PRA{AWE 19-20/05... · 2005-10-27 · Potoa, tekstot na otec Tomas Hopko, referenten na poslednite...

32

33

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

Premin, Voskresenie Hristovo 2004 Premin, Voskresenie Hristovo 2004

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

Na slednive stranici vi go prenesuvame intervjuto na

Strumi~kiot Mitropolit Naum za spisanieto KRKA, kako i

negov odgovor na pra{awe dostaveno po e-mail. Ovie dva teksta

istovremeno moàt da se najdat i na sajtot na MPC

(www.mpc.org.mk).Potoa, tekstot na otec Tomas Hopko, referenten na

poslednite zbidnuvawa vo na{ata Crkva, a koi{to se odnesuvaat

na pra{aweto okolu avtokefalnosta na MPC, ne{to {to e

aktuelno poslednive nekolku decenii kaj nas. Amerikanskata

Pravoslavna Crkva go ima re~isi nadminato ova {to sega nam

ni se slu~uva, i mislevme deka }e bide interesno da se vidi sop-

stvenata realnost so o~ite na drugiot.

Vo istiot kontekst sledi i komentarot na Preminoviot ured-

nik.

Se razbira, ova ne se nitu malku blagodarni temi za

pi{uvawe i za razmisluvawe, oti poblagosloveno e vo Hrista

~ovek da se zanimava so sebesi i so problemite na duhovniot

ìvot, i so ve~nata tema na svoeto spasenie, odo{to da pliva vo

plitkite vodi na istorijata i politikata, makar tie bile i

crkovni, rizikuvaj}i da se vrati ~ekor nanazad vo Stariot

Testament, i zaedno so Prorokot da izvikne: sueta nad suetite,

s# e samo sueta!

Generalno, pra{aweto za avtokefalnosta predizvikuva

vakvi meteì i nedoumici, (i publicitet vo mediumite!) od edna

mnogu prosta pri~ina: go nema vo krm~ijata*! Go nema vo kano-

nite! Da ima{e zakon za avtokefalija, }e treba{e prosto da se

ispolnat uslovite postaveni so zakonot... (prosto kako kaj

katolicite!) No, ova e problem pove}e od politi~ka otkolku od

dogmatska ili kanonska priroda, a toa zna~i i re{enieto treba

da se bara na soodveten na~in. Aftokefalnite Crkvi vo

Pravoslavieto „nastanuvaat“ vo 19 i 20 vek, vo periodot koga

nivnite mati~ni nacionalni dràvi se steknuvaat so nezavis-

nost od nametnatata politi~ka vlast na Turskata Imperija.

Tipi~en e primerot so Gr~kata Crkva, koja{to pred da go dobie

_______________________

*krm~ija - nomokanon

tomosot za avtokefalnost od strana na Carigradskata

Patrijar{ija vo 1850 godina, pominala 30 godini vo status na

raskolni~ka crkva. Vo toj period etnosot na Makedoncite ne se

zakiti nitu so samostojna dràva, nitu so avtokefalna Crkva,

od pri~ini {to ovde nema da gi naveduvame.

Edinstveno {to ni preostanuva e da se nadevame deka vo

periodov {to sledi, era na POSTNACIONALIZAM i evrops-

ka integracija, (kako {to go narekuva S. Batalden), }e uspeeme,

kako i dosega, iako bez nitu ednata nitu drugata forma na insti-

tucija za za{tita na identitetot, da si go za~uvame

PRAVOSLAVIETO, koe{to narodot na ovie prostori so

vekovi go prenesuva preku site brda i dolini na svetskite

isku{enija. Na{iot edinstven vistinski identitet.

Za da vidime deka „...toa ne zavisi od onoj koj tr~a, tuku od Boga,

Koj miluva...“ (Rim. 9, 16).

Pra[aweto za avtokefalijata

u r e d n i k o t

PRA{AWE

tirski apsurd, ne moème, a i ne sakame, da gi branime, a toa se:

prvo, nepostoeweto na ustavnoto ime na na{ata Crkva ‘Make-

donska Pravoslavna Crkva' vo nego, i vtoro: opredeluvaweto na

na{iot administrativen status so terminot ‘avtonomija'.

Na{iot predlog be{e imeto Makedonska Pravoslavna Crkva

direktno i jasno da postoi vo rabotniot dokument, a namesto ter-

minot ‘avtonomija’ da se koristi ve}e priznatiot od strana na

Srpskata Pravoslavna Crkva vo 1959 godina termin ‘samostoj-

nost'. Ovie dve pra{awa, koi se edinstveni pra{awa {to se

sporni me|u dvete komisii, za nas kako Episkopi na Makedon-

skata Pravoslavna Crkva imaat isklu~itelna pastirska

va`nost, a sekako ne eshatolo{ka.

Nie, sepak, kako Komisija na Makedonskata Pravoslavna Crkva,

go potpi{avme ovoj dokument (i posle s# {to se slu~i gledam

deka e toa mnogu dobro), zatoa {to negovata crkovna sodrìna

be{e skoro iscrpena, odnosno {to se odnesuva do crkovnata

problematika na dokumentot nie kako komisii re~isi i nemame

su{tinski razliki ili sporni pra{awa pome|u nas. Zna~i,

otkako ja usoglasivme crkovnata sodrìna vo rabotniot doku-

ment od Ni{ i go postignavme ona {to pretstavuva eklisio-

lo{ki ideal (da ne dozvolime na{ite duhovno samostojni i slo-

bodni Crkvi da se najdat vo zavisnost ili podredenost edna

sprema druga, osven vo evangelska „zavisnost“ vo ista vera, vo

ista blagodat, qubov i evharistiska zaednica) i na najgolemiot

laik mu e jasno deka upotrebata na terminite ‘avtonomija’ ili

‘avtokefalija’ ili ‘samostojnost’ stanuva bespredmetna, odnosno

obi~na formalnost. Zagriùva faktot deka edna najobi~na for-

malnost se pojavuva kako pre~ka vo odnosite pome|u dvete

erarhii, osobeno koga znaeme deka Otcite za da go so~uvaat edin-

stvoto na Crkvata voveduvale novi termini duri i vo tri-

jadologijata, kako na primer Nikejskiot termin ‘edinosu{ten’.

K So Ni{kiot dogovor Makedonskata Pravoslavna Crkva

dobiva{e naj{iroka mo`na avtonomija, koja{to verojatno

podocna bi prerasnala vo avtokefalija. Moète li da ni

kaète zo{to spomenatiot dogovor ne e prifaten od strana

na Sinodot na Makedonskata Pravoslavna Crkva?

Ne moème da zboruvame za nekakov Ni{ki dogovor, zatoa {to

toa e samo raboten dokument na dvete komisii, i toa petti po

red, dokument koj edinstveno Soborot na Srpskata Pravoslavna

Crkva i Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva se ovlasteni da go prifatat i potpi{at ili

da go odbijat. Soborot na Srpskata Pravoslavna Crkva go pri-

fati, isto kako i prethodniot raboten dokument od manastirot

na Sv. Naum kaj Ohrid, a Svetiot Arhierejski Sinod na

Makedonskata Pravoslavna Crkva go vrati na dorabotka, isto

kako i site rabotni dokumenti prethodno. Dokolku i dvata

ovlasteni Sobori go prifatea Ni{kiot raboten dokument na

dvete komisii, toga{ ve}e }e moèvme da zboruvame za Ni{ki

dogovor, a sega ne. Mislam deka ova na site im e jasno.

Zatoa pra{aweto pravilno se formulira vaka: zo{to i ovoj

raboten dokument ne be{e prifaten od Svetiot Arhierejski

Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva? Nie, kako Komisija

na Makedonskata Pravoslavna Crkva, u{te vo Ni{ se obidovme

da im objasnime na pretstavnicite na Srpskata Pravoslav-na

Crkva deka dve pozicii od rabotniot dokument, koi se pas-

34 35A R H I M A N D R I T G E R A S I M

I N T E R V J U S O S T R U M I ^ K I O T M I T R O P O L I T G . N A U M ,

PODGOTVENO OD ARHIMANDRITOT GERASIM, IGUMEN

NA MANASTIROT NA SVETITE ARHANGELI (KRKA) VO

DALMATINSKATA EPARHIJA NA SRPSKATA PRAVOSLAVNA

CRKVA, ZA SLEDNIOT BROJ NA SPISANIETO K R K A ,

IZDANIE NA ISTATA EPARHIJA

in

te

rv

ju

A R H I M A N D R I T G E R A S I M

M I T R O P O L I T N A U M

MM II TT RR OO PP OO LL II TT NN AA UU MM

in

te

rv

ju

odnosno aktuelno politi~ko i nacionalno pra{awe i kako takvo

aktuelno pastirsko pra{awe. Glavnoto pra{awe koe{to sega se

postavuva pred Soborot na Srpskata Pravoslavna Crkva e zo{to

ne bi go prifatil imeto Makedonska Pravoslavna Crkva koga

ve}e toa e osnovno pastirsko pra{awe za Sinodot na Makedon-

skata Pravoslavna Crkva (odnosno osnoven i edinstven na~in za

prvi~en pristap kon dovereniot narod) i koga ve}e nemame

su{tinski razliki vo crkovnata sodr`ina na posledniot

raboten dokument me|u dvete komisii. Ili, zo{to Srpskata

Pravoslavna Crkva i ostanatite Pomesni Crkvi ne go

prifa}aat na{iot predlog za koristewe samo na eklisijalnite

imiwa vo oficijalnite odnosi me|u Crkvite, kako na primer:

Ohridska Arhiepiskopija, Pe}ska Patrijar{ija, Atinska Arhi-

episkopija itn.? Ako ovie dve pra{awa nemaat teolo{ki

odgovor, toga{ s# drugo e svetovna politika.

K Od istorijata ni e poznato deka niedna crkovna oblast ne-

ma dobieno avtokefalnost prebivaj}i vo raskol. Primer e Bu-

garskata Egzarhija, koja{to 80 godini be{e vo raskol i najprvo

mora{e da se vrati vo kanonskiot poredok, pa duri potoa dobi

avtokefalnost. Napolno identi~en primer e Amerikanskata

Pravoslavna Crkva. Zo{to Makedonskata Pravoslavna Crkva

ne se odlu~i za takov ~ekor, a potoa da pobara avtokefalnost?

Dali e tokmu takva istorijata na dobivawe avtokefalnost kako

{to se obidovte sega vo dva-tri reda da ni objasnite toa e golemo

pra{awe, no toa sega ne e bitno. Toa voop{to ne e problem

pome|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravo-

slavna Crkva. Nie barame sodr`inata od Ni{kiot raboten

dokument {to se odnesuva na statusot na na{ata Crkva termino-

lo{ki da se opredeli kako samostojnost. Kako {to objasniv

pogore, za site to~ki vo Ni{kiot raboten dokument {to se od

[to se odnesuva pak do koristeweto na imeto Makedonska

Pravoslavna Crkva, sakam prethodno da se potsetime na sledno-

vo: osnoven uslov za sekoja Pomesna Crkva vo nejzinata apostols-

ka misija, odnosno propovedta na Evangelieto na na{iot Gospod

Isus Hristos na sekoj ~ovek, e po~ituvaweto na li~niot iden-

titet (a so toa i na nacionalniot) na sekoja konkretna li~nost

na koja{to so na{ata propoved $ se obra}ame. Proma{uvaweto

na li~niot identitet na onoj na kogo mu se obra}ame, nezavisno

od koi pri~ini e toa, zna~i siguren neuspeh na crkovnata misija

i negacija na nas samite kako pastiri. Pastirski ideal, za site

nas, pretstavuva odnosot na Sv. Apostol Pavle: za{to, iako slo-

boden od site, stanav rob na site, ta pove}eto od niv da gi

pridobijam: na Judejcite im bev kako Judeec, za da gi pridobijam

Judejcite; za onie {to se pod Zakonot, stanav kako da sum pod

Zakon, za da gi pridobijam i niv; za onie {to se bez zakon,

stanav kako da sum bez zakon, iako pred Boga ne sum bez zakon,

tuku sum pod zakonot na Hrista, za da gi pridobijam i onie

{to se bez zakon. Za slabite stanav kako slab, za da gi prido-

bijam slabite. Za site stanav s#, ta po kakov i da bilo na~in

da spasam nekogo. A ova go pravam zaradi Evangelieto, za da

bidam u~esnik vo nego (1 Kor. 9, 19 - 23). I na krajot, pastirsko

proma{uvawe i satansko delo e da se naru{uva slobodata i dos-

toinstvoto na ~ovekot nepriznavaj}i go negoviot li~en iden-

titet, a osobeno obidot toj da se smeni.

Zna~i, nie kako Komisija go potpi{avme rabotniot dokument vo

Ni{ zaradi usoglasenosta na na{ite stavovi okolu klu~nite

eklsiolo{ki, kanonski i liturgiski pra{awa, a na{iot Svet

Sinod zaradi pastirskata nedoizgradenost i na toj raboten doku-

ment ne go prifati, zatoa {to pra{aweto na imeto i statusot na

na{ata sveta Crkva stana pra{awe na identitetot, dostoinstvo-

to i istoriskata borba na nam dovereniot pravoslaven narod,


in

te

rv

ju




in

te

rv

ju

nite Pravoslavni Crkvi. Se obnovija nad dvaeset manastiri so

okolu stotina monasi i monahiwi so site pozitivni efekti {to

proizlegoa od toa. Tie efekti sekako }e se po~uvstvuvaa i vo

Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna

Crkva. Zo{to vakva avantura, tokmu sega, posle ~etirieset i pet

godini trpelivo ~ekawe i vo momentot koga ve}e najdovme zaed-

ni~ki jazik vo Ni{?

Go narekov raskol toa {to vie go narekovte kanonska erarhija,

ne zatoa {to se samo stotina lu|e, ne zatoa {to nemaat nitu eden

hram, ne zatoa {to nemaat nitu eden manastir, ne zatoa {to ne gi

sakam (pove}eto od niv jas gi zamona{iv i rakopoloìv,

po~nuvaj}i od egzarhot srpski Jovan) i ne zatoa {to ne gi smetam

za kanonski, gi narekuvam raskol zatoa {to so toa {to go

napravija ne postignaa ama ba{ nikakov pastirski efekt, zatoa

{to pastirski go proma{ija makedonskiot narod i bescelno se

oddale~ija od nego i zatoa {to posledicite od nivnoto postoewe

moàt da bidat mnogu negativni za edinstvoto na celata Pra-

voslavna Crkva. Koga ve}e konstatirame pastirsko proma{uva-

we, se stava pod pra{awe i nivnata kanoni~nost, i nivnoto

rasuduvawe i s# ostanato. Ako nekoj od srpskiot visok klir koj

go storil ova misli deka }e ima mirna sovest i blagoslov

Bo`ji so toa {to instaliral vo R. Makedonija stotina lu|e na

~elo so nekakva kanonska erarhija i {to nasekade }e gi pret-

stavuva kako priznata Crkva, a istovremeno dva i pol milioni

pravoslavni Makedonci vo Republika Makedonija i vo dijaspora-

ta, nenamerno ili ne, gi ostava nadvor od vidliva liturgiska

zaednica na {teta na sevkupnoto svedo{tvo na pravoslavnoto

edinstvo vo svetot, takviot mnogu se laè.

Inaku, ne sum ~ul deka nekoj oficijalno go priznal ovoj raskol,

a znam nekolku Pomesni Crkvi koi so toa voop{to ne se slagaat.

~isto crkovna sodrìna (eklisiolo{ka, liturgiska, kanonska

itn.) nema sprotistaveni mislewa me|u dvete komisii. Zatoa

li~no mislam deka koristeweto na terminot ‘samostojnost’, so

ogled deka pretstavuva formalno pra{awe, ne bi trebalo da se

pojavi kako problem me|u dvete komisii i Crkvi.

Glaven problem za Komisijata na Srpskata Pravoslavna Crkva e

upotrebata na imeto Makedonska Pravoslavna Crkva od na{a

strana, a koga takvo ne{to }e se javi kako problem pome|u dve

Crkvi, so site posledici {to od toa proizleguvaat i koi{to

ovie denovi gi gledame, ...rasudete sami {to e toa.

Objasnuvaweto deka toa im pre~i na Grcite e neprifatlivo.

Ako se saka ima re{enie i za toa, pogore go spomnav: so koris-

tewe na eklisijalnite imiwa. Inaku, vo pravoslavniot svet

koga }e se postavi pra{awe za Makedonskata Pravoslavna

Crkva pretstavnicite na Srpskata Pravoslavna Crkva sekoga{

istaknuvaat deka e toa niven vnatre{en problem. Nie ne barame

tomos za avtokefalnost od Carigrad, nie go re{avame

crkovniot problem pome|u nas i Srpskata Pravoslavna Crkva.

Koj ima u{i da slu{a, neka ~ue.

K Denes vo R. Makedonija postoi i kanonska erarhija, na

~elo so mitropolitot Jovan, priznata od site Pomesni

Pravoslavni Crkvi. [to ako se slu~i taa erarhija naskoro da

dobie avtokefalnost, kakov stav bi zazel va{iot Sinod? Dali

bi ja izgubil poddr{kata od klirot, dràvata i narodot?

Vistinskoto pra{awe glasi: zo{to nekoj od Srpskata

Pravoslavna Crkva tokmu sega go prezema toj ~ekor i go predi-

zvika ovoj, iako bezna~aen, raskol vo Makedonskata Pravoslavna

Crkva? Makedonskata Pravoslavna Crkva vo poslednite nekol-

ku godini doìvuva{e nezapamtena obnova vo sporedba so sosed-


in

te

rv

ju




in

te

rv

ju

nat sve{teni~kiot ideal: umnosrde~nata molitva, odnosno

izleguvaweto na umot pred oltarot na srceto, bez {to nikoj ne

moè da se nare~e vistinski monah i vistinski sve{tenik i ako

eden den Bog blagovoli i tie vlezat vo Svetiot Arhierejski

Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva, toga{ od vnatre,

kako dobri pastiri, so mnogu trpenie da go promenat ona {to so

vekovi se iskrivuvalo zaradi negriàta na inorodnite naemni-

ci. No ni{to. Tie predvreme posakaa da stanat pastiri i da

vodat svoi manastiri, za na krajot potpolno da go izgubat

~uvstvoto i identitetot na pastir gubej}i go realniot dopir so

cel eden narod. Za{to Pastirot mora da gi znae duhovnata

vozrast i sila i potrebite na svojata pastva za pravilno da ja

vodi i navreme da ja hrani. Po taa grià pastvata i go poznava

svojot Pastir. Jas sum dobriot Pastir: i gi znam Moite i

Moite Me znaat Mene (Jovan 10, 14). I ovcite go slu{aat

glasot na Pastirot, i toj gi vika svoite ovci po ime; i gi izve-

duva. I koga }e gi izvede ovcite svoi, odi pred niv, i ovcite

odat po nego, bidej}i mu go poznavaat glasot negov

(Jovan 10, 3 - 4). Pastirot go vodi celiot doveren narod kon

vidlivo kanonsko i liturgisko edinstvo, a ne samiot sebesi.

Ako, pak, se slu~i toa, toga{ ne e vo pra{awe Crkvata tuku

nekoi drugi interesi. A po tu| ~ovek ne odat, tuku begaat od

nego, oti glasot na tu|iot ne go poznavaat (Jovan 10, 5).

Inaku, drugi preminuvawa nema da ima, a naskoro i osta-

natite dva od trite prazni manastirski objekti }e bidat

popolneti so novi monasi. Eve go soop{tenieto na ostanatite

igumeni i igumanii: Nie, mona{kite bratstva i sestrins-

tva vo manastirite na Makedonskata Pravoslavna Crkva

(MPC): Sv. Naum Ohridski, Sv. Jovan Krstitel (manas-

tirot Bigorski), Sv. Georgij vo Raj~ica, Presveta

Bogorodica - Matka, Sv. Nikola - Qubanci, Sv. Gavril

Kako {to ve}e naglasiv, problemot ne e vo avtokefalnosta,

problemot e pastirski i se odnesuva na imeto ‘Makedonska

Pravoslavna Crkva’. Ednostavno nie bez ova ne moème da mu

pristapime na pravoslavniot makedonski narod. I nikoj neka ne

neguva la`na nade`, taa erarhija, osobeno bez imeto Makedonska

Pravoslavna Crkva, i da dobie avtokefalnost od nikogo nema da

bide prifatena, zatoa {to ve}e edna{ pastirski go proma{i

ovoj narod i ovoj narod znae deka e predaden od tie lu|e, a toa

te{ko moè da se zaboravi. Znaete kade e vistinskiot problem i

{to mene me pla{i? [to }e bide so niv ako eden den Srpskata

Pravoslavna Crkva go formulira i prifati dogovorenoto vo

Ni{ kako ‘samostojnost’ i go prifati na{eto ustavno ime

‘Makedonska Pravoslavna Crkva’? Ako toj den dojde brgu, toga{

}e imame vistinski problem so takanare~enata kanonska erarhi-

ja: kako }e gi prifati narodot nazad? Raskolot brzo se pravi, no

te{ko se isceluva. Znaete li kolku pati samoorganiziranata

Crnogorska Pravoslavna Crkva n# mole{e da $ pomogneme za

hirotonii, studirawa, obnova na manastiri itn.? Dosega, ne ni

pomislivme da go storime toa.

K êtiri manastiri so okolu trieset monasi i monahiwi

ve}e preminaa pod jurisdikcija na avtonomnata Ohridska

arhiepiskopija. Vo javnosta se zboruva za najaven premin na

u{te nekolku manastiri. [to planirate da prezemete za da go

spre~ite preminuvaweto na ostanatite?

Nivniot broj ne e trieset tuku najmnogu dvaeset od koi polo-

vinata se isku{enici. Manastiri nemaat zatoa {to svoevolno gi

napu{tija, iznesuvaj}i go inventarot od niv mnogu denovi

prethodno, {to e i uredno evidentirano. Pove}eto od niv se moi

monasi. Ovie mladi lu|e u{te na po~etokot od mona{kiot ìvot

bea sovetuvani da rastat duhovno i intelektualno, da go dostig-


in

te

rv

ju




in

te

rv

ju

U{te edna{ }e povtoram: vo su{tina, re~isi s# {to se odnesuva

na ~isto crkovnata sodrìna na na{eto nedorazbirawe e uso-

glaseno vo Ni{; nie go sakame toa kanonsko i liturgisko edins-

tvo, na{iot Arhiepiskop sekoga{ na Svetata Liturgija gi spom-

nuva imiwata na site poglavari na pomesnite Pravoslavni

Crkvi i Patrijarhot Pavle. Problemot e vo toa {to

Komisijata za razgovori na Soborot na Srpskata Pravoslavna

Crkva s# u{te ne e podgotvena da go prifati na{eto ustavno

ime, Makedonska Pravoslavna Crkva, i se dvoumi na{iot admi-

nistrativen status, soglasno sodrìnata na ona za {to se dogo-

vorivme vo Ni{, da go formulira kako samostojnost. Bez

na{eto ime, Makedonska Pravoslavna Crkva, i bez formuli-

rawe na administrativniot status na Crkvata kako ‘samostoj-

nost’, bi morale da n# razberete, nie kako Pastiri ne moème da

izlezeme pred svojot narod. Vidovte {to se slu~i so

porane{niot Povardarski Mitropolit.

I dobro e {to ja usloglasivme crkovnata sodrìna na

Ni{kiot raboten dokument, bidej}i sega se gleda siot apsurd na

na{eto nedorazbirawe: so {to nie pravoslavnite se matkame

na golema soblazna na site lu|e i na golema {teta na

svedo{tvoto, vo sila, na na{iot Gospod Isus Hristos.

K Ako dojde do toa, dali okolu nadminuvaweto na raskolot bi

pregovarale so Srpskata Pravoslavna Crkva ili so avtonomnata

Ohridska arhiepiskopija, so ogled deka kanonite nalagaat toa

da bide so ovaa poslednava?

Makedonskata Pravoslavna Crkva zakonski e registrirana pod

imeto Ohridska Arhiepiskopija i od toa ime ne sakame i ne

moème nikoga{ da se otkaème. Druga Crkva pod toa ime ne

moè da se pojavi, ni kaj nas ni vo svetot, za{to toa bi bilo

Lesnovski, Presveta Bogorodica i Sv. Arhangel Mihail vo

Berovo, Sv. Leontij vo Vodo~a, Sv. Joakim Osogovski,

Presveta Bogorodica vo Veljusa, Sv. 40 ma~enici vo Bansko,

Sv. Marija Magdalena vo Dojran, Sv. Georgij vo Ku~kovo,

Sv. Preobraènie vo Zrze, Sv. Arhangel Mihail vo Varo{,

Sv. Atanasij vo @ur~e, Sv. Jovan Bogoslov vo Slep~e,

Presveta Bogorodica vo Kali{ta, Site Svetii vo Debarca,

Presveta Bogorodica - Pre~ista Ki~evska, Sv. Spas vo

Skopje i dr. - izjavuvame deka ostanuvame verni na Makedon-

skata Pravoslavna Crkva, na Crkvata vo koja sme krsteni,

duhovno rasteni i vo koja sme zamona{eni i sme primile

sve{tenomona{ki ~inovi, vo koja se pri~estuvame i na koja

slobodno $ se zavetuvavme da $ sluìme. Kako monasi i mo-

nahiwi dlaboko ja ~uvstvuvame i ìveeme vistinata deka

sme ~eda na na{ata drevna Sveta Crkva i deka sme plod na

pokajanieto na makedonskiot pravoslaven narod i nikoga{

nema da ja izneverime na{ata mona{ka i pastirska odgo-

vornost za negovo vodewe kon Hrista Gospoda, ostanuvaj}i

poslu{ni na eparhiskite arhierei i na Svetiot Arhierejski

Sinod na na{ata Makedonska Pravoslavna Crkva.

Hristos se rodi!

K Imame informacija deka vo Sinodot na Makedonskata

Pravoslavna Crkva se razgleduva mo`nosta za penzionirawe na

Mitropolitot Polo{ko-kumanovski Kiril i na Evropskiot

Gorazd. Dali ova navistina }e se slu~i i smetate li deka toga{

polesno bi na{le izlez za nadminuvawe na raskolot?

Mitropolitot Polo{ko-kumanovski Kiril i Mitropolitot

Evropski Gorazd }e odat vo penzija koga samite }e ocenat.

Sekako, tie voop{to ne se pre~ka za ostvaruvawe na kanonsko i

liturgisko edinstvo so Srpskata Pravoslavna Crkva.


in

te

rv

ju




in

te

rv

ju

( o d g o v o r )

1. Duhot vo koj pregovaravme so srpskite arhierei be{e i e:

celata na{a Sveta Crkva, Makedonskata Pravoslavna Crkva,

da vleze i vo formalnoto kanonsko i liturgisko edinstvo so

Srpskata Pravoslavna Crkva, a ne toa da go napravat samo ne-

kolku desetici du{i - so {to se predizvikuva eden mnogu mal

raskol vo Makedonskata Pravoslavna Crkva, a istovremeno ed-

no mnogu golemo seewe magla vo pravoslavniot svet i voop{to

kaj onie {to sakaat da ìveat vo magla i temnica: demek tuka

postoi nekakva priznata Pravoslavna Crkva. No, dokolku nekoj

vistinski saka edinstvo vo pravoslavniot svet, vremeto }e po-

kaè deka na{ite pastirski pozicii voop{to ne se oslabeni i

deka Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska Arhiepi-

skopija ostanuva edinstven relevanten faktor za razgovori na

prostorot od Republika Makedonija. Vo taa smisla i takana-

re~eniot Ni{ki dogovor, a vsu{nost samo raboten dokument

me|u dvete crkovni komisii, be{e sostavuvan so cel problemot

me|u dvete Crkvi da se re{i potpolno, a ne parcijalno i so

predizvikuvawe na raskol vo redovite na Crkvata, na koj se

raduva edinstveno |avolot i koj zaradi suetata te{ko se iscelu-

va. Zatoa povikuvaweto vrz rabotniot dokument od Ni{ ne mo-

è da se koristi kako opravdanie za poslednite slu~uvawa me|u

nas, tuku e izmislica koja ovde be{e plasirana od sever, zaradi

pokrivawe na nivnata valkana igra, a od koja se zarazija nekoi

nezakonsko, la`no pretstavuvawe.

Li~no mislam deka posle s# bi trebalo da ostavime da pomine

eden period vo koj{to bi trebalo sostojbata da se smiri bez

pritoa nekoj da se obide povtorno da gi razgoruva strastite.

Isto mislam deka treba da pomine i izborot za nov Patrijarh vo

Srbija, bidej}i so toa }e go izbegneme projavuvaweto na

ekstremni pregovara~i od srpska strana koi{to me|usebe bi se

dokaùvale koj e pogolem za{titnik na srpskite nacionalni

interesi vo borbata za patrijar{iskiot prestol, a na {teta na

razgovorite. Vo Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska

Arhiepiskopija se podgotvuvaat novi hirotonii. Otkako i nie

}e gi konsolidirame na{ite redovi, toga{ }e moème da sed-

neme na masata za razgovori, i toa najverojatno pod pokrovitel-

stvo na Ruskata Pravoslavna Crkva.

Se nadevam deka }e uspeeme. Se nadevam deka zdravite sili }e

nadvladeat na dvete strani. Se nadevam deka nema da mu

dozvolime na |avolot da ni se smee, za{to toa {to n# razdvojuva

e sme{no, a toa {to n# soedinuva e Hristos. Vi blagodaram {to

ovozmoìvte i na{iot glas da stigne do Episkopatot, sve{tens-

tvoto i verniot narod na Srpskata Pravoslavna Crkva. Sakam,

na krajot, da pobaram pro{ka od site ~itateli na intervjuto,

koe go zavr{iv na Pro~ka, 2004 godina.


44


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

45


Z A „ N I { K I O T D O G O V O R “

Z A „ N I { K I O T D O G O V O R “

in

te

rv

ju

h r i s t o s v o s k r e s n a

Svetiot Sinod, nitu pak sakavme, bidej}i otkako bez malku ja ut-

rdivme crkovnata sodrìnata na rabotniot dokument nie znaevme

deka ne moème da go objasnime neprifa}aweto od srpska strana

na edna formalnost kako {to e zborot ‘samostojnost’ namesto po-

liti~ki optovarenite termini ‘avtonomija' i ‘avtokefalija' i

znaevme deka ne moème da go objasnime pastirskiot apsurd, od-

nosno nepostoeweto na imeto Makedonska Pravoslavna Crkva vo

celiot dogovor, nitu pak sakavme. Zatoa, u{te na prvata sednica

posle Ni{ rabotniot dokument be{e ednoglasno otfrlen kako

pastirski nedooformen, so nade` na podobro vreme za prodol-

ùvawe na razgovorite. [to treba{e da napravime? Polovina

episkopi da go prifatat dogovorot, a polovinata ne, pa taka da

nastane raskol vo Crkvata? Na koj |avol }e mu odgovara{e taa

podelba vo Crkvata i na koj bolen um?

4. Sledstveno, nie ne gi pogazivme na{ite potpisi vo Ni{, so

ogled deka toa ne e kone~en dokument prifaten od na{ata Crkva

~ie{to soborno odlu~uvawe go po~ituvame i so ogled deka os-

tanavme verni na duhot na pregovaraweto, a toa e borbata za dos-

toinstveno vleguvawe na na{ata Sveta Crkva, vo seta nejzina

polnota a ne podelena, vo kanonsko i liturgisko edinstvo so osta-

natite Pravoslavni Crkvi, so svoe ime i so svoj status. Nasproti

nas, nekoi lu|e od visokiot klir na Srpskata Pravoslavna Crkva

gi pogazija i svoite potpisi vo Ni{ i odlukata na Soborot na

Srpskata Pravoslavna Crkva za prifa}awe na rabotniot doku-

ment od Ni{. ]e pra{a{ kako?! Mnogu ednostavno: kako prvo, so

potpi{uvaweto i prifa}aweto na toj raboten dokument Srp-

skata Pravoslavna Crkva se obvrza vo svoite obra}awa do na{ata

Crkva da go koristi na{eto ustavno ime - Makedonska Pravo-

slavna Crkva. Ve}e vo svoeto prvo obra}awe vo forma na povik


neuki novinari i koja ja prifatija nekoi naivni du{i. Dovolnoe

samo da se proveri od kade ni dojde i koj prv ja proturi taa vest.

I na krajot, fakt e deka nitu Patrijarhot Pavle vo svoeto pismo

so koe go povikuva Episkopatot, sve{tenstvoto i narodot vo Re-

publika Makedonija vo kanonsko i liturgisko edinstvo so Srp-

skata Pravoslavna Crkva se povika na nekakov Ni{ki dogovor

nitu pak biv{iot Povardarski Mitropolit prifa}ajki go toj

povik objasni deka toa go pravi vrz osnova na dogovorenoto od

Ni{. Zna~i, onie {to sega laàt treba prethodno da se dogovorat

kako }e laàt.

2. Ne moàm sega da ti objasnuvam zo{to potpi{avme, bidej}i

toa bara pove}e vreme i prostor. Glavno, zaradi vosoglasuvawe na

eklisiolo{kite, liturgiskite i kanonskite pra{awa pome|u

nas. Ona {to e bitno, i tuka nikoj da ne se pravi netokmu, e fak-

tot deka kakov bilo kone~en dogovor so Srpskata Pravoslavna

Crkva prifa}a ili odbiva samo Svetiot Arhierejski Sinod na

Makedonskata Pravoslavna Crkva isto kako {to i Soborot na

Srpskata Pravoslavna Crkva gi potvrduva ili odbiva dogovorite

na svojata Komisija. Inaku, zo{to ima{e potreba da se svika

Soborot na Srpskata Pravoslavna Crkva za da se izjasni po povod

Ni{kiot raboten dokument ako za toa odlu~uvavme nie na nivo na

komisii? Ili, zo{to be{e potrebno da se svika sednica na Sve-

tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva za

da se izjasni po rabotniot dokument od Ni{?

3. Sekako znae{ deka odlu~uvaweto vo Svetiot Arhierejski

Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva e soborno i vo toj duh

i odlukite se donesuvaat so mnozinstvo na glasovi. Nie i samite

bevme svesni deka ne moèvme da go odbranime toj dokument pred

46

MP

C

i

SP

Co

dg

ov

or

n

a e-m

ail


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

47

MP

C

i

SP

C

v o s k r e s n ah r i s t o s

duhoven teror od 1919 do 1941 i so duhoven teror sega, demek

tie se priznatite i spasenite, a nie ne. Gospod da te ~uva i

tebe i nas od sekakva prelest.

P. S.Ona za vnatre{noto re{enie go sfa}a{ li? Hristos ne se

pojavi vo seta Svoja slava i sila i da re~e ‘Jas Sum Bog, veru-

vajte vo Mene' i so toa da ja uni{ti na{ata sloboda i na{ata

~ove~nost, odnosno da gi uni{ti likot i podobieto po koi n#

sozdal. Tuku Toj stana ôvek i najsmireno i najtrpelivo, do

Svoe isto{tenie i smrt na krst, posluì vo domostrojot na

na{eto spasenie. Toj ni gi ostavi Svoite zapovedi i Svoite

dela - Crkvata. Samo ìveej}i spored niv nie moè da Go

poznaeme Nego kako vistinski Bog, bez pritoa da ja izgubi-me

svojata sloboda i Negoviot pe~at vo nas. Zatoa i Apostol

Pavle veli: „na site im stanav s#..., samo nekogo da pridobi-

jam za Hristos“. Ovoj vnatre{en pristap bara i li~no asket-

sko-isihasti~ko vosovr{uvawe i osvojuvawe na vnatre{nite

prostori, kade {to ìvotot na drugiot stanuva sodrìna na

na{iot ìvot, od edna strana, a od druga strana bara i trpe-

livo rastewe vo hierarhijata na Crkvata. Od ova vosoglasu-

vawe na na{ata vnatre{na sostojba so nadvore{niot

sve{teni~ki ~in {to eventualno bi go dobile, sigurno }e se

slu~at pozitivni promeni vo ìvotot na lokalnata episkop-

ska Crkva, pa i po{iroko. Ni{to od ova ne moè da se slu~i

bez umnosrde~na molitva i prosvetlenost na umot. A ova koj

go moè?


49

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

na srpskiot patrijarh Pavle za kanonsko i liturgisko edinst-

vo, nigde ne be{e spomnato imeto Makedonska Pravoslavna

Crkva, a samiot povik be{e povik za predizvikuvawe raskol vo

na{ata Crkva, kako {to potoa site vidovme, sprotivno na du-

hot na dotoga{noto pregovarawe. Koj gi izlaà toa da go napra-

vat i koj im dade la`na nade` deka od toa }e ima nekakov rezul-

tat, Gospod znae?

I da zaklu~ime, sekoj {to vo idnina }e tvrdi deka ona

otpadni{tvo {to deneska se slu~uva vo Makedonskata Pravo-

slavna Crkva e posledica na Ni{kiot dogovor, neka znae deka

svesno ili nesvesno }e bide prodolèna raka na srpskata prop-

aganda vo Republika Makedonija.

5. I u{te edno pra{awe mene li~no me ma~i: zo{to tolku se

izbrzaa? Na{ata Crkva vo poslednite nekolku godini po~na da

ja ìvee svojata duhovna prerodba nasproti nivnite predvidu-

vawa deka kako „raskolni~ka“ ili kako otse~ena granka od ste-

bloto }e se isu{i i nema da donese svoj plod. Taa prerodba vo

svoe vreme sekako }e donese{e pozitivni rezultati vo re{ava-

weto na na{iot formalen status vo pravoslavniot svet. Pro-

sto ~ovek da si pomisli deka po~na da im smeta taa na{a pre-

rodba i faktot deka vo voda pa|aat site nivni „proro{tva“ na

na{a smetka. Zar mislite deka niv pove}e gi boli na{ata cr-

kovna sostojba otkolku nas samite? Nitu gi boli, bidej}i ne gi

boli ni za kaj niv doma, nitu sfa}aat deka ovaa sostojba nema

drugo re{enie osven vnatre{noto, li~no i soborno. No, kako

ova da mu go objasni{ na onoj koj ne e naviknat da bara re{enie

od vnatre tuku bara samo nadvore{ni re{enija: so fizi~ki i

48

MP

C

i

SP

Co

dg

ov

or

n

a e-m

ail


MP

C

i

SP

C

H O P K O50

51

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

Ovaa statija e napi{ana vo 1971 g. za da odgovori na brojnite pra{awa za

avtokefalnosta na Pravoslavnata Crkva vo Amerika.

Formalnoto vospostavuvawe na Ruskata Pravoslavna Grko-katoli~ka

Crkva vo Amerika kako Avtokefalna Amerikanska Pravoslavna Crkva

e vrvnoto dostignuvawe na dolgata i te{ka istorija na na{ata Crkva vo

Noviot svet. Ovoj nastan go odbeleùva krajot na periodot zapo~nat od

prvobitnite misioneri, predvodeni od novoproslaveniot Sveti German

od Aqaska i po~etokot na noviot period za pravoslavnoto hristijanstvo

vo Amerika, no i vo celiot svet.

Avtokefalnosta na na{ata Crkva pokrena mnogu pra{awa kaj mnogu

lu|e. Tie pra{awa ne se samo za istorijata na Pravoslavnata Crkva ili

za crkovnoto pravo ili za crkovnata politika. Tie pra{awa se od mnogu

podlaboko i mnogu posu{testveno zna~ewe, pra{awa koi ja dopiraat

samata su{tina na pravoslavnoto hristijanstvo, zna~eweto i misijata

na Pravoslavnata Crkva vo svetot. Ima pra{awa, moème da se osme-

lime da kaème, koi gi zasegaat samata smisla na ìvotot i sudbinata

na ~ovekot vo negoviot odnos kon ve~noto Carstvo Bo`jo.

Celta na ovoj napis e da odgovori na glavnite pra{awa pokrenati okolu

avtokefalnosta na Amerikanskata Pravoslavna Crkva. Na{ata namera

e da pokaème deka na{ata Crkva go sledi edinstveniot moèn na~in na

koj }e ostane verna na pravoslavnite dogmati, kanonskoto pravo i

crkovnoto predanie; na toj na~in verna na edinstvenata misija na

Pravoslavieto, koja e objavuvawe i svedo{tvo vo ovoj svet na

Evangelieto za Carstvoto Nebesno.

Za celosna i opse`na dokumentacija za avtokefalnosta na APC, zaedno

so nau~nata studija za avtokefalnosta vo pravoslavnoto kanonstvo,

kako i dlabinski istoriski i teolo{ki analizi na pravoslavnata

doktrina na Crkvata {to se odnesuva na problemot okolu avtoke-

falnosta, pogledni ja bro{urata Autocephaly (objavena od seminari-

jata Sveti Vladimir, juni, 1971; isto taka i Saint Vladimir's Theological Quarterly,15; 1 - 2, 1971).

1. [to zna~i zborot ‘avtokefalnost’?

‘Avtokefalnost’ doa|a od gr~kite zborovi za svoe () i glava

(), bukvalno zna~i so svoja glava ili so svoja uprava. Vo

crkovnata upotreba terminot avtokefalnost ukaùva na onie

Crkvi koi{to za svojot ìvot i misija vo ni{to ne zavisat od neko-

ja druga Crkva ili Crkvi. Vo ovaa smisla ‘avtokefalnosta’ se raz-

likuva od ‘avtonomnosta’, koja vo normalnata crkovna upotreba se

koristi za da ukaè na onie Crkvi koi se so celosno samoupravu-

vawe, so isklu~ok na toa {to nivniot glaven episkop (nare~en

‘poglavar’) formalnoto odobruvawe za vr{ewe na svojata slu`ba go

dobiva so blagoslovot od hierarhijata na druga Crkva, od koja go

dobiva i Svetoto miro {to se koristi vo Svetata tajna

Miropomazanie. Taka, na primer, Finskata i Japonskata Crkva se

avtonomni Crkvi koi se vo vakva vrska so Carigradskata i Ruskata

Crkva, dodeka Pravoslavnata Crkva vo Amerika e potpolno avtoke-

falna. Ovde morame da napomeneme deka spored pravoslavnoto

u~ewe i praksa, sekoja Pravoslavna Crkva, bez ogled na nejziniot

odreden status, isto kako i sekoj pravoslaven hristijanin, e odgo-

vorna za verata i ìvotot na drugite. Zatoa sekoe dejstvuvawe na

sekoja Crkva e podlo`no na pregleduvawe od drugite vo odnos na

u~eweto, moralnosta, svetotainskata praksa i kanonskiot poredok.

P R A { A W A I O D G O V O R I

O . T O M A S

52

53

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

A V T O K E F A L N O S T A A V T O K E F A L N O S T A

A M E R I K A N S K A P R A V O S L A V N A C R K V A

A M E R I C A N O RT H O D O X C H U R C H



2. Zo{to e napravena vakvata podelba

na avtokefalni i avtonomni Crkvi?

Edinstvenata vistinska pri~ina za ovaa podelba e taa deka edna

avtokefalna Crkva e potpolno zrela i potpolno sposobna sama da

prodolì so svojot ìvot, svojata misija i hierarhiskiot red; dode-

ka edna avtonomna Crkva s# u{te ne e sposobna za ova. Kako i da e,

avtonomnata Crkva duri i ako ja nema sposobnosta za celosna

avtokefalnost, taa s# u{te gi ima onie posebni uslovi - geografs-

ki, jazi~ni, kulturni, itn., taka {to ne moè da bide samo ,,del“ od

nekoja druga Crkva za da bide celosno soodvetna za vr{ewe na nej-

zinata crkovna misija. Taka, na primer, isklu~itelno posebnite

uslovi na Crkvite vo Japonija i Finska nalagaat ovie Crkvi da

imaat samouprava i sloboda od rakovodewe ili kontrola odnadvor.

Sepak, ovie Crkvi s# u{te ne se podgotveni da bidat celosno

avtokefalni bidej}i, na primer, tie nemaat dovolno episkopi za go

osiguraat normalnoto nasleduvawe na titulite vo nivnata erarhi-

ja. Taka, tie se avtonomni vo odnos na druga avtokefalna Crkva.

Tokmu ova vsu{nost be{e planot koj{to episkopite vo Amerika go

baraa za Amerikanskata Crkva u{te na po~etokot na vekot, pred

pove}e od {eeset-sedumdeset godini. U{te toga{ be{e jasno deka

uslovite vo Crkvata vo Amerika se tolku posebni {to ne e mo`no

taa da prodolì da dejstvuva kako eparhija na Ruskata Crkva,

koja{to be{e oddale~ena iljadnici kilometri i ~ii uslovi za

ìvot bea celosno razli~ni. Taka, arhiepiskopot Tihon (podocna

patrijarhot Tihon), i otecot Leonid Turkevi~ (podocna mitropo-

lit Leontij) pobaraa avtonomija, a na krajot i celosna avtokefal-

nost za Amerika decenii nanazad!

3. Koi se poto~no uslovite za edna

Crkva da bide avtokefalna?

Edna Crkva vo dadena geografska, nacionalna ili jazi~na oblast,

so uslovi za ìvot svojstveni edinstveno za nea, da ima dovolno

episkopi za prodolùvawe na svojata erarhija... Da ima dovolen

broj na sve{tenici i narod za da se griì za svoite eparhii i da ja

vr{i svojata misija... Da ima dovolno obrazovni i dobrotvorni

institucii, so dovolno sredstva samostojno da funkcioniraat i da

gi sproveduvaat svoite proekti... Da ima publikacii i knigi pri-

lagodeni na nejzinite posebni uslovi, celi i potrebi kako Crkva...

So eden zbor, taa da e zrelo crkovno telo so polna sposobnost za

odrùvawe i razvitok na svojot ìvot bez kakvo i da e nadvore{no

vodewe i poddr{ka, osven, se razbira, vzaemnoto vodewe i

poddr{ka koi{to site sestrinski Crkvi si gi davaat edna na

druga... Kone~no, da ne postoi apsolutno niedna opravdana pri~ina

pred Boga i dogmatite i kanonite na Svetata Crkva poradi

koja{to taa bi trebalo da postoi isklu~ivo kako del od nekoja

druga Crkva... Toga{ ovaa Crkva ne samo {to moè da bide avtoke-

falna Crkva vo semejstvoto na Pravoslavieto tuku i mora da bide

takva, priznata i blagoslovena od site ostanati!

avtonomnata Crkva duri i ako ja nema sposobnosta za celosnaavtokefalnost, taa sŸ u[te gi ima onie posebni uslovi - geograf-ski, jazi~ni, kulturni, itn., taka [to ne moè da bide samo ÿdelþ od

nekoja druga Crkva za da bide celosno soodvetna za vr[ewe nanejzinata crkovna misija.

54

55Premin, Voskresenie Hristovo 2004

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

Premin, Voskresenie Hristovo 2004






4. Koi se avtokefalnite

Pravoslavni Crkvi vo svetot denes?

Avtokefalni Pravoslavni Crkvi denes se: starite imperijalni

patrijar{ii na Carigrad, Aleksandrija, Antiohija i Erusalim;

Crkvite na Rusija, Srbija, Romanija, Bugarija, Albanija, Grcija,

Kipar, Polska i êhoslova~ka; drevnata Gruziska (Iverska)

Crkva i novata Amerikanska Pravoslavna Crkva.

5. Dali avtokefalnite Crkvi seko-ga{ se Crkvi na oddelni narodi?

Od listata na sovremenite avtokefalni Crkvi moè da se vidi

deka ne site se nacionalni Crkvi. Na primer, Antiohiskata

Patrijar{ija pokriva nekolku nacii; dodeka Gruziskata Crkva

dejstvuva politi~ki vo istata dràva kako i Ruskata Crkva.

Sepak, voop{to moè da se kaè deka vo posledno vreme novite

avtokefalni Crkvi nastanaa na teritoriite na novite nacii,

imaj}i gi istite granici kako onie na samata nacija. Toa ne e

slu~aj so Amerikanskata Pravoslavna Crkva koja, se razbira,

pokriva pove}e od edna dràva. Vo vremeto na rimsko-vizantiska-

ta imperija koja, moè da se kaè, bila ,,edna nacija“

koga e vo pra{awe gra|anskata uprava, oddelni oblasti vo

ramkite na imperijata imale svoi samoupravni Crkvi

ili zaradi politi~kite podelbi na imperijata ili zaradi

,,drevnite obi~ai“, ili zaradi nekoi posebni privilegii ili

potrebi. Treba da zabeleìme deka vo ranata Crkva,

zaradi ~isto prakti~ni pri~ini, Crkvata na sekoj grad bila

avtokefalna. Se razbira, ovoj zbor ne bil koristen (toj e od rela-

tivno neodamne{na upotreba), no spisite od toa vreme,

vklu~uvaj}i go i samiot Nov Zavet, pokaùvaat deka sekoja crkov-

na zaednica, vozglavena od svojot Episkop so negovite sve{tenici

(prezviteri), |akoni i veren narod, se upravuvala samata i se sme-

tala za potpolna ,,soborna Crkva“, t.e. celosna i sevkupna, bez

ni{to su{testveno da nedostasuva na nejzinata polnota na verata

i svetotainskiot ìvot. Edinstvoto na prvite hristijanski Crkvi

vo razli~nite gradovi ne se postignuvalo preku zakonskata vlast

ili pravoto na jurisdikcija. Toa se postignuvalo preku edno-

stavniot fakt deka sekoja Crkva gi imala potpolno istata vera i

ìvot zape~ateni so potpolno istite hristijanski tajni (sveto-

tainstva). Vakviot identitet na Crkvata vo prostorot i vremeto

bil osiguruvan so posvetuvaweto na noviot Episkop na sekoja

Crkva na Boèstvena Liturgija od strana na kolku {to e mo`no

pove}e episkopi od drugite Crkvi. Samo poradi toa {to brojot na

Crkvite niz imperijata se zgolemil i tie stanale oficijalno

povrzani so ìvotot na dràvata do{lo do pro{iruvawe na

mitropoliite i patrijar{iite.

I, kone~no, potoa, po zavr{etokot na imperijalnoto doba,

denes gi imame nacionalnite Crkvi.


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

56

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004







6. Zarem titulata patrijarh ne esekoga{ titula na glavniot Episkop na

edna avtokefalna Crkva i zarem netreba sekoja pravoslavna eparhija dabide pod nadle`nost na patrijarh?

Odgovorot i na dvete pra{awa e ne. Titulata patrijarh se

upotrebuva za poglavarite na ~etirite prvobitni patrijar{ii

od rimsko-vizantiskata imperija, koi mu ostanale verni na

Pravoslavieto, kako i za poglavarite na ~etirite nacionalni

Crkvi koi{to nastanale po zavr{etokot na imperijalnata era,

kako i za Gruziskata Crkva. Taka, nieden od poglavarite na

sega{nite avtokefalni Crkvi ja nema titulata patrijarh.

Titulata arhiepiskop ili mitropolit-arhiepiskop se koristi

za {estmina od poglavarite na sovremenite avtokefalni Crkvi,

vklu~uvaj}i ja i drevnata Kiparska Crkva, i novata

Amerikanska Pravoslavna Crkva. Na nekoi od ovie poglavari

im se obra}aat so Negova svetost, a drugite ja nosat tradi-

cionalnata titula Negovo blaènstvo. Kako i da e, nikoj ne

smee da zaboravi deka vo Pravoslavieto site episkopi, od onie

vo najzafrlenite sela do onie vo najvozvi{enite patrijar{iski

sedi{ta, se apsolutno ednakvi i istovetni vo nivnata svetotain-

ska slu`ba, a kako episkopi imaat upravuva~ka vlast samo vo

granicite na svojata odredena pastva, ili kako {to denes ja

narekuvame, eparhija. Toa zna~i deka vo Pravoslavnata Crkva

nieden Episkop ne e ,,nad“ koj i da e drug Episkop,

i nieden Episkop ne e ,,pod“ koj i da e drug Episkop. Navistina,

vo Pravoslavnata Crkva duri i ne e pravilno da kaème deka

Episkopot e ,,nad“ svojata Crkva, sve{tenici ili narod.

Episkopot e ,,vo“ Crkvata kako i sekoj drug, bez razlika kakva e

negovata li~na titula. Taka, sigurno e nepravilno da se misli i

deka sekoja eparhija vo Crkvata mora da bide ,,pod“ odreden

patrijarh. Za ova najdobar primer e Kiparskata Crkva, koja

moèbi e i najstarata avtokefalna Crkva, a koja nikoga{ ne

bila pod nekoj patrijarh.

(Questions and Answers on Autocephaly, Fr. Thomas Hopko)Tekstot e zemen od oficijalniot sajt na

Amerikanskata Pravoslavna Crkva:

www. oca.org

Od listata na sovremenite avtokefalni Crkvi moè da se vidideka ne site se nacionalni Crkvi. Na primer, Antiohiskata

Patrijar[ija pokriva nekolku nacii; dodeka Gruziskata Crkvadejstvuva politi~ki vo istata dràva kako i Ruskata Crkva. Sepak,voop[to moè da se kaè deka vo posledno vreme novite avtoke-falni Crkvi nastanaa na teritoriite na novite nacii, imaj]i gi

istite granici kako onie na samata nacija. Toa ne e slu~aj soAmerikanskata Pravoslavna Crkva koja, se razbira, pokriva

pove]e od edna dràva.


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

58

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


Toa {to Srpskata Pravoslavna Crkva, vo aktuelniot spor so

Makedonskata Pravoslavna Crkva kako pri~ina za odbivaweto da

go prifati avtokefalniot status na MPC go naveduva navodnoto

„neispolnuvawe na kanonski uslovi“ od strana na MPC, e samo

izgovor za toa deka taa NEMA VOLJA (ne saka) da go napravi ~eko-

rot. Zad takvata nasoka na SPC stoi Gr~kata Pravoslavna Crkva.

A zad Crkvata vo Grcija stoi politikata na gr~kata

dràva. Zad politikata na gr~kata dràva sekako deka ne stoi

Aristotelovata metafizika.

I da ne odime predaleku vo otkrivaweto na kartite, bidej}i ovde

ne ni e cel da se vpu{tame vo politi~ki analizi, tuku na nekoj

na~in da ja objasnime taa tolku tvrda i nepokolebliva volja na

SPC da ne otstapuva od svojot stav, no ne naveduvaj}i gi pritoa

vistinskite pri~ini za istiot. A toa i e su{tinata na

politi~kite igri: krienkite. SPC ni gi vrzuva o~ite i n# turka

niz dolgiot tunel, (SFRJ; Tito, dogovorot so Britanija, Egejskiot

del od Makedonija...) i ni gi polni u{ite so edna edinstvena

re~enica: „neispolnuvawe na kanonskite uslovi“!!! Nie ja goltame

mamkata, i kako naiven, prelaàn som, smrznuvame vo izlogot na

balkanskata ribarnica. Tragedijata e u{te pogolema {to koncite

gi vle~at igra~i od nadvor, a ne domorodci. Sekoj ovde na Balkanot

e ({)pion na nekoja pogolema politi~ka sila od nekade nadvor, i

zaradi odredeni dogovori, mora da se ispolnuva konspirativno

zacrtanata programa. Starite dobri teorii na zagovor...

M A K E D O N I J A I N O V I O T

S V E T S K I P O R E D O K

@alno e toa {to Makedoncite kako etnos so pravoslavna

proviniencija, na mapata na globalni sprotivstavenosti, se od

istata strana na linijata tokmu so onie koi{to zad kulisite

igraat dvojna igra so niv!

Koga bi frlile pogled na situacijata niz eden makroskop, bi

videle deka metata vo koja se puka ne e MPC, tuku Pravoslavieto.

Protiv zaedni~kiot neprijatel sme zaedno, no koga ostanuvame

nasamo, tie n# jadat! Dobri sme bile kako topovska meta na

Sremski front, na Solunski front i levo-desno... Vo eventual-

niot sudir na civilizacii, ne se znae koj }e bide protiv kogo, i

dali voop{to stanuva zbor za civilizacii, ako sudirite se

inspirirani od verska omraza!

Mo`no li e ~ovek vo vakvi vremiwa (bile li nekoga{ poinakvi),

da zboruva otvoreno za politi~kite igri i pritoa da ostane vo

igra (ìvot)? Odnosno vedna{ da ne bide na nekoj na~in trgnat od

scenata? U{te pred da po~ne da se bori za integritet, }e bide osu-

den na nepostoewe. Na primer, ako ja imate idejata za makedonska

dràva, i ako ste re{ile da se borite za nea, ili ako sakate i

ìvotot da $ go posvetite, toa e sli~no kako da ste re{ile na

Folklandski Ostrovi da prodavate nafta no ne za pari, tuku vo

trampa za kavijar! Apsurd, neuspeh, paradoks, kontradikcija, seto

toa se procesira odedna{ kako splet na okolnosti za predvreme

krenato vostanie. Komu ide: nekoj vostanie, nekoj revolucija!

Ubi bene, ibi Macedonia

u r e d n i k : p r e m i n k o m e n t a ru r e d n i k u r e d n i k u r e d n i k


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

60

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


I D E N T I T E T

S V E T S K I P O R E D O K

I {to }e ostane ako se sogolat igrite na politikata? Ako se

trgne magijata na teatarot? ôvekot namerno i svesno odi vo

teatar, za da $ se prepu{ti na iluzijata, so cel da se odmori od

vistinskiot ìvot. No izleguva deka denes nema pogolem teatar

od vistinskiot ìvot! I golemite drà~i na konci sakaat da n#

ubedat deka treba opu{teno da ja prifatime igrata, i da se

soìveeme so ulogite {to ni gi imaat dodeleno. [to ako ne

sakame? ]e pi{uva li posle vo etnolo{kite leksikoni: ìveat i

rabotat vo rezervat; imaat neverojatno ìvopisen folklor:

visoka kultura?

Sli~no na Koman~ite, koi{to se [o{oni. Nekoga{ ìveele vo

preriite na Severna Amerika. Denes ìveat vo rezervati vo

dràvata Oklahoma, SAD. I Eskimite. Indijancite gi narekuvaat

esquimantjik - onoj koj jade surovo meso. Tie samite sebesi se

narekuvaat lu|e, Inuit.

Toga{ kako da re~eme deka sme HRISTIJANI, na koi{to iden-

titetot im se sveduva na 1. Sloboda; 2. Qubov? Nikakvi kanoni ne

moàt da ja ograni~at slobodata koja{to edinstveno moè da bide

ograni~ena od kanonot na qubovta. Bra}a, svestete se! Ili edna{

zasekoga{ napravete ni genocid, ili ne igrajte dvoli~ni igri,

barem ne pred liceto na Gospod! Ja znaete li izrekata: ‘ûvaj me

Boè od srpsko juna{tvo i od gr~ka istorija’!? Prvite bi sakale

da se spravat so site {to ne se tie samite, a vtorite imaat tolka-

vo ego {to negovata {iro~ina e dovolna da go pokrie celiot svet.

Da ne go spomenuvame A. Makedonski, }e bide prosto podgrevawe

na frustraciite.

Ima{e eden romanski episkop vo sredinata na 19 vek, koj se

bore{e za steknuvawe nezavisnost od Karlova~kata Mitropolija

(SPC); i toj uporno povtoruva{e - deka nepriznavaweto na neza-

visnosta na Romanskata Crkva prakti~no zna~i nejzino turkawe

vo racete na Romanskata unijatska crkva. Sekakvi insinuacii na

relacijata Vatikan - Skopje, ovde se nenamerni!

No, da se svrtime sega kon poso~enite kanonski uslovi: se raboti

za slednive tri: 1. Crkvata da ima odredena teritorija, vrz koja }e

ima svoja jurisdikcija; 2. Da ima sobor od pomesni episkopi; 3. Da

si izbira svoj poglavar.

Ima li tuka ne{to {to MPC ne go ispolnuva? Duri, i koga se

bara vo tretiot uslov odrednicata „poglavar“ da ja ima formata

na patrijarh, toa ne e pre~ka, bidej}i ima takvi primeri vo

istorijata na Pravoslavnata Crkva, koga edna od najstarite

avtokefalni Crkvi, kako {to e Kiparskata, nikoga{

Identitetot na eden narodmu dava sloboda vo odnos

na drugite kako nego: zahristijanskite narodi tojidentitet ima liturgiskikarakter, a toa e svetosta.

Svetosta e toa [to edennarod go pravi slobodeni odgovoren pred ostana-

tiot del od svetot, pokajanieto.

Na politikata, ne sekoga{, $ e

svojstveno da gi pakuva faktite

vo ideologija. Na primer, ide-

ologijata na SPC vo momentov

e: ‘izvinete, ovie dva-tri veka

imame svoi problemi, i ne ve

gledame deka postoite, osven

toa i lakmusot na kanonite ne

se obojuva vo zeleno!’ Duhot

izlegol od {i{eto i SPC se

trudi so site sili da go vrati

nazad, da n# zamol~i, da n# nema.

u r e d n i k u r e d n i k u r e d n i k

M A K E D O N I J Au r e d n i k : p r e m i n k o m e n t a r

62


ne bila patrijar{ija, odnosno ne bila vodena od „Negova

Svetost“, tuku od „Negovo Blaènstvo“.

No dali e toa su{tinata na ne{tata? Dali titulata }e $ go

obezbedi Svetiot Duh na Crkvata?

Se nao|ame vo opasnost da bideme pogre{no sfateni, deka giprenebregnuvame kanonite. Ne! Naprotiv, sakame da ukaème dekaCrkvata, zaradi toa {to e ìv organizam, Telo Hristovo, ne samo{to dozvoluva, tuku i iziskuva postoewe na isto takva - ìvavrska pome|u kanonskoto predanie i nejzinoto svetotainskoiskustvo, od edna strana, i nejzinite organizacioni i pastirskiproblemi od druga strana. Sekoe mesto i sekoe vreme si imaatsvoi konkretni potrebi. Crkvata treba navreme da odgovara natie problemi.

M A K E D O N I J A

Avraamovata `rtva, Bet Alfa, 6 vek

Ubi bene, ibi Macedonia

u r e d n i k u r e d n i k u r e d n i k


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

64

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


ESHATOLO{KIOT

KOD

N A S L O B O D A T A

I drugite narodi se izrazuvaat preku muzikata, no na svetot

ne postoi narod komu Qubovta Hristova tolku ~isto mu podarila

mo`nost za koncentrirawe na bitieto vo muzikata, kako na

makedonskiot

Makedonecot po princip e muzikalno bitie, bitie koe Go slavi

Boga, liri~ar, erotik, komu liturgizmot mu e edinstven eshatolo{ki

kod, a Liturgijata edinstvena stvarnost kade {to srceto mu treperi

bez aritmii. . .

M AKEDONIJA, ZEMJA NA

HERUVIMSKATA PESNAOtsekoga{ idejata za fiksirana narodnost - bez razlika kolku i

da ni bila dokaùvana kako fakticitet koj tretiran od

istoriskata nauka dobiva na nekakva si metafizi~ka teìna -

sum ja ~uvstvuval kako lo{a mitologija. Stvarnosta na narodite

e sekoga{ proizvod na dekompozicija vo vremeto. Anahronizmot

e opasen, potrebna e dekompozicija. Anahronizam: pateti~na

fiksiranost na mediokritetski nadareniot selanec za golemite

svetovni srpski i bugarski carstva. Onoj drugiot, ponadareniot,

kopne`liviot po Boga eros go slogosuval vo umetnost, i na toj

na~in se spasuval raspnuvaj}i se vo simvolnata realnost. Se

so~uval sebesi za edinstvenoto carstvo na{e, Nebesnoto.

Edniot izbral da bide vo istorijata, i pritoa estvoto (sebstvo-

to) go dobil vo imeto na carstvoto koe go prifatil, a drugiot

prifatil drug na~in na estvuvawe, koe{to gledano so o~ite na

istorijata e ne-estvuvawe. Izbral da ne e. No tokmu onoj koj ne

e, e na drug na~in. Onoj koj ne e, e Makedonec. Makedonecot e

negativen poim, mikrokosmi~ki jazol, spiritus locus kade {to

transcedencijata ja {okira imanencijata. Zatoa se pla{ime da

go prifatime, a tokmu i toa e predizvikot na negativnoto.

Dekompozicijata zna~i nova kompozicija. Taa nikoga{ ne nas-

tanuva slu~ajno. Implicira subjekt koj (de)komponira. Dve

gasenici se skoùruvaat. Ednata porano, drugata podocna, no i

dvete se peperugosuvaat. Ona {to se dobilo, potencijalno pos-

toelo vo prethodniot stadium, razlikite vo formata i

sodrìnata, kako i individualnata ubavina, bile potencii koi

postoele iako ne se gledale. Ako od edno seme (logos) na jazikot

sfaten kako op{ta funkcija na site lu|e, se rodi plod koj

ponatamu ra|a novi semiwa koi{to procesot go prodolùvaat

ponatamu, zo{to bi trebalo edno seme da e pove}e seme od drugo-

to samo zatoa {to vremenski e rodeno pred drugoto.

Vremenskoto prvenstvo ne e ontolo{ko prvenstvo. Ako vo osno-

va op{tiot logos se sodrì vo site, tie se podednakvo logosno

legitimni. I obete svedo~at za pliromata i Qubovta na Logosot

Hristos. (Misirkov: jazikot i narodot se sinonimi).

R i s t oS o l u n ~ e v


Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004

66

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


makedonecot e novum

Etnologijata govori za etni~ki procesi kaj narodite koi se

ireverzibilni, a se intenzivno dinami~ki i pove}e vnatre{ni.

Dràvata ne e etni~ki proces, (ne e ni referencijalna ramka na

slu~uvawe) nitu pak e telos na istiot. Ako nekoj nema dràva ne

zna~i deka ne e podloèn na vnatre{en etni~ki proces. Idejata

za toa deka narodite nastanale vo edna to~ka od vremeto -

Vavilon i me{aweto na jazicite - e samo kontaminacija na

istoriskoto mislewe od rimokatoli~kata ideja za predesti-

nacija. Slobodata na narodite i ponatamu e koj ìvee.

Slobodata na eden narod se gleda vo smelosta za dekompozicija

na ve}e anahrona mitologija. Makedonecot e novum. Novumot e

ideja {to potencijalno e nosena vo subjektot. Ako komponira-

noto delo nosi su{tina razli~na od drugi dela, toa zna~i deka i

subjektot {to go sozdava deloto, {to go nosi deloto, e po

kvalitet, li~nosno, razli~en od drugiot subjekt. Bugarskoto i

Srpskoto carstvo se anahronizmi, izìveani emocii na nostal-

gi~ari. Nemaj}i carstvo, ~ovekot e sloboden od isku{enieto za

sinonimizirawe na zemnite carstva so Nebesnoto. Ontolo{ka

shizofrenija na supstituiraweto. Ponudenite argumenti na

istorijata se argumenti na mitologija koja se krie zad maskata

na nau~nata metodologija. No Kirkegor ima potpolno pravo: ona

{to e vnatre{no ne e voop{to nadvore{no. Vnatre{noto kaj

Makedonecot bara porafinirana forma za ponadvore{nuvawe,

forma-simvol-svet. Relnost vo koja misteriski }e se izrazi,

ostanuvaj}i vnatre{nost, ostanuvaj}i logos. Taa realnost e

muzikata. I drugite narodi se izrazuvaat preku muzikata, no na

svetot ne postoi narod komu Qubovta Hristova tolku ~isto mu

podarila mo`nost za koncentrirawe na bitieto vo muzikata.

Makedonecot po princip e muzikalno bitie, bitie koe Go slavi

Boga, liri~ar, erotik, komu liturgizmot mu e edinstven eshato-

lo{ki kod, a Liturgijata edinstvena stvarnost kade {to srceto

mu treperi bez aritmii.

Kon argumentite na istorijata stanuvam apsolutno indife-

renten, od prosta pri~ina {to prifa}aweto na ideja za narod-

nost e ~ist akt na voljata koj{to se slu~uva hic et nunc (sega i

ovde), vo mene, a go pravi mojata konkretna li~nost, koja edins-

tveno e kadarna ne{toto da go ontologosi. Jas imam isto onto-

lo{ko zna~ewe so mojot predok. Ne moè negoviot volev akt

da go determinira i isklu~i mojot (pa duri i da e toa voleviot

akt na eden Prli~ev). Zo{to bi trebalo da se prifati edna

to~ka od vremeto kako opredeluva~ka na ne{to {to e proizvod

na proces? Toa e negirawe na su{tinata na procesot. Sekoja

to~ka vo vremeto e so isto zna~ewe vo pogled na silata na

vaèwe. Zo{to mora da zastaneme vo 10 vek, a ne vo 5 vek? [to

sme bile toga{, vo koja dràva sme ìveele, kako n# narekuvale

toga{ drugite? Ako site poteknuvame od dvajcata praroditeli,

toga{ s# mora da se gleda so drug optikum.

pra~ka od lozata

Vo ìvotot i vo svetot ne postoi ni{to izvesno, a apsolu-

tiziraweto na ova ili ona e samo potreba ~ovekova da otpo~ine,

somnambulizam koj{to za moment go trga od nas nu`niot

nihilizam. Fiksacijata za edna vremenska to~ka, za ideja, za

stvarnost koja e plod na istoriski okolnosti, e o~aj na raspna-

tiot i izma~en ~ove~ki eros koj{to se obiduva da najde uteha vo

ne{to {to }e mu go zameni Rajot - metafizi~ki i ideolo{ki

postaveni: kolektivitet, nacija, dràva. Zatoa denes gledam

pogolema opasnost za bitieto na Makedonecot, otkolku porano.

Toj nikako ne smee da se ideologizira, za{to taka }e se deper-

sonalizira, }e ja izgubi muzikata vo sebe, tajnata deka samo na

68

Pre

min

, V

oskr

esen

ie H

rist

ovo

2004


Hristos Mu se davame sebesi (na liturgija odam i da se odmoram

od narodnosnoto vo mene, na Hrista celiot Mu se prinesuvam,

Toj da se griì za Ipostasnoto vo mojot narod). Kone~nosta go

ra|a umot za da ja misli istata, vo beskone~na niza na imanent-

nosta. Padot na Adam ja ra|a vistinata kako plod na znaeweto.

Sjoran: ìvotot e praznotijata, ni{toto, nepoznatoto, a ne

smrtta. Vo imanentnosta nema spas, ne postoi alfa i omega.

Aksiomatskite sistemi koi{to funkcioniraat samo vo apstrak-

tnite nauki samo ja zadovoluvaat na{ata suetnost. No vistinski

imanentnosta ne moè da ponudi smisla. Taa e niza koja{to

nema kraj - kvazibeskone~nost i kvazive~nost. Spasot e vo tran-

scedentnosta. Transcedenten krug vo koj{to centar e Bog -

Alfa i Omega na s#.

Na{ata soborna ipostas ima smisla samo ako e pra~ka od lozata.

Ako Hristos ja primi vo sebe. No nie sme daleku od gordosta na

protestantizmot koj{to misli deka kaj Hrista s# odi nadvor od

Ednata, Sveta i Apostolska Crkva. Makedonecot ima

vocrkoveno bitie, i toa ne smee da go zaboravi. Ne smee da

ostane nadvor od Ednata Crkva, pritoa mislej}i deka ima pravo

vnatre da prebiva so ideologizirano makedonstvo, zatoa {to i

drugite toa go napravile. Stravuvam od strasta na na{ata ide-

ologija, zatoa {to e nau~ena od drugite, ne ni e prirodna,

voop{to ne e muzikalna, n# oddale~uva od ona {to navistina

sme. Stravuvam od toa nekoi odluki na Crkvata da gi protolku-

vame kako nevalidni, i so toa moèbi da se stavime sebesi vo

sostojba da go negirame dejstvuvaweto na Svetiot Duh vo

Crkvata. No edno znam sigurno. Treba da se ogledame ne na

pateti~niot isfrustriran selanec, tuku na onoj genijot, i da se

~uvame za edinstvenoto vistinsko Carstvo na{e - Nebesnoto.

No tokmu onoj koj ne e, e na drug na~in. Onoj kojne e, e Makedonec. Makedonecot e negativenpoim, mikrokosmi~ki jazol, spiritus lokus

kade [to transcedencijata ja [okira imanenci-jata. Zatoa se pla[ime da go prifatime, a tokmu

i toa e predizvikot na negativnoto.

PRA{AWE 19-20/05... · 2005-10-27 · Potoa, tekstot na otec Tomas Hopko, referenten na poslednite...

Documents

Transcript of PRA{AWE 19-20/05... · 2005-10-27 · Potoa, tekstot na otec Tomas Hopko, referenten na poslednite...