in tujega prava . • Pravne osebe doma�ega prava so :�gospodarske družbe, ustanovljene po zakonu o gospodarskih

družbah,�banke, ustanovljene po zakonu o bankah,

28

�banke, ustanovljene po zakonu o bankah,�zavarovalnice in družbe za vzajemno zavarovanje, ustanovljene po

zakonu o zavarovalništvu,�društva, ustanovljena po zakonu o društvih, zadruge, ustanovljene po

zakonu o zadrugah,ustanove, ustanovljene po zakonu o ustanovah,�javne agencije, ustanovljene po zakonu o javnih agencijah,�javni skladi kot pravne osebe javnega prava, ustanovljene po zakonu

o javnih skladih,�investicijske družbe in družbe za upravljanje, ustanovljene po zakonu

o investicijskih skladih in družbah za opravljanje.

9. �len ZDDPO-2• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - 2 v svojem 9. �lenu uveljavlja oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in pravi, da zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politi�na stranka, zbornica, reprezentativni

29

skupnost, politi�na stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne pla�a davka po tem zakonu, �e je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja

PLA�ILO DDPO ZA DRUŠTVA• ZDDPO-2 zahteva, da zavezanci iz 9. �lena tega zakona

pla�ajo davek od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti in nalaga ministru, pristojnemu za finance, da podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega zakona, pri tem pa upošteva :

30

dejavnost za namene tega zakona, pri tem pa upošteva :�da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi

pridobivanja dobi�ka, �da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci

konkurirajo na trgu z drugimi osebami, �ter vrsto pravne osebe zavezanca.

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (IZLO�ITVE)• donacije, pri �emer je donacija brezpogojno pla�ilo oziroma prispevek v denarju

ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. �lena ZDDPO-2 od fizi�nih in pravnih oseb brez obveznosti vra�ila in se ne nanašajo na pla�ila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;

• �lanarine, �e gre za �lanarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek �lanov zavezancu in za katere iz ene ali ve� okoliš�in izhaja, da so po vsebini �lanarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo pla�ila za dolo�ene proizvode, blago, storitve ali pla�ila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi �lanom ali njihovim povezanim osebam;

31

ali njihovim povezanim osebam;• volila in dediš�ine;• prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so pla�ani neposredno Zavodu za

zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

• obresti za sredstva na podra�unih, ki so vklju�eni v sistem enotnega zakladniškega ra�una (EZR) države oziroma ob�in in obresti za vloge, naložene v okviru sistema enotnega zakladniškega ra�una (EZR) države oziroma ob�in;

• sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinan�nih virov;• namenska javna sredstva.

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (IZLO�ITVE)• Za donacijo se šteje tudi izkupi�ek oziroma denarna

protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje, ki jo organizira zavezanec iz 9. �lena ZDDPO-2 z namenom zbiranja finan�nih sredstev za namene opravljanja dejavnosti, za

32

finan�nih sredstev za namene opravljanja dejavnosti, za katero je zavezanec ustanovljen, �e gre za zbiranje odpadkov in materiala, ki v trenutku transakcije nima vrednosti ali je ta zanemarljiva, ker gre za odpadke in material, ki je namenjen recikliranju, in ne gre za izogibanje davkom.

Za pridobitne dohodke se štejejo zlasti:

• sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz prvega odstavka šeste alineje 3. �lena tega pravilnika (kot so dopla�ila uporabnikov),

• ban�ne obresti, razen obresti na transakcijskih ra�unih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav �lanic Evropske unije, pri �emer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vklju�no višine 1000 eurovletno,

• dividende in drugi dohodki iz naložb,dohodki od prodaje blaga in storitev, vklju�no z donosi od prodaje spominkov

33

• dohodki od prodaje blaga in storitev, vklju�no z donosi od prodaje spominkov �lanom in ne�lanom, vklju�no s hrano in pija�o, ki jo proda zavezanec �lanom in ne�lanom, obi�ajno v klubskih prostorih, kadar obiš�ejo zavezanca,

• najemnine in druga pla�ila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam,

• dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev,• pla�ila �lanov in ne�lanov zavezanca za udeležbo na ve�erjah, zabavah, plesih ali

drugih družabnih sre�anjih, ki jih organizira zavezanec,• pla�ila �lanov in ne�lanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah

ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec,• dohodki od sre�elovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec

DOHODNINA

34

DOHODEK ZAVEZAN PLA�ILU DOHODNINE

Dohodek iz Dohodek iz

Dohodek iz kapitala

Drugi dohodki

Dohodek iz zaposlitve

Dohodek iz dejavnosti

Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic

kapitala

OPROSTITVE PO 107. �lenu Zdoh-2• Dohodnine ne pla�uje od:

1. nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno-raziskovalnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem ali socialnem podro�ju ter na podro�ju prostovoljstva, �e so izpolnjeni naslednji pogoji:

- jih izpla�a država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki ni

35

- jih izpla�a država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodo�i delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,

- ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev in

- je bil prejemnik nagrade ali priznanja izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis oziroma v postopku izbora nagrajenca;

OPROSTITVE PO 4/108 �l. ZDOH-2 (društva)• V dav�no osnovo se ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju dokumentiranih

stroškov prevoza, no�itve in dnevnice, kadar je izpla�ilo opravljeno fizi�ni osebi, ki:

- jo napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja dejavnosti tega organa;

- prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih,

36

ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti, v dejavnostih politi�nih strank in splošnokoristnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;

- prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresni�evanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;

in v zvezi s tem prejme le povra�ilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so dolo�eni za povra�ila stroškov v predpisu vlade iz 44. �lena tega zakona.

OPROSTITEV po 8/108 �l. Zdoh -2 (prostovoljci)• 1. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca pod pogojem, da je dolo�eno v posebnih predpisih in internih aktih

prostovoljske organizacije, da gre za sredstva, ki so zna�ilna, nujna in obi�ajna za opravljanje dolo�enega prostovoljskega delain pod pogojem, da je prostovoljska organizacija dolo�ila navedeno nadomestilo na podlagi izra�una realnih stroškov in zato to nadomestilo predstavlja utemeljen in razumen znesek - letno do višine 20 % povpre�ne mese�ne pla�e zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta. Dejanske stroške je mogo�e uveljavljati na podlagi dokazil;

2. nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, ki je osebo napotila in �e je ta organizacija za tako izpla�ilo zagotovila potrebna sredstva sama ali se zagotovijo na podlagi evropskega ali mednarodnega programa, ki poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila ali k njej pristopila Slovenija:

a) za napotene v Slovenijo - dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno potovanje nad 12 do 24 ur v Sloveniji, ki se ne všteva v dav�no osnovo dohodka iz delovnega razmerja,

37

b) za napotene v tujino - dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno potovanje nad 14 do 24 ur v tujino, ki se ne všteva v dav�no osnovo dohodka iz delovnega razmerja;

3. nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izpla�a prostovoljcu za izjemne dosežke - do višine 50 % finan�ne nagrade, razpisane za preteklo leto, za državno priznanje za izjemne dosežke na podro�ju prostovoljstva, �e so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) jo najve� enkrat letno v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, izpla�a prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej dolo�ena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke ter postopek in kriterije za izbor,

b) ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev in

c) je bil prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe v postopku izbora nagrajenca;

4. pla�ilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca, ki mora biti nezgodno zavarovan v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, za �as opravljanja prostovoljskega dela, �e prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijonevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca ali �e je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE V MENGŠU (vir AJPES 21.04.2015)�PLANINSKO DRUŠTVO JANEZA TRDINE MENGEŠ Mengeš

�DRUŠTVO OBSIDIJAN ZA POMO� LJUDEM V STISKI Topole

�MEDOB�INSKO DRUŠTVO SOŽITJE ZA POMO� OSEBAM

38

�MEDOB�INSKO DRUŠTVO SOŽITJE ZA POMO� OSEBAM Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU OB�IN DOMŽALE, KOMENDA, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAV�E IN TRZIN Mengeš

39