Mitko Pop Spiroski Le{ok-Skopje,...

Mitko Pop Spiroski Le{ok-Skopje, Makedonija

Popovskata familija i Rod SPIROSKI 658 ( Onufrievski-Lalo{oi-Glavinoi-Vizantijci ) od Le{ok, Makedonija

19. SARDISUVAWETO NA LE[O^KIOT MANASTIR VO 1905 GODINA

Polog obiluva so prekrasni narodni pesni, koi nepoznati pea~i gi sozdale i se peat {irum Makedonija kako: Blaguwo dej~e Poàran~e, Kaì Vaske Evgova, Sardisale Le{o~kiot manastir, Srce me boli za Trpana, Kaì Epso Dimu{eva, Kako sama spie{ Cveto, Raspukala [ar planina, Ogreala mese~ina i mnogu drugi.

Pesnite koi gi sozdal narodniot genij se inspirirani so vistiniti nastani kako {to e ~algaxiskata pesna Sradisale Le{o~kiot manastir, koj se slu~il na po~etokot na minatiot vek vo 1905 godina na 28 Avgust na Golema Bogorodica. Inaku, tradicionalno pove}e vekovi na praznikot Golema Bogorodica, Le{o~kiot manastir e masovno posetuvan od mnogu gosti, a ambientot i atmosferata se mnogu inspirativni za narodot, pa taka, i i Risto Brezjanin ( red, br.51) koj ima poteklo po majka An|a( red. br. 16) od rodot Glajnoi od Varvara ( vidi: Tabela br. 22 ), ima napi{ano napis vo Politika vo 1932 godina ( izvor: red. br. 81).

(Razglednica od 1934 na Le{o~kiot Manastir, mi ja dari na 04.02.2008 g. Mira Dimovska od Bitola, }erka na Mito Stojkovski,Ohrid, koj ja ispratil na majka i Ivanka ) (Postcard since 1934 of Lesok Monastery, on 04.02.2008 Mira Dimovska from Bitola gave me it , Mito Stojkovski’s daughter, Ohrid, who sent to her mother Ivanka )



Mnogu pati sum ja slu{al kako ja sviri na negovata crveno temna violina ciganinot Feta [anti} od Tetovo na Bogorodica vo Le{ok, vo Teare~ki an, Lovec vo Tetovo i dr., za {to mnogu ubavo objasnuvawe dava Ko~ovski Vladimir vo knigata: Pesni i sudbini (izvor: red. br.12 ).

Inaku, pesnata Sardisale Le{o~kiot manastir pove}e eden vek e mnogu popularna kaj makedonskiot narod i zatoa ~esto se pee na razni sve~enosti i povodi, a pesnata e vlezena vo potesniot izbor na popularni narodni i komitski pesni ( izvor: red. br. 94 i 98)

Inaku, vo tetovsko vo minatoto zna~ajno e da se spomene peja~kata Olga Si~anka, svira~ot [anti}, duetot Gavrovski, koi i denes peat kako grupa Gavrovski vo koi e vklu~en i vnukot, profesorot po muzi~ko i dirigent Ananie Popovski Tufek, a vo ponovo vreme Muzi~kiot ènski hor Menada i dirigentot Ivica Zori}, potoa Zoran Grkovski od Le{ok, mnogu impresivno vo 60-te godini be{e horskoto crkovno peewe na kalu|erkite od Le{ok, a zabeleìtelen glas i peewe ima{e Vladikata Kiril, pop Stoj~e Ristovski od Le{ok i mnogu drugi.

Vo likot na Feta [anti} so temnata kosa i temniot ten, so belite i zacrneti zabi, a od cigarite poòlteni usni i prsti i so negoviot rapav i tivok i neèn i melanholi~en glas izvira{e i se {ire{e niz vozduhot ~ove~kata sudbina, nostalgia, melanholija, herojstvo, qubov, razo~aruvawa, vozvi{enost...... Ne, slu~ajno Feta dobil prezime [anti}, bidej}i so violinata Feta ja pee{e ( shante),no, ne francuskata {ansona (shansone ) , tuku, makedonskata narodna pesna.

„ [anti} na Golema Bogorojca u Qe{ek najvi{e ga svire{e i ga poe{e ovaja pesma:

Sardisale Le{e~kiot manastir

Bog da bie, Bog da bie Arnauti slatin~ani Sardisale, sardisale Le{e~kiot manastir.

Prvi be{e, prvi be{e Alim begot Derala Drugi be}e drugi be{e Adem aga Tresija Treti be{e treti be{e Abdil Mexit ku~eto.

Kaì pope egumene Kade ti se komitite Aj efendum bre Sultanum Ovde nema komite.

Komiti sa vi{e selo Vi{e selo Slatina.

Bog da prosti Bog da prosti Alaj begot Prizrenec Toj mi prati suvarie I go pu{ti manastirot.



Pominaa sto godini od nastanot {to se slu~il na 28 Avgust 1905 godina, koga manastirot bil sardisan od ìteli albanci od sosednoto selo Slatina i od drugi sela od Polog, a pridruèni i od turskite agi i begovi, za da gi fatat komitite koi otepale bostanxija ( ~uvar na lubenici i diwi-bostan), mislej}i deka komitite se nao|aat me|u narodot vo Le{o~kiot manastir na praznikot Golema Bogorodica.

Tvorecot sozdal mnogu melodi~na pesna vo koja go opeva vistinitiot nastan koj se slu~il na samiot den na Golema Bogorodica vo 1905 godina vo Le{ok. Naàlost ima i nekoi drugi verzii na tekstot koj ne se vistiniti, a provociraat netrpelivost i netolerancija, koi se peat vo zatvoreni dru{tva, kafani, pa i na svadbi.

( Le{ok, 28 Avgust 1990 godina,vo iljadnicite gosti na Golema Bogordica i mojot sin Ognen Spiroski so plasti~no pi{tol~e vo raka, kupeno od panaxurot ) ( Lesok, 28 August 1990 - Virgin Mary, my son Ognen Spiroski with plastic pistol in hend)

Pri~inata za Sardisuvaweto bilo ubistvoto na eden bostanxija albanec od sosednoto selo Slatina, no}ta pred praznikot Golema Bogorodica, od grupa komiti, za koi se somnevale turskite vlasti deka denta se nao|aat vo Manastirot.

Vo toa vreme igumen bil Erotije so poteklo od Setole i so svoeto drèwe ne dozvolil da nastrada neviniot narod, koj do{ol da ja proslavuva Golema Bogorodica na 28 Avgust 1905 godina.

Mene me intersira{e kako se slu~il nastanot i gi pra{uvav i slu{av postarite lica.



Go pra{uvav dedo Atanas, koj bil neposreden u~esnik na nastanot, zaedno so negovite bra}a Spiro i Jasre pop On~ei Simonovski. Dedo Atanas be{e mnogu krotok, miren, pitom i nikoga{ ne sum go ~ul da se kara ili vika glasno. Zboruva{e tivko, poleka i mnogu milno i prijatno. On mnogu me saka{e. Mi vele{e deka jas mnogu li~am na dedo mi Trpo i mi raskaùva{e koga go pra{uvav.

Vo oktomvri 1962 godina, jas bev vo sedmo oddelenie i u~ev vo Tearce. U~itelite ni kaàa deka na prolet 1963 godina }e odime na ekskurzija niz Jugoslavija na relacija Ratae, Skopje, Saraevo, Split, Dubrovnik, Belgrad i nazad. Za ovaa ekskurzija, nie decata sami sobiravme pari. Od Osmoletkata vo Tearce, odevme da bereme p~enka i jabolki vo ovo{tarnikot na TP Bistrica od Tearce za da sobereme pari za ekskurzijata. Jas mnogu sakav da otidam na ekskurzija i zatoa sobirav kosteni da zarabotam pari.

Taka, sobrav pari i sam ja plativ ekskurzijata. Sekoj den po dva pati odev vo Ko{tawe da beram kosteni i toa edna{ nautro od temnica, pred da odam na {kolo i vtor pat koga }e dojdev od {kolo, na pladne. Sobrav pove}e vre}i kosteni i tatko mi i majka mi gi prodadoa i taka ja plativ ekskurzijata, a sobrav dinari za xeparlok .

So mene po kosteni ode{e i bratu~eda mi Rada Spiroska, a nekoga{ odea i Majka mi Jorda i strina mi Qubica i po nekoja godina i bratu~edot Bor~e Spiroski. Po kosteni od Le{ok ~esto pati odea i Jordan Momirovski i Velika Boìnovaka, kako i dedo Mito Popovski i sin mu Jove Popovski.

Koga odevme vo Ko{tawe sekoga{ pominuvavme pokraj livadata na dedo Atanas pod Belimen. Dedo Atanas vo livadata do patot ima{e edna mnogu stara i visoka oskoru{a. Toga{ zree{e oskoru{ata i nie sekoga{ podbiravme i jadevme od zrelite i sprvnati oskoru{i. Zrelite oskoru{i bea mnogu vkusni i bea kafenki i meki i so vkus na karamela. Dedo Atanas mnogu pati be{e kaj kostenot i oskoru{ata i gi sobira{e. Mnogu pati zboruvavme so dedo Atanas i go pra{uvav za pradedo mi Spiro, za dedo mi Trpo, a go pra{uvav za Sardisuvaweto na manastirot.

Dedo Atanas mi raskaùva{e deka za vreme na sardisuvaweto turskite vlasti gi zatvorile trojcata bra}a Spiro, Jasre i Atanas, zaedno so \ur~e, od Momirooj i drugi od Le{ok i gi drèle dve nedeli i posle gi pu{tile. Toj , vele{e:

,, Brat mi Spiro be{e jatak u negoata parohija od Lavce do Prvce i on sorabotue{e so kumitete. Na Bogorojca kogaj ne zatvorija u zatvor u Skopje so bra}a mi Spiro i Jasre.. ot Qe{ek bea zatvoreni pojke qudi, a zatvoreni bea i qudi od Varvara, Nepro{etno, Brezno i drugi sela. Nikoj ne kazafmo za kumitete. Sedofmo u zatvor dve nedeqe i posqe ne pu{tija doma.,,

Koga bev student za ovoj nastan vo 1969 godina mi kaùva{e i dedo mi \igo Onufrievski koj bil vozrasen i imal pove}e od 20 godini koga se slu~ilo sardisuvaweto. On se se}ava{e mnogu dobro za detalite od nastanot i {to slu{al od tatko mu Spiro i strikovcite Atanas i Jasre. Dedo \igo raskaùva{e so eden mek, tivok, smiren i mudar na~in, {to mi ostavi golem vpe~atok i trajno gi zapametiv negovite zborovi za nastanot.

Mnogu pati sum go slu{al dedo mi Andro Popovski, sin na pop Spiro i brat na dedo mi Trpo Onufrievski. Nema nikoga{ da zaboravam kako raskaùva{e i objasnuva{e dedo Andro za sardisuvaweto pred du}anot (kooperacija) na Bu~ejca. Dedo mi Andro mnogu ~ita{e novini i slu{a{e radio i ima{e golemo znaewe za politikata i istorija i ima{e mnogu interesen stil na raskaùvawe. Toj znae{e



da gi drì vo golema zainteresiranost prisatnite slu{ateli. Toj pokraj stilot i naglasokot pri govorot, go zgolemuva{e i go simnuva{e glasot, samiot postavuva pra{awe ili dilemi, potoa dava svoja kritika ili negacija, pravi dvièwa so racete i glavata, ja navednuva i kreva glavata, gi mazni mustacite i kosata so levata raka. Vo desnata raka drè{e drvena paterica i se potpira{e, nekoga{ udira{e so patericata na zemja i go zgolemuva{e glasot. Toj koga zboruva{e mnogu pati direktno mu se obra}a{e na nekoj od sogovornicite so zborovite:

,, Me razbira{ ti mene,,

Taka, nekolku pati dedo Andro go slu{av koga zboruva za sardisuvaweto na manastirot i za zatvoraweto na tatko mu Spiro i strikovcite Atanas i Jasre.

Za sardisuvaweto mi raskaùva{e i tatko mi @ivko Spiroski. Tato mi kaùva{e deka dedo mu Spiro bil jatak na komitite i prenesuval poraki, sproveduval lu|e i drugo za reonot od Lavce do Prvce.

Za vreme na ilindenskiot period od tetovskiot kraj bile vklu~eni nekolku sve{tenici vo VMRO organizacijata za osloboduvawe na Makedonija od Turskoto ropstvo.

(Velikanot na Makedonija, Goce Del~ev, voda~ na VMRO, generacija revolucioneri na VMRO so mojot pradedo Spiro Onufrievski) ( The Great man of The Macedonia, Goce Delcev,Leader of VMRO, generation revolutionaries of VMRO with my grandfather Spiro Onufrievski)

Taka, pokraj pop Spiro pop On~ev Simonovski, od Le{ok, aktivno bile vklu~eni vo VMRO i popot Dime Sarov od Tetovo i popot Trpe Mojsilovski od Brezno. Po povod 100 godini od Ilinden, Kolekcionerskoto dru{tvo Menada od Tetovo, organizira{e izlo`ba vo septemvri 2003 godina, izdade prigodni plikovi i po{tenski marki.



(Filatelisti~ka izlo`ba,Tetovo, Ilinden 2003-Plikovi so likovi na popovite Spiro Onufrievski od Le{ok, Dimko Sarov, Tetovo i Trpe Mojsilovski,Brezno, koi bile sorabotnici so VMRO ) (Philatelic exhibition,Tetovo, St. Elijah's day 2003-Letters with faces of the priests Spiro Onufrievski -Lesok, Dimko Sarov, Tetovo and Trpe Mojsilovski-Brezno,who cooperated with VMRO )

( Pop Trpe Mojsilivski od Brezno ) ( Pop Trpe Mojsilivski - Brezno )



Jas mnogu pati ja pra{uvav i baba mi Cveta, snaa na pop Spiro, za sardisuvaweto, i mi re~e slednoto:

,, Kogaj bil sardisan manastirot togaja pop Spiro, Jasre i Atanas biqe staeni u apsaana ot Turcite. Sve {to znaeqe, znaeqe s,mo muìte i ne em kaùele ni{to na ènete za kumitete. Sum ~ula deka Jasrejca kogaj gi zatvoriqe bra}ata, oti{la so ~ezata u Skopje i zborela so Turcite, a bila i kej konzulite da gi pu{tat, za{to oni ne go utepaqe bostanxijata ot Slatina.,,

Za sardisuvaweto vo septemvri 2005 godina mi zboruva{e i Iqo Jastrevski, vnuk na Jastre pop On~ev i sin na Mito Popovski. Iqo mi re~e deka mu kaùvala baba mu Jastrejca koga gi zatvorile bra}ata 1905 godina, deka so ~eza oti{la vo Skopje kaj Turcite da bara da go pu{tat Jasre i dvajcata bratanci Spiro i Atanas.

Vo mestoto Mlaka moite roditeli imaa lozje so betonski stolbovi i na ìci, go vikavme {palir i nie tamu rabotevme od esen do zima. Nad na{eto lozje ima{e lozje i dedo Sim~e Momirovski Mula. Toj mnogu pati doa|a{e da go raboti lozjeto i da go pase magareto. Toj doa|a{e da pie voda od izvor~eto i so mene mnogu pati zboruva{e. Mnogu pati go pra{uvav za dedo mi Trpo so kogo vo Balkanskite vojni i vo Prvata svetska vojna bile zaedno vojnici vo Bugarija, kaj Plovdiv blisku do turska granica.Toj mi kaùva{e deka pred da kapitulira Bugarija so dedo mi Trpo ja napu{tile vojskata (dezertirale) i trgnale pe{ do Le{ok.

Dedo Sim~e toga{ mi kaùva{e i za Sardisuvaweto na manastirot. Toj mi kaà deka komitite otepale nekoj bostanxija od Slatina i deka bil sardisan manastirot na Bogorojca. Dedo Sim~e mi kaà deka dedo mi Spiro bil jatak na VMRO i deka bil zatvoren od Turcite, a bile zatvoreni i bra}a mu Jasre i Atanas. So niv bil zatvoren i nekoj \ur~in Mula od nivnata familija.

Toa se izvorni razgovori koi gi imav so postarite lu|e za sardisuvaweto na manastirot.

Koga bev dete i odev vo osnovnoto u~ili{te Kiril Pej~inovi~ vo Le{ok, vo 1957 ili 58 godina dojdoa nekoi novinari od Tetovo ili od Skopje. Tie ja pra{uvaa mojata pra baba popadija Menu{a vo starata ku}a vo dvorot pod loznicata. Ja pra{uvaa pove}e raboti i da im raskaè, kako se slu~il nastanot za Sardisuvaweto i da raskaè {to mu se slu~ilo za vreme na Sardisuvaweto na manastirot na pop Spiro.

Se se}avam deka novinarite ja potka~ija na edno stol~e i ja slikaa baba Menu{a, so komenatar deka sto godi{na starica seu{te e vitalna i bere grozje od loznica i rekoa }e go objavat vo novina. Za ova podocna kaùvaa tatko mi @ivko, axo Bore i axo Cobe Spiroski deka napisot za Menu{a so slika kako bere grozje od loznica bil objaven vo novina. No, naàlost tie zboruvaa deka e objaveno vo novina, no, tie ne kaùvaa dali napisot e objaven vo Nova Makedonija, Politika, Borba, Polog i sl.

Vo minatoto ima pove}e istraùva~i i novinari koi pi{uvale za Sardisuvaweto na Le{o~kiot manastir.

Taka, istraùvale i pi{uvale za nastanot @ivko Stefanovski od Radiovce, novinar na Nova Makedonija od Tetovo, Jovan Damjanovski od Tetovo, pisatelot Jovan Pavlovski od Radiovce, potoa, Branislav Svetozarevi}, od Muzejot na Tetovskiot kraj od Tetovo, kako i drugi avtori (izvor: red. br. 12, 17 i 26 ).



Od site avtori za nastanot najpove}e ima istra`uvano i pi{uvano Ilija Petru{evski, koj be{e vraboten vo NUB Kliment Ohridski od Skopje, a koj e od Le{ok (izvor: red. br. 17, 19, 20, 105 i 107).

Koga bev vo sredno u~ili{te i u~ev vo Gimnazija Kiril Pej~inovi~ vo Tetovo, no, i koga bev student na Ekonomski fakultet vo Skopje, gi ~itav napisite na @ivko Stefanovski od Radiovce objaveni vo Nova Makedonija, koi dopolnitelno me zainteresiraa da se raspra{uvam kaj postarite od Le{ok za sardisuvaweto. Inaku, novinarot @ivko Stefanovski mnogu ~esto ima{e napisi vo Nova Makedonija od razni nastani i problemi i be{e eden od najplodnite novinari vo toa vreme, kogo isklu~itelno go po~ituvam i cenam kako odli~en hroni~ar na Polog (izvor: red. br. 26 i 106).

Jas pro~itav pove}eto napisi za sardisuvaweto na Le{o~kiot manastir, pri {to, ne bi sporel so nieden tekst, bidej}i sekoj od avtorite do{ol do nekoi soznanija, zavisno od toa so kogo zboruval i koi informacii i fakti gi dobil za sardisuvaweto.

Bi sakal samo da naglasam deka vo napisite na @ivko Stefanovski i Jovan Damjanovski za sardisuvaweto na manastirot od 1977 godina, se spomenuva deka od organizacijata na VMRO pop Spiro bil jatak za Le{ok, {to ne e to~no, tuku, pop Spiro bil jatak od Lavce do Prvce odnosno [arplaninskite sela na ovaa relacija, pri {to Le{ok bil nekade na sredina.

(Karta na Dolni Polog na koja se gleda relacijata od Lavce do Prvce na koja bil opredelen za jatak na VMRO dedo mi pop Spiro Onurievski) (Map of Lower Polog where is showed the relation of Lavce to Prvce where is chosen for receiver of VMRO my grandfather, priest Spiro Onurievski)



Ilija Petru{evski ima sobrano mnogu podatoci, iskazi i soznanija, no, vo negovite napisi ne naidov deka pop Spiro bil jatak na komitite vo le{o~kata parohija.

Bidej}i, jas sum potomok na pop Spiro, a sum rastel i ìveel vo ku}ata izgradena od dedo mi Trpo, koja be{e vedna{ do ku}ata na pra dedo mi Spiro i postojano kontaktiravme nie potomcite na pop Spiro glavniot u~esnik, organizator i sproveduva~ na komitite - jatak, smetam deka e od bitno zna~ewe nastanot da se objasni i napi{e izvorno i poavtenti~no i zatoa se potrudiv da go napi{am ovoj tekst.

Smetam deka e mnogu bitno da kaàm deka od razgovorite i kontaktite so site moi pretci ( tatko mi @ivko, axo Bore i axo Cobe, baba Cveta, dedo \igo, dedo Andro i pra dedo Atanas, axo Iqo Jastrevski, Sim~e Mula ) i od drugi postari lica od Le{ok, deka kaj site niv gi slu{av slednite fakti, nastani i slu~uvawa:

1. Nastanot se slu~il no}ta rano koga bilo seu{te temno vo o~i na Golema Bogorodica 1905 godina.

2. Deka pra dedo mi pop Spiro bil jatak na komitite na reonot od Lavce do Prvce i on go organiziral prenesuvaweto na komitite do Jelo{nik, za da se prefrlat od drugata strana na [ar Planina.

3. Deka ve~erta vo o~i na Golema Bogorodica, komitite pominuvale od kaj @eden kon Le{ok. Komitite bile naoruàni i oble~eni vo posebna ma{ka komitska obleka i so kapa na koja imalo izvezeno vkrsteni kama i pi{tol, koja toga{ ja nosele komitite.

( Zakletvata na komitite na VMRO- pred kama i pi{tol za sloboda do smrt za sloboda na Makedonija ) (An attestation of comitadjis of VMRO-in front of a kama and gun for freedom to death, for freedom of The Macedonia)

4. Koga pominuvale kaj slatinskiot atar, bile zabeleàni od eden bostanxija od Slatina i da ne gi prekaè na turskite vlasti deka gi videl komitite, go otepale bostanxijata, pri {to, od nikogo ne slu{nav deka bil ranet ili ubien drug



bostanxija. Bi sakal da ukaàm deka sekoga{ bilo tradicija da ima eden bostanxija i nikoga{ nemalo po dvajca bostanxii vo edna koliba.

5. Na eden od komitite mu padnala kapata, a bidej}i bilo temno , komitite ja barale i ne moèle no}ta da ja najdat kapata, sepak, morale da zaminat kon [ara. Utredenta koga do{le slatin~ani go na{le otepan bostanxijata, a vo blizina ja na{le i kapata od komitata na koja imalo navezen no` i pi{tol. Kapata bila dokaz deka komitite go otepale bostanxijata. Albancite vedna{ javile na turskite vlasti, se organizirale i masovno i vo golem broj se sobrale so pu{ki, pi{toli, vili, sekiri, kami, stapovi i dr. i go Sardisale manastirot, mislej}i deka komitite se nao|aat vo manastirot i }e gi fatat.

6. Okolu manastirot bila rasporedena turska vojska-kowanica naoruàni so pu{ki, sabji, bombi i pi{toli i go pretresuvale sekoj ~ovek koj se na{ol vnatre.

7. Lu|eto gi drèle sardisani tri dena, a turskite vlasti dozvoluvale rodninite da nosat jadewe i piewe i tretiot den go pu{tile narodot, bez da bide najden komita ili da bil nekoj prekaàn od narodot.

8. Nieden od lu|eto koi se na{le vo manastirot ne nastradal, a nitu bil ubien, kako odmazda.

9. Pove}e somnitelni lica od Le{ok i od okolijata bile sobrani i odneseni vo zatvor vo Skopje i posle dve nedeli raspra{uvawe bile pu{teni.

10. Od Le{ok bile zatvoreni pove}e lu|e, od koi od Lalo{oi trite bra}a prviot od bra}ata bil pop Spiro, koj bil jatak na komitite, vtoriot brat Jasre, koj bil kmet na Le{ok i tretiot brat Atanas, potoa \ur~in Momirovski i dr.

11. Baba Jastrejca, èna na Jasre, oti{la so ~ezata vo Skopje vo turskiot zatvor, a bila i kaj ruskiot i austriski konzul da im kaè da gi pu{tat, oti bra}ata ne go ubile bostanxijata.

12. Trite bra}a i drugite bile pu{teni od zatvor po dve nedeli, po intervencija na konzulite, bez da doznaat turskite vlasti deka pop Spiro bil jatak i deka toj den trebelo da go organizira preminuvaweto na komitite preku Jelo{nik i [ara kon Prizren.

A sega sakam da vi raskaàm eden vistinski nastan koj se slu~il 1905 godina, neposredno posle Sardisuvaweto na Le{o~kiot manastir.

Bratu~edot Drago Popovski, sin od axota Tome, mi kaà vo 2008 godina, koga dojdoa so bratu~edot Stojan Spiroski na Kale na placot koj go ograduvam i ureduvam.

Imeno, po nekoj den turskite vlasti organizirale pretrse-racija po ku}ite vo Le{ok da najdat koj ima oru`je. Koga razbrale za pretresot-racijata, nabrzina se sobrale najstarite od na{iot rod {to da pravat i kade da go skrijat oru`jeto {to go imale, oti, imale kratko vreme za deluvawe. Taka, dedo Spiro, koj bil mnogu itar i lukav se dosetil {to da napravat da ne im go pronajdat oru`jeto. Toj izmislil kobajagi nekoj umrel, gi stavile pu{kite, bombi, pi{toli i municija vo sandak za mrtovci i nabrzina organizirale pogrebna povorka boèm zakopuvaat nekogo. Turskite vlasti do{le do ku}ata na Spiro i koga videle deka nekoj umrel, samo posmatrale od strana i ja ostavile povorkata mirno da go zakopaat “ mrtovecot “. I taka gi skrile-zakopale pu{kite vo grobi{tata vo Le{ok, za da ne im gi najdat turskite vlasti.

Ovoj slu~aj e mnogu interesen ako nekoj scenarist ili reìser pravi obrabotka na vremeto 1905 godina i Sardisuvaweto na Le{o~kiot manastir i posebno dokolku se snima filmska storija.



Se nadevam deka na osnova na ovie novi soznanija, malku }e pridonesam so ovie izvorni iskazi koi gi slu{av koga bev dete, kako i do denes i za dorazjasnuvawe na ovoj nastan koj se slu~il 1905 godina, pri Sardisuvaweto na Le{o~kiot manastir.

Narodnata pesna vo tekot na minatite 100 godini, dobivala pove}e varijanti na tekstot, no, japove}e se peela izvornata varijanta koja e i verodostojna vo tekstot i vo muzikata koja ja peeja Orkestarot âlgii na MRTV.

MRTV ima izdadeno, LP-plo~a so ~algaxiski pesni, vo koi e i pesnata Sardisale le{o~kiot manastir, a kola LP ja imam doma.

Sekako deka vo godinite pesnata, dobivala i pove}e dopolnuvawe i menuvawa od tekstualen i muzi~ki aspekt. Ovaa pesna ja peat pove}e pea~i me|u koi i Vaska Ilieva, no, naàlost so izmenet tekst, koj ne odgovara na nastanot.

( S. Grozdanoski,Skopje,2002, Instrumentalna verzija,Sardisale Le{o~kiot manastir ) ( S. Grozdanoski,Skopje,2002, Instrumental version,Surrounding of Lesok Monastery)

Inspiracija ovaa pesna im napravila na pove}e muzi~ari me|u koi i na muzi~kata i rok grupa Azra od Zagreb, kako i na muzi~arot S. Grozdanovski od Skopje koj ima napraveno mnogu uspe{en aran`man vo instrumentalna verzija, koi imaat izdadeno i CD.

Sardisale Le{e~kiot manastir

Bog da bije, Bog da bije Arnauti slatin~ani Bog da bije, Bog da bije Arnauti slatin~ani

Sardisale, sardisale Le{e~kiot manastir Sardisale, sardisale Le{e~kiot manastir

Prvi be{e, prvi be{e Alim begot Derala Prvi be{e, prvi be{e Alim begot Derala

Dru|i be{e, dru|i be{e Adem aga Tresija Dru|i be{e, dru|i be{e Adem aga Tresija

Kaì pope egumene kade ti se komitete



Kaì pope egumene kade ti se komitete

Ajr efendum, bre sultanum ovde nema komiti Ajr efendum, bre sultanum ovde nema komiti

Komiti sa vi{e selo, vi{e selo Slatina Komiti sa vi{e selo, vi{e selo Slatina

Bog da prosti, Bog da prosti Alaj begot Prizrenec Toj mi prati suvarie i go pu{ti Manastirot.

Vo prodolùvawe davame i noten zapis na pesnata Sardisale Le{e~kiot manastir, da moè muzi~arite da ja imaat vo izvorna verzija.

(Noten zapis na violinski klu~ na pesnata Sradisale Le{o~kiot manastir) (Music of a violin’s key of the song Surrounding Lesok Monastery )

Vo varijanta na pesnata za sardisuvaweto na manstirot, koja ja pee{e Vaska Ilieva, na krajot e izmeneta sodrìnta i ne odgovara na vistinata i glasi:

Se nalutil Goce Del~ev Ja zapalil xamijata

Vo nekoi kafani, pa, i na nekoi svadbi, se pee ovaa varijanta na pesnata, koja ne soodvetstvuva na vistinskiot nastan i vo pesnata od Rok grupata AZRA od Zagreb ima tekst deka turskiot pa{a go zapalil manastirot, {to ne odgovara na vistinat i mislam deka narodot ne treba da ja pee vakvata sodrìna.

Mnogu ubava obrabotka i tekst za pesnata Sardisale Le{o~kiot manastir ima napi{ano Vladimir Ko~ovski od Tetovo, vo knigata: Pesni i sudbini, izdanie na Pe~atnicata Napredok AD , Tetovo, 2006 god. pod naslov: Tri dni i tri no}i vo agonija, vo koj gi objasnuva uslovite i momentite na nastanuvaweto na pesnata ( izvor: red. br. 12).

Mitko Pop Spiroski Le{ok-Skopje,...

Documents

Transcript of Mitko Pop Spiroski Le{ok-Skopje,...