Mrana plat ljubezni - Rafik Schami

download Mrana plat ljubezni - Rafik Schami

of 21

  • date post

    30-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    224
  • download

    2

Embed Size (px)

description

Roman, zbirka Roman

Transcript of Mrana plat ljubezni - Rafik Schami

  • Brez pisnega dovoljenja Zalobe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnem koli obsegu

    ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

    Vse informacije o knjigah Zalobe Mladinska knjigalahko dobite tudi na spletu: www.emka.si

    CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    821.112.2-311.2

    SCHAMI, Rafik Mrana plat ljubezni / Rafik Schami ; [prevedla Urka P. erne].- 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. - (Zbirka Roman /Mladinska knjiga)

    Prevod dela: Die dunkle Seite der Liebe

    ISBN 978-961-01-1591-5

    261459200

    Naslov izvirnika:Die dunkle Seite der Liebe

    Carl Hanser Verlag Mnchen za izdajo v slovenini Mladinska knjiga Zaloba, d.d.,

    Ljubljana 2012

    Prevedla Urka P. erne

    Knjiga je izla s podporo EU Programa Kultura (20072013)

  • mrana plat

    ljubezni

    R a f i k S c h a m i

  • Dvema velikima enama,Hanne Joakim in Root Leeb

  • 7Knjiga ljubezni 1Oljke in odgovoripotrebujejo as.

    =Damask,

    pomladi 1960

    1. Poglavitno vpraanjeRes misli, da najina ljubezen lahko vse to preivi?

    Farid ni vpraal zato, da bi Rano spomnil na krvno maevanje med njunima druinama, marve zato, ker mu je krvavelo srce in se ga je loteval brezup.

    Faridovega prijatelja Amina je pred tremi dnevi, ko je odhajal iz hie, napadla in odvedla tajna policija. Odkar sta se pomladi 1958 zdruili dravi Sirija in Egipt, so zaeli mnoino preganjati ko-muniste. e posebej hudo je bilo leto 1959. Predsednik drave Sa-tlan je v javnih govorih besno hujskal proti reimu diktatorja Da-miana v Iraku in proti komunistom. Tudi ob koncu leta si prebivalci niso mogli oddahniti, kajti celo ponoi so po ulicah glavnega mesta divjali dipi tajne policije s svojimi rtvami. Za se-boj so puali objokane in ustrahovane druine rtev. Med ljudmi je el glas o krvavi silvestrski noi. Od ust do ust so se irile govo-rice in porajale e veje bojazni pred tajno policijo, kajti videti je bilo, da se je z ovaduhi naselila prav v vsa stanovanja.

    Farid je ljubezen tisti dan util kot luksuz. Z Rano je preivel nekaj uric na samem v hii svoje pokojne babice. Tukaj v Damasku je bilo vsako sreanje z Rano kot oaza v puavi njegove

  • 8osamljenosti. Kako drugae je bilo tiste tedne pred osmimi leti, ko sta pobegnila v Bejrut in se skrila. Tam se je prav vsak dan zael in konal v Raninem objemu. Tam je bila ljubezen kot neno, irno poreje.

    Babiine hie e niso prodali. Claire, njegova mama, mu je do-poldne predala kljue. Ampak spodnje perilo naj ostane, se je poalila.

    Sijalo je sonce, a dan je bil ledeno hladen. Ko je Farid vstopil v hio, je bunila vanj volhka vlaga. Odprl je okna, povabil v hio sveino, nato pa zakuril pei v kuhinji in spalnici. Ni na svetu mu ni bilo bolj zoprno kot duh zatohle, vlane mrzlote.

    Ko se mu je malo pred dvanajsto uro pridruila Rana, so se pei e razarele. aljivo je vpraala: Je to zmenek v hamamu ali v ba-biini hii?

    Rana je bila kot zmeraj osupljivo lepa, toda Farid se ni mogel otresti obutka, da nanju prei nevarnost. Ko jo je poljubil, je po-mislil na tistega Indijca, ki je med poplavo nemono poiskal zave-tje na neki strehi, potem pa poasi tonil v mokro smrt. Farid se je oklepal svoje zaroenke, kot bi se utapljal. Na prsih je util bitje njenega srca.

    Kljub toploti v prostoru ga je zeblo in Ranin smeh ga je le za trenutke odreil lastnih bojazni. Vedno znova je zauborel iz nje in nebrzdano priskakljal k njemu.

    Danes pa si pravi vzor dostojnega vedenja, ga je zbodla Rana, ko sta po nekaj urah odhajala iz hie. Skoraj tako, kot da bi ti moja mama poverila nalogo, da popazi name. Saj niti hla nisi ... In se je zvonko zasmejala.

    To ni ni povezano s tvojo mamo, je rekel Farid in ji elel po-jasniti razloge, toda besede so se mu postavljale navzkri. Mole je hodil ob Rani po ulicah proti parku Sufanije blizu mestnih vrat Bab Tuma. Prestrail se je vsakega dipa.

  • 9Iz kavarn se je po radiu slial predsednikov glas, ki je sovrani-kom republike napovedoval srdit boj. Satlan je imel lep, moat glas. Njegovo govorjenje je Arabce omamljalo. Radio je bil njegova arovnika skrinjica. Opozicija pri ve kot osemdesetih odstotkih nepismenih prebivalcev ni imela nikakrnih monosti. Kdor je nadzoroval radijsko postajo, je imel na svoji strani ves narod.

    In narod je Satlana res imel rad, bala se ga je samo majhna obupana opozicija, po neusmiljenem valu aretacij pa je mesto sti-skal uden strah. Toda Damaani bodo na to kaj hitro pozabili in se spet smeje se posvetili svojim poslom, je pomislil Farid, ko sta z Rano prila v park.

    Njegov strah je bila zver, ki mu je naenjala mirnost. Misli so se mu vraale k Aminu, pearju, ki je zdaj moral trpeti njihova mue-nja. Amin ni bil samo Faridov prijatelj. Bil je tudi njegov stik med organizacijo komunistine mladine, ki ji je Farid e nekaj mesecev predsedoval, in partijskim vodstvom v Damasku. e pred nekaj dnevi mu je Amin zatrdil, da se je dobro osamil in prerezal vse niti, ki so vodile do njega. Amin je bil izkuen ilegalec.

    Faridova mama je pred nekaj tedni ob jutranji kavi na lepem dejala, da ob smrti starev, tet in stricev uti alost in obenem raz-galjenost, varujoi zid starejih okrog nje se rui, ona pa se pribli-uje prepadu. Zdaj je Farid sam razgaljen strmel v prepad. Videti je bilo, da se vse maje. Prijatelj Josef je slepo sledil Satlanu in plju-val po moskovskih agentih, kakor je predsednik govoril komu-nistom. In rekel, da je Farid v napani stranki in da je edini med vsemi tistimi brezsrnei e ohranil lovekost in da je e as, da izstopi. Kako je Josef le mogel rei kaj takega?

    Rana je bila Faridova velika srea. Ljubil jo je tako zelo, da si je skoraj e elel, da bi se razla in se tako izmuznila nevarnosti, da bi ju preganjali. Gledal je njeno uho. e zato, zaradi tega nedol-nega uesa jo je moral ljubiti.

  • 10

    Rana je dolgo molala, videti je bilo, da opazuje otroke, ki so se igrali v parku, toda njen pogled je pritegnilo samo dekletce, ki je nekoliko stran od skupine drugih uprizarjalo igrico. Plesalo je in se sukalo v krogu, potem pa naenkrat negibno obstalo in padlo po tleh, kot bi ga zadela krogla. Nekaj hipov zatem se je dvignilo in znova zaplesalo, nato pa se spet spustilo na tla.

    Damask e dolgo ni doivel taknega vremena: pomladni mraz je uniil blagoslov, ki ga je prineslo zimsko deevje. Cvetovi in popki so pomrznili.

    Bil je prvi sonen dan po neskonni mokroti. Prebivalci starega mestnega sredia so bledini in kaljaje drli na plano iz ilovnatih hi, ki mrazu niso bile kos, in odhajali proti vrtovom in parkom zunaj mestnega obzidja. Odrasli so pekli na aru, pili aj, kartali, si pripovedovali zgodbe ali pa mole strmeli predse in kadili vo-dno pipo. Njihovi otroci so zganjali hrup in se igrali, deki z oga-mi, deklice z obroi hulahop, novotarijo iz Amerike, ki je v trenut-ku osvojila Damask. Deklice so z vrtenjem bokov obroe skuale obdrati v kroenju. Veina jih je bila e nevea, nekaj deklic pa je obroe znalo vrteti e nekaj minut.

    Videti je bilo, da dekletcu, ki je plesalo nekoliko pro od drugih, mraz ni mogel do ivega. Njeni gibi so izarevali nenavadno pole-tno sproenost. Rana je opazovala dekliin vrat in se spraevala, kakno znamenje bi narisala po zraku kri, e bi jo zares zadela krogla. Pri Ranini teti Jasmin je bil curek krvi v obliki neskonno-sti, vodoravno leea osmica, narisana na steno. To je bilo pred desetimi leti. Jasmin, najmlaja sestra Raninega oeta, se je vrnila iz Bejruta, kjer se je z muslimanskim moem dolgo skrivala pred srdom svoje druine. Hrepenela je po Damasku, njenem mestu, in po materi. Nekaj trenutkov je Ranine ustnice obletel smehljaj, ven-dar se je takoj spet razgubil. Pomislila je: kot kae, je v tej druini dedno, da vsi zaljubljenci beijo v Bejrut.

  • 11

    Nekega poletnega dne jo je teta Jasmin povabila v znamenito sla-doledarno Bakda v Suk al Hamidije. Tam je isto beno, dobre volje dejala: ivljenje v Arabiji se od nekdaj giblje med dvema nesprav-ljivima sovranikoma ljubeznijo in smrtjo in jaz sem se odloila za ljubezen. Toda smrt njene odloitve ni hotela spotovati.

    Jasmin je ustrelil njen lastni neak, Samuel, pred vhodom v kino. Njen spremljevalec je zbeal in jo odnesel brez praske. Nanj Sa-muel ni streljal, temve se je ustopil nad teto, ki je leala v krvi, ter skoraj krie zaklical mimoidoim: Reil sem ast svoje kranske druine, ker se je moja teta poroila z muslimanom in oblatila nao druino. Veliko mimoidoih mu je zaploskalo.

    Samuel, razvajeni sin tete Amire, je bil v tistem asu star est-najst let in e ni veljal za polnoletnega. Po enem letu zapora so ga izpustili. Sorodniki so ga ob glasnem petju zmagoslavno ponesli skozi ulice v hio starev. Tam je ve kot sto gostov vse do svita slavilo njegovo herojsko dejanje. Samo Basil, Ranin oe, se tega praznovanja ni udeleil. Za njegov okus je bilo proslavljanje pre-ve primitivno, vendar je tudi on util razumevanje za to, da so mu ustrelili sestro. Osramotila je druino.

    Edinole babica Samia je Samuelu in njegovi materi dala vedeti, da ga preklinja, vsak dan, ko vstane, in vsak veer, ko lee spat. Jasmin je bila njena najljuba hi. Najbr se je zato uljalo, da je Samuel po naroilu kogarkoli e teto ubil s sovratvom svoje matere, ki se je vedno utila zapostavljeno.

    Rana z bratrancem nikoli ve ni spregovorila. Vedno, ko je pri-el na obisk k njenemu bratu Jacku, se je zaprla v svojo sobo. Tudi praga hie svoje tete Amire ni ve prestopila. Zato pa je ob podo-bico svete Device Marije v svoji majhni sobici obesila fotografijo tete Jasmin.

    Tega mrzlega marevskega dne je Rana dolgo molala in trdno stiskala Faridove tople dlani.

  • 12