30 let ljubezni do glasbe Koleric/KNJIGA 30 let J.K. 2009.pdf · 30 let ljubezni do glasbe leta...

30 letljubezni do glasbeGlasbena, pevska in zborovska pot Janeza Koleriča ob njegovi šestdesetletnici

Šmartno pri Slovenj Gradcu, maj 2009

Če si nečesa zelo želiš, kako to dosežeš. Nemara bo zahtevalo

potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa, toda

uresničljivo je. Tolikšna mera vere je predpogoj za sleherni

podvig, umetniški ali kak drug.

Margo Jones (1913-1955)

Povsod si z nami, zdaj vesela in nasmejana, zdaj jokajoča in mehka, zdaj vriskajoča, kakršna je pač prilika. Vedno pa domača in dobra kot ržen kruh, ki leži na javorovi mizi. Slovenska pesem! Hvala ti za vrisk in jok, hvala za domotožje in neznano srečo. Hvala ti tudi za zadnjo še neizpeto pesem!Slovenska pesem – vino Slovenskih goric in dolenjskih Gorjancev; trpko brinje kraških ognjišč in grčava robatost gorenjskega kota, bitje slovenskih src ob Zilji, Dravi, Savi in Soči. Ljubezen deliš in sovraštvo otajaš, srce poživiš in veselje porajaš.Pozdravljena, pozdravljena, pov-sod in vselej!

(pisatelj Karel Mauser)

Šmartno pri Slovenj Gradcu

Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje

vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in to

uresničiti za vsako ceno.

Marie Curie (1867-1934)

30 let ljubezni do glasbe

�

Spoštovani!

Slovenj Gradec, februar 2009

Vesel sem, da lahko ob pomembnem jubileju, treh desetletjih glasbenega ustvarjanja našega zborovodje, go-spoda Janeza Koleriča, z Vami delim nekaj misli. Trideset let je nedvomno obdobje, v katerem je mogoče po-membno vplivati na razvoj pevske in glasbene kulture v lokalnem oko-lju. Mnenja sem, da je Janez Kolerič s svojo požrtvovalno angažiranostjo in predano ustvarjalnostjo to nedvo-mno tudi storil. Pod njegovo taktirko se je zvrstilo veliko število pevskih zborov, manjših in večjih, glasbenih in vokalnih zasedb, ki so skozi vsa ta


�

leta pomembno sooblikovali glasbe-no in kulturno podobo naše občine, doline in širše. Dejavnost pa ni ome-jil le na lokalno okolje, temveč se je s svojimi zbori vedno odpravljal tudi izven meja naše države. Sodelovanja na pevskih festivalih po Evropi, go-stovanja in nastopi, ki so bili povsod izjemno lepo sprejeti, pa so spletla mnoge vezi, ki so v lanskem letu bo-trovale tudi podpisu listine o kultur-nem sodelovanju Slovenj Gradca s slovaškim mestom Bardejov, kar je neposredna zasluga gospoda Janeza Koleriča in njegovih številnih nasto-pov in obiskov v Bardejovu. Ob tride-setletnici se našemu spoštovanemu glasbenemu ustvarjalcu v imenu lo-kalne skupnosti, Mestne občine Slo-venj Gradec, najtopleje zahvaljujem, še naprej pa mu iz srca želim uspešno in plodno glasbeno pot ter veliko zdravja, volje, vztrajnosti in energi-je na področju ljubiteljskega zboro-vskega ustvarjanja.

Z odličnim spoštovanjem,Matjaž Zanoškar,

župan


�

Dragi pevski prijatelj,

Slovenj Gradec, januar 2009

Janez, ti si prav gotovo eden izmed srečnežev, ki jim je bila glasba polo-žena že v zibko. Saj od kar te poznam, to pa je že zelo dolgo, se ukvarjaš z glasbo. Je pa res, da sva se bolje spo-znala pred tridesetimi leti, ko si zelo samozavestno ustanovil in nato dol-ga leta uspešno vodil svoj prvi pevski zbor, ženski zbor Slovenka pri Dru-štvu upokojencev Šmartno. Od takrat naprej si postal nenadomestljiv člen v kulturnem ustvarjanju ne le Šmar-tnega in Slovenj Gradca, temveč daleč naokrog. Tvoja velika vrlina je, da si znal kot zborovodja motivirati mnoge zbore in pevce, tako da sado-vi vztrajnega in dobrega dela niso iz-ostali. Še posebej so dragocena tvoja povezovanja z ljubitelji vokalne glas-be v širšem evropskem prostoru, kot so Bardejov in Vranov na Slovaškem ter številna druga mesta.


�

Kot vsako drugo kulturo je tudi pev-sko kulturo treba gojiti in jo negovati. Ti to zelo uspešno počneš ne le kot zborovodja, ampak tudi kot pevec, saj že pet let tudi prijateljujeva kot pev-ca v �0-članskem moškem pevskem zboru Glasbene matice iz Ljubljane, ki ga vodi zborovodja Tomaž Tozon.Ob tvojem dvojnem jubileju ti v svo-jem in imenu Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec iskreno čestitam in želim, da bi slavil še veliko jubilejev in še dolgo bogatil naš kulturni prostor. Zato Janez, naj Trubarjeve besede »Pojte, pojte vsi ljudje«, ki jih je zapi-sal pred več kot štiristopetdesetimi leti, veljajo zate danes in še na mno-ga leta.

Franjo Murko, predsednikZveze kulturnih društev,

Slovenj Gradec


9

»Iz petja prihaja čar, ob katerem se morajo upo-kojiti vse skrbi in vse bolečine srca …«

Šmartno pri Slovenj Gradcu, februar 2009

Obletnice so gotovo mejniki v delovanju po-sameznika, skupine, društva, kraja in širšega okolja. Letos slavi pomemben ustvarjalni mej-nik tridesetletnega dela s pevskimi zbori tudi naš član Kulturnega društva, zborovodja Janez

Kolerič. Nikakor ne morem prezreti njegove ustvarjalnosti in razdaja-nja za pevsko kulturo in za splošni kulturni utrip v Kulturnem društvu Šmartno pri Slovenj Gradcu.Leta 19�� se je aktivno vključil v naše društvo, ko se je včlanil v me-šani cerkveni pevski zbor naše nadžupnije, ki je takrat deloval tudi za potrebe Kulturnega društva Šmartno.Sledila so leta njegovega udejstvovanja v različnih sekcijah društva v katerih se je preizkušal kot igralec v dramskih uprizoritvah, ustano-vil in vodil je tamburaški orkester, bil je soustanovitelj in aktivni član ansambla Forum in kar triindvajset let muzikant pri folklorni skupini Rej.Poleg teh dejavnosti pa Janez ni mogel pozabiti vokalne glasbe, ki mu je že v rani mladosti legla na srce. Leta 19�9, ko je ustanovil žen-ski pevski zbor Slovenka pri Društvu upokojencev Šmartno, je pričel uresničevati zamisel, da v kraju poskusi oživiti zborovsko dejavnost. To mu je tudi uspelo, saj je že naslednje leto ustanovil tudi moški zbor v Šmartnem, ki ga vodi še danes. Njegova ljubezen do zborovskega petja se je prelila tudi na mlade, ko je leta 19�� ustanovil dekliški zbor Kulturnega društva Šmartno, ki je pod njegovim vodstvom deloval polnih deset let. Zbor je dosegel sam vrh mladinskega zborovskega petja v Sloveniji. Poleg tega pa je bil zelo uspešen tudi na medna-rodnih festivalih in tekmovanjih v Evropi. Prav tako so se tudi ostali njegovi zbori preizkušali na koncertnih odrih v tujini.Janezova glasbena pot pa je presegla meje Mislinjske doline, saj vodi zbore tudi na Koroškem in v Šaleški dolini. Njegovo delovanje je pu-stilo pečat tudi v nadžupniji Šmartno, kjer je bil ustanovitelj in aktivni


10

član ansambla Samarijan, ustanovil in vodil je otroški in mladinski cerkveni zbor ter aktivno sodeloval tudi kot organist. Preizkusil se je tudi kot predsednik Kulturnega društva Šmartno, ki ga je vodil v letih 19�2 in 19�3. Vsa leta pa je pri domačem društvu skrbel za kulturno življenje v kraju. Pripravljal je različne kulturne prireditve, kjer so se številni pevci domačega društva, folkloristi, tamburaši, an-sambli in dramatiki predstavljali in razveseljevali krajane. Še posebej so v živem spominu prireditve »Veselo popoldne«, kjer so se mladi ob ansamblu Forum preizkušali kot pevci zabavne glasbe. Pa vsako-letna majska prireditev na Homcu »Pesem v maju«, kjer sodelujejo razne pevske skupine in zbori iz Mislinjske doline in Slovenije. Janez tudi združuje pevske moči in v združenih pevskih zasedbah pripravlja zanimive pevske projekte. V lepem spominu je »Ekumenski koncert« in ob 420–letnici Trubarjeve smrti dramsko glasbena prireditev »Slo-venski protestantski napevi«, ki jo je pripravil ob Krpačevih dnevih in ob šestdesetletnici delovanja našega Kulturnega društva leta 200�. Ob stoletnici rojstva našega rojaka, kulturnega in političnega delav-ca Ivana Krpača, je bil Janez pobudnik spominske prireditve, ki jo je imenoval Krpačevi dnevi. Postala je tradicionalna kulturna prireditev našega društva in kraja. Takrat je zapisal: »Domačemu kraju in širše-mu slovenskemu prostoru sem začel odkrivati veličino Ivana Krpača … Njegov svetel vzgled nam je še kako potreben tudi danes«.Nekje sem prebrala misel:»Iz petja prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. Glasba je posrednica med duhovnim in stvarnim življe-njem, imamo jo v srcu in s petjem pride na dan!«Vesela sem, da imamo v našem društvu človeka, ki s svojim obsežnim kulturnim poslanstvom uspešno deluje že več kot trideset let. S po-nosom praznujemo s teboj , dragi Janez.

Iskreno čestitam!

Mira Strmčnik, predsednica Kulturnega društva Šmartno


11

Spoštovani gospod Janez Kolerič,

Velenje, januar 2009

glasba je neločljiv del naših življenj. Je umetnost, ki zelo neposredno vpliva na človeka, in prav gotovo je umetnost, ki je vplivala na vas.

Vi ste se z glasbo srečali že v ranem otroštvu, ko ste kot štirileten fan-tič nastopili v domačem kraju, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, s pe-smijo »Srček dela tika, taka«. In vaše srce goreče igra za glasbo vse od takrat.

Letošnje leto je za vas še posebej pomembno. Mineva trideset let, odkar ste prvič prevzeli vodenje pevskega zbora. Takrat je bil to pev-ski zbor Društva upokojencev Šmartno. Kmalu ste ustanovili ženski zbor Slovenka, želja po novih izkušnjah vas je spodbujala, da ste na-daljevali ustvarjalno pot in ustanovili moški zbor Kulturnega društva Šmartno, kasneje tudi Dekliški pevski zbor kulturnega društva Šmar-tno, s katerim ste dosegali največje uspehe doma in v tujini. Preizku-sili ste se tudi v izvajanju duhovne glasbe in ustanovili vokalno instru-mentalni ansambel Samarijan, z vodenjem otroškega cerkvenega pevskega zbora pa ste svojo ljubezen do vokalne glasbe prenesli tudi na najmlajše.


12

Svetovno znani rek pravi, da glasba ne pozna meja. Vaša ustvarjalna pot je zabrisala meje Mislinjske doline, ko ste leta 1991 prevzeli vode-nje kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju. Tri leta kasneje ste prevzeli vode-nje moškega pevskega zbora Kajuh, poučevali ste ansambel Fantje z Graške Gore. Leta 199� pa ste prevzeli vodenje še štirih pevskih zbo-rov. Med njimi je tudi oktet Paka iz Pake pri Velenju in ženski pevski zbor Vrtec iz Velenja, v katerem prepevajo vzgojiteljice velenjskih vrt-cev.Iz vaše obsežne zborovodske dejavnosti sem izpostavil le tisto, kar je najpomembnejše za nas, Velenjčane, vi pa ste vodili tudi zbore na Koroškem in v Žalcu.

Vaš prispevek h kulturi je vsekakor ogromen. Brez meja, bi lahko re-kel!

Vaše delo je dokaz, kako veliko moč povezovanja ima glasba. Pevkam in pevcem v različnih pevskih sestavih in iz različnih krajev, ki ste jih vodili in tistih, ki jih vodite še danes, ste podarili velik del sebe in jim s svojim delom omogočili sprostitev, druženje, osebno rast in tudi iz-ziv. Vse to je v današnjih časih zelo pomembno. In zelo sem vesel, da vam lahko čestitam ob tako pomembnem jubileju. Trideset let zboro-vskega vodenja je zelo veliko. Pomeni veliko truda, veliko odrekanja, veliko časa in veliko ljubezni. Hvaležen sem vam za vse to!

Leto 2009 pa je vaše leto tudi zaradi vašega osebnega praznika. Ob tej priložnosti vam izrekam iskrene čestitke in vam želim, da bi bilo vaše življenje še naprej tako polno in veselo, kot je lahko vesela pe-sem.

Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje


13

Pesem nas druži in ohranja zadovoljstvo

Ponikva, februar 2009

Res sijajen je pogled na dan, ko smo bili sezna-njeni z odmevno novico prihajajočega zboro-vodje iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Želja se nam je izpolnila in prvi trenutki spoznanja so nam dali vedeti, da prihaja med nas človek z

Velenje, 4.4.2009

Človeka vsak dan, v vsakem trenutku obdaja glasba in večina nas uživa v njenem posluša-nju.Nekateri imajo celo poseben dar, da jo poma-gajo ustvarjati – na ta ali oni način.Janez Kolerič ima srečo, da se je s tem darom rodil. In mi imamo srečo, da ga deli z nami, ki uživamo v zborovskem petju.Trideset let delovanja na področju vokalne glasbe je častitljiv jubilej.

Janez Kolerič je kot zborovodja že vrsto let prisoten v Šaleški dolini. Vodil je kvartet Svit (10 let), oktet Paka (4 leta), Moški pevski zbor Ka-juh (9 let), sedaj pa že 12 let vodi Ženski pevski zbor Vrtec Velenje. Z vsemi pevskimi zasedbami je bil vedno prisoten na naših območnih revijah »Pozdrav pomladi«. Njegova močna življenjska energija je pri-sotna v njegovem dirigiranju in ob njegovi obletnici mu želimo, da tako tudi ostane.

Nina Mavec KrenkerKoordinatorka območne izpostave Velenje,

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti


14

velikimi izkušnjami in dobroto v srcu. Vesela je bila ta novica pred pe-timi leti, da bo vodenje moškega pevskega zbora na Ponikvi prevzel zborovodja Janez Kolerič.Že prvi stik je dal vedeti vsem nam v pevskem zboru, da gre za stro-kovnjaka in dobrega poznavalca lepe slovenske narodne in umetne pesmi, ki želi iz nas narediti pevce, da nas bodo radi poslušali povsod, kamor nas bodo povabili. Kmalu smo ugotovili, da rad prenaša svoje znanje in glasbene izku-šnje na posameznika, kakor tudi na vse pevce v pevskem zboru. Trdim lahko, da je le redkim dana možnost srečati se s tako razumevajočim, vztrajnim in znanja polnim človekom na glasbenem področju. Pri njem izredno cenimo natančnost, doslednost, prijateljstvo, njegovo neprecenljivo znanje, zahtevnost, preko katere vsi pevci v zboru pri-hajamo do novih znanj in spoznanj, da je vredno trdo delati za lepo in pravilno petje.Prepričan sem, da je njegovo delo pri zboru prineslo na Ponikvo bo-gatejši način podajanja pesmi in da je tako bogatejše tudi naše okolje in ljudje v njem.Na Ponikvi smo izredno zadovoljni in ponosni na odločitev, da je Ja-nez ostal z nami in smo mu lahko vsi, ki pojemo v moškem pevskem zboru Ponikva še kako hvaležni. Gre za veliko energijo, odrekanja in požrtvovalnost, ki jo nam Janez posveča za naše kvalitetnejše petje. Za vse, kar premore storiti za nas, mu naj izrazim veliko zahvalo v imenu pevcev našega zbora in tudi v imenu naših poslušalcev na Po-nikvi. Lahko rečem, da imamo zborovodjo, ki zna povezovati, spošto-vati vsak posamezni pevski individuum; zna najti pristni stik za pogo-vor v pravem času in v vsakem okolju. Želim, da še dolgo ostane med nami, saj nas druži prijateljstvo in kvaliteten način dela z zborom, od katerega imamo vsi koristi; mi kot pevci kakor tudi naši poslušalci.Hvala Janez za vse in ostani še dolgo med nami, naš priljubljeni zbo-rovodja!

Ivan Jelen,občinski svetnik Občine Žalec

in predsednik Krajevne skupnosti Ponikva


1�

Žalec, marec 2009

Janez Kolerič je ime, ki v ljubiteljski kulturi, predvsem pa na vokalnem po-dročju pomeni kvaliteto in napredek. Njegovo dolgoletno udejstvovanje v kulturi, umetniško vodenje številnih zborov in ostalih vokalnih sestavov je veliko pripomoglo k razvoju in na-predku vokalnega ustvarjanja. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Ob-močna izpostava Žalec se gospodu Koleriču zahvaljuje za dolgoletno so-delovanje in dobro delo na področju Spodnje Savinjske doline.

Marko Repnik,vodja JSKD RS za kulturne dejavnosti -

Območna izpostava Žalec


1�

TAKTO VIDÍM PÁNA JANEZA KOLERIČA JA

Bardejov, Februar 2009

Postavou neveľký, skôr útlejší ako mohutný chlap. Takto som pri svojom prvom stretnutí zaregistroval pána Janeza Koleriča . Bolo to v prvom roku môjho „primátorovania „, teda pred desiatimi rokmi . Nenápadným ostával aj naďalej, ale len do času, kým sa nepostavil pred spevácke zbory, ktoré doviedol k vrcholom speváckeho kumštu. Nenápadným prestával byť pri organizovaní a za-bezpečovaní vystúpení speváckych zoskúpení, ktoré privádzal na Sloven-sko a hlavne do Bardejova. Spôsob ako ovládal zbor, zostavoval drama-turgiu, do detailov prepracoval každú časť skladby ma však skoro uistilo a presvedčili, že je to nevšedná osob-nosť. Ľudská i muzikantská. Aby som to mohol napísať a podpísať sa pod toto konštatovanie, nebolo treba na-vštíviť stovky vystúpení či absolvovať


1�

premnoho osobných stretnutí. Posta-čili tie ktoré boli. Obyčajne 2x do roka. No všetky boli úprimné, čisté, spon-tánne. Také, akým je vo svojej podsta-te pán Janez Kolerič. A moji pracov-níci na oddelení kultúry ho ináč ako VEĽKÝ MALÝ MUŽ ani nenazývajú. Mne prichodí sa s týmto prirovnaním sa stotožniť a pridať aj moju empi-rický dovetok. Pán Janez Kolerič bol citovým agregátom a katalyzátorom vzťahov medzi mestami SG a BJ. Má nemalý podiel na podpísaní Dohody o kultúrnej spolupráci medzi oboma našimi peknými mestami. I preto som sa rozhodol udeliť pánovi JK pri príle-žitosti jeho krásneho a požehnaného životného jubilea – �0 rokov – udeliť mu CENU PRIMÁTORA MESTA BARDE-JOV a slávnostne mu ju odovzdať pri príležitosti konania výročného kon-certu konaného na počesť oslávenca v SG dňa 1�.mája 2009.Nech ešte dlho žije a prekvitá krása spevu pod Vašim ľudským a odbor-ným vedením. Nech sú Vám a nám spoločne s Vami dožičené pobudnu-tia pri kráse, balzamovom lieku, ktorý je zašifrovaný v najdokonalejšom hudobnom nástroji – ľudskom hlase, ktorému Ste venovali celý svoj dote-rajší plodný život.

MUDr. Boris Hanuščak, primátor Bardejova


1�

Kako jaz vidim Janeza Koleriča

Bardejov, februar 2009

Manjša postava, možakar prej droben kot krepak. Tako sem pri najinem pr-vem srečanju zaznal gospoda Janeza Koleriča. To je bilo v prvem letu mo-jega županovanja, torej pred deseti-mi leti. Neopazen je bil tudi nadalje, vendar le do trenutka, dokler ni stopil pred pevske zbore, ki jih je pripeljal do vrhuncev pevske umetnosti. Neo-pazen je prenehal biti tudi pri orga-nizaciji in izvajanju nastopov pevskih skupin katere je pripeljal na Slovaško, pretežno v mesto Bardejov. Način, kako je obvladoval zbor, sestavljal dramaturgijo, do podrobnosti prede-lal vsak del skladbe, me je kmalu pre-pričal in potrdil, da gre za nevsakda-njo osebnost. Človeško in glasbeno. Da bi to lahko zatrjeval in se pod to ugotovitev tudi podpisal, ni bil potre-ben niti obisk neštetih nastopov niti mnoga osebna srečanja. Zadostova-li so le tisti izvedeni nastopi in tista medsebojna srečanja, ki smo jih imeli običajno dvakrat letno. Pač pa vsi na-stopi in srečanja so bila iskrena, čista in spontana. Takšna pač, kakršen je v svojem bistvu gospod Janez Kolerič. In moji delavci na oddelku za kulturo ga ne kličejo drugače kot VELIKI, MALI MOŽ. Jaz se s to primerjavo lahko le strinjam in dodam še mojo empirič-


19

no ugotovitev. Gospod Janez Kolerič je bil čustveni agregat in katalizator odnosov med mestoma Slovenj Gra-dec in Bardejov. Ima precejšnje zaslu-ge za podpis Dogovora o kulturnem sodelovanju med obema našima le-pima mestoma. Tudi to je razlog, za-kaj sem se odločil, da bom gospodu Janezu Koleriču ob priliki njegovega čudovitega in blagoslovljenega ži-vljenjskega jubileja – šestdesetletnici – podelil NAGRADO ŽUPANA MESTA in mu jo svečano predal ob jubilej-nem koncertu v čast slavljencu v Slo-venj Gradcu dne 1�. maja 2009. Naj še dolgo živi in se bohoti lepota petja pod Vašim človeškim in strokov-nim vodstvom. Naj bo Vam in skupaj z Vami tudi nam dano, da se bomo še dolgo veselili te lepote, tega balza-ma za dušo, ki je zakodiran v najbolj dovršenem glasbenem instrumentu – človeškem glasu, kateremu ste po-svetili vse svoje dosedanje plodno življenje.

MU Dr. Boris Hanuščak,župan Bardejova - Slovaška


20

Vsaka izkušnja, v kateri se dejansko zazreš strahu v oči, ti vlije moč, pogum in zaupanje. Lahko si rečeš: »Preživel sem to grozo. Lahko se spopadem z naslednjo stvarjo, ki se mi bo

zgodila.« … Storiti moraš prav tisto, kar se ti zdi, da ne moreš

storiti.

Eleanor Roosevelt (1884-1962)


21


22


23

Glasbena, pevska in zborovska pot Janeza Koleriča

Janez Kolerič izhaja iz šmarške družine, ki je z ljubeznijo razvijala glas-beno in pevsko kulturo. Že v otroških letih je vzljubil glasbo in petje. Njegov oče Janko je igral violino in bil odličen pevec Krpačevega pev-skega zbora. Svoje otroke je že zgodaj navdušil za petje. Ustanovil in vodil je družinski zborček, ki je nastopal v Šmartnem in Slovenj Grad-cu na podjetju Komfort, kjer je bil oče zaposlen. Ta pevska doživetja so v veliki meri usmerjala Janezovo življenje. Osnovno glasbeno iz-obrazbo je osvojil pri profesorju Juriju Bocaku v slovenjgraški glas-beni šoli, kjer se je učil igrati harmoniko in bil član harmonikarskega orkestra. Glasbeno izobrazbo je izpopolnjeval in se učil igranja kitare in orgel v Zagrebu, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Navdušilo ga je petje, aktivno je pel pri mladinskem pevskem zboru Jožeta Lesko-varja v Slovenj Gradcu, kasneje pa v srednješolskem pevskem zboru v Zagrebu. Že leta 19�� se je včlanil v Kulturno društvo Šmartno, kjer je pel v mešanem in moškem pevskem zboru, ki ga je vodil Ivan Ridl.

Družina Kolerič leta 1951, Šmartno pri Slovenj Gradcu (mati Jožefa, hčerki

Marija in Betka, oče Janko z Janezom)

Janez v maju 1966


24

Mladinski pevski zbor Jožeta Leskovarja in godba na pihala, v Slovenj Gradcu leta 1964

Moški pevski zbor, zborovodja Ivan Ridl (v zboru sta pela tudi oče Janko in sin Janez Kolerič)


2�

V dramski sekciji Kulturnega društva Šmartno je Kolerič pod vod-stvom Marije Gostečnik sodeloval pri gledaliških uprizoritvah (od leta 19�9 do 19�3).

Janezov prvi ansambel, Zagreb 1967

Dramska uprizoritev ODPOVED LJUBEZNI (Janez Kolerič, s palico, frakom in klobukom)


2�

Leta 19�� je bila pri Kulturnem društvu Šmartno ustanovljena folklor-na skupina REJ. Janez je bil muzikant (harmonika) polnih triindvajset let.

Janez Kolerič je bil tudi muzikant otroške folklorne skupine Šmartno pri Slovenj Gradcu


2�

Leta 19�� je pomagal bratu Božidarju ustanoviti instrumentalno sku-pino, ansambel Forum, v katero so se včlanili brat Franc, Tone Temni-kar in Miro Dokl. Nekaj časa je v ansamblu sodelovala tudi Janezova sestra Jožica Kolerič-Vocovnik (vokal). Pri ansamblu je Janez sodeloval pet let kot vokalist in instrumentalist (harmonika in električne orgle).

Janez Kolerič je v Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu ustanovil tamburaški orkester leta 19�2, ki je deloval pri glasbeni sekciji Kultur-nega društva Šmartno; pod njegovim vodstvom je orkester deloval pet let. Nekaj časa ga je vodil tudi brat Božidar.

Občinska proslava ob kulturnem prazniku v Slovenj Gradcu leta 1985


2�

Že kot srednješolec v klasični gimnaziji v Zagrebu se je učil igrati or-gle. To je bil čas Beatlov in Kolerič se je navdušil tudi za kitaro. Nekaj časa je sodeloval v ansamblu Minores, ki je med prvimi v takratni Ju-goslaviji in Sloveniji izvajal ritmično duhovno glasbo; kasneje je bila v takratni državi prepovedana. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se v slovenskih župnijah po ansamblu Minores zgledovale in usta-navljale nove instrumentalne in vokalne skupine, ki so še posebej v današnjem času zelo popularne in množične. S podporo nadžupnij-skega urada Šmartno je tudi Janez ustanovil vokalno instrumentalni ansambel Samarijan (19��), izvajal je predvsem ritmično duhovno glasbo. Istega leta je prevzel tudi službo organista v nadžupniji Šmar-tno, ki jo je aktivno opravljal 13 let.

Ansambel Samarijan z otroškim cerkvenim pevskim zborom v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu


29

Pogum je, skupaj z ljubeznijo, največji dar. Vsak človek

je velikokrat poražen; a če sprejmemo poraz vedno, in se iz tega kaj naučimo in poskušamo

še enkrat, drugače, bomo uresničili, kar smo si zadali.

Rosanne Amrose – Brown

Ansambel Samarijan, nastop v maju 1997 na Homcu


30

Dragi Janez!

Ob častitljivih jubilejih, ki jih praznuješ,se ti globoko priklanjam z občudovanjem in hvaležnostjo.

Vse svoje moči, pogum in srce si podaril znancem in neznancem,

ki so skozi pesem, ki si jo vsa ta leta oblikoval,spoznavali resnico in ljubezen.

Oplajal si jih z lepoto in uresničeval dobroto.Bil si dosleden, vztrajen, pokončen in plemenit.

Tvoja življenjska vloga je vloga zborovodje.V njej si našel svoj smisel in poslanstvo.Udejanil si svoje načrte, služil ljudem,

ki so ti pripravljeni slediti.Janez, stopava po isti poti, ki je bližnjica k sreči.

Vse življenje vabiva na to potin mnogi so jo prehodili.

Kaj ni lepo in vredno truda?

sopotnik Tomaž Tozon


31

Zborovska pot

Pred tridesetimi leti (19�9) je Kolerič aktivno zastavil mreže zboro-vskega petja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Zborovsko pot je pričel z velikim pogumom, veliko ljubeznijo do zborovskega petja ter trdno voljo, da Šmartno postane spet znano pevsko središče. Pospešeno in prizadevno je pridobival glasbeno znanje na številnih strokovnih seminarjih v Ljubljani in pri mentorjih, priznanih slovenskih zboro-vodjih.

Leta 19�9 je prevzel pevski zbor Društva upokojencev Šmartno. Ker je bilo premalo moških glasov, je ustanovil ženski zbor. Pri zboru se je kalil kot zborovodja, učil se je tudi potrpežljivosti in vztrajnosti. Zbor je nastopal na občinskih revijah, na revijah Od Pliberka do Traberka, sodeloval na regijskih in vseslovenskih srečanjih upokojenskih zbo-rov, zapeli pa so tudi v Cankarjevem domu (19�4), v dvorani Vatrosla-va Lisinskega v Zagrebu (19��) in na Dunaju leta 2000. Upokojenski ženski pevski zbor Slovenka je Janez Kolerič vodil dvaindvajset let.


32

Leto kasneje je Kolerič ustanovil moški pevski zbor Gasilskega dru-štva Šmartno. Ob vodenju gasilskega zbora mu je uspelo uresničiti idejo za pevsko srečanje gasilskih zborov Slovenije. Prvo srečanje, ki je bilo organizirano leta 19�4 v Šmartnem, je preraslo v tradicionalna srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije. Po desetih letih delova-nja se je zbor preoblikoval v moški pevski zbor Šmartno in se hitro povzpel med najboljše pevske zbore Mislinjske doline in koroške re-gije. Vsa leta je zbor zelo aktiven, zapel pa je tudi v tujini na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. V letu 200� je zelo uspešno obeležil pet-indvajsetletnico delovanja; leta 200� pa je posnel dve zgoščenki – S pesmijo ohranjamo spomine in božično Nocoj je sveta noč. Leta 2010 bo moški pevski zbor Šmartno praznoval trideset let neprekinjenega delovanja, ki ga od ustanovitve dalje vodi Janez Kolerič.


33


34

V človeku se rodi sila, ki bogati člove-štvo – tudi v glasbenih ustvarjalcih

Šmartno pri Slovenj Gradcu, januar 2009

V očeh pevca je poleg ljubezni do petja tudi vez med pevcem in zborovodjo. Ta je toliko večja, če peto pesem zares čustveno doživljaš.To je tebi Janez več kot uspelo, za kar smo ti pevci moškega pevskega zbora Šmartno iskreno hvaležni.

Doživeto zapeta pesem nas pod tvojim vodstvom druži že trideset let.Tvoja prizadevnost, podkovana s sposobnostjo vodenja, obogatena s strokovnostjo, marljivostjo in izrazitim čutom do zborovske glasbe, naj te spremlja še veliko let tvojega nepogrešljivega zborovsko-glas-benega ustvarjanja.

Vinko Mlinšek, predsednik moškega pevskega zbora Šmartno


3�

Leta 19�2 je Kolerič prevzel tudi moški pevski zbor pri Društvu invali-dov Slovenj Gradec, pod njegovim vodstvom je deloval dve leti.

Leta 19�� je Kolerič v Šmartnem ustanovil tretji pevski zbor, dekliški pevski zbor Kulturnega društva Šmartno; ta je pod njegovim vod-stvom deloval deset let. Zbor se je hitro uvrstil v vrh slovenskega mla-dinskega zborovskega petja, kar so potrjevale najvišje strokovne oce-ne na državnih pevskih revijah ter nastop na mednarodnem pevskem festivalu v Celju (1993). Povabljen je bil na mednarodni pevski festi-val v Grčijo (199�), kjer je v kategoriji dekliških zborov dosegel prvo mesto. S tem pevskim zborom so leta 1992 posneli v studiu Helidon v Ljubljani avdio-kaseto Music is my life (založba RTV SLO). V prvem letu delovanja tega zbora je Janez strokovno sodeloval s profesorico Danico Pirečnik iz Velenja, naslednjih devet let pa z doktorico Dragico Žvar iz Celja. Tako je v teh letih pridobil veliko strokovnega znanja, kar se je seveda odrazilo tudi v kvalitetni rasti zborov, ki jih je vodil.


3�

Državna revija mladinskih pevskih zborov, Zagorje ob Savi 1996


3�

Letališče, Atene 1995

Generalka pred tekmovalnim nastopom v Karditci, Grčija 1995


3�

Našemu dragemu Janezu!

Šmartno pri Slovenj Gradcu, februar 2009

Ob Tvojem spoštovanja vrednem ju-bileju se naše misli nezadržno vračajo k spominom na našo skupno pot. In česar se spominja srce, to še vedno živi, se nič ne izgublja in z leti le še žlahtni.

Desetletje smo preživeli v skupnem druženju. To je bilo obdobje našega odraščanja in »napornih« najstniških let, Ti pa si nas v naši vasi Šmartno uspel zbrati v pravi dekliški pevski zbor. In pevske vaje so postale najpo-membnejši opravek tedna in ob petju smo se družili, se povezovali, si poma-gali in se učili. In kako smo se veselili vsake nove pesmi, vsakega nastopa, vsakega napredka in uspeha.

Bil si naš zborovodja, učil si nas lepo peti in vzgajal si nas v duhu visoke pevske kulture. Pele smo s srcem in dušo, Ti pa si naše pevske zmožnosti strokovno, skrbno in potrpežljivo raz-vijal. Od prvih korakov na pevski poti si nas v desetih letih pripeljal do med-narodnih tekmovanj, s katerih smo se vedno vračali z visokimi priznanji, tako pevkam kot tudi zborovodji.Bil si tudi naš mentor, učil si nas od-govornosti, delovanja in bivanja v skupini, kjer smo dihali kot eden, pa


39

vendar je bilo dovolj prostora in svo-bode tudi za osebna izražanja. Petje je postalo pomemben del naše oseb-ne identitete. Tako vodijo skupine res le mojstri.

In Ti si bil naš maestro.

Bil si tudi naš učitelj, ko si nam po-magal doumeti različne izkušnje, ki jih prinaša življenje. Pomagal si nam razumeti, da ovire na poti niso nuj-no kažipoti v vzvratno smer, ampak so mnogokrat le odskočne deske za novo rast novim obzorjem naproti. In mi se s Tabo ovir na naši poti nismo bali, saj si nas naučil izzive spreminja-ti v priložnosti.Tako učijo le veliki učitelji.

Vseskozi pa si bil naš prijatelj in tako Te vidimo ter čutimo še danes. Na enak način si se dotaknil življenj še mnogih drugih pevcev in tako se sama po sebi, toplo in neprisiljeno, razkriva vsa veličina Tvojega življenj-skega dela in poslanstva. Vesele in ponosne smo, da smo bile tudi mi del Tvojega ustvarjalnega opusa.

Ob jubileju Ti iskreno čestitamo!

Dekliški pevski zbor,Šmartno pri Slovenj Gradcu

1986 - 1996


40

Janez Kolerič

Celje, januar 2009

V dolgoletnem pevskem udejstvo-vanju in ustvarjanju sva se z zboro-vodjem Janezom Koleričem srečala mnogokrat, sprva v letih, ko je vodil dekliški pevski zbor Šmartno pri Slo-venj Gradcu, nato tudi pri delu z mo-škim pevskim zborom Šmartno pri Slovenj Gradcu. Na številnih revijah in koncertih sem sledila nastopom obeh zborov, pa tudi njegovim drugim vokalnim za-sedbam. Ustvarjalni elan ter prijetno in spro-ščeno druženje z njegovimi pevci naju je vodilo v kakovostno glasbeno – umetniško sodelovanje, ki mi po-meni dragoceno izkušnjo in prijeten spomin. Veselim se njegovega jubilejnega praznovanja, mu iskreno čestitam in želim, da mu petje še naprej ostane emocionalna in ustvarjalna potreba.

doktorica Dragica Žvar


41

S podporo nadžupnije Šmartno je Kolerič ustanovil cerkveni otroški pevski zbor leta 19��. Čez štiri leta je prerasel v mladinski zbor, ki se je imenoval cerkveni mladinski mešani pevski zbor sv. Cecilije. Kot organist in zborovodja ga je vodil pet let. Otroški zbor je prepeval pri nedeljskih mašah ob spremljavi ansambla Samarijan ali orgel. Tudi mladinski mešani zbor sv. Cecilije je redno sodeloval pri sveti liturgiji v župnijski cerkvi. Za popestritev zborovskega programa je naštudiral in tudi predstavil Slovenski božič Matije Tomca, sodeloval na koncer-tih cerkvenih pevskih zborov dekanije, zapel je tudi na Primorskem in dvakrat sodeloval na območni reviji odraslih pevskih zborov Mislinj-ske doline.


42

Janez Kolerič, zborovodja in organist

Šmartno pri Slovenj Gradcu, januar 2009

Prvič sva se srečala daleč od doma v tujini, ko sva s kovčkom v roki prihitela nabirat znanja. Mla-dostna leta polna svežine, veselja, razigranosti, včasih hudomušnosti, so naju družila cela štiri leta. Čas beži in vse se spremeni. Odšla sva vsak v svojo smer uresničevat poslanstvo, ki sva ga ču-tila v sebi.

Po določenem času sva se znašla zopet skupaj tu v našem Šmartnem. Ti kot domačin, aktiven zborovodja in organizator, jaz pa mlad in ne-izkušen župnik. Najino prvo srečanje naju je zopet spomnilo na pri-jetne mlade dni in začela sva sodelovati. Sprejel si vodstvo otroškega pevskega zbora, ki je prepeval pri nedeljski sv. maši ob10h. Začel si igrati tudi na orgle in se iz leta v leto bolj zavzeto vključeval v delo zborovodje in organista v naši šmarški nadžupniji. Vodil si otroke, usmerjal mladino. V mladinskem zboru si ustanovil ansambel Sama-rijan, ki je deloval celih1� let. Še vedno sodeluje pri vseh prireditvah


43

in slovesnostih v nažupniji. Prirejaš mnoge koncerte. Zelo prijeten je koncert Pesem v maju na Homcu. Mislim, da bi bil ta zapis predolg za objavo, če bi vse dogodke posamično našteval, saj povsod sodeluješ in si zraven.

Naj bo zato hvala z besedami P. Bosmansa:Hvala

»Reci hvala, mali človek, za tok ljubezni, ki gre tiho skozi svet. Zahva-ljevati se pomeni spoznavati, kaj vse ti je bilo dobrega storjeno. Si sam dal luč svojim očem, ustvaril prste na roki? Nekako je v tem skrivnost ljubezni. Nekje te ima nekdo neizmerno rad. Zahvaljevati se pomeni spominjati se tistega, kar so drugi storili zate. Ljudje so bili dobri do mene. Skrbeli so zame, ko sem bil majhen. Spremljali so me, ko sem odrasel. Opogumljali so me, ko mi je šlo slabo. Bili so veseli, ker sem bil vesel jaz. Moje srce tega ne pozablja«.

Ostani zvest svojemu poslanstvu in vztrajaj. Janez, hvala za vse!

Franc Rataj CM, nadžupnik in dekan


44

Koleričeva ustvarjalna zborovska dejav-nost je prerasla okvire Mislinjske doline, ko je leta 1991 prevzel umetniško vod-stvo kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju. Kvartet je pod njegovim vodstvom de-loval deset let; hitro je napredoval in v tem času je izdal tri avdio-kasete in zgo-ščenko. Velja tudi omeniti, da je Kolerič pri kvartetu Svit različne melodije poza-bljenih ljudskih pesmi prelil v štiriglasno moško zborovsko zasedbo in se tako preizkusil tudi v harmoniziranju. Večino teh skladb je z notami tudi zapisal.

Razglasitev predsednika države gospoda Milana Kučana za osebnost leta v Litiji


4�

Janez Kolerič – zborovodja in prijatelj

Bevče pri Velenju, marec 2009

Kar verjeti ne moremo, kako čas beži. Ne zdi se mi prav dolgo, ko smo se zbrali ob njegovem prejšnjem okro-glem jubileju. Bilo je lepo, nepozab-no, prav tako, kot si zasluži človek, kakršen je Janez.Pogled in spomin včasih odtavata še bolj nazaj, nazaj v leto 1991, ko so se zbrali štirje, takrat še mladi fantje z željo, da bi prepevali. Imeli so veselje, posluh, želeli so narediti nekaj, da bi se ohranila slovenska ljudska pesem. Kmalu so ugotovili, da brez strokov-nega vodstva, brez človeka s tankim ušesom in prav tako pripadnika ubra-nega petja ne bo šlo. Imeli so srečo in spoznali so prav takšnega vodjo, kot so si želeli.To je bil gospod Janez Kolerič.Začetki so bili težki. Bili so kot otrok, ki hoče na noge, vendar je korak majav, negotov in plašen. Znal jih je bodriti prav naš Janez. Lahko se pohvalimo, da so pod njegovo taktirko izšli štirje nosilci zvoka in to v borih desetih le-tih. Uspeh s kakršnim se lahko pohva-lijo le redki, uspeh, ki priča o popolni predanosti spoštovanega gospoda in prijatelja Janeza, da slovenska pesem ne bi izumrla.


4�

Rekli smo prijatelj. Pri delu s pevci je vedno govoril in to ob srečanjih še danes poudarja, da pravo pesem lah-ko zapojo zgolj pravi prijatelji.Hvala, spoštovani prijatelj! Hvala za vse, kar si storil za nas! Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih po Tvoji za-slugi preživeli skupaj. Hvala za vzgled, pokončno držo ter navdih, da Slove-nija potrebuje takšno skupino, kajti pesem je nenazadnje naša kulturna dediščina. Radi in s hvaležnostjo se Te spominjamo in mnogokrat na vajah steče beseda o Tebi, o Tvojem delu in predanosti slovenski ljudski pesmi. Vedi, da se v besedah odraža le naše globoko spoštovanje.Ob Tvojem dvojnem jubileju spošto-vani slavljenec prejmi naše iskrene čestitke in željo, naj dobri Bog varno vodi Tvoje korake po poti življenja in ustvarjanja tudi v prihodnje.

S hvaležnostjo in spoštovanjem,za kvartet »SVIT«

Andrej Koren


4�

Leta 1994 je prevzel in devet let uspešno vodil moški pevski zbor Ka-juh v Velenju. V tem obdobju je z zborom pripravil petinsedemdeset in osemdesetletnico delovanja ter posnel njihovo prvo avdio-kase-to.


4�

Janez Kolerič je v letu 1997 izoblikoval še štiri nove pevske sestave.

V Velenju so ga povabili k vodenju novo ustanovljenega ženskega pevskega zbora Vrtec, v katerem pojejo strokovne delavke velenj-skih vrtcev. Pevke se udeležujejo vsakoletne območne revije odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi in se na podlagi strokovne ocene uvrščajo med najboljše zbore v Šaleški dolini. Udeležujejo se srečanj pevskih zborov vrtcev Slovenije, pohvalijo pa se lahko tudi z uprizo-ritvijo spevoigre Radovana Gobca Kresniček, ki jo je za otroke in nji-hove starše večkrat predstavil v Velenju in v drugih krajih Slovenije. V letu 200� je ženski zbor Vrtec s slavnostnim koncertom obeležil svoje desetletno uspešno delovanje. Program tega koncerta je tudi posnet na zgoščenki z imenom Desetnica. Pod njegovim vodstvom zbor uspešno deluje še danes.

Praznovanje 45-letnice Vrtca Velenje, leta 1997


49

Intenzivna pevska vaja na Debelem rtiču 2003


�0

Na kulturnem dnevu slovenskih vrtcev v LJubljani leta 2008

Intenzivne pevske priprave v Portorožu, februar 2009


�1

Ob jubileju zborovodje Janeza Koleriča

Velenje, februar 2009

Glasba lahko pomiri, sprosti, razvedri, zabava…, zato je nepogrešljiva spre-mljevalka dobrega strokovnega dela v vrtcu. Za nekatere otroke je vrtec edini prostor, kjer se srečajo z razno-liko in kakovostno glasbo. Zavedam se, da je vzgled najmočnejše vzgojno sredstvo in da lahko le dobro uspo-sobljene vzgojiteljice svoje glasbeno znanje prenašajo na otroke. Znanje in izkušnje, ki jih pevke pridobijo s prepevanjem v zboru pomagajo med otroki in zaposlenimi negovati in ohranjati lepo pesem. Z njo vnašajo v strokovno delo vedrino, ki je za kako-vost odnosov tako med odraslimi, kot med odraslimi in otroki neprecenljiva in nepogrešljiva.

Zbor je s kvalitetnim izborom glasbe nemalokrat popestril pomembne do-godke v našem vrtcu in jim dal pridih svečanosti. Sodelovanje na odprtih vratih, prepevanje otrokom ob različ-nih priložnostih, priprava glasbeno-plesne predstave Kresniček …vse to so dogodki, za katere sem prepriča-na, da bodo ostali v prijetnem spo-minu nam zaposlenim, zagotovo pa tudi marsikateremu varovancu naše-ga vrtca.


�2

Ob jubileju, ki ga letos praznuje ume-tniški vodja Ženskega pevskega zbora Vrtec Janez Kolerič, se mu želim iskre-no zahvaliti za prizadevno, vztrajno in uspešno vodenje. Vse od ustanovitve zbora (leta 199�) je znal poskrbeti za upoštevanje interesov vrtca, hkrati pa je skrbel tudi za dobre strokovne podlage ter za rast kakovosti izvedbe programa.

Iskrene čestitke ob jubileju in še en-krat iskrena zahvala za dosedanje delo!

mag. Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje


�3

Leta 199� v Paki pri Velenju z zborovodjem Janezom Koleričem zaživi oktet Paka. Vodil ga je štiri leta.

Na otvoritvi obnovljene šole na Paškem Kozjaku


�4

V sodelovanju z vodstvom Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec je leta 199� na šoli ustanovil dekliški pevski zbor, ki je pod njegovim vodstvom deloval dve leti.

V Starem trgu pri Slovenj Gradcu je po sedmih letih prekinitve zo-pet zaživel moški pevski zbor Fran Berneker (199�). Za zborovodjo so izbrali Janeza Koleriča, ki zbor vodi še danes. Zbor se udeležuje vsakoletne revije pevskih zborov Mislinjske doline in srečanj pevskih zborov usnjarske industrije Slovenije. V letu 200� je bil moški pevski zbor Fran Berneker tudi organizator tega srečanja, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Leta 200� se je udeležil mednarodnega festivala na Slova-škem, v letu 200� pa je obeležil trideset let delovanja in posnel zgo-ščenko Naših 30 let.


��


��

Leta 1999 Koleriča povabijo na Koroško. Na Prevaljah prevzame vo-denje kvinteta Ajda, ki se je dvakrat udeležil mednarodnega festivala duhovne in narodne pesmi v Bardejovu in Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem. V Ljubljani je v studiu Helidon posnel nekaj koroških ljud-skih skladb za zgoščenko, ki pa žal ni izšla. Kvintet Ajda je kot zboro-vodja vodil dve leti.

V letu 1999 so ga povabili v Velenje, kjer je formiral ženski pevski zbor strokovnih delavk Doma za varstvo odraslih. Z njimi je sodeloval tri leta.


��

Velenje, januar 2009

»Ko smo se delavci Doma za varstvo odraslih Velenje odločili sodelovati na prvem srečanju pevskih zborov delavcev Slovenije, ki delajo v domo-vih za starejše, smo se obrnili na g. Janeza Koleriča. Čutili smo, da bo on tisti, ki bo razumel naše težave, zače-tniške korake in da je on tisti, ki bo ve-del, kako in do kod sežejo naše zmo-gljivosti. Uspešno smo opravili svoj krstni nastop, ki ni bil zadnji in tudi sodelovanje z gospodom Koleričem ni bilo zadnje. Še nam je pomagal v pripravah in nas vodil k želenemu ci-lju, za kar smo mu iz srca hvaležni«.

Pevke Doma za varstvo odraslih Velenje


��

Kolerič je leta 2000 prevzel moški pevski zbor Lipa Raduše pri Slovenj Gradcu. Zbor je uspešno nastopal na območni reviji odraslih pevskih zborov Mislinjske doline in se udeleževal vsakoletnih pevskih srečanj gasilskih zborov Slovenije. Z moškim pevskim zborom Lipa iz Raduš je sodeloval dve leti.

Na Ravne na Koroškem so ga leta 2004 povabili pevci, ki so si želeli prepevati dalmatinske pesmi. Nadeli so si ime Klapa Tugare. Uspešno so prepevali dalmatinske pesmi, sodelovali tudi na pevski reviji od Pliberka do Traberka in na pevskih festivalih v Dalmaciji. Pod njego-vim vodstvom je klapa delovala dve leti.


�9

V Ponikvi pri Žalcu je Kolerič leta 2004 prevzel vodenje moškega pev-skega zbora Ponikva, ki ga vodi še danes. Zbor je organizator srečanja pevskih zborov Pesem v maju, ki je tradicionalna pevska prireditev na Ponikvi. Vsako leto zapoje na reviji odraslih pevskih zborov občine Žalec in se redno udeležuje vseslovenskega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zbor je v letu 200� posnel svojo prvo zgoščenko Je detelja že rdeča, leta 200� pa je s slavnostnim koncertom obeležil tridesetletnico delovanja.


�0

Leta 200� je Janez Kolerič za eno leto prevzel ženski pevski zbor Te-nuto Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Leta 200� je prevzel vodenje moškega pevskega zbora Goršek Štefan Čaki iz Šentjanža pri Dravogradu, ki ga je uspešno vodil dve leti.


�1

V letu 200� so ga povabili na Ravne na Koroškem, kjer je prevzel ume-tniško vodstvo znanega Koroškega okteta. Trenutno se pod njego-vim vodstvom oktet pripravlja za snemanje tretje zgoščenke in pet-desetletnico delovanja.

V juniju 200� je Kolerič prevzel umetniško vodstvo novoustano-vljenega kvarteta Preša z Legna pri Slovenj Gradcu. Kvartet se je na začetku svojega delovanja s koncerti uspešno predstavil domačemu občinstvu, v avgustu 200� pa je koncertiral tudi v Bardejovu na Slo-vaškem. Letos pripravlja zanimiv pevski program za svojo prvo zgo-ščenko.


�2

Kvartet Preša na sprejemu pri županu v Bardejovu, avgust 2008


�3

Janez Kolerič sodeluje z narodnozabavnimi ansambli in ljudskimi pevkami

Leta 199� so Janeza Koleriča povabili na Graško Goro, kjer je vokalne-mu delu ansambla Fantje z Graške Gore pomagal pri pripravi za sne-manje njihove prve avdio-kasete. Tudi v naslednjih letih jim je poma-gal pri oblikovanju vokalnega petja v narodnozabavni glasbi, ki so jo v ansamblu, poleg prepevanja ljudskih pesmi, pospešeno ustvarjali in snemali. Ansambel je dvakrat gostoval na Slovaškem v Bardejovu, kjer je zaslovel z ljudsko in avtorsko narodnozabavno pesmijo. Z nji-mi je Kolerič sodeloval sedem let.


�4

V letu 200� je prevzel pomoč pri ansamblu Odpev iz Dobrne. Ansam-blu občasno pomaga pri pevski pripravi skladb za snemanje njihove prve zgoščenke.

Dobrna, januar 2009

»Ansambel Odpev je združila ljube-zen do glasbe. Smo ljubitelji štirigla-snega moškega petja ob spremljavi frajtonarice. Radi zapojemo in zaigra-mo na porokah, obletnicah in drugih zabavnih prireditvah. Trenutno sne-mamo prvo CD ploščo pri založbi Zlati zvoki. Pri ustvarjanju nam pomagajo zelo izkušeni glasbeniki, kot so Brane Klavžar, Tine Lesjak, Igor Podpečan, Mike Orešar in Janez Kolerič. V veliko veselje in čast si štejemo, da smo v letu 200� bili sprejeti na festival naro-dnozabavne glasbe Graška gora poje in igra. Predstavili smo skladbo, ki jo je z nami delal zborovodja Janez Ko-lerič«.

Ansambel Odpev


��

Mislinja, januar 2009

»Smo ljudske pevke Lastov-ke iz Mislinjske doline. Le-tos praznujemo jubilejno peto leto delovanja. Nasto-pamo na različnih srečanjih Domačih godcev in pevcev v raznih krajih Slovenije, srečanjih pevskih zborov DI Slovenije, na občnih zborih

raznih društev, reviji turističnega-humanitarnega društva Glas v Mari-boru in še kje. Gostovale smo na TV Celje, na TV Maribor in tudi v tuji-ni (Avstrija, Srbija), posnele dve zgoščenki, pripravljamo tudi tretjo in nekaj video-spotov. Druži nas veselje do lepega ljudskega petja saj s tem ohranjamo in prenašamo ljudsko izročilo bodočim rodovom.

Naše delo je povezano tudi s prijateljem Janezom, ki letos praznuje svojih častitljivih trideset let dela predanega glasbi in ljudem, željnim lepega petja. Zakaj? Za našo drugo zgoščenko nam je uvodno pesem Ptice lastovice na besedilo gospe Ane Uršej uglasbil gospod Boris Ro-škar iz Maribora. Petje natanko po notah pa nas je seveda »izpilil« kdo drug kot gospod Janez Kolerič. In ravno na tej zgoščenki je tudi delo našega slavljenca. Pod številko 13 je prekrasna pesem z naslovom Moje sanje, ki jo je na besedilo gospe Ane Marzel v ljudsko triglasje uglasbil gospod Janez Kolerič. V pesmi so opisane sanje, v katerih avtorica besedila v cerkvi sv. Marti-na v Šmartnem na glavnem oltarju vidi Božjo mati Marijo. Uglasbitev te pesmi je namreč nekaj posebnega, saj prav zanjo dobivamo veliko pohval in poslušalci jo nagrajujejo z bučnimi aplavzi. Še posebej smo vesele, ker so pesem z navdušenjem sprejeli in pohvalili tudi visoki predstavniki cerkve, ko smo jo v živo zapele za radio Ognjišče.Gospodu Janezu Koleriču čestitamo ob njegovem jubileju, za uspehe na glasbenem področju. Seveda velja vsa zahvala naše pevske sku-pine za dosedanjo pomoč in verjamemo v dobro sodelovanje tudi v bodoče«.

Ljudske pevke Lastovke


��

Kako se lahko obotavljaš? Tvegaj! Naj ti ne bo več mar za mnenje

drugih, za govorice.Najtežjo stvar na svetu naredi zase. Delaj zase. Spoprimi se z

resnico.

Katherine Mansfield (1888-1923)


��


��

Ko si že tako daleč,da ne zmoreš niti koraka več,

si prehodil ravno polovico razdalje,

ki si jo sposoben prehoditi.

Grenlandski pregovor


�9

Glasbeni projekti in pobude

Janez Kolerič je v kulturnem poslanstvu na različnih področjih glas-benega udejstvovanja vsestransko inovativen. Z veliko volje in pre-magovanjem številnih ovir je svoje zamisli uspeval uresničevati. Ve-likokrat je v svojem okolju doživljal negodovanje in nerazumevanje, tudi pri svojih sodelavcih. Ko pa so bile zamisli in odlični projekti zaključeni, se je vse spremenilo v zadovoljstvo, občudovanje in po-hvale. Velikokrat mu je uspelo realizirati presenetljivo dobre glasbene prireditve, ki so polnile kulturne hrame v domačem kraju in Mislinjski dolini. Ni se zadovoljil le s tem, razmišljal je širše in pripravljal vedno nove oblike glasbenega dogajanja.

Veselo popoldne

V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bratje Janez, Bo-židar in Franc, člani ansambla Forum, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pripravljali glasbene prireditve z naslovom Veselo popoldne. Z an-samblom so otroci in mladina prepevali popularne popevke tistega časa. Že takrat so to bile karaoke, ki so šele veliko pozneje postale zelo popularna prireditev v Sloveniji.

Ansambel Forum. Od leve: Janez Kolerič, Božo Kolerič, Miro Dokl, Franc Kolerič, Tone Temnikar


�0

Kaseta Tebi

V Janezu Koleriču živi nemiren glasbeni duh, ki ga žene k ustvarjanju. Različne oblike instrumentalnega in vokalnega udejstvovanja mu dajejo navdih tudi za avtorsko glasbeno izražanje. Leta 1993 je v stu-diu radia Alfa v Slovenj Gradcu posnel 10 vokalno instrumentalnih skladb (balad), ki so izšle na avdio kaseti z naslovom Tebi. Poleg tega ustvarja instrumentalno glasbo in je nekaj skladb tudi posnel. Še po-sebej v zadnjih desetih letih harmonizira, prireja in se tudi preizkuša v skladanju zborovske glasbe. Ob šestdesetletnici Kulturnega društva Šmartno je v samozaložbi izdal pesmarico, v kateri je dvaindvajset harmonizacij ljudskih pesmi za moški zbor z naslovom Takšne in dru-gačne.


�1

Pesem v maju, na Homcu

Podružnica nadžupnije Šmartno je tudi Marijina cerkev na gričku Ho-mec, ki ga Kolerič imenuje »oaza miru«. Ko nastopijo pevske počitni-ce, še posebej rad obišče Homec in v Marijini cerkvi za svojo dušo igra na orgle. Pred dvanajstimi leti je zbral mlade iz nadžupnije, ki so mu med šolskimi počitnicami pomagali urediti prostor pred cerkvijo. Postavili so mogočno leseno stopnišče in obnovili del obzidja. Sam pa se je lotil obnove najstarejše kapelice na »gričku miru«, za kate-ro še vedno redno skrbi. Kot organist v nadžupniji Šmartno je vodil cerkveni mladinski mešani zbor sv. Cecilije, s katerim je v maju leta 199� organiziral srečanje mladinskih pevskih zborov s Primorske, z Gorenjske, s Štajerske in Koroške. Na tem koncertu je sodeloval tudi ansambel Samarijan nadžupnije Šmartno, ki je izvajal ritmično du-hovno glasbo. Navdušenje je bilo veliko in Janez je tudi v naslednjih letih skrbel za koncerte na Homcu v Marijinem svetišču, še posebej v mesecu Šmarnic. To vsakoletno srečanje pevskih skupin in zborov iz raznih krajev Slovenije je poimenoval Pesem v maju. Zadnja leta to pevsko prireditev organizira moški pevski zbor Šmartno.

Združeni mladinski mešani pevski zbor na Homcu leta 1997


�2

Cervek sv. Marije na Homcu, Šmartno pri Slovenj Gradcu

Stopaj po sledi mavrice, stopaj za zvoki pesmi in vsepovsod te

bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi pot iz

najgostejše megle.

Navajska pesem


�3


�4

Rožnovenska maša

Janez je razmišljal tudi o mesecu oktobru, ki je mesec rožnega venca. Ob tej priložnosti je sestavil razširjen moški zbor, ki so ga sestavljali Koroški oktet in pevci Mislinjske doline. Imenoval ga je Societas can-torum in z njim pripravil Rožnovensko mašo, ki so jo v oktobru 2002 zapeli na Homcu ob spremljavi orgel (Tomaž Tozon). Ponovitev te maše je bila pri sv. Jožefu v Celju.


��

Ekumenski koncert

Že dolgo ima Kolerič veliko željo organizirati mednarodni ekumenski festival, na katerem bi prepevali zborovsko cerkveno glasbo katoliča-ni, pravoslavci in evangeličani. Žal takšno organizacijo v kraju in obči-ni ni bilo mogoče realizirati. Vseeno je organiziral Ekumenski koncert, na katerem je predstavil cerkveno zborovsko glasbo treh krščanskih Cerkva, ki delujejo v Sloveniji. Koncertni program je bil sestavljen s pesmimi Evangeličanske, Pravoslavne in Katoliške cerkve. Z združe-nim moškim pevskim zborom Societas cantorum ga je predstavil v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu ter na mednarodnem festivalu duhovne in narodne pesmi v Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem leta 2004.

Moški pevski zbor Societas cantorum, Homec 2002


��

Latinska božična maša

Razmišljal je tudi, da bi božični čas lahko obogatil z dobrimi božični-mi koncerti. Obrnil se je na svojega dolgoletnega mentorja gospoda Tomaža Tozona, ki mu je posredoval čudovit božični pevski program. Moškemu pevskemu zboru Šmartno je ponudil Latinsko mašo za so-pran, alt in moški zbor, skladatelja Kamila Maška v priredbi Anžeta Močnika, ki jo je za božič leta 2001 zapel v cerkvi sv. Martina v Šmar-tnem pri Slovenj Gradcu. Vsako leto moški pevski zbor Šmartno s solistkama Sonjo Simetinger in Mirjam Podstenšek v Šmartnem, v cerkvah Mislinjske doline in različnih krajih Slovenije izvaja Latinsko mašo, ki jo obogati z božičnim koncertom. Leta 200� jo je posnel za božično zgoščenko Nocoj je sveta noč in predstavil tudi na medna-rodnem pevskem festivalu duhovne in narodne pesmi v Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem.

Moški pevski zbor Societas cantorum v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu,leta 2004


��

Moški pevski zbor Šmartno z gosti po koncertu 25. 12. 2001


��

Slovenski protestantski napevi in Projektni moški pevski zbor

Pri oblikovanju pevskega programa za Ekumenski koncert je Koleri-ču primanjkovalo skladb za predstavitev cerkvene zborovske glasbe evangeličanov. Obiskal je škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji ma-gistra Gezo Erniša, ki mu je skladbe z navdušenjem posredoval. Med temi skladbami je Janez našel tudi protestantske korale, ki so jih za-pisovali v svojih knjigah slovenski protestanti. Srčno si je želel korale čim prej predstaviti pevcem in poslušalcem. Idejo je uresničil, ko je formiral petdesetčlanski združeni »Projektni moški pevski zbor«, se-


�9

stavljen iz moških zborov, ki jih vodi, in v letu 200� ustvaril edinstven dramsko-pevski projekt.Ob obletnici Martina Lutra in 420-letnici Trubarjeve smrti je iz origi-nalnih protestantskih pesmaric (od 1��0 do 1�9�) pripravil Trubarje-ve, Dalmatinove in Kreljeve pesmi v takratni obliki koralnega petja in v slovenskem jeziku 1�. stoletja. Hkrati je bilo Trubarjevo delo in po-men nazorno prikazano v pridigah (igralec Drago Seme) in spremni besedi, ki je vsebovala glasbeno in družbeno življenje tistega časa

Projektni moški pevski zbor na nastopu v Slovenj Gradcu leta 2006

(moderator Jurij Berložnik). Prve izvedbe v Slovenj Gradcu se je ude-ležil tudi evangeličanski škof magister Geza Erniša. Pri vstopu pa so se obiskovalci ustavljali ob potujočem srednjeveškem tiskarju Vladimir-ju Abramu, ki je odtiskoval Trubarjeve portrete. Slovenske protestant-ske napeve je Projektni moški pevski zbor v letu 200� predstavil tudi na poletnih kulturnih prireditvah in ob dnevu reformacije v Slovenj Gradcu; gostoval pa je tudi v Ljubljani, Murski Soboti in ob petstole-tnici rojstva Primoža Trubarja leta 200�, v Bodoncih na Goričkem.


�0

Na prireditvi je bil tudi škof evangeličasnke cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša

Projektni moški pevski zbor v Bodoncih na Goričkem, leta 2008


�1

Spoštovani,

Moravske Toplice, januar 2009

slovenski knjižni jezik je nedvomno zrasel na temeljih protestantizma. Vendar je Trubar bil tudi na glasbe-nem področju glavni ideolog. V času reformacije svojih začetkov in svoje-ga razcveta na Slovenskem namreč nista doživela samo jezik in književ-nost, temveč tudi glasbeno življenje v slovenskem jeziku. V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da sem lahko v Trubarjevem letu 200� kakor tudi že prej sodeloval z ljudmi, ki so prote-stantske napeve in pesmi Trubarja in njegovih predstavili širši slovenski javnosti.Med take ljudi sodi tudi zborovod-ja Janez Kolerič s svojim projektnim moškim zborom, ki je prepoznal duha časa in s številnimi nastopi, tako po evangeličanskih cerkvah ka-kor tudi širše dal svoj prispevek, da


�2

je slovenska protestantska cerkvena pesem preteklosti postala sedanjost in spet zaživela v vsej svoji veličini med nami.Le tisti narodi, ki zmorejo svojo pre-teklost povezati z živim časom in iz te preteklosti živeti in se duhovno bo-gatiti ter rasti, zmorejo korak naprej.Primož Trubar in njegovi so Slovence popeljali na pot tiste resnice, ki nas zavezuje še danes, da vse bolj živimo svojo avtohtonost in avtonomnost, govorimo lepo slovensko besedo in pojemo lepe slovenske pesmi.Hvala, da nam jih pomaga peti tudi gospod Janez Kolerič s svojimi. Nje-mu ob 30. obletnici njegovega zbo-rovskega dela, in zborom, ki jih je vo-dil ali jih še vodi, iskreno čestitam ter tudi v prihodnje želim veliko uspe-hov, glasbenih užitkov in Božjega blagoslova.

Z odličnim spoštovanjem,mag. Geza Erniša, škof


�3

Srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije

Ko je Janez Kolerič leta 19�0 ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno je v njem tlela ideja, da bi lahko pevski zbori naj-bolj množične organizacije v Sloveniji imeli svoja pevska srečanja. Leta 19�4 je idejo uresničil, ko je ob pomoči moškega pevskega zbo-ra in Gasilskega društva Šmartno v Šmartnem pri Slovenj Gradcu or-ganiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije. Srečanje pevskih zborov je postalo tradicionalno in se vsako leto organizira

v različnih krajih Slovenije, kjer delujejo gasilski pevski zbori. Sreča-nja so postajala množična, zbori so izbirali vse bolj zahtevne pesmi in tako kvalitetno rasli in prispevali pomemben delež k splošni podobi slovenskega zborovskega petja. Tradicionalna srečanja so prerasla v vseslovensko pevsko prireditev, ki ji glasbeniki priznavajo ugled in spoštovanje; prav tako pa je ta oblika pevske kulture pomemben do-prinos kulturnemu dogajanju v gasilskih vrstah v Sloveniji, ki ima sto-štiridesetletno tradicijo. V notnem arhivu svojega očeta je Janez našel pesem Gasilska, ki jo je na besedilo ravnatelja Osnovne šole Šmartno, Edvarda Resnerja,


�4

Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev na kongresu GZS v Slovenj Gradcu leta 1993

Zgoščenka združenega moškega pevskega zbora slovenskih gasilcev


��

leta 1949 uglasbil domačin Ivan Krpač, organist in zborovodja, vnet gasilec in kulturno politični delavec v Šmartnem. To pesem so zapeli v združenem moškem pevskem zboru že na prvem srečanju gasilskih zborov v Šmartnem, potem pa na vsakoletnih pevskih srečanjih. Ko-leričeva zasluga je tudi, da je Gasilsko na dvanajstem gasilskem kon-gresu, leta 1993 v Slovenj Gradcu, Gasilska Zveza Slovenije razglasila za himno slovenskih gasilcev. V brošuro ob jubilejnem 20. srečanju gasilskih pevskih zborov Slove-nije (2004) je gospa Liza Krpač, predsednica Zveze kulturnih društev Mislinjske doline, zapisala:… »Ponosni smo, da je Ivan Krpač naš domačin, ki je bil 45 let svojega življenja gasilec, od tega 19 let gasilski poveljnik, kot kulturni ustvarjalec dodal v zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva svoj žlahtni kamen - pesem, ki je postala himna vseh slovenskih gasilcev.Prav tako smo ponosni, da je Janez Kolerič, naš domačin iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, priznan kulturni delavec in zborovodja v naši občini, Koroški in Savinjsko-Šaleški regiji, obogatil kulturno življenje slovenskih gasilcev z vsakoletnimi tradicionalnimi srečanji in pesem Ivana Krpača vtkal v gasilsko kulturo današnjega časa.« …Organiziral je tudi, da je združeni moški pevski zbor slovenskih gasil-cev pomladi leta 200� v Ljubljani posnel svojo zgoščenko z imenom Ko gasilci zapojo. Leta 200� je bil na njegovo pobudo uradno usta-

Otvoritev spominske plošče slovenskim gasilcem Ig pri Ljubljani leta 2002


��

Pismo Janezu Koleriču za 60. rojstni dan

Dragi Janez!

Sevnica, februar 2009

So ljudje, ki jim je dano ob rojstvu in stkano v življenju tisto dobro, prepo-znano v optimistični drži, poštenosti v vedenju in predanosti duhovnim vrednotam. Ljudje, ki znajo prisluhniti sogovorniku, razumeti v njem veselje in žalost, sprejemati njegovo drugač-nost in hkrati vabiti k ustvarjalnemu sodelovanju. Le resnično bogati vedo, da razum, še posebej tisti namenjen material-nim dobrinam, ni dovolj za lepoto življenja. Vedo, da je slednjo iskati v prisluhu čustev kot odgovor na prija-zno besedo, iskren pogled in zazna-ven dotik. Dotik ... maternega jezika, zapete slovenske pesmi, domačega kraja, domovine, korenin in svojega porekla.

novljen Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev, ki šteje več kot sto petdeset pevcev in pripravlja samostojni koncert. Vsa leta pa za vsakoletna srečanja skrbi tudi Gasilska Zveza Slovenije, še pose-bej predsednik Gasilske zveze Slovenije gospod Tone Koren in častni predsednik Zveze, gospod Ernest Eöry. Petindvajseto jubilejno sreča-nje gasilskih pevskih zborov Slovenije bo letos maja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.Koleriču sta ob njegovem jubileju čestitala predsednik Gasilske zveze Slovenije, univerzitetni diplomirani psiholog Toni Koren in dolgole-tni, sedaj pa častni predsednik Zveze, Ernest Eöry.


��

Gre za preseganje, tudi izjemnost. Med temi ljudmi zelo jasno prepo-znavam in vidim celovito podobo Šmarčana, predanega glasbi in zbo-rovskemu ustvarjanju, gospoda Ja-neza Koleriča. Nanj smo še posebej ponosni sloven-ski gasilci, saj je v svoji močni ljubezni do pete pesmi že pred leti začutil po-trebo po ustanovitvi in vodenju do-mačega gasilskega pevskega zbora. Začeto delo je pred 2�. leti nadgradil z udejanjeno idejo srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije. Koleričeva pa je tudi zasluga, da je pesem rojaka – prav tako Šmarčana, Ivana Krpača, z naslovom »Gasilska«, postala leta 1993 slovenska gasilska himna. Sle-dnjo je nato, skupaj z ostalimi gasil-skimi pesmimi, izdal v dragocenem zapisu zbirke pesmi »Ko gasilci zapo-jo«. Janez, ob vsem dolgoletnem delu in številnih dosežkih, podarjenih drugim in sebi, je dobro vedeti, da so tudi lju-dje, ki opazijo prizadevanja in dobra dela, se veselijo s stvarnikom le- teh in znajo biti hvaležni. Moja pričakovanja ob najinem prvem srečanju izpred 30 let so bila upraviče-na. Hvala ti za tvoj pomemben in trajen prispevek k bogatenju kulturnega in družabnega življenja v naših številnih gasilskih društvih.

Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu. Toni KOREN, predsednikGasilske zveze Slovenije


��

Ob 60. obletnici Janeza Koleriča

Murska Sobota, februar 2009

Janez Kolerič praznuje letos �0 let življenja, ki ga je v veliki meri posve-til kulturnemu delu na Koroškem in širše. Njegovo tridesetletno ustvar-jalno delo na zborovskem področju pomeni veliko tudi pri razvoju kultur-ne dejavnosti med gasilci. Organizi-ral je kar nekaj pevskih zborov in jih še vodi. Za nas gasilce, in tudi mene osebno, je posebej pomembno, da je leta 19�0 ustanovil prvi moški ga-silski pevski zbor Prostovoljnega ga-silskega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu. S tem je obudil dejavnost, ki je bila med gasilskimi društvi že ne-koč zelo razširjena.

Janez Kolerič je leta 19�4 organizi-ral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov v Sloveniji. Srečanje je bilo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Od ta-krat naprej so bila vsako leto v enem od krajev, kjer so bili pevski zbori doma, organizirana taka srečanja. Tako bo letos že petindvajseto sre-čanje, in sicer zopet v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Sam sem se udeležil dvajset srečanj, z vsakega pa sem prišel z močnimi vti-si. V imenu Gasilske zveze Slovenije, in osebno, sem podpiral organizacijo


�9

posameznih srečanj. Spominjam se posameznih razgovorov in srečanj z zborovodji in predstavniki Prostovolj-nih gasilskih društev, kjer smo se po-govarjali o nadaljnjem razvoju in obliki teh srečanj. Dal sem tudi predlog, da moramo v Gasilski zvezi Slovenije do-seči, da bo na srečanja prihajalo naj-manj dvajset gasilskih pevskih zborov. Ta predlog se tudi uresničuje.

Spoštovani prijatelj Janez, hvala vam za vaše neumorno in vizionarsko delo na zborovskem področju, za vse, kar ste naredili za razvoj kulture v okviru slovenskega gasilstva; hvala tudi vsem vodjem in nastopajočim pevkam in pevcem gasilskih zborov v Sloveniji za sodelovanje.

Želim vam veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter da se bo še dolgo sli-šala lepa slovenska pesem iz grl pev-cev, ki jih bo vodila taktirka v vaši roki.

Iskrene čestitke!

Ernest Eöry,častni predsednik

Gasilske zveze Slovenije


90

Kako sem spoznal gasilske zbore Slovenije in Janeza Koleriča

Cirkulane, januar 2009

Gasilec sem od leta 19�1. V mladosti sem bil v desetini za tekmovanja, ka-sneje pa tudi tajnik in blagajnik Gasil-skega društva v Cirkulanah.

Pred triindvajsetimi leti sem spoznal moški pevski zbor Gasilskega društva Hajdoše, ki ga je vodil zborovodja Va-lentin Žumer. Po njegovi smrti sem jaz postal njihov zborovodja. Moški pevski zbor PGD Hajdoše je sodelo-val že na prvem srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije (19�4) v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in tako sem ta pevska srečanja spoznal tudi jaz. Takrat sem spoznal tudi gospoda Janeza Koleriča, ki je idejni vodja teh čudovitih pevskih srečanj v Sloveniji.Všeč mi je njegova zagnanost, da sre-čanja gasilskih pevskih zborov Slove-nije nemoteno potekajo vsako leto in želim si, da tako ostane še mnogo let!

Janez hvala Ti!

Jože Dernikovič,zborovodja


91

Ob praznovanju zborovodje Janeza Koleriča

Novo mesto, februar 2009

Janeza Koleriča poznam že od prve-ga srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije, katerega pobudnik in orga-nizator je bil leta 19�4, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Že ob prvem stiku z njim sem spoznal, da je navdušeno predan slovenski pesmi in zborovod-stvu. Od tedaj se srečujemo vsako leto in se pogovarjamo o uspehih in teža-vah, ki nas tarejo, ker mladi ne kažejo več toliko zanimanja za petje kot ne-koč. Pri Janezu Koleriču občudujem njegovo predanost in zagnanost za zborovsko petje. Kljub težavam mu je uspelo, da gasilski pevski zbori goji-jo pesem in se vsako leto srečujejo v različnih krajih Slovenije, da pokaže-jo, kaj so se v preteklem letu naučili. Janez je neke vrste duša in motor teh srečanj. Ob njegovem jubileju mu če-stitam in mu želim še veliko pevskih uspehov, predvsem pa zdravja, da bi še naprej tako zavzeto deloval na po-dročju zborovodstva.

prof. Anton Fink,zborovodja, Novo mesto


92

Prijatelju Janezu – očetu srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije

Gornja Radgona, januar 2009

Moje prvo srečanje z znanim in zelo spoštovanim zborovodjem Janezom Koleričem iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je bilo pred desetimi leti ob stotridesetletnici gasilstva na Sloven-skem v Metliki, kjer je leta 1999 naš Gasilski oktet iz Gornje Radgone pr-vič sodeloval na srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije. Po koncertu v Metliki smo se zbrali vsi prisotni zborovodje na posvetu za naše nadaljnje delo. Čeprav je bilo naše poznanstvo še na samem za-četku, je bila moja pobuda, da v letu 2000 prevzamemo organizacijo sre-čanja gasilskih pevskih zborov, takoj sprejeta, saj smo tega leta tudi pra-znovali štiridesetletnico delovanja Gasilskega okteta Gornja Radgona. Gospod Janez nam je bil takoj pripra-vljen pomagati pri pripravi srečanja.


93

V letu 2000 je bilo srečanje z njim še bolj osebno, ko nam je s svojimi izku-šnjami svetoval pri organizaciji v Gor-nji Radgoni. To njegovo sodelovanje in pomoč je meni in vsem mojim pev-cem v oktetu ostalo v izredno lepem spominu. Vsa naslednja pevska srečanja, ki so potekala v različnih krajih Slovenije, so naše pevsko prijateljstvo še po-glabljala. Gospodu Janezu tudi vsa pohvala za njegovo pobudo in orga-nizacijo pri zgoščenki Ko gasilci za-pojo, ki smo jo z združenim gasilskim moškim pevskim zborom Slovenije posneli pred štirimi leti. Ni bilo na-ključje, da smo na srečanju v Gornji Radgoni gospoda Janeza imenovali za očeta, saj je pobudnik teh srečanj in se z vsemi svojimi sposobnostmi trudi, da bi naša slovenska pesem v gasilskih vrstah živela še v prihodnje. Veselimo se že, da bomo lahko sode-lovali na naslednjem srečanju gasil-skih pevskih zborov Slovenije. Spoštovani pevski prijatelj Janez, naj Ti ob tvojem jubileju še osebno izre-čem zahvalo za Tvojo predanost pe-tju in vodenju zborov, za prijateljstvo med nami in bodi nam še naprej oče naših pevskih srečanj.

Karel Korošec,umetniški vodja Gasilskega okteta,

Gornja Radgona


94

Krpačevi dnevi

Krpačevo in Koleričevo družino je povezovalo predvsem petje in ve-liko prijateljstvo med Ivanom Krpačem in Janezovim očetom, ki je bil odličen pevec Krpačevega pevskega zbora. Oba sta igrala tudi violino

in ob raznih priložnostih zaigrala v ansamblu ob spremljavi harmo-nike. Za zbornik ob šestdesetletnici Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu je Janez zapisal:

»Ko sem si smelo zadal nalogo, da v kraju oživim zborovsko dejavnost, sem bil prežet z mislijo na njeno svetlo prete-klost v Šmartnem, o kateri mi je oče pri-povedoval. Govoril mi je tudi o življenju in delu svojega velikega prijatelja Ivana Krpača in s kakšno vnemo je on vršil to zborovsko poslanstvo. Z velikim in sve-tim spoštovanjem je postal moj vzornik …« Domačemu kraju in širšemu sloven-skemu prostoru je Janez Kolerič za-čel odkrivati Krpačevo delovanje na kulturnem in družbenem področju v kraju in vsej Koroški. Ob stoletnici nje-govega rojstva 199�. je bil pobudnik

Janko Kolerič in Ivan Krpač s harmonikašem v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 1943


9�

spominske kulturne prireditve, ki jo je poimenoval Krpačevi dnevi. Prireditev je prerasla v tradicionalni kulturni projekt, ki vsako leto v decembru ponudi na ogled in v poslušanje štiri prireditve – koncerte, folklorne večere, gledališke predstave ter literarne večere. Prireditve potekajo v Šmartnem in v različnih krajih Mislinjske doline, v izvedbi znanih poklicnih glasbenikov, pevcev ter igralcev, redno pa so vanje vključeni tudi Janezovi pevci ter ostale skupine Kulturnega društva Šmartno.


9�

Iz brošure ob stoletnici rojstva Ivana Krpača:

» … V številni družini organista Gregorja Krpača, ki je bil tudi zbiralec in prirejevalec narodnih pesmi v stiku s takratnimi lju-bljanskimi skladatelji, se je na Ja-nezovo, 2�. decembra 1�9�, ro-dil sin Ivan. Bil je krepak in bister. V šoli je bil odličnjak, obdarjen z mnogimi veščinami in talen-ti. Že kot deček je znal »vražje« igrati na orgle in na druge takrat dosegljive instrumente. Komaj petnajstletni deček je z izkazom o poklicu organista šel službovat na drugo stran Pohorja pod Pri-hovo … Po vojni je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo. Zamujeno šolanje je deloma na-

Na spominski prireditvi ob 100-letnici rojstva Ivana Krpača v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 1999 (v prvi vrsti sedijo svojci Ivana Krpača)


9�

domestil tako, da je opravil izpit za državnega uradnika in absolviral takratno orglarsko šolo v Ljubljani.Med obema vojnama je služboval v domačem kraju. Bil je hkrati ob-činski tajnik in organist. Loteval se je ustanavljanja številnih kulturnih, športnih in drugih organizacij in društev, tudi gasilstva, in v njih uspe-šno delal. Posebno lepe uspehe je imel z zborovskimi in instrumen-talnimi skupinami. Šmartno je po njegovi zaslugi postajalo središče

Janez Kolerič polaga venec

Ob odkritju spominske plošče Ivanu Krpaču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2002


9�

družbenokulturnih dejavnosti v Mislinjski dolini, pomembno tudi za celotno območje Koroške … Nemška okupacija pa je zaustavila tudi delovanje večine takratnih kulturnih in športnih društev. Ivan Krpač se je brez oklevanja takoj odločil za upor. Že enainštiridesetega leta je bil na ustanovnem sestanku OF izbran za predsednika območne organizacije. Znane so njegove akcije proti izseljevanju in njegova drzna dejanja, ki so bila povezana z oskrbo partizanskih enot in z usmerjanjem mladih fantov v partizane … Po osvoboditvi je postal prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora Šmartno. Ostal je farni organist. Obnovil je delovanje večine predvojnih društev. Zavidljive uspehe je žel z organiziranjem dramskih uprizoritev in koncertnih nastopov. Posebej odmevne so bile spevoigre: »Kovačev študent« V. Vodopivca, Resnerjeva »Kdo je požigalec«, za katero je glasbo napisal sam, in krajša spevoigra »Naprej zastava slave« za otroške glasove, ki jo je z velikim uspehom takoj po vojni izvajalo petero njegovih otrok. Za velik shod gasilskih društev leta 1949 v Šmartnem je napisal ga-silsko pesem, ki se je takrat prvič pela, zdaj pa jo pojejo vsi slovenski gasilski zbori kot svojo gasilsko himno. Pomembno je poudariti, da je bila Krpačeva družina velik pripadnik gasilstva. Ivan Krpač je bil vse

Družina Ivana Krpača ob odkritju spominske plošče


99

svoje življenje predan in zavezan gasilstvu – 19 let je bil v Šmartnem poveljnik. V zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva je dodal svoj žlahtni kamen, pesem, ki je leta 1993 postala slovenska gasilska hi-mna. Zasluge za to ima zborovodja Janez Kolerič, ki je pesem našel v glasbeni zapuščini svojega očeta in jo oživil s svojim moškim zborom …Ivan Krpač je umrl aprila 19�3. leta, star šele petinpetdeset let. Na dan pogreba, ko je mati s petimi nedoraslimi otroki hodila v sprevo-du, se je v žalost ogrnila cela dolina. Za nekaj trenutkov je Ivan Krpač poslednjič zbral množice, ki so se zgrnile v Šmartno. Govorili, recitirali in peli so, njemu v slovo. Šmarški pevci so se na Štefanovo še kakih trideset let redno zbirali na njegovem grobu, v krogu okrog njega, v srcu doline in prepevali vesele slovenske na predvečer njegovega rojstnega dne …«

Ob jubileju delovanja gospoda Janeza Koleriča na glasbenem področju

Ljubljana, december 200�

V razvoju kulturnega delova-nja na križiščih tradicionalnih in sodobnih oblik glasbene umetnosti se je srečno in izje-mno uspešno uveljavil ugled zborovskega petja, ki mu je v svojih bližnjih in daljnih krajih botroval gospod Janez Ko-lerič s svojo sposobnostjo in pedagoškim posluhom.

V svojem dolgoletnem delo-vanju kot zborovodja različ-nih glasbenih sestavov je iskal sveže, inovativne in idej polne energije, prostrano in svobo-


100

dno je prisluhnil tako sodobnemu svetu kot zakladnici davnih časov in ljudski tvornosti, kjer je na novo odkrival lepoto in pomen univer-zalne glasbene govorice. To je bilo obetavno obdobje za Šmartno, za oblikovanje kulturnih dogodkov in podoživljanje glasbenih tradicij ob Krpačevih dnevih, bilo je obetavno obdobje za kulturo nasploh, za vrednote, ki pomembno sooblikujejo človeško civilizacijo, bogatijo človekovo vsakdanje bivanje in delo ter spodbujajo napredek.

Srečno naključje, ki je izhajalo iz zgodovinsko živega kulturnega ži-vljenja ljudi v Šmartnem, Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini, v katerem sta glasbeno ustvarjalnost, zborovsko petje in sploh kulturni utrip skupaj s pevkami, pevci, poslušalci in občani vidno zaznamovala in vrednotila tako njegov oče kot moj oče, je Janezu Koleriču ob njego-vi nadarjenosti izostrilo občutek za umetniško vrednost glasbenega izročila slovenskega naroda in naših rodov ter globoko v njegovi osebnosti spodbudilo plemenito poslanstvo, ki mu je posvetil svo-je delo in življenje. Mnogi poklici bi ga lahko zvabili drugam, saj je umetniško oblikovanje zborovskega petja zahtevno delo po mnogih razsežnostih in strokovnih znanjih. Odgovorno in dejavno povezuje pevce s pesniki, s skladatelji, z glasbenimi instrumentalisti in drugimi umetniki v subtilni in poetični zborovski svet harmonije in lepote, za katerega je potrebno mnogo vztrajnega dela, prizadevnosti, vaj, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Pesem je mogoče peti le tako, da ubrano, svobodno in iskreno zazveni skozi ozko grlo iz vse-ga srca in po teh edinstvenih strunah znova vstopi v srca poslušalcev, da jih vzradosti. To pa je umetnost.

Skozi vso znano človeško zgodovino je ljudi spremljala glasba, zve-sto in verno je spremljala njihova življenja s petjem in pesmimi, ki so jih ljudje ustvarjali iz svojih izkušenj in ki so izražale njihova hrepe-nenja in ljubezni, njihove boje za boljše življenje, njihov pogum za premagovanje težav in njihova slovesna občutja ob dobrih dosežkih in sreči. Skozi pesmi in petje se je tako kar najbolj razumljivo in vidno zapisovala pot našega naroda skozi zgodovino in razvoj.


101

V veliko veselje mi je, da je gospod Janez Kolerič tako uspešno ohra-njal in razvijal to našo lepo in pomembno zborovsko tradicijo in is-kreno mu čestitam ob jubileju njegovega dolgoletnega glasbenega angažmaja. Iz vsega srca mu želim, da bi se s to glasbeno dejavnostjo še naprej zavzeto ukvarjal in jo uspešno razširjal med ljudmi, v zado-voljstvo pevk in pevcev ter v radost vsem ljudem in zvestim ljubite-ljem zborovskega petja.

Štefka Krpač Kučan

Ciril Krpač preizkuša nove orgle v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2002


102

Do krajev, kamor se splača iti, ni nobenih bližnjic.

Beverly Sills


103

Gostovanja v tujini

ČehoslovaškaBistrica nad Pernštajnom – 1990, 1991Brno – 1991, 1992Holič – 1992

Spomladi 1990 je zborovodja gospod Jože Leskovar iz Slovenj Grad-ca, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preko gostovanja s svojim dekliškim zborom na Češkem navezal in ohranil stike s pro-fesorjem glasbe Jozefom Kšico, dal Koleriču pobudo za gostovanje dekliškega pevskega zbora Šmartno v Bistrici nad Pernštajnom. Ker je Janez ta zbor že pripeljal v sam vrh slovenskega mladinskega zboro-vskega petja ter imel po vseh merilih pripravljen kvaliteten in zahte-ven koncertni program, je sprejel povabilo za pevsko izmenjavo.

Brno - Češka


104

Kulturno društvo Šmartno je bilo gostitelj pevskega zbora Vysočina in godbe na pihala, ki so pod vodstvom profesorja Jozefa Kšice koncer-tirali v Šmartnem, Mislinji in v Slovenj Gradcu. Na povratno srečanje v Bistrico nad Pernštajnom pa je Janez popeljal dekliški pevski zbor Šmartno ter moški pevski zbor Kope – Legen. Ob tej pevski izmenjavi je Janez spoznal profesorja Jana Krála z glasbenega konservatorija v Brnu, ki je naslednje leto pomagal organizirati gostovanje. Tako je dekliški pevski zbor koncertiral v katedrali sv. Mihaela v Brnu, kjer je navdušil številno občinstvo, ponovno pa je koncertiral tudi v Bistrici nad Pernštajnom. Leta 1992 je profesor Jan Král pomagal organizirati pevsko turnejo v Holič, kjer sta se dekliškemu pevskemu zboru pri-družila še moški pevski zbor Šmartno in ansambel Pantha rei. Izvedli so dva koncerta v Holiču, zaključni koncert pa ponovno v katedrali sv. Mihaela v Brnu.

Bistrica nad Pernštajnom - Češka


10�

Ženski pevski zbor Vysočina z zborovodjo Jozefom Kšico na koncertu v Slovenj Gradcu leta 1990; pri klavirju profesor Jan Král

Ženski pevski zbor Vysočina iz Bistrice nad Pernštajnom in godba na pihala z dirigentom Jozefom Kšico v MIslinjski dolini, leta 1990


10�

Pri teh gostovanjih je Janezu ostala v spominu tudi družbeno poli-tična sprememba gostiteljeve države. Leta 1990 in 1991 je doživljal še strog nadzor na meji ter mirne, čeprav glasne demonstracije na ulicah Brna, leta 1992 pa je gostovanje potekalo že v bolj sproščenem vzdušju, saj so se odvijale priprave na tako imenovano žametno raz-družitev na Češko in Slovaško republiko. V spominu ostaja tudi skrb ob vračanju z gostovanja leta 1991. Ker se je z zborom vračal domov ravno v dneh pred osamosvojitvijo ni vedel, ali je meja v Slovenijo še odprta. Prijateljske stike s profesorjem Janom Králom pa je ohranil vse do danes.

Dragi Janez!

Brno, januar 2009

V življenju za vsakega človeka pride čas spominov. Za nas, ki se ukvarja-mo z glasbo, je lep vzrok, da obele-


10�

žimo jubilej, katerega smo dosegli z načrtovanim delom s solisti in skupi-nami. Dejstvo je, da se pri vsaki takšni priložnosti ne samo praznuje, ampak je takrat tudi priložnost za rezime. V teh dneh boš proslavljal svoj slovi-ti delovni jubilej. Tvoj rezime je v tej smeri posebno bogat in občudova-nja vreden.Midva se poznava že neverjetnih de-vetnajst let, od maja 1990. Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, ko sem skupaj s zborom Vysočina iz Bistrice nad Pern-štajnom prišel k tebi v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Od prvega trenutka sem v tebi čutil simpatičnega člove-ka, izvrstnega glasbenika in odlične-ga organizatorja vsega glasbenega dogajanja v Šmartnem in okolici. Ka-sneje sva skupaj organizirala več kon-certov v Brnu in se večkrat srečala. V tvojem delu se izraža poštenje, kompetentnost in ljubezen do glas-be.V tem smislu ti želim še veliko let vzpodbude pri tvojem delu. Naj ti bo tvoje zborovsko delovanje, delo organista pa tudi igranje drugih in-strumentov vedno v veselje in bodi vedno obdan z dobrimi pevci pa tudi instrumentalisti. Naj te Bog varuje in ti da veliko zdravja za tvoje nadaljnje delo.

To ti želi tvoj prijatelj in kolega, doc. mag. Jan Král iz Brna.


10�


109

Bardejov – Slovaška

Bardejov je kraljevsko mesto pod zaščito Une-sca, z bogato zgodovino in kulturo, na skraj-nem severovzhodu Slovaške. Pri gostovanjih v tujini je za Janeza Koleriča leto 199� pomemb-no, saj je to začetek njegovega bogatega sodelovanja na kulturnem področju s tem mestom na Slovaškem. Mesti Slovenj Gradec in Bar-dejov sta v preteklosti sodelovali na gospodarskem področju (usnjar-ska industrija).Leta 199� je Janez sprejel pobudo gospoda Peretina iz Tovarne usnja v Slovenj Gradcu, za kulturno sodelovanje med mesti. Že istega leta je dekliški zbor Šmartno v Bardejovu in Hertniku sodeloval na med-narodnem pevskem festivalu duhovne in narodne pesmi. V tem letu je tudi v Slovenj Gradcu gostoval učiteljski pevski zbor Collegium cantorum iz Bardejova, ki je v naslednjih letih še večkrat zapel v Sloveniji. Po letu 199� je Kolerič v Bardejov popeljal kar lepo število pevskih skupin in zborov. Razvilo se je pristno prijateljstvo in kultur-


110

no sodelovanje, ki traja že vrsto let. S svojimi pevskimi skupinami je sodeloval na mednarodnem festivalu »Rieka«, ki ga je vs

30 let ljubezni do glasbe Koleric/KNJIGA 30 let J.K. 2009.pdf · 30 let ljubezni do glasbe leta...

Documents

Transcript of 30 let ljubezni do glasbe Koleric/KNJIGA 30 let J.K. 2009.pdf · 30 let ljubezni do glasbe leta...