SamozaveStno v projekte za učinkovitejše delovanje

Delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ‒ posveti z župani

intervju DaviD Humar

usposabljanja gasilcev za reševanje

Dražbe premičnega premoženja

številka4aPRil 2015

2 Sv Sv 3

uvodnikvSeBina

4 aktualnoSledimo načelu goSPodaRnoSti

6 izpostavljamo miniSteR za kmetijStvo, gozdaRStvo

in PRehRano v funkciji miniStRa za oBRamBo dejan Židan PRevzel PoSle

Poveljnik cz Že na Petih PoSvetih z ŽuPaniRole 2 PRvič v oPeRativni uPoRaBi

10 intervjuv PomuRju Bo od dnevu Sv PRaznično

13 iz naših enotPRvi mednaRodni tečaj v ncogBna koSovo najBolje PRiPRavljen

kontingent Sv do zdajkončana PRva StReljanja za

dRuštva in oRganizacijeuSPoSoBili oddelek za PRečiščevanje vodev PeSt le najBoljšioPeRacije PomoRSkega PReStRezanjav Planici zmagoSlavje SlovenSkih oRlov

28 obraziPlavalna očala, kolo in tekaški coPati

30 zaščita in reševanjeReševanje z višin in iz gloBin v uRBanem okoljumaja PRva RegijSka PReveRjanja ekiP

PRve Pomoči cz in RkS34 spremljamo

tRetja dimenzija nata: znanStvena dimenzija36 videli smo

zimSke oPeRacije S PilatuSom Pc-638 napisali ste

PRavna uReditev zaPoSlovanja v javnem SektoRju in PoSeBnoSti

uPoRaBa oRodij giS za PReglednejše goSPodaRjenje z nePRemičninami

43 z orkestromoRkeSteR Sv S šPanSkim diRigentom in

glaSBo PiRenejSkega Polotoka44 šport v vojski

zaPoSlitev Pod oBlaki in na Smučeh46 preživetje

PehaR47 jezikovni in terminološki kotiček

Socialne in funkcijSke zvRSti (1. del)laŽni PRijatelji (falSe fRiendS), dRugič

48 ste vedelimalteški vitezi in naPoleon

48 odlikovanja v svmedalja za zaSluge

49 stenčasPReBRali SmonovicaSPodBudna miSel

50 razvedrilonagRadna kRiŽankaPoišči Pet Razlik

Pred 25 leti, ko se je 83,5 odstotka volivcev udeležilo prvih povojnih večstran-karskih volitev v Sloveniji, se je duh optimizma in vznesenosti prenesel tudi na mlajše generacije. Tako tudi name, ki sem dan po volitvah kot nekaj let stara deklica začela z besedami: »Kdo je zmagal? Pučan ali Kučnik?« Ne glede na to, da z vrstniki še nismo povsem razumeli aktualnega političnega dogajanja, smo se zavedali pomembnosti preteklega dne.

8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela. Hkrati z volitvami v skupščino so potekale volitve predsedstva SRS. Za funkcijo predsednika predsedstva so kandidirali Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. V drugem krogu je zmagal Milan Kučan z 58,6 odstotka podpore. 16. maja je bila imenovana prva slovenska demo-kratično izvoljena vlada oziroma izvršni svet, njen predsednik pa je postal predsednik SKD Lojze Peterle. Na nedavni državni proslavi ob obletnici prvih demokratičnih volitev je slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor poudaril, da lahko volitve leta 1990 brez zadrege razglasimo za enega najbolj odločilnih mejnikov našega političnega in duhovnega zorenja, v DZ pa je njegov predsednik Milan Brglez dejal, da je volilni april 1990 prinesel veliko optimizma in odločenosti.

Pred 25 leti so se Slovenci množično odpravili na volitve. Z visoko volilno udeležbo so izrazili željo po spremembah in tlakovali pot do samostojne ter neodvisne države. Sedanja generacija se je na svojo državo že navadila, toda zdi se, da naloge, ki nam jih nalaga samostojnost, jemljemo preveč lahkotno. Sa-mostojnost ni samoumevna in podarjena. Nalaga nam odgovornost in zahteva razmislek, zato se sprašujem, ali četrt stoletja pozneje vemo, kakšna je naša nacionalna identiteta, ali znamo izražati svoj nacionalni ponos in ali znamo še kdaj stopiti skupaj. Ali se zavedamo odlik, ki nam jih ponuja Slovenija, in ali smo zavezani ciljem ter izpeljavi projektov, s katerimi bi pripomogli k izboljšanju zaupanja državljanov in prepoznavnosti naše države v mednarodnem okolju?

Svet oglaševanja nas uči o pomenu pravilnega oglaševanja blagovne znamke. Od predstavitve podobe in njenih vidnih lastnosti je odvisno, ali bodo potrošniki razumeli znamko tako, kot so si to zamislili tisti, ki znamko upravljajo, vprašanje pa je, ali zna upravljavec določenega izdelka določiti njegove pozitivne konotacije in s presežki obogateno celoto uspešno predstaviti javnosti.

Uspešnost komunikacije predstavlja uspešnost predstavitve identitete in predstave javnosti o določeni znamki. Država Slovenija v prenesenem pomenu predstavlja znamko, produkt katere osebnostne lastnosti ji določajo državljani. Mogoče lahko začnemo s preprostim ukrepom, s katerim bi izrazili svoj ponos, pripadnost in identiteto države. Razmislimo, kolikokrat izrečemo besedo Slovenija. V primerjavi s sosednjimi državami se z lastnim imenom poimenovana država v splošni ali medijski komunikaciji uporablja neprimer-ljivo bolj redko.

Poskusimo se izogniti apatiji in mišljenju, da je nekaj dovolj dobro le zato, ker to imamo, in raje osvojimo način, da je vse mogoče izboljšati in približati tistemu, kar si želimo. S ponosom povejmo, da živimo v Sloveniji, da smo slovenski državljani, in ne zapadimo skušnjavi, da se nacionalni ponos kaže le ob vzkliku: »Kdor ne skače, ni Sloven'c.«

Hana Souček Morača

Odgovornost in identiteta

13 16 22

18

24

36 28

4843

4 Sv Sv 5

aKtualno

Sledimo načelu goSPodaRnoStiV začetku leta je Ministrstvo za obrambo izvedlo dražbe za premično premo-ženje, katerega obnova in vzdrževanje sta bila veliko breme za obrambni pro-račun. Dolgo so se namreč odločali, da bi to prodali na dražbah, pred dvema letoma pa so v Direktoratu za logistiko v sodelovanju s Slovensko vojsko za-čeli pripravljati načrt za prodajo premičnega premoženja. Gre predvsem za odslužena osebna in vojaška vozila ter orožje, ki so s časom oziroma razvo-jem takratne Teritorialne obrambe in pozneje Slovenske vojske ter novimi na-kupi oborožitve in opreme, ki je bila skladna z Natovimi standardi, počasi po-stajala neuporabna.

Besedilo: nataša oblakFotografije: Bruno toič

P o osamosvojitvi in oblikovanju boj-nih enot Slovenske vojske ter z nje-nim razvojem je počasi prihajalo do

izločitve določene vrste oborožitve zaradi neuporabnosti, nefunkcionalnosti in sta-rosti ali pa ni bilo mogoče dobiti rezervnih delov. »V obrambnem sistemu se je obliko-vala prva skupina, ki je opravila strokov-ni tehnični pregled oborožitve, zbrala pa se je tudi remontna dokumentacija, ki je osta-la v nekdanjem tehničnem zavodu Bregana,

pozneje preimenovanem v Tehnični zavod, enota Slovenska vas,« pove direktor Direk-torata za logistiko Željko Kralj. »Vzposta-vilo se je sodelovanje s slovenskimi pod-jetji, največ z današnjo Sistemsko tehniko Armas. Razvijal se je sistem vzdrževanja, ki je obsegal izdelavo rezervnih delov in orodij za vzdrževanje oborožitve ter različ-ne meritve, kot so premeri cevi orožja, hi-trosti izstrelka in pritiska v ceveh. To se je dogajalo v prvih letih po osamosvojitvi in

do leta 1995 nam je uspelo obnoviti večino orožja, ki je ostalo od takratne JA.« To je bilo predvsem orožje kalibra 7,62 x 39 oziroma tipa kalašnikovka AK-47 ali zasta-va, minometi kalibra 60 mm, 82 mm in 120 mm, top kalibra 76 mm, havbica kalibra 105 mm, top kalibra 100 mm in 120 mm na tankih in drugo orožje. Razvoj Slovenske vojske in približevanje Natu sta zahtevala spremembo kalibra, ki je danes 7,62 x 51, naši pripadniki pa uporabljajo avtomatsko puško kalibra 5,56. »Sprememba struktu-re SV in celotnega obrambnega sistema se je zgodila tudi ob prehodu iz naborniške-ga sistema v profesionalno strukturo, kar pomeni, da je bila potreba po orožju manj-ša, tako da se je večina tega orožja konzer-virala ter poslala v skladišča.« Kmalu se je izkazalo, kot je dejal Kralj, da sta vzdrže-vanje in varovanje orožja negospodarni, kajti konzerviranje orožja ni lahek posel. Orožja, ki so ga zbrali v skladiščih, je bilo

onesposobili in poslali v Železarno Jeseni-ce na uničenje,« pove Kralj. Skozi leta so opazili zanimanje zasebnih zbirateljev, muzejev in umetnikov za to-vrstno orožje. Tako so junija lani celovito pregledali orožje, ki je bilo 22 let v skladi-ščih in je predstavljalo bolj ali manj le stro-šek, ter se odločili, da ga na dražbah pro-dajo. Čeprav vrednost posameznega kosa ni bila več kot 10.000 evrov, so se odloči-li, da sodno zapriseženi cenilec oceni vse orožje in da je postopek prodaje orožja na dražbi povsem transparenten, pregleden ter javen. »Zavedamo se, da veliko orožja konča na kriznih žariščih, temu pa smo se hoteli izogniti. Prav zato smo še posebno skrbno pripravili postopek prodaje orož-ja, da lahko vsak trenutek z gotovostjo tr-dimo, da naše orožje ne bo končalo tam,« poudari Kralj. Zamisel so lani predstavi-li državnemu sekretarju ministrstva in se uskladili glede postopkov z ministrstvo-ma za pravosodje ter notranje zadeve. Kot je dejal Kralj, so sprejeli tudi pravilnik o iz-ločitvi in odstranitvi materialnih sredstev, ki določa natančen postopek, skladen z za-konodajo. »Predvsem se držimo postopno-sti pri izvedbi postopkov javnih dražb, saj pred vsako dražbo raziščemo trg, obiska-li pa smo tudi kupca, ki je pozneje na za-dnji dražbi kupil orožje, da smo se prepri-čali, da bo vse potekalo po predpisih.« Prva dražba je bila lani. Na njej so proda-li 25 kosov orožja, na drugi pa 675. Zadnja dražba je bila uspešna, saj so več kot 20.000 kosov prodali avstrijskemu podjetju Limex. »Treba je poudariti, da je orožje, ki ga pro-damo v Sloveniji, trajno onesposobljeno in vsak kos orožja ima tudi certifikat MNZ, ki priča o tem. Zdaj potekajo priprave za četr-to dražbo, ki bo predvidoma aprila, priča-kujemo pa, da bo prav tako uspešna, kot so bile prejšnje.«

Denar oD proDaje premičnin za nakup vozil in opremeMinistrstvo za obrambo se tako kot tudi druga ministrstva srečuje z dotrajanimi sredstvi. Vozni park je marsikje starejši od 15 let in ne le za pripadnike SV ter usluž-bence ministrstva, temveč tudi za druge udeležence pomeni potencialno nevarnost na cesti, stroški vzdrževanja pa so posta-li tako visoki, da bi bilo vsakršno popravi-lo negospodarno. »Po pregledu stanja voz-nega parka smo se odločili za prodajo vozil, in sicer osebnih ter vojaških transportnih, denar, ki ga dobimo s prodajo, pa nameni-mo za obnovo voznega parka Slovenske voj-ske in Ministrstva za obrambo ter nakup opreme. Predvsem je treba poudariti, da ne porabljamo proračunskega denarja, temveč denar od prodaje namenimo nakupu vozil in tako ne obremenjujemo davkoplačeval-cev. S podjetji, ki bodo izbrana na javnem razpisu, bomo sklenili okvirne sporazume za dobavo vozil, predvidoma v naslednjih treh letih. Postopki so transparentni, saj smo v razpis dali take zahteve in karakte-ristike, da smo omogočili konkurenčnost. Gre za postopek, za katerega ocenjujemo, da je res dober, zato računamo, da nam bo v treh letih uspelo prenoviti vozni park,« še pove Željko Kralj.

toliko, da je ekipa, ki je skrbela zanj, dela-la vse leto. Konzerviranje orožja je poteka-lo predvsem na lokaciji Todraž, vendar se je, kot je poudaril, vsakokrat pojavilo vpra-šanje, katero orožje obnoviti, torej je bilo pomembno predvsem gospodarno ravna-nje s premičnim premoženjem obramb-nega sistema. »Orožje, ki je bilo označe-no kot neperspektivno, za katerega bi torej za vzdrževanje ali obnovo porabili veli-ko denarja, smo komisijsko izločili, trajno

6 Sv Sv 7

izpostavljamo

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v funkciji ministra za obrambo Dejan Židan prevzel posle V petek, 10. aprila, je na Ministrstvu za obrambo poteka-la predaja ministrskih poslov med nekdanjim ministrom za obrambo Jankom Vebrom in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom, ki bo do imenovanja novega ministra za obrambo vodil Ministr-stvo za obrambo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti sta nekdanji minister za obrambo Janko Veber in minister mag. Dejan Židan v funkciji obrambnega ministra podpi-sala primopredajni zapisnik.

Besedilo: SSk moFotografija: Bruno toič

vlada je na dopisni seji sprejela ugotovitveni sklep, na podlagi ka-terega je mag. milošu bizjaku 9. aprila prenehala funkcija državne-ga sekretarja na ministrstvu za obrambo. na predlog ministra mag. Dejana židana v funkciji ministra za obrambo je vlada za državne-ga sekretarja na ministrstvu za obrambo 10. aprila znova imenova-la mag. miloša bizjaka.

poveljnik civilne zaščite srečko šestan je imel v preteklih mese -cih pet regijskih posvetov z župani v Kranju, postojni, novi gori -ci, na igu pri ljubljani in v pekrah pri mariboru. poudaril je, da si z organizacijo posvetov prizadeva predvsem izboljšati ukrepa -nje ob naravnih in drugih nesrečah na podlagi izkušenj iz lanske -ga žledoloma ter poplav, saj takrat ukrepanje nekaterih lokalnih skupnosti ni bilo najbolj učinkovito in pravočasno. cilj strokov-nih posvetov je, da poveljnik civilne zaščite župane in njihove sodelavce po regijah seznani z organiziranostjo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s poudarkom na organiza -ciji sistema na ravni lokalne skupnosti. prav tako jim predstavi možnosti za aktiviranje dodatnih zmogljivosti, kot je na primer tudi slovenska vojska, saj bo z modularno zmogljivostjo, ki jo je vzpostavila februarja, lahko pripomogla k hitrejšemu ter učinko -vitejšemu odzivu na naravne in druge nesreče. »posveti so tudi dobra priložnost za pogovor z župani o njihovih težavah, s kate -rimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu na tem področju,« je dejal Šestan.

Poveljnik CZ že na petih posvetih z županiPoveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je v preteklih me-secih imel že pet od trinajstih načrtovanih regijskih po-svetov z župani. Tako je bil 16. aprila v Mariboru. Cilja posvetov sta seznaniti župane in njihove sodelavce z or-ganiziranjem ter delovanjem sistema zaščite, reševanja in pomoči ter izboljšati ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah v prihodnje. Kot je poudaril Šestan, je zadovo-ljen z dosedanjimi dejavnostmi na posvetih in predvsem z visoko udeležbo županov ter njihovih strokovnih sode-lavcev na srečanjih. Namenjeni so tudi spoznavanju, iz-menjavi medsebojnih izkušenj in znanja iz delovanja sis-tema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako na lokalni kot državni ravni ter povezavi med njima.

Besedilo: marko pišlar

na posvetih pred predstavitvijo sistema zaščite in reševanja naj -prej vodje regijskih izpostav urszr oziroma regijski poveljniki predstavijo bistvene podatke o značilnostih regije, kar je podla -ga za pripravo ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja za posamezne vrste nesreč. prav tako predstavijo statistiko ne -sreč v zadnjih letih in bistvene naloge na regijski ravni s poudar-kom na opravljanju nalog sodelovanja in povezovanja z občina -mi ob večjih naravnih in drugih nesrečah v preteklosti. šestan je poudaril, da so posveti dobra priložnost za medseboj -no izmenjavo izkušenj in mnenj. ob tem je dodal, da so župa -ni na dosedanjih srečanjih najbolj izpostavljali problematiko ne -vzdrževanja vodotokov, kar sicer ni v pristojnosti obrambnega resorja, posledično pa iz leta v leto povzroča vedno večjo go -spodarsko škodo in ne nazadnje ogroža tudi človeška življenja. šestan je glede tega pojasnil, da bo pristojno ministrstvo v okvi -ru svojih pristojnosti opozoril na te težave, za katere upa, da jih bodo poskušali rešiti s skupnimi močmi. župani so v pogovoru s poveljnikom civilne zaščite opozorili na težave pri pridobiva -nju podatkov ob nesrečah, pri čemer je šestan posebej opozo -ril na problem kadrovskega primanjkljaja v podpornih službah. na posvetih je na župane naslovil priporočila, da občine v čim večjem številu imenujejo samostojnega svetovalca za zaščito in reševanje ali enega imenujejo za več občin skupaj. ob tem je šestan dodal, da so v pogovoru z župani izpostavili tudi potre -bo po boljšem ozaveščanju ljudi o nesrečah, pri tem pa je veli -ka odgovornost na medijih in ljudeh, ki delajo na področju za -ščite in reševanja. ti morajo državljane čim bolje obvestiti o tem, da morajo z določenimi ukrepi tudi sami nekaj narediti za svo -jo varnost in si ob nesrečah najprej pomagati sami, če tako niso ogrožena njihova življenja, nato pa počakati na pomoč izkuše -nih reševalcev.

poveljnik civilne zaščite bo na podlagi vseh trinajstih regijskih posvetov z župani, kar naj bi končal predvidoma do konca maja, pripravil povzetek in analizo, ki bosta podlaga za pripravo mo -rebitnega predloga dopolnitev ali sprememb zakonodaje, ki bo pripomogla k večji učinkovitosti in še hitrejši odzivnosti sistema zaščite, reševanja in pomoči. »možnosti za izboljšave vsekakor obstajajo,« še dodaja šestan, zato želi s posveti nadaljevati tudi v prihodnje, predvsem po lokalnih volitvah, ko bodo županske funkcije zasedli novi in manj izkušeni župani.

foto

gra

fija:

Bo

rut P

od

go

ršek

foto

gra

fija:

SS

k m

o

8 Sv Sv 9

Role 2 prvič v operativni uporabiMinistrstvo za obrambo je v dogovoru z Ministrstvom za zdravje julija lani Splošni bolnišnici Jesenice v uporabo predalo del zmogljivosti mobilne vojaške bolnišnice role 2 LM, vanj pa so začasno preselili urgentno zdravstveno službo. Čeprav je jeseniška bolnišnica prve paciente v ro-le 2 LM oskrbela že kmalu po predaji, je urgentni center v njej začel poskusno delovati 1. marca, v celoti pa 11. mar-ca. Zdravstveno oskrbo bolnikov v vojaški bolnišnici role 2 LM in potek gradnje novega urgentnega centra na Jese-nicah sta si v sredo, 11. marca, ogledala nekdanji minister za obrambo Janko Veber ter ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki sta bila zadovoljna z delovanjem vojaške bolnišnice role 2 LM.

Besedilo in fotografije: marko pišlar

ministrstvo za obrambo je zaradi gradnje novega urgentnega centra v okviru projekta mreža urgentnih centrov jeseniški bolni -šnici predalo približno 70 odstotkov zmogljivosti vojaške bolni -šnice role 2 lm, od šotorskega dela in transportno-skladiščnih

zabojnikov, agregatov in grelnih naprav do medicinske opreme za predoperativo, kirurgijo, intenzivno nego, rentgen in lekarno. v prostorih urgentne službe v role 2 lm, kjer vsak dan sprejme -jo in oskrbijo od 100 do 200 pacientov, potekajo urgentna inter-nistična in kirurška dejavnost z reanimacijo ter kontrolnimi pre -gledi poškodovanih in obolelih. internistična dejavnost obsega reanimacijo oziroma zdravljenje kritično bolnih internističnih in nevroloških bolnikov ob prihodu v bolnišnico, prve preglede in -ternističnih bolnikov, odvzem telesnih tekočin za laboratorijsko dejavnost ter rentgensko diagnostiko. Kirurška dejavnost poleg reanimacije in prvih ter kontrolnih pregledov vključuje tudi rent -gensko diagnostiko, izvajanje manjših kirurških posegov v lokal -ni in splošni anesteziji, sprejem poškodovanih, mavčarsko de -javnost ter odvzem telesnih tekočin za laboratorijsko dejavnost. urgentna služba jeseniške bolnišnice bo v enajstih vojaških za -bojnikih in povezovalnem šotoru, ki ga z glavno bolnišnično stav-bo povezuje montažni objekt, delovala najpozneje do 1. novem -bra letos, ko naj bi odprli novi urgentni center, ki ga gradijo ob bolnišnici.Delo v premični vojaški bolnišnici je posebna in enkratna izku -šnja za zaposlene v splošni bolnišnici jesenice. v okviru civil -no-vojaškega sodelovanja so v sv zagotovili tudi skupno uspo -sabljanje pripadnikov stalne sestave sv in pogodbene rezerve v role 2 lm, saj je večji del pogodbenih rezervistov sv v mobil -ni vojaški bolnišnici role 2 lm zaposlen prav v splošni bolni -šnici jesenice. sv je tako poskrbela za vzdrževanje operativne pripravljenosti medicinske opreme v role 2 lm, pri čemer bo je -seniška bolnišnica po njeni uporabi izdala potrdilo o ustrezno -sti za delovanje.nekdanji minister za obrambo veber je po ogledu poudaril, da gre za pomemben preizkus sodelovanja med sv in javnim zdra -vstvom. »gre za zahtevno medicinsko opremo, ki je, kot kaže, primerna in ustreza vsem standardom,« je pojasnil veber in do -dal, da je to dobra preizkušnja, da se lahko tudi v izrednih raz-merah, ki bi nastopile v sloveniji, uspešno vključimo v reševa -

nje življenj. veber je glede na večnamensko uporabo sredstev in opreme obrambnega resorja izpostavil helikopterje sv, s kateri -mi se zagotavlja helikopterska nujna medicinska pomoč, pri ka -teri je sodelovanje med sv in javnim zdravstvom prav tako zelo dobro. Kot primer dobre prakse je navedel nedavno vladno od -ločitev, da se falcon uporablja za prevoz človeških organov. mi -nistrica za zdravje milojka Kolar celarc je povedala, da se bo potrudila zagotoviti manjkajoča sredstva za končanje gradnje urgentnega centra, da bi bil ta lahko odprt najpozneje do 1. no -vembra letos, do takrat pa bo urgenca splošne bolnišnice jeseni -ce v mobilni vojaški bolnišnici role 2 lm. Kohezijska sredstva na -

mreč pokrijejo 85 odstotkov naložbe, 15 odstotkov denarja pa gre iz integralnega proračuna. po njenem prepričanju bi morali zaradi nekaterih dodatnih del zagotoviti še približno nekaj več kot milijon evrov. ministrica milojka Kolar celarc je še poudari -la, da so v sklepni fazi priprave mreže nujne medicinske pomoči in osnutka pravilnika o nujni medicinski pomoči. med priprava -mi bodo obiskali vse regije in se z župani ter direktorji zdravstve -nih ustanov pogovorili o mreži. po njenih zagotovilih bo mreža urgentnih centrov z njihovimi sateliti, torej manjšimi oblikami cen -trov, in dispečerskima centroma ljudem v življenjsko ogrožajočih stanjih zagotovila hitro ter popolno pomoč.

10 Sv Sv 11

intervjuintervju

v pomurju bo od dnevu Sv praznično

Pogovor z namestnikom načelnika GŠSV brigadirjem Davidom Humarjem

V počastitev začetka delovanja SV v samostojni Sloveniji bo SV maja organi-zirala številne dogodke in prireditve. Osrednja slovesnost ob dnevu SV bo 15. maja na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer se bo Slovenska vojska prebivalcem na obeh staneh reke Mure predstavila s svojo tehniko in oboroži-tvijo. Ob tej priložnosti bo SV maja in tudi čez vse leto odprla vrata večine vo-jašnic, letos pa bo prvič omogočila organiziran ogled strelišč in vadišč SV po vsej Sloveniji, kjer izvaja svoje redne vojaške aktivnosti. Majski praznični utrip bodo v SV kmalu zamenjale vojaške aktivnosti, med katerimi bodo najpo-membnejši vojaške vaje in usposabljanja v Sloveniji ter tujini. O poteku pra-znovanja dneva SV in najpomembnejših vojaških vajah SV letos smo se po-govarjali z namestnikom načelnika GŠSV in predsednikom organizacijskega odbora za pripravo prireditev ob dnevu SV brigadirjem Davidom Humarjem.

Besedilo: marko pišlarFotografije: Bruno toič

V čem je posebnost praznovanja letošnje-ga dneva SV? Če smo v zadnjih dveh letih ob dnevu SV namenili poudarek prikazu preoblikova-ne strukture SV, bomo letošnji praznik po-svetili predstavitvi SV na območju, kjer smo bili manj navzoči. To je Pomurje. Naš cilj je, da se s praznovanjem dneva SV predsta-vimo na obeh straneh reke Mure. SV sicer ima vojašnico v Murski Soboti, ki je v za-dnjih desetih letih delovala bolj skromno, nekaj časa celo samevala, v zadnjem času pa je ponovno polna. S prikazom delova-nja SV se želimo zahvaliti prebivalcem, da so to negotovost glede vojašnice dobro pre-nesli in so nas spodbujali, da jo ohranimo. Iz Pomurja prihaja veliko naših sodelavcev, v SV pa tudi računamo, da bomo v Pomur-ju še vedno veliko zaposlovali. Letos smo si postavili cilj, da zaposlimo nekaj manj kot 340 novih pripadnikov, od katerih bo del gotovo iz Pomurja. Tudi na lanskih uspo-sabljanjih na tem območju smo dobro so-delovali z lokalno skupnostjo, saj smo tam izvedli več usposabljanj, tudi dve veliki ak-tivnosti v okviru večnacionalnih sil kopen-ske vojske (MLF) Zvita podlasica 2014 in za-ključno vajo motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk), ki smo jo preverjali po Natovi metodi CREVAL. Naš cilj je, da se v prazničnem mesecu čim bolje predstavimo v tem delu Slovenije in se ob tej priložnosti zahvalimo Pomurju za vso podporo.

Kje bo potekala osrednja prireditev ob dnevu SV in kakšen bo program?Osrednja proslava ob dnevu SV bo v petek, 15. maja, ob 12. uri na letališču v Rakiča-nu pri Murski Soboti. Pred proslavo in po njej bomo predstavili SV s statičnimi ter di-namičnimi predstavitvami, na katerih bodo svoje zmogljivosti prikazale enote SV in, upamo, tudi del zavezniških sil. V dinamič-nem prikazu bomo predstavili delovanje vojaškega letalstva z naleti helikopterjev, pri usmerjanju ognja iz zračnega prostora, delovanje v MOM itn. Na ogled bodo vo-jaška tehnika in bojna vozila, od kolesnih oklepnih vozil ter tankov do opreme majh-nih enot. Dopoldanski del predstavitev bo namenjen predvsem organiziranim skupi-nam, šolam in zainteresiranim organizaci-jam. Vabljeni so tudi drugi. Popoldne bomo še enkrat ponovili dopoldanske predstavi-tve, saj želimo privabiti čim več okoliških prebivalcev, da si v prostem času ogledajo zmogljivosti SV. K predstavitvam smo po-vabili sodelavce iz Civilne zaščite in vete-ranskih ter domoljubnih organizacij in prav tako predstavnike lokalne skupnosti. V SV upamo, da bo tudi lokalno okolje to prilo-žnost čim bolj izkoristilo in se predstavilo pripadnikom SV, ki radi zahajajo v Pomur-je, da čim bolje spoznajo turistične in kul-turne znamenitosti teh lepih krajev na obeh straneh Mure. Rad bi poudaril, da smo se z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ki 17. maja praznuje dan vojnih veteranov, dogo-vorili, da se bomo njihovega praznika spo-mnili na dan SV, kar smo naredili že lani na proslavi v vojašnici v Kranju. Verjamem, da bodo pri tem sodelovale še druge veteranske in domoljubne organizacije, ki bodo vablje-ne na ta slovesni dogodek. Že od 9. maja bo

SV obiskovala druge kraje v Pomurju, kjer se bomo predstavili z nastopi Orkestra SV, Gardo SV in pripadniki 72. brigade, ki je domicilna enota na tem območju. Šolam in organizacijam v Pomurju želimo te predsta-vitve ponuditi kot obrambni dan, zato bodo pripadniki 72. brigade obiskali številne šole in jim predstavili vsebine tega dneva. Kdaj organizirate dneve odprtih vrat voja-šnic in katere novosti pripravljate?Kot vsako leto bomo tudi letos odprli vrata slovenskih vojašnic. V primerjavi s pre-teklimi leti sta dve posebnosti, saj bomo dneve odprtih vrat razdelili v dve fazi. Med 9. majem in 10. junijem bomo odprli vrata vojašnic v okviru praznovanja dneva SV. Druga novost v tem času bo dan odprtih vrat na osrednjem vadišču SV Postojna na Počku 23. maja. Tako želimo namreč prika-zati, kaj delamo na tem območju. Medtem bo potekalo eno izmed usposabljanj, ki ga bomo izvedli z zavezniki. Ob predstavitvi našega osrednjega vadišča ne bomo prika-zali le usposabljanja, temveč si bodo lahko obiskovalci v organiziranih in vodenih sku-pinah ogledali vadišče ter klasične aktiv-nosti, ki jih SV izvaja na Počku. Prepričan sem, da negodovanja okoliških prebivalcev izhajajo tudi iz dejstva, da se vojaki v pre-teklosti nismo dovolj potrudili, da bi prika-zali, kaj se dogaja na tem vadišču. Res je, da tam streljamo, izvajamo taktična urjenja, premike vozil in opreme ter druge vojaške naloge, ki jih moramo vojaki opravljati, dej-stvo pa je, da to delamo čim bolj prijazno do okolja, saj je naš cilj, da ostanemo na tem vadišču in poskrbimo za okolje, v katerem živimo. Vse razvite in sodobne vojske si tudi na podlagi mednarodnega prava prizadeva-jo doseči svoje cilje brez velikega uničevanja okolja. Prepričan sem, da v SV namenjamo veliko skrb varovanju okolja, zato želimo z dnevom odprtih vrat na vadišču Poček naše aktivnosti čim bolj realno prikazati sloven-ski javnosti. Upam, da se bodo domačini s postojnskega in pivškega območja v čim ve-čjem številu odzvali in prišli pogledat, kaj SV tam dela. V drugi fazi bodo nekatere vo-jašnice odprle svoja vrata tudi med letom ob priložnostnih datumih. Največkrat bo to ob praznovanju dneva enot, ki domujejo v vo-jašnici. Pomembna novost je, da bomo za javnost odprli druga vadišča in strelišča po vsej Sloveniji. Želimo, da ljudje vidijo, kaj na njih delamo, da bi bolje razumeli naše delo-vanje v lokalnem okolju.

Kako varčevalni ukrepi in nižja denarna sredstva, ki jih ima SV, vplivajo na izved-bo teh aktivnosti?Varčevalni ukrepi se poznajo že nekaj let, zato vedno več aktivnosti izvajamo v okvi-ru rednega delovnega časa oziroma preraz-porejamo delovni čas tako, da lahko izvede-mo težiščne in nujne aktivnosti. To pomeni, da izvajamo manj aktivnosti, ker če ne mo-remo plačati nadur, moramo tudi pri pre-razporeditvah stvari prej ali slej nadome-stiti. Poleg tega vedno več stvari naredimo sami, kar pomeni, da iščemo notranje zmo-gljivosti. Če so še pred leti bili na naših pro-slavah zunanji izvajalci, na primer nastopa-joči pevci, si tega ne moremo več privoščiti,

ker jih ne moremo plačati. Dejstvo je, da so aktivnosti morda bolj skromne in da ni vse pripravljeno na tako visoki ravni, kar pa ne pomeni, da SV tako ni bolj pristno predsta-vljena. Rad bi poudaril, da nekatera kultur-na društva in samostojni umetniki zaradi dobrega sodelovanja s SV nastopajo brez-plačno, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Kljub prazničnemu maju SV že v priho-dnjih mesecih čaka veliko rednih vojaških aktivnosti, med katerimi so najzahtevnej-še vojaške vaje. Kakšen bo njihov namen in na katerih vadbenih aktivnostih bo letos sodelovala SV?Leta 2013 je potekalo obsežno preoblikova-nje SV, zato smo lani izvedli več usposabljanj in vaj, s katerimi smo preverili preoblikova-nje ter utrdili enote, ki smo jih preoblikova-li. Lani smo tudi prenovili operativne cikle enot, s čimer smo zagotovili način rotiranja med posameznimi enotami. Nosilni enoti, ki rotirata v SV, sta 1. in 72. brigada. Leta 2014 se je za delovanje pripravljala slednja, 1. brigada pa je bila nosilec delovanja. Letos je postala nosilec delovanja 72. brigada, zato je večji del njenih pripadnikov v MOM in pripravljenosti za delovanje, 1. brigada pa se pripravlja, da bo v prihodnjem obdobju od 72. brigade prevzela te naloge. Po lan-skem intenzivnem usposabljanju in vajah letos po urejanju operativnih ciklov pre-hajamo na bolj redne aktivnosti, zato so se usposabljanja in vaje normalizirali in niso več tako intenzivni. Če smo lani izvedli pet velikih vojaških vaj, bomo letos le eno vajo, za katero bi lahko rekel, da je osrednja. To bo vaja Takojšen odgovor 2015 oziroma Im-mediate Response 2015. Vajo, katere nosilna enota je poveljstvo ameriške kopenske voj-ske v Evropi, sogostiteljici pa Slovenija in

12 Sv Sv 13

iz naŠih enot

Hrvaška, smo lani prvič izvedli v Sloveniji in njeni gostitelji bomo najverjetneje osta-li do leta 2019. Nosilec vaje v SV bo 1. bri-gada, v prihodnje pa bo njen nosilec tista brigada, ki bo v fazi priprav. Poleg te vaje naj omenim še drugo večjo vadbeno aktiv-nost v Sloveniji, in sicer vajo Jadranski udar 2015 (Adriatic Stike 2015), katere nosilec je 15. polk VL. Kdaj in kje bo potekala osrednja vaja Ta-kojšen odgovor 2015?Vaja bo od 9. do 22. septembra v Sloveni-ji s težiščem delovanja na osrednjem vadi-šču SV na Počku, v vojašnicah v Postojni in Vipavi. Del vaje bo tudi na drugih lokaci-jah po Sloveniji, saj želimo osrednje vadišče SV čim bolj razbremeniti vojaških aktivno-sti, prav tako pa bi radi spoznali druge pre-dele Slovenije kot možne lokacije za izvedbo vojaških aktivnosti. Ob tem bi rad pouda-ril, da bo del vadbenih aktivnosti potekal na Hrvaškem v simulacijskem centru v Za-grebu ter na vadišču in strelišču Slunj, kjer bodo vsa streljanja z artilerijo. Prav tako bo del vaje v Nemčiji v JMTC v Grafenwöhru in Wiesbadnu. Z vajo Takojšen odgovor 2015 bodo udeleženci prek računalniških simula-cij in s pomočjo terenskih usposabljanj po-skušali doseči čim večjo povezljivost siste-mov poveljevanja, nadzora ter kontrole. Na vaji bo skupno sodelovalo 1500 udeležen-cev, od tega 1100 v Sloveniji, skoraj petsto pa na Hrvaškem in nekaj tudi v Nemčiji. Vad-benci bodo iz dvanajstih držav, k sodelova-nju pa smo povabili še sedem držav. V čem bo posebnost letošnje vaje Jadran-ski udar?Vajo Jadranski udar 2015, ki je že četrta po vrsti, bomo tako kot do zdaj izvajali na raz-ličnih lokacijah po Sloveniji. Osrednji del vaje bo na osrednjem vadišču SV Postoj-na na Počku, vadbene aktivnosti pa bodo potekale tudi na območju Raduhe, Gote-nice, Sevnice in letališča Murska Sobota. Za potrebe vaje bodo uporabljena vojaška

letališča Cerklje ob Krki, letališče Aviano v Italiji, Kecskemet na Madžarskem in za-grebško letališče. Vaja Jadranski udar 2015 bo od 1. do 6. junija, na njej pa bo sodelova-lo 250 pripadnikov SV in 200 pripadnikov vojsk iz 11 zavezniških držav. V aktivnosti bo vključenih 22 letal, od tega šest sloven-skih, 15 helikopterjev, od tega šest iz SV, in štiri brezpilotna letala. Glavni cilj vaje bo urjenje usmerjevalcev združenega ognja, posadk strelnih platform, poveljnikov čet in načrtovalcev združenega ognja. Z ome-njeno aktivnostjo bomo podprli naša pri-zadevanja za ustanovitev regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja (UZO) v Sloveniji.

SV bo del usposabljanj in vaj izvedla tudi v tujini. Koliko jih bo in kateri bodo najpomembnejši?SV izvaja usposabljanja in vaje v Sloveni-ji ter tujini. Od 156 vaj in usposabljanj, na katerih letos sodeluje SV, bo v domovini 99 dogodkov, v tujini pa 57. Usposabljanja in vaje v tujini bodo potekali s podporo ZDA ter drugih zaveznic. Nato je namreč zaradi splošnih razmer v svetu, predvsem pa zara-di umika svojih sil iz Afganistana spet začel serijo usposabljanj in vaj, ki niso več usmer-jeni v opravljanje nalog v klasičnih med-narodnih operacijah in na misijah, temveč temeljijo na splošnem usposabljanju za izva-janje osnovnega vojaškega poslanstva. Tudi SV vse bolj aktivno sodeluje v teh aktivno-stih zavezništva. Za SV bosta letos najpo-membnejši Natova vaja Trident Juncture, ki bo oktobra v tujini s težiščem aktivnosti v Španiji, in septembrska vaja Saber Junction, katere večji del bo v JMRC v Hohenfelsu v Nemčiji. Trident Juncture spada v novo seri-jo Natovih vaj, s katero se poskuša zavezni-štvo vrniti k osnovnemu vojaškemu poslan-stvu. Glavni cilj vaje bo izvesti večrodovsko in združeno usposabljanje z mednarodno udeležbo. Zavezništvo želi s temi aktivnost-mi svoje sile čim bolj pripravljati in uskladi-ti za svoje delovanje. Pričakujemo, da se bo

ta vaja nadaljevala vsako leto, saj bo v pod-poro visoko pripravljenim Natovim silam (VJTF), s katerimi bo zavezništvo nadgra-dilo Natove odzivne sile (NRF). Vaja Saber Junction je mednarodna vaja ameriške voj-ske v Evropi z dolgoletno tradicijo. Name-njena je predvsem nadgradnji združljivo-sti med zavezniki in izmenjavi izkušenj iz taktičnega delovanja na sodobnem vojsko-vališču. SV je lani na njej sodelovala z zmo-gljivostmi motorizirane bataljonske bojne skupine. Naša nova bataljonska bojna sku-pina, ki jo vzpostavljamo, ni v takem ciklu, da bi lahko letos sodelovala na tej vaji v tako velikem obsegu kot lani, bo pa SV na vajo naslednje leto najbrž spet napotila novo ba-taljonsko skupino, ki jo vzpostavljamo v 1. brigadi.

Kako ste se v SV prilagodili, da bi z vadbe-nimi aktivnostmi čim manj motili lokal-no okolje?V SV bomo del vadbenih aktivnosti name-sto v domovini izvedli v tujini. Tako bomo bojna streljanja z artilerijo jeseni opravi-li na vadišču Slunj na Hrvaškem v okviru vaje Takojšen odgovor 2015. Enote zračne obrambe v teh dneh v okviru mednarodne vaje Štit 2015 na poligonu hrvaške vojske na rtu Kamenjak bojno streljajo z raketni-mi sistemi zračne obrambe, kar smo že iz-vedli na poligonu Krivolak v Makedoniji in na strelišču Namfi na Kreti. Vsa usposablja-nja zunaj vadišč SV čim bolj usklajujemo z lokalnimi skupnostmi.

Zaradi vadbenih aktivnosti bo občasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi ob-močji Slovenije. Koliko bo teh zapor?Zračni prostor bomo največ zapirali za-radi usposabljanja posadk zrakoplovov in usmerjevalcev združenega ognja v letalski podpori kopenskim silam. SV nima moč-nega letalstva, zato se pri tem opiramo na zavezniške zračne sile. Letalstvo je sloven-skim vojakom v Afganistanu pogosto zago-tavljalo direktno ognjeno podporo iz zraka, ko so bili v nevarnem položaju. Sloveniji po-membno ognjeno podporo iz zraka in po-datke zagotavljajo zavezniki. Omenjenih zmogljivosti nimamo, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo zavezniška letala po-klicati in usmerjati, da nam zagotovijo pod-poro za varno ter učinkovito delovanje. SV mora svoje usmerjevalce združenega ognja usposobi za varno in učinkovito usmerjanje letal na cilje na zemlji. Glavni namen vseh zapor zračnega prostora med vajami bo, da zagotovimo, da lahko letalstvo deluje v pod-poro silam na zemlji. Večina zapor ne bo za-radi streljanj ali bombardiranj, temveč da bodo lahko letala v zraku izvajala mane-vre, s katerimi bodo nakazala, kako podpi-rajo delovanje kopenskih enot, pri čemer jih bodo na cilje na zemlji usmerjali usmerje-valci združenega ognja. Pri zaporah zrač-nega prostora bomo zelo selektivni v času, višinah in širinah območij zapor. Največ zapor pričakujemo med vajo Jadranski udar 2015, zaradi rednih usposabljanj in aktiv-nosti SV pa bo skoraj vsak mesec zaprt tudi del zračnega prostora, o čemer bomo lokal-ne prebivalce redno obveščali na spletu in v drugih javnih občilih.

pouDarek na praktičnem Delu v zimSkih razmerahTritedenski nadaljevalni tečaj vojaške-ga gorništva v zimskih razmerah pome-ni dopolnitev usposobljenosti iz poletnih vsebin vojaškega gorništva. Kot je pouda-ril inštruktor štabni vodnik Rafael Kolbl iz NCOGB, tečajniki na zimskem tečaju pri-dobijo osnovno znanje iz zimskega gorni-štva in se naučijo gibanja, plezanja, pre-živetja ter bojevanja v gorskem svetu v zimskih razmerah. Ob tem je dodal, da je za udeležbo na tečaju zaželeno, da imajo tečajniki vsaj nekaj osnovnega znanja iz turnega smučanja, kar za večino tečajni-kov ni težava. Poudarek tečaja je predvsem na praktičnem delu v realnih zimskih raz-merah. Prvi teden tečaja so se udeleženci v NCOGB v Poljčah seznanili s specialistič-no opremo, poslušali so predavanja in na krajših turah na območju Begunjščice pri-dobili znanje, ki je bilo podlaga za poznej-še praktično delo na terenu. Drugi teden so udeleženci preživeli na Pokljuki, kjer so imeli v njeni okolici več turnih poho-dov z uporabo turnih smuči, krpelj, cepi-na in derez. Prav tako so se naučili izdela-ti zimske bivake, pripraviti hrano, zaščito pred zimskimi nevarnostmi, kot so snežni plazovi, in spoznali postopke reševanja po-nesrečenca izpod plazov s sondiranjem ter uporabo lavinske žolne. Seznanili so se z bojevanjem v gorskem svetu in spoznava-li taktične postopke, bojno opremo ter obo-rožitev. Zadnji teden so jih s helikopterjem SV prepeljali na Komno, kjer so izvedli za-ključni tridnevni teren, na katerem so biva-li v zimskih bivakih, ki so jih izdelali sami, in v praksi združili vse predhodno prido-bljeno znanje. Ob koncu tečaja so opravi-li še zaključno preverjanje. Štabni vodnik Kolbl je razložil, da je pripravljenost tečaj-nikov zelo različna. Nekateri namreč pri-hajajo iz enot, ki se redno srečujejo tudi z delovanjem v gorskem svetu, kot so gorske in specialne enote. »Kandidati, ki so slab-še pripravljeni in nimajo gorniškega zna-nja, se zelo trudijo in so visoko motivira-ni, da bi pridobili čim več novega znanja,« je povedal štabni vodnik Kolbl ter dodal, da je nekaj tečajnikov v Sloveniji predho-dno že opravilo tečaj iz poletnih vsebin vo-jaškega gorništva, kar je zelo pomembno, saj mora dober gornik obvladati znanje iz poletnega in zimskega gorništva. Tečaj te-melji na postopnosti, kar pomeni, da zah-tevnost postopno povečujejo glede na zmo-žnosti tečajnikov, saj je cilj, da tečaj varno in uspešno opravijo vsi tečajniki.

poleg izveDbe tečajev boDo razvijali doktrine in koncep-te ter oblikovali Standarde V NCOGB je bilo to prvo mednarodno usposabljanje, čeprav so izkušeni inštruk-torji vojaškega gorništva iz SV v preteklo-sti v okviru Gorske šole in Večnacionalne-ga centra odličnosti za gorsko bojevanje (VCOGB) usposobili že veliko pripadni-kov iz SV ter partnerskih in zavezniških vojsk. V okviru tečajev NCOGB bodo velik poudarek namenili usposabljanju iz indi-vidualnih veščin posameznika. Na tečajih se pogosto srečajo pripadniki z različnim

PRvi mednaRodni tečaj v ncogBOd 2. do 20. marca je v okolici Pokljuke in na območju Karavank ter Julijskih Alp pod vodstvom Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje (NCOGB) iz Poljč na Gorenjskem potekalo prvo mednarodno usposabljanje, nadalje-valni tečaj vojaškega gorništva, ki se ga je udeležilo 24 tečajnikov iz obo-roženih sil ZDA, Velike Britanije, Hrvaške, Libanona, Črne gore, Kosova in Slovenije. Inštruktorji NCOGB so udeležencem posredovali znanje in vešči-ne, pomembne za preživetje, gibanje ter bojevanje v gorskem svetu v zim-skih razmerah.

Besedilo: marko pišlarFotografije: desetnik Robert cotič

tečaj je obsegal izveDbo več poHoDov s turnimi smučmi.

tečajniKi so priDobili znanje za reševanje ponesrečenca v goraH izpoD plazov.

14 Sv Sv 15

taktičnim znanjem za delovanje v gorah in iz poznavanja oborožitve in opreme za de-lovanje v gorah ter naravnih značilnosti zahtevnega gorskega okolja. Kot je dejal di-rektor NCOGB polkovnik Boštjan Blaznik, bo njihova naloga, da različno predzna-nje in usposobljenost tečajnikov ustrezno standardizirajo oziroma zagotovijo njiho-vo medsebojno povezljivost. V NCOGB bodo poleg daljših tečajev in usposabljanj izvajali tudi krajše tečaje od enega tedna do 10 dni. Ti tečaji, ki jih še pripravljajo, bodo prilagojeni zahtevam in potrebam tečajni-kov iz posameznih držav in se bodo nana-šali na posamezno izmed treh temeljnih področij vojaškega gorništva, to so premik, preživetje in bojevanje. »Tečaji in usposa-bljanja posameznikov ter enot za delovanje v gorah bodo ena izmed stalnic delovanja,« je pojasnil polkovnik Blaznik, vendar bodo le del vseh aktivnosti NCOGB. Center bo skrbel predvsem za zagotavljanje odlič-nosti in strokovnosti pri razvoju doktrin in konceptov, raziskavah in razvoju, uče-nju iz izkušenj, pri analizah ter oblikova-nju standardov in podpori preoblikovanja enot za gorsko bojevanje. V NCOGB bodo tako pripravljali standarde za programe in vsebino tečajev ter jih posredovali partner-skim državam. Polkovnik Blaznik je po-udaril, da Nato za gorsko bojevanje nima ustrezne institucije in pripravljene dok-trine, standardnih operativnih postopkov, zbranih izkušenj in dosežene ustrezne sto-pnje medsebojne povezljivosti oziroma in-teroperabilnosti. Zato bo cilj NCOGB tudi zagotavljanje določene povezljivosti zmo-gljivosti, ki jih imajo na nacionalni ravni nekatere izmed držav članic zavezništva.

natov center oDličnosti marca začel tuDi formalno delovatiSlovenija kot država ustanoviteljica in sponzorske države Hrvaška, Italija ter Nemčija so 25. marca v ZDA podpisale spo-razum o soglasju o ustanovitvi NCOGB, kar pomeni, da je center tega dne začel tudi formalnopravno delovati. Pozneje se bo kot partnerska država pridružila Avstrija, pričakujejo pa pridružitev še nekaj drugih držav. Predstavniki države ustanoviteljice in sponzorskih držav so s podpisom spo-razuma o soglasju potrdili zavezo, da želi-jo v centru sodelovati z osebjem in dogo-vorjenim letnim finančnim vložkom, ki bo del skupnega proračuna centra. Letni pro-račun centra bo 414.000 evrov, kar bodo po dogovorjenem načinu prispevale vse spon-zorske države, večino pa bo dajala Sloveni-ja. Polkovnik Blaznik je dejal, da bo vsaka izmed držav imela v Sloveniji enega pri-padnika častnika, v letni proračun centra pa bo na leto prispevala približno 21.000 evrov. V okviru Nata je že akreditiranih 20 centrov odličnost, pri čemer bo sloven-ski center za gorsko bojevanje v Natu edini.

centri oDličnosti kot Del na-tovega koncepta pametne obrambeZavezništvo si z ustanovitvijo centrov odličnosti želi prispevati k povečanju in izboljšanju skupnih zmogljivosti na

izbranih vojaškostrokovnih nišnih podro-čjih ter zagotoviti podporo operativne-mu delovanju takih enot. Polkovnik Bla-znik je povedal, da so centri odličnosti del Natovega koncepta pametne obrambe (Smart defence), ki je nujen zaradi zmanj-ševanja obrambnih izdatkov, varčevanja z denarjem in prilagajanja vojsk na gospo-darsko krizo, zato si zavezništvo želi, da bi bili ti centri odličnosti čim bolj neod-visni, kar se kaže skozi proračun in nače-la delovanja. Natov center odličnosti je ne-odvisna mednarodna vojaška organizacija, ki ni neposredno vezana na zavezništvo in državo ustanoviteljico, v kateri ima cen-ter sedež, temveč ga upravlja, nadzira ter vodi usmerjevalni odbor. Skozi odbor dr-žave izražajo tudi svoje interese iz doktri-ne gorskega bojevanja in razvoja vojaških zmogljivosti, učenja iz izkušenj ter voja-škega izobraževanja in usposabljanja.

majSki akreditacijSki obiSk predStavnikov act podlaga za akreditacijo Drugi pomemben korak pri dokončanju oblikovanja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje bo akreditacija centra. Ob tem bo bistvena dejavnost prvo sreča-nje usmerjevalnega odbora NCOGB, na njem pa bodo predstavniki ustanoviteljice in sponzorskih držav potrdili koncept de-lovanja, program dela za leto 2015, finanč-ni načrt ter opis del in nalog zaposlenih, kar bo centru omogočilo delovanje, kadro-vsko popolnjevanje ter vključitev v Nato-va delovna telesa. Akreditacijski obisk, ki je načrtovan za konec maja, bo skladno z metodologijo ocenjevanja Natovih centrov odličnosti opravila strokovna komisija iz zavezniškega poveljstva za transformaci-jo (ACT) iz Norfolka. Polkovnik Blaznik je dejal, da bo pozitivno poročilo o akredi-tacijskem obisku podlaga za sklep o akre-ditaciji, ki ga sprejme Severnoatlantski svet, tako pa bo center odličnosti dobil sta-tus Natove vojaške ustanove, ki je nosilka

deSetnik arnold Scott, velika britanija:

tečaj v sloveniji je dober zaradi razgibane-ga gorskega terena. pridobil sem veliko dra-gocenega znanja in veščin iz preživetja v gorskem svetu ter iz reševanja izpod plazov. poleg tega sodelujemo s pripadniki različnih tujih vojsk in si z njimi izmenjujemo izkušnje ter znanje. za delo v matični enoti mi bo koristilo znanje iz orientacije in gibanja v gorah. sem pripadnik kraljevih marincev, zato že imam znanje iz vojaškega gorništva. na ta tečaj sem prišel, da bi ga dopolnil in spoznal gore še v drugih državah. za gorsko bojevanje se največ urimo na škotskem in norveškem.

poročnik Damir kubinčan, hrvaška:

Kot pripadnik enote za specialne operacije sem oktobra lani v sloveniji opravil že tečaj iz poletnih vsebin vojaškega gorništva. Hr-vaška je vstopila v natov center odličnosti, zato bomo poleg predstavnika, ki bo de-lal v strukturi centra v sloveniji, pripadniki hrvaške vojske še bolj pogosto prihajali na usposabljanja v slovenijo. mislim, da mi bo najbolj koristilo znanje iz smučanja po neu-rejenih površinah, saj pri nas za turno smu-čanje ni tako dobrih razmer. od slovenskih inštruktorjev smo se veliko naučili, saj so iz-urjeni za izvajanje zimskih tečajev.

poročnik YehYa khalife, libanon:

čeprav imamo v libanonu gore, mi bo te-čaj zelo koristil, saj sem spoznal nov in dru-gačen teren. pričakoval sem, da bo uspo-sabljanje lažje in da ga bom opravil brez težav. imam majhne težave s kondicijo, saj so pobočja v slovenskih gorah zelo strma, zato je treba uporabiti vso moč. tečajniki se med seboj dobro razumemo, slovenski inštruktorji pa so nam tudi vedno pripravlje-ni pomagati, če česa ne zmoremo. na leto-šnji poletni tečaj vojaškega gorništva v slo-venijo bo prišel še en pripadnik libanonske vojske.

strokovnega razvoja gorskega bojevanja v zavezništvu. To naj bi se zgodilo predvido-ma oktobra.

premagovanje strmega pobočja z uporabo cepina

priKaz izDelave zimsKega bivaKa iz KocK snega

16 Sv Sv 17

glavnina kontingenta opravi-la uSpoSabljanje za motbbSkV 31. kontingentu SV bo konec aprila na misi-ji Kforja na Kosovu delovalo 310 pripadnikov iz različnih enot SV. Kot je pojasnil poveljnik 31. kontingenta SV v Kforju podpolkovnik Bo-štjan Močnik, se kontingent razlikuje od pred-hodnikov po tem, da se je njegova sestava uspo-sabljala v MotBBSk, zato je to do zdaj najbolje pripravljen kontingent SV, ki odhaja na med-narodno misijo. Glavnina pripadnikov kontin-genta namreč prihaja iz 20. pehotnega polka, ki se je v okviru oblikovanja MotBBSk 22 me-secev intenzivno usposabljal za bojno in stabi-lizacijsko delovanje, kar so avgusta lani potr-dili na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 v Združenem centru za ugotavljanje pripra-vljenosti (Joint Multinational Readiness Cen-ter ‒ JMRC) v Hohenfelsu v Nemčiji.

uSpešni na preverjanju po na-tovi metodi crevalMotorizirana bataljonska bojna skupina je za-čela usposabljanje junija 2013. Novembra lani je enota v Sloveniji uspešno opravila preverjanje

na koSovo najBolje PRiPRavljen kontingent Sv do zdajPripadniki 31. kontingenta SV so v začetku marca v Svetlem Potoku pri Kočevju izvedli zaključno preverjanje pripravljenosti pred aprilsko napotitvijo na med-narodno misijo Kforja na Kosovo. 310 članov kontingenta, katerega večji del je pred napotitvijo opravil več kot leto in pol dolgo intenzivno usposabljanje v okviru oblikovanja motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) in pre-verjanje po Natovi metodologiji CREVAL, je s potrditvijo končne ocene pripra-vljen za šestmesečno nalogo na Kosovu, kakor bodo v kratkem odšli še zadnji pripadniki kontingenta.

Besedilo: marko pišlarFotografije: desetnik Robert cotič

za doseganje končnih operativnih zmogljivosti po Natovi metodologiji CREVAL (Combat Re-adiness Evaluation). Podpolkovnik Močnik je poudaril, da so decembra lani že začeli namen-ske priprave za misijo Kforja. Priprave za Ko-sovo so bile sestavljene iz treh faz, pri čemer je v prvem delu potekalo usposabljanje na ravni posameznika. Obsegalo je doseganje strelske usposobljenosti, fizične pripravljenosti in uspo-sobljenosti iz individualnih veščin. V drugi fazi so izvedli kolektivno usposabljanje, ki je teme-ljilo predvsem na taktiki in tehniki delovanja v operacijah. »V tej fazi smo usposabljanje razde-lili glede na posebnosti strukture kontingenta na misiji, torej za delo v poveljstvih, manevr-skih enotah ter skupinah za nadzor in poveza-vo oziroma LMT,« je poudaril podpolkovnik Močnik. V tretji fazi so v začetku marca v Sve-tlem Potoku pri Kočevju izvedli zaključno pre-verjanje pripravljenosti kontingenta.

konec aprila prevzeli naloge na koSovuPred odhodom potekajo tudi psihološke in obveščevalne priprave, ko jih bodo končali,

pa se bo kontingent premaknil na obmo-čje delovanja. Bojna vozila in del sredstev ter opreme bo kontingent prevzel od pred-hodnega kontingenta na Kosovu, del opre-me pa so prepeljali po cesti. 33 pripadnikov je bilo v predhodnici na Kosovo napotenih že 17. aprila, glavnina kontingenta pa bo odšla v dveh delih, in sicer 25. ter 29. aprila z letalom. Tako bo 31. kontingent SV 28. aprila prevzel odgovornost za opravljanje nalog na obmo-čju delovanja na Kosovu. krepi se vloga nekinetičnih oblik delovanjaNaloge 31. kontingenta na Kosovu bodo enake, kot jih opravlja sedanji kontingent, vključujejo pa vzdrževanje varnega in stabil-nega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem ter varova-nje objektov posebnega pomena. »V preteklo-sti so imele bistveno vlogo na Kosovu pred-vsem manevrske enote, danes pa se zaradi

drugačnih varnostnih razmer krepi vloga ne-kinetičnih oblik delovanja, torej skupin za nadzor in povezavo,« je razložil podpolkov-nik Močnik. Glavnino 31. kontingenta SV v Kforju bodo tako sestavljali dve manevrski četi, šest skupin za nadzor in povezavo, he-likopterska enota, logistični oddelek ter na-cionalni podporni element. Nekaj pripadni-kov bo delo opravljalo v poveljstvu operacije Kforja v Prištini in regionalnem poveljstvu Zahod v Peći, pripadniki helikopterskega od-delka v bazi Bondsteel pri Uroševcu, pripa-dniki dveh manevrskih čet pa bodo nastanje-ni v vojaški bazi Villaggio Italia v Peći.

preverili bojne poStopke in Sta-bilizacijSko delovanjeZaključno preverjanje pripravljenosti 31. kon-tingenta so izvedli od 2. do 5. marca v Svetlem Potoku pri Kočevju. »Koncept je obsegal pre-verjanje taktičnih postopkov, ki predstavlja-jo največje tveganje za delovanja na območju

napotitve,« je pojasnil podpolkovnik Moč-nik, zato so preizkusili usposobljenost za iz-vajanja bojnih postopkov in stabilizacijsko delovanje. »V Sloveniji smo enoto pripravlja-li za najnevarnejše razmere, ki se lahko zgo-dijo na Kosovu,« je dejal podpolkovnik Moč-nik, zato so v prvem delu preverjali postopke ukrepanja ob uporabi strelnega orožja s strani tretje osebe, ob zasedi, delovanju ostrostrel-cev itn. V drugem delu so ocenjevali klasične postopke taktike in tehnike delovanja v med-narodnih operacijah, ki so podlaga za stabi-lizacijsko delovanje. Eden izmed njih so tudi postopki nadzora množic in nemirov (Crowd and Riot Control ‒ CRC) ob množičnih de-monstracijah s povečanjem nasilja, v katerih so sile Kforja na Kosovu v preteklosti že po-sredovale. Scenarij zaključnega preverjanja je vključeval tudi ugotavljanje pripravljenosti vseh šestih skupin za nadzor in povezavo. Šti-ridnevno preverjanje je bilo tako razdeljeno na dva dela. Prva dva dneva so preverjali prvo

manevrsko četo in prve tri skupine za nad-zor in povezavo, v drugem delu pa še drugo četo in druge skupine za nadzor in povezavo. V Svetlem Potoku niso preverjali le taktičnih postopkov, temveč tudi vse druge elemente, kot so sistem premikov, poveljevanja in kon-trole, delovanja sredstev zvez itn.

18 Sv Sv 19

na Streljanje povabili pri-padnike veteranSkih in do-moljubnih organizacij ter prvič tuDi zainteresirane Državljane SV si v okviru civilno-vojaškega sodelo-vanja prizadeva, da s svojimi dejavnostmi podpira, ohranja in krepi obrambno kultu-ro ter domovinsko zavest med državljanka-mi in državljani Slovenije, zato je letos po-novno organizirala strelsko tekmovanje z jugoslovansko vojaško puško M-48. Kot je pojasnil pripadnik J-9 GŠSV podpolkov-nik Darko Ravnik, ki je v SV odgovoren za organizacijo strelskega tekmovanja, so se na tekmovanje lahko prijavili vsi polnole-tni državljani Slovenije, tako člani društev,

končana PRva StReljanja za dRuštva in oRganizacije11. aprila so se končala tekmovanja na prvi ravni strelskega tekmovanja z vo-jaško puško M-48, ki ga za organizacije, društva in državljane Slovenije že drugo leto zapored organizira SV. Tekmovanja, s katerimi SV ohranja in krepi domovinsko zavest med civilnim prebivalstvom ter promovira vojaški poklic, so potekala v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Kranju, Postojni in Novi Gorici. Strelsko tekmovanje se bo jeseni končalo s finalno tek-mo med najboljšimi ekipami na strelišču Apače. Z ekipo revije SV smo obiska-li strelišče Pečovnik pri Celju, kjer je SV ob podpori pripadnikov 20. PEHP iz-vedla drugo streljanje na prvi ravni tekmovanja za predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij, prostovoljna gasilska društva ter druge zaintere-sirane državljane s celjskega območja.

Besedilo: marko pišlarFotografije: Bruno toič

brane franc graDišnik, zDruženje sever:

na to streljanje sem prišel iz domoljubja. sem član strelskega kluba in veteranske or-ganizacije v šmarju pri jelšah, zato se ve-dno rad udeležim veteranskih proslav ter drugih veteranskih družabnih in športnih dogodkov. člani združenja sever iz ce-lja smo na to tekmovanje prijavili kar štiri ekipe. strelcev ni bilo težko dobiti, saj smo zelo zavedni in se radi udeležujemo raz-ličnih streljanj, tudi tistih, ki jih organizira sv. v ekipi imamo nekaj izkušenih strelcev, zato upamo na dobre rezultate.

srečko mohar, proStovoljno gaSilSko dru-štvo ponikva pri grobelnem:

vojaški rok sem služil pred devetindvajseti-mi leti še v nekdanji ja in že toliko časa ni-sem držal orožja, zato sem se z veseljem odzval povabilu na to streljanje. želim spo-znati, koliko znanja mi je še ostalo in kako mirno roko imam. pred več kot desetimi leti se je sicer na ponikvi predstavila sv, tako da smo si lahko ogledali del vojaške tehnike, nismo pa imeli možnosti streljati z orožjem. upam, da bom kljub temu dobro streljal. v naših vrstah je tudi nekaj lovcev, zato nismo imeli težav s pridobivanjem moštva, saj so-delujemo kar s tremi strelskimi ekipami.

organizacij in zvez, s katerimi ima SV skle-njene sporazume o sodelovanju, letos prvič pa tudi vsi zainteresirani državljani Slo-venije, ki so želeli tako preizkusiti svojo strelsko pripravljenost. »Posamezniki so se lahko organizacijam ali društvom na ob-močju svojega stalnega bivališča na podlagi objavljenega razpisa prijavili po spletu,« je pojasnil podpolkovnik Ravnik. Prijave po-sameznikov so sprejemale Gasilska zveza Slovenije, Zveza MORiS, Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slove-nijo in Zveza policijskih veteranskih dru-štev Sever. Organizacije oziroma društva s posameznega območja so nato oblikovala tričlanske ekipe, ki so jih prijavila organi-zatorju tekmovanja, torej SV.

najboljše ekipe jeseni v finaluStrelsko tekmovanje z vojaško puško M-48 so razdelili na tri ravni. Na prvi so tekmova-nje organizirali na osmih območjih po Slo-veniji v Ljubljani, Mariboru, Murski Sobo-ti, Novem mestu, Celju, Kranju, Postojni in Novi Gorici, pri čemer so streljali na streli-ščih Crngrob, Apače, Mačkovci, Bloke, Pe-čovnik, Bač in Mlake. Na drugo raven strel-skega tekmovavanja, ki se je začela 18. aprila, se je uvrstilo prvih pet ekip s posamezne-ga območja, pri čemer bodo tekmovanja do maja potekala ločeno na vzhodu in zahodu. »V finale bo vključenih pet najboljših ekip z vzhoda in pet z zahoda, potekal pa bo jeseni na državni ravni na strelišču Apače,« je dodal podpolkovnik Ravnik. Razglasitev najboljših ekip na streljanju bo na slovesnosti v spomin

za oceno. Za poskusne strele so imeli na voljo pet minut, za strele v ocenjevalno tarčo pa deset minut. Prve tri najbolje uvrščene ekipe z vsakega območja so po tekmovanju na stre-lišču dobile pokale, najboljši trije posamezni-ki pa kolajne. SV kot organizator strelskega tekmovanja s svojimi enotami, ki delujejo na posameznem območju tekmovanja, skrbi za

na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, objavljeni pa bodo tudi rezultati streljanja s prvih dveh ravni streljanja. Streljali z jugoSlovanSko repetirko m-48Pripadniki SV so pred streljanjem vse ude-ležence preverili, ali so usposobljeni za upo-rabo orožja, in jih poučili o izvedbi strelja-nja ter varnostnih ukrepih na strelišču. Prav tako so vsi tekmovalci morali podpisati izja-vo, da se tekmovanja udeležujejo na svojo od-govornost, sicer niso mogli tekmovati. Stre-ljanje je potekalo z vojaško puško repetirko M-48 z naboji kalibra 7,9 x 57 milimetrov leže z naslonom na 100 metrov oddaljene tarče, ki so bile velike 50 centimetrov x 50 centime-trov. Strelci so imeli na voljo 15 nabojev, od tega je bilo pet preizkusnih in deset nabojev

varnost tekmovalcev na strelski črti in za lo-gistično podporo ter zagotavlja osebje za iz-vedbo streljanja. »Kot tekmovalna žirija in sodniki nam pomagajo tudi zunanji izvajal-ci,« je dodal podpolkovnik Ravnik. Ti skrbijo predvsem za seštevanje zadetkov po pravilih Strelske zveze Slovenije, za vodenje evidence rezultatov in reševanje morebitnih pritožb.

polnjenje repetirKe m-48

za izveDbo streljanja in varnost na strelsKi črti so posKrbeli pripaDniKi sv.

teKmovalci so streljali na 100 metrov oDDaljene tarče.

20 Sv Sv 21

uSPoSoBili oddelek za PRečiščevanje vodePripadniki oddelka za prečiščevanje vode 670. LOGP iz Slovenske Bistrice so od 15. do 26. marca v Slovenji vasi pri Hajdini imeli terensko usposabljanje. 13 pripadnikov oddelka za prečiščevanje vode je v sodelovanju z enoto mo-bilnega veterinarskega laboratorija VETE potrdilo usposobljenost za upravlja-nje naprav za prečiščevanje vode. 26. marca smo jih z ekipo revije SV obiska-li na terenu, kjer so prikazali postopke prečiščevanja vode in analize vzorcev v mobilnem laboratoriju. Poveljnica voda za oskrbo z vodo, v sestavi katerega deluje oddelek, nadporočnica Tonja Ana Delopst je poudarila, da je z usposa-bljanjem in njegovimi rezultati zelo zadovoljna, saj so pripadniki oddelka pri-kazali precej pripravljenosti in od izkušenih inštruktorjev pridobili veliko zna-nja, ki ga bodo mogoče že kmalu potrebovali za opravljanje nalog za potrebe SV ali civilnega prebivalstva.

Besedilo: marko pišlarFotografije: Bruno toič

v enoti nadomeStili 80 odStot-kov pripadnikovOddelek za prečiščevanje vode skrbi za preči-ščevanje in oskrbo s pitno vodo za potrebe SV, prav tako za naloge zaščite in reševanja ob na-ravnih nesrečah. Kot je poudaril namestnik poveljnika 670. LOGP podpolkovnik Domi-nik Leskovec, je enota leta 2011 za potrebe ci-vilnega prebivalstva že tri mesece prečiščevala pitno vodo za lokalni vodovodni sistem v obči-ni Loška dolina, potem ko je prišlo do okužbe vodovodnega sistema z bakterijo E.coli. Zara-di pretoka kadra v SV in odhodov iz nje po do-polnjeni starosti 45 let so morali letos v enoti zamenjati več kot 80 odstotkov ljudi. Po po-polnitvi so začeli novi cikel usposabljanja, ki je obsegal tako spoznavanje osnovnih postopkov

vzorčenja vode v veterinarski enoti SV kot tudi usposabljanje za uporabo naprav za prečišče-vanje vode, pri čemer se je enota usposablja-la pod mentorstvom inštruktorjev iz Nemčije. Podpolkovnik Leskovec je omenil, da bo odde-lek za prečiščevanje vode junija sodeloval na večji mednarodni vojaški vaji na Madžarskem, kjer bo lahko izmenjal izkušnje z nemškimi in francoskimi enotami, ki prav tako skrbijo za prečiščevanje vode. Med tritedensko udeležbo na vadbeni aktivnosti se bodo pripadniki od-delka dodatno usposabljali za delo in ugota-vljali stopnjo povezljivosti z zmogljivostmi, ki jih imajo druge države članice Nata. Podpol-kovnik Leskovec je dodal, da je SV zavezništvu ponudila zmogljivost oddelka za prečiščeva-nje vode.

praktično preverjanje poD mentorStvom nemškega inštruktorjaOddelek za prečiščevanje vode se je 15. marca premaknil na območje usposabljanja. Na levem delu kanala reke Drave v Slovenji vasi pri Hajdini so postavil vojaški tabor, v katerem so pripadniki oddelka pod mentorstvom nem-škega inštruktorja vadili postopke prečišče-vanja vode in njeno predelavo v neoporečno pitno vodo z napravami WTC 5000 ter WTC 1600. V zadnjih dveh dneh so izvedli še prak-tično preverjanje operaterjev na prečiščevalnih napravah, pri čemer je inštruktor iz Nemči-je simuliral napake na sistemih, ekipe opera-terjev pa so morale pravilno opraviti vse po-stopke, da so napako kar najhitreje odpravile. Pripadniki oddelka so zadnji dan terena pri-pravili prikaz delovanja enote, udeležili pa so

se ga tudi predstavniki Dravskih elektrarn, ki so lastniki zemljišča, poveljnik CZ Ptuj, pred-stavniki občine Hajdina ter prostovoljnega ga-silskega društva.

vojaški veterinarji opravlja-jo mikrobiološke in kemične preiSkaveEnota je naloge opravljala v sodelovanju s pri-padniki mobilnega veterinarskega laboratorija VETE, ki je skrbel za analizo vira vode. Z mi-krobiološko in kemično analizo vzorcev vode so vojaški veterinarji potrdili, ali je vodni vir primeren za prečiščevanje. Veterinarji pride-jo na območje prečiščevanja vode kot predho-dnik oddelka za prečiščevanje vode. Vzamejo vzorce vira vode in ga analizirajo, da ugotovijo, kateri vir je najbolj primeren za prečiščevanje. Nato vodo direktno priklopijo na vodovodno

omrežje ali pa jo do uporabnikov distribuira-jo s cisternami. V mobilnem laboratoriju lahko opravijo osnovne mikrobiološke in kemične preiskave vode. »Za napredne kemične anali-ze bi potrebovali namenski laboratorij,« je po-jasnil vodja laboratorijske dejavnosti v VETE višji vojaški uslužbenec IX. razreda Aljoša Žer-jav. Hitri testi, ki jih izvajajo v veterinarskem laboratoriju, pokažejo le prisotnost ali od-sotnost bakterij ob osvetlitvi z UV-svetlobo, osnovni mikrobiološki testi pa po standardu ISO prikazujejo število kolonij bakterij, ki zra-stejo na gojišču po 100 mililitrih prefiltrirane vode. »Hitre teste opravimo že v enem dnevu, na rezultate osnovnih mikrobioloških testov pa moramo počakati do dva dni,« je dopolnil višji vojaški uslužbenec IX. razreda Žerjav.

S pitno vodo lahko oSkrbijo 1800 ljudi na danPripadniki oddelka so po prihodu na prikazno mesto najprej postavili naprave za prečiščeva-nje vode WTC 1600, nato so pripravili napravo za delovanje, jo dekonzervirali in začeli preči-ščevati vodo s potopno črpalko, ki so jo poto-pili v kanal reke Drave. »Ko naprava ne delu-je, je konzervirana s kemikalijami, tako da jo je treba pred prvo uporabo dekonzervirati, kar se naredi s kemikalijami,« je razložila po-veljnica voda za oskrbo z vodo nadporočnica Tonja Ana Delopst. Po opravljenem postop-ku dekonzervacije se preostanek kemikalij od-strani v cisterno za odpadne vode. »Operaterji na napravah morajo pri vseh postopkih delo-vati enotno, usklajeno in strokovno, da lahko uspešno opravijo nalogo,« je poudarila nadpo-ročnica Tonja Ana Delopst. Operaterji so nato začeli prečiščevati in prečrpavati vodo v po-sebni cisterni WSDC 10 ter WSDC 16, ki imata skupno zmogljivost shranjevanja 26.000 litrov vode. V premičnih cisternah za shranjevanje pitne vode, ki so opremljene s svojo črpalko in UV-svetilko za dezinfekcijo pitne vode, se za-gotovi nenehno kroženje vode. Nadporočni-ca Tonja Delopst je poudarila, da tako pripra-vljena in skladiščena voda lahko čaka tudi dlje časa na uporabo. Oddelek ima v svoji sestavi tri

naprave za prečiščevanje vode WTC 1600 in eno napravo WTC 5000. Z vsemi napravami lahko s pitno vodo oskrbijo 1800 ljudi na dan, v kar je vključena voda za pitje, pranje, kuha-nje, sanitarije in osebno higieno.

enota v dveh urah pripravlje-na za delovanjeNaprava WTC 1600 lahko na uro prečisti 1600 litrov vode, pri čemer lahko v povprečju deluje 22 ur na dan, dve uri pa sta namenjeni za vzdr-ževanje. Večja naprava lahko na uro prečisti 5000 litrov na uro, pri čemer mora dve uri mi-rovati. Oddelek potrebuje za vzpostavitev de-lovanja naprave WTC 1600 dve uri, za večjo napravo pa štiri ure. Enota v dveh urah po pri-hodu na kraj pripravi naprave, da iz njih že teče prečiščena voda, ki je primerna za prhanje, prekuhavanje, pranje itn. Da je voda primerna tudi za pitje brez prekuhavanja, morajo analizo vzorcev potrditi veterinarji VETE z mikrobio-loškimi in kemičnimi analizami vzorcev vode. Veterinarji prav tako redno nadzirajo kakovost prečiščene vode. »Vsak dan vzamemo vzorec vode in ga analiziramo, če bi se kakovost vode poslabšala,« je še dopolnil vodja laboratorijske dejavnosti v VETE.

naprave delujejo po zakonito-Stih naSprotne oSmozeNaprava, ki omogoča prečiščevanje vode v pitno vodo, deluje po zakonitostih nasprotne osmoze. Ima tri predfiltre, od katerih je prvi na potopni črpalki, druga dva pa na napravi. Umazana voda gre od potopne črpalke skozi predfiltre, ki zadržijo vse večje delce, nato pa vodo, prečiščeno teh delcev, naprava prek čr-palk potisne do treh membranskih filtrov. »Vsak filter ima po šest tulcev, na vsakem pa je navitega 7,4 kvadratnega metra membrane, ki ima majhne pore, velike desetino nanometra,« je pojasnila nadporočnica Tonja Delopst in do-dala, da se tako prečiščena voda lahko dlje časa skladišči v premičnih cisternah, v katerih čaka na nadaljnjo distribucijo do uporabnikov skozi vodovodno omrežje ali na dostavo z avtocister-nami.

vojašKi tabor oDDelKa za prečiščevanje voDe v slovenji vasi Hitri test voDe z uv-svetlobo v mobilnem laboratoriju vete

22 Sv Sv 23

v PeSt le najBoljšiSpecializirana enota vojaške policije (SEVP) je ena izmed pomembnejših enot SV, ki lahko v okviru svojih pristojnosti opravi najzahtevnejše in varnostno naj-kompleksnejše naloge. Poleg boja proti terorizmu se lahko v času, ko se ve-dno več pripadnikov udeležuje mirovnih operacij in misij, pojavijo tudi druge hujše oblike deviantnih pojavov v kombinaciji s posttravmatskim sindromom oziroma deviacije zaradi drugih dejavnikov. Glede na to, da se pri tovrstnih dogodkih srečujemo z vrhunsko usposobljenimi pripadniki SV, je reševanje teh razmer varnostno zelo tvegano. Za reševanje varnostno najzahtevnejših razmer je treba uporabiti ustrezno izurjene in opremljene pripadnike SV ter tiste, ki to smejo narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pripadniki bojnih skupin voda PEST združujejo vse zahteve, so ustrezno izurjeni in opremljeni ter vsi pooblaščene uradne osebe. Edini način, kako priti do ustreznega ka-dra za pripadnike bojnih skupin voda PEST, je izbirni postopek, ki ga je spre-mljala tudi ekipa revije SV.

Besedilo: nataša oblakFotografije: Bruno toič in vod PeSt

E nota je posebej izurjena in opremlje-na za najtežje ter najbolj nevarne na-loge, ki jih opravlja vojaška polici-

ja, kot so naloge boja proti terorizmu, pri dogodkih s talci, pri varovanju ljudi, ka-terih ogroženost je povečana, pri prijetju pripadnikov SV, osumljenih hujših kazni-vih dejanj, in druge naloge, pri katerih bi bila ocena ogroženosti za pripadnike vo-jaške policije, ki opravljajo tovrstne na-loge, lahko visoka. Prav zato želijo z iz-birnim postopkom zagotoviti, da bodo za usposabljanje za pripadnika PEST izbra-ni posamezniki, ki imajo take psihofizič-ne sposobnosti in lastnosti, da bodo na

razlogov so izbirni postopek uspešno kon-čali le štirje pripadniki, kar potrjuje dej-stvo, da tovrstni postopek uspešno konča-jo le pripadniki, ki si zelo želijo, so izredno motivirani in psihično pripravljeni preseči svoje omejitve ter ustrezno fizično pripra-vljeni. »Izbirni postopek smo izvedli šestič in v vsakem poizkušamo kandidate izpo-stavljati enakim razmeram ter vztrajati pri istih merilih ne glede na kadrovske potrebe, kar edino zagotavlja kredibilnost izbirnega postopka in le tako se lahko vzdržuje kon-tinuiteta pridobivanja ustreznega kadra,« je ob koncu izbirnega postopka povedal po-veljnik voda PEST.

usposabljanju lahko sodelovali v vseh vr-stah usposabljanj in urjenj, ki zahteva-jo nadpovprečno psihofizično pripravlje-nost, da bodo lahko osvojili predpisano vojaškostrokovno ter specialistično znanje, se izurili v spretnostih, tehnikah in takti-kah, ki jih potrebujejo, ter pridobili navade ter vrednote, nujne za izvedbo poslanstva voda PEST. Med tem postopkom z različ-nimi preverjanji pod visoko fizično obre-menitvijo in ob ekstremnih psihičnih na-porih, kot sta izpostavljenost stresnim razmeram s pomanjkanjem počitka ozi-roma spanja ter omejeno prehranjevanje z le suhimi dnevnimi obroki, preverijo in

ocenijo fizične sposobnosti, fizično ter psi-hično vzdržljivost in sposobnost opravlja-nja nalog v ekstremnih razmerah. Poleg tega ocenijo raven splošnega in specifične-ga intelektualnega delovanja ter osnovne osebnostne lastnosti s poudarkom na delo-vanju v skupini, poleg tega poskušajo od-kriti morebitne ovire, kot je strah pred viši-no, zaprtimi prostori in vodo ter podobno. V drugi polovici marca in prvem delu aprila so v SEVP opravili izbirni postopek oziroma selekcijo za pripadnike bojnih skupin voda PEST. Na izbirni postopek je bilo tokrat pri-javljenih dvanajst pripadnikov SV iz raz-ličnih enot in poveljstev. Zaradi različnih

24 Sv Sv 25

oPeRacije PomoRSkega preStrezanja Med 16. in 20. marcem se je pet pripadnikov enote PEST in dva pripadnika ESD v Natovem centru za usposabljanje v podporo operacij pomorskega pre-strezanja (Nato Maritime Interdiction Operational Training Centre – NMIOTC) na Kreti udeležilo tečaja operacij pomorskega prestrezanja. Center izvaja več vrst tečajev, različnih po vsebini in načinu izvedbe. Pripadniki SV so se udele-žili tečaja, namenjenega skupinam za prestrezanje, vkrcavanje in preiskavo pomorskih plovil. Izvedba je bila prilagojena pripadnikom SV, saj so upošte-vali njihovo stopnjo izurjenosti v določenih veščinah, in sicer znanje iz bližin-skega boja na naseljenem območju, ravnanje z orožjem ter preiskave oseb in objektov, ter usklajenost, vendar pa so, kot je povedal poveljnik PEST, delova-li zelo kohezivno in enotno, čeprav ne prihajajo iz iste enote.

Besedilo: nataša oblakFotografije: arhiv enote PeSt

Kot je povedal poveljnik PEST, je bila prilagojena tudi intenzivnost izved-be, kot so dnevni in nočni čas ter

drugi dejavniki, na primer hrup motorjev, zvočna oznanila po zvočnikih v tujih jezi-kih, eksplozije, svetlobni učinki, dim ter ča-sovna omejenost. »Poleg tega smo pri izved-bi nalog vedno uporabljali vadbeno strelivo simmunition, nasproti pa smo vedno imeli nasprotnika z enakimi sredstvi ter možno-stjo postavitve improviziranih eksploziv-nih sredstev oziroma IED.« Za pomorsko okolje sta značilni komple-ksnost in raznolikost zaradi različnih ra-zlogov. Ena pomembnejših, kot je dejal po-veljnik PEST, je neomejenost pomorskega prometa, vendar obenem tudi ranljivost glede zagotavljanja varnosti pomorskih plovil ter prostih poti za trgovski promet. Teroristično delovanje, trgovanje z ljudmi,

zmogljivoSti centra za uSpo-Sabljanje Skupin za vkrcava-nje in preiSkavo plovil

– kontejnerski del, ki omogoča postopke ob preiskavi plovila s kontejnerskim tovorom;– stolp za izvedbo vseh vrst vertikalnih mane-vrov s pomočjo tanke in debele vrvi;– hitri čoln za posredovanje (rHib-i);– 130-metrska ladja za usposabljanje z več palubami in postavitvijo prostorov na plovilu kot pri trgovskih ladjah se uporablja za uspo-sabljanje ravnanja z osebnim orožjem, za taktično preiskavo plovil podnevi in ponoči ter preiskavo moštva in potnikov (nevarni in nenevarni postopki). na plovilo se vkrcava s pomočjo hitrih čolnov z morja in vertikalnim manevrom s pomočjo helikopterja, vkrcava-njem potapljačev ter vkrcavanjem pod vplivi različnih nevarnosti, kot so nekooperativno, sovražno moštvo, improvizirana eksplozivna sredstva ter drugi moteči dejavniki;– originalna piratska plovila, ki jih pirati naj-večkrat uporabljajo za ugrabitve plovil;– helikopter za zračna vkrcavanja s pomo-čjo debele vrvi.

piratstvo in širjenje orožja za množično uničevanje je le nekaj primerov nezakoni-tega delovanja v tem okolju. To nezakonito delovanje ima lahko velik vpliv na varno-stne sisteme v državah članicah Nata.V ta namen je Nato začel aktivno iskati re-šitve, ena izmed njih pa je ustanovitev Cen-tra za usposabljanje v podporo operacij po-morskega prestrezanja.Naloga centra je med drugim tudi usposa-bljanje poveljstev in skupin za vkrcavanje ter preiskavo plovil. Poveljstva se usposa-bljajo v načrtovanju in organizaciji operacij predvsem s pomočjo računalniških simula-cij. Skupine za vkrcavanje se po teoretičnem delu usposabljajo predvsem praktično. Te-čaji so lahko odprti, saj se nanje lahko pri-javijo posamezniki, ali namenski za gene-rične enote, prilagojeni pa so zmožnostim in predznanju skupin.

Usposabljanja so razdeljena na module, ki se jih lahko pri namenskih usposabljanjih določi tako, da se izberejo vsebine, za ka-tere vadbenec misli, da jih potrebuje. »Na našem tečaju je pet modulov, in sicer pre- iskava kontejnerskega tovora, taktična pre-iskava plovil podnevi in ponoči, vkrcavanje na plovila s pomočjo hitrih čolnov, vkrca-vanje in preiskava piratskih plovil ter za-ključna vaja načrtovanja in izvedbe vkr-cavanja ter preiskave trgovske ladje, ki jo ugrabijo pirati. Na voljo je še kar nekaj mo-dulov, ki bi bili zanimivi za naše delovanje, vendar se zaradi časovne omejitve ali viso-ke cene nekaterih zanje nismo odločili,« je razložil poveljnik PEST.Enota PEST oziroma specializirana enota vo-jaške policije skladno s svojim poslanstvom deluje tudi kot intervencijska enota za ukre-panje v kriznih razmerah na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne raz-mere lahko obsegajo razmere s talci, poskus samomora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom SV, osumlje-nih hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka ali prijetje vojaških oseb, če je mogo-če večje varnostno tveganje za pripadnike, ki bi takšno nalogo opravili. »Tovrstni izredni

dogodki niso omejeni le na trdna tla, temveč se lahko zgodijo tudi na pomorskih plovilih. To je eden izmed pomembnejših razlogov, zakaj smo se odločili za tovrstno usposablja-nje.« Na tečaju so tako pridobili znanje iz na-črtovanja, izvedbe, vkrcavanja in preiskave

plovil z nekooperativno sovražno posadko v najvišji stopnji varnostnega tveganja ter izve-dli zaključno vajo z vsemi segmenti, tako da je enota pridobila Natov certifikat oziroma potrdilo za opravljanje nalog iz tega segmen-ta (Boarding Team MIOs).

26 Sv Sv 27

v Planici zmagoSlavje SlovenSkih oRlovVeč kot 60.000 ljudi se je zbralo v treh dneh nastopov slovenskih orlov v Pla-nici. Letalnica, za katero sta načrt narisala brata Janez in Lado Gorišek in ki je svoj krst doživela leta 1969, od takrat pa je kar nekaj časa imela rekord za najdaljši skok. Tudi letos je marsikdo po tiho upal, da se najdaljši polet vrne v Planico, vendar se to ni zgodilo, so pa slovenski orli poskrbeli, da se je sloven-ska himna slišala vse tri dni in navijači tako v dolini pod Poncami kot doma so uživali kot že dolgo ne. Da je bilo to mogoče, so morali pred tekmo poskrbeti številni planiški delavci, ki so jim pomagali tudi slovenski vojaki.

Besedilo: nataša oblakFotografije: Borut Podgoršek

Č e se vrnemo dobrih 80 let nazaj, so prvi skoki v Sloveniji potekali v dvaj-setih letih prejšnjega stoletja na Ši-

šenskem hribu. V tridesetih letih so ljubljan-ski smučarji odkrili Planico in med njimi je bil tudi ljubljanski trgovec s športno opre-mo Joso Gorec. Usoda je hotela, da se je z dušo in srcem zapisal Planici pri infrastruk-turi ter priznanju poletov kot avtonomne športne panoge, prizadevanje za priznanje Planice kot kraja, kjer so športne skakal-ne naprave, pa se je začelo v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Kot tajnik jugoslovanske zimskošportne zveze je bil glavni organiza-tor in vodja vseh naložb v Planici do začet-ka druge svetovne vojne. Minilo je kar nekaj let, ko je Ivan Rožman na kraju, kjer je Blou-dek začel graditi 70-metrsko nikoli končano

skakalnico, postavil 90-metrsko napravo, ki je med tekmovalci zbujala strahospoštova-nje. Dolina pod Poncami je bila vedno nekaj posebnega, tam pa se je zgodil tudi prvi polet čez 100 metrov, ki ga je leta 1936 dosegel av-strijski skakalec Sepp Bradl, saj je pristal pri 101,5 metra. Leta 1962 sta brata Gorišek malo naprej od obeh skakalnic, velikih 90 in 120 metrov, začela projekt letalnice, ki je bila projektirana tako, da bi jo lahko brez težav tudi povečevali. Leta 1969 so na prvi priredi-tvi tekmovalci kar petkrat izboljšali svetovni rekord, leta 1971 pa je mednarodna smučar-ska zveza na kongresu v Opatiji končno po-delila prvo svetovno prvenstvo v poletih, ki je bilo leta 1972. Lahko bi rekli, da so bili vsi rekordi od leta 1987 v Planici, leto 1988 pa je bilo za marsikoga nepozabno, saj je Primož

Ulaga dosegel dvojno zmago v Planici, drugo mesto na 120-metrski skakalnici pa je iste-ga leta dosegel tudi Rajko Lotrič, danes za-poslen v Slovenski vojski. Slovenska javnost se ga spominja po nepozabni sliki iz lanskih poplav v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Naj omenimo tudi Bloudkovo velikanko, kate-re lesena konstrukcija se je podrla leta 1950, bila obnovljena, vendar pa jo je leta 2001 spet doletela enaka usoda kot petdeset let prej. Ko so jo po desetih letih obnovili, je na njej v se-zoni 2013/2014 Peter Prevc postavil novi re-kord Bloudkove velikanke s 142 metri.Toliko let pozneje Planica še vedno priva-bi več deset tisoč navijačev, ki spodbujajo

tekmovalce in v tišini čakajo na točke so-dnikov, kar se spremeni v zelo glasno vese-lje ob uspehu naših orlov. »Kdor ne leta, ni Sloven'c,« se je v dolini pod Poncami sliša-lo velikokrat te dni, in to povsem upraviče-no, saj so Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Matjaž Pungertar, Nejc Dežman, Tomaž Naglič, Anže Semenič in Anže Lanišek dosegli vrhunske rezultate.

SlovenSka vojSka pomaga vSako leto Takratni minister za obrambo Janko Veber in direktor Smučarske zveze Slovenije dr. Jurij Žurej sta 11. marca podpisala pogodbo o

sodelovanju pri izvedbi finala svetovnega po-kala v smučarskih skokih Planica 2015. Sode-lovanje je potekalo predvsem z zdravstveno, materialno, transportno in kadrovsko pod-poro ter pri pripravi in vzdrževanju zvez ter telekomunikacij. Kot je poudaril nekdanji minister, je bil sporazum podpisan zato, da tako velik dogodek, kot so smučarski skoki v Planici, poteka uspešno in predvsem varno. Slovenska vojska je zagotovila skoraj 50 pripadnikov, ki so sodelovali pri urejanju po-stopkov, naprav in tekmovalnega prizorišča. Vse dni tekmovanja so bili na prizorišču tudi dve zdravstveni ekipi z vozilom in medicin-skim tehnikom ter dva kompleta šotorov za

prvo zdravstveno oskrbo, prav tako je bil de-žuren helikopter za nujno medicinsko pomoč. Ob podpisu sporazuma je direktor Smučarske zveze Slovenije dr. Jurij Žurej dejal, da Mini-strstvo za obrambo in Smučarska zveza Slo-venije sodelujeta v Planici in poleg tega še na številnih tekmovanjih vse leto. Poudaril je vzajemnost sodelovanja, saj so številni slo-venski vrhunski športniki zaposleni v Sloven-ski vojski, učitelji Smučarske zveze Slovenije pa z učenjem veščin pomagajo pri usposablja-nju pripadnikov Slovenske vojske. Direktor Smučarske zveze Slovenije je dodal, da ceni-jo pomoč Ministrstva za obrambo, saj se za-vedajo, da bi bilo brez nje težko.

28 Sv Sv 29

obrazi

Plavalna očala, kolo in tekaški copati»Zdravo, ravno sem pretekla dvanajst kilometrov, zdaj pa grem že proti bazenu,« mi v telefon z energičnim glasom odgovori najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic, ki poleg omenjenih dveh športov poganja tudi pedale in je športu povsem predana. Ko vstopim v preddverje 25-me-trskega bazena na Fakulteti za šport, je Mateja že pripra-vljena na trening. Skoči v vodo in plava. Hrbtno, delfin, žabica, z masko, brez nje, vmes uporablja tudi pripomoč-ke in je osredotočena le na trening. Plavanje je ena iz-med težjih disciplin v sklopu treh športov, ki jih trenira. Na teden preplava približno trideset kilometrov, zato je med plavajočimi rekreativci videti kot hidrogliser med po-časnejšimi barkami, zdaj na eni, čez nekaj trenutkov pa že na drugi strani bazena. »Zdaj bom nekaj časa plavala kravl,« me opozori in k ustom nagne plastenko vode. Tri-atlon je izrazito individualen šport, tu pa se skriva tudi od-govor na vprašanje, kakšna je po značaju.

Besedilo in fotografije: Blaž uršič

mateja je športno pot začela pri komaj sedmih letih, ko se je navdu-šila nad pokritim bazenom v ljubljanskem tivoliju. že takrat je star-še prosila, da jo vpišejo na plavanje, in tako se je zgodilo. »naj-prej sem le plavala, pozneje pa me je takratni trener peljal tudi na tekmovanje v triatlonu, ki je bilo namenjeno le otrokom, na njem pa sem poleg vsega še presenetljivo dobro tekla in zmagala.« podob-no se je zgodilo tudi leto za tem, še leto pozneje pa je mateja že dosegla drugo mesto na mladinskem tekmovanju v stockholmu in se zapisala trojici športov, ki so zdaj tudi njena zaposlitev. mateja je v četi slovenskih športnikov v slovenski vojski zaposlena že od leta 1999 in se ji je po krajšem premoru ponovno pridružila leta 2013. zaposlitev v okviru domovine ji pomeni socialno varnost in reden dohodek, brez katerega bi težko trenirala na profesionalni ravni. »Danes grem še na kolo,« mi pove, medtem ko pogleda iz vode, čez nekaj trenutkov pa je že na drugi strani bazena. mateja je bila prva slovenska predstavnica v triatlonu na olimpijskih igrah v londo-nu, kjer je dosegla sedemintrideseto mesto, na kar je zelo ponosna. njene domače police krasijo pokali in kolajne iz daljne mehike, ukrajine, južne Koreje, Kitajske, avstrije, Kolumbije, češke, turčije, nemčije, Kanade, belgije, z nove zelandije, iz madžarske in šved-ske. »včasih so potovanja od enega tekmovanja do drugega zelo dolga in naporna, zato imam s seboj ves čas opremo za tek, tako da vsak pristanek izkoristim tudi za trening, saj blizu letališča poiščem stadion in tečem.« na vprašanje, kako poteka njen dan, odgovori: »vstanem približno ob 5.30, se pripravim, zbudim sina luko, ob 7. uri ga že peljem v šolo in grem plavat. pozneje imam še trening teka in kolesarjenja. po kosilu malo počivam, medtem grem tudi v šolo po sina in tako nekaj dragocenih ur preživim z njim. ob 19. uri nama pripravim večerjo, najpozneje ob 22. uri pa že globoko spim. Dr-žim se pravila, da na eno uro treninga dve uri počivam.« na teden k omenjenim tridesetim kilometrom v bazenu mateja doda še 350 kilometrov, prevoženih s kolesom, in od 80 do 90 kilometrov teka, kar zahteva popolno zbranost ter spočitega športnika. medtem se moja sogovornica dvigne iz bazena, uredi in se odpelje na kosilo.

v pogovoru mi zaupa, da se ne odreka nobeni hrani. »Kar telo po-trebuje, potrebuje, vendar naredim velik ovinek mimo ocvrte in hi-tre hrane, prav tako ne jem nobenih športnih dodatkov,« še doda. Dan potem matejo spremljam pri treningu teka. oblečena v teka-ška oblačila kljubuje stadionu in sproščena dodaja kilometer h kilo-metru. bolj kot kolajne jo žene napredek pri vsaki izmed treh disci-plin. pri tem ji pomaga trener Francesco Fissore, s katerim sodeluje že več let. »pri Francescu cenim, da se mi resnično posveti osebno, tako da skupaj poiščeva šibke točke in se jim posvetiva v celoti.« so-delujeta že sedem sezon in napredek je opazen, kar se kaže tudi z vstopnico za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v daljnem riu de janeiru.

tekmovanje v Soju olimpijSkega ognja So Sanje vSakega športnika»Kljub petintridesetim letom so moj cilj še vedno olimpijske igre. to so pravzaprav sanje vsakega športnika. res nisem več najmlajša, toda še vedno napredujem,« doda. v mirovanju je utrip njenega srca strašljivih 28 udarcev na minuto, toda tudi na tekmi ne prese-že več kot 185. pozneje mi zaupa, da bodo to njene zadnje olimpij-ske igre, na katere pa bo šla pripravljena do svojih zgornjih meja in ji le uvrstitev nikakor ne pomeni bistva udeležbe v soju olimpijskega ognja. »želim si namreč dober rezultat, zato tudi naporno treniram.« po triatlonski karieri bi rada ostala v športu, zato je mateja opravila šolo za trenerje, toda zdaj še ni čas za to. Dvajsetim letom odreka-nja je ponosna športnica dodala diplomo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na univerzitetnem študiju biokemije, toda šport je najpomembnejši. na vprašanje, kako je s poškodbami, se ozre proti lesenemu stolu, na katerega seveda potrka. po napornem tre-ningu teka po rdečkastem tartanu se ozre še proti kolesu, ki jo čaka pri avtomobilu. čeprav na večini tekmovanj predstavlja slovenijo, je obenem tudi ponosna nosilka licence za Francijo, nemčijo in ita-lijo. iz zadnje namreč prihaja njen trener, s katerim včasih težavo v govoru premagata kar z dobrim poznavanjem latinščine. po name-

stitvi čelade in zavezovanju kolesarskih copat si mateja obleče še vetrovko, nadene sončna očala, se usede na kolo in odhiti. Hribi in doline, makadam, vmes se znajde tudi sredi gozdička, prečka regi-onalno cesto, drvi mimo avtomobilov in polj, kljubuje dežju, soncu, vetru in drugim vremenskim nevšečnostim, števec na kolesu pa se kar noče ustaviti. »predpisani trening moram opraviti ne glede na razmere, ki me lahko doletijo.« na poti ob bližnjem travniku se usta-vi, spije nekaj požirkov vode, obriše znojno čelo in oddrvi naprej. »triatlon je skupek treh športnih disciplin, povezanih v celoto, pri čemer pa športnik nima nobenega počitka.« pri plavanju je mate-ja dobila tudi modrico na očesu, saj je bilo na startu kar 75 tekmo -valk, ki so si vse želele izboriti svoj prostor. »takrat to pomeni skoraj pretep,« še doda trdna športnica in mi v istem trenutku razloži, da je to del športa ter močne konkurence, ki večinoma prihaja iz avstrali-je, anglije in z nove zelandije. Kljub majhnosti slovenije se v moč-ni konkurenci pojavi tudi osrednjeevropska država, iz katere prihaja moja sogovornica. »prosta nisem noben dan,« še doda in nadalju-je z vožnjo proti domu, kjer jo že čaka nadobudni sin luka, ki je po mami podedoval športne gene in jo občasno spremlja pri njenih tre-ningih. tudi luka že kaže športno nadarjenost, vendar ga ne sili v nič. na vprašanje, kaj moja sogovornica dela v prostem času, naj-prej skomigne z rameni in pove. »prostega časa je bolj malo, vendar vsega izkoristim za sina, včasih pa se tudi usedem in za nekaj časa postanem knjižni molj.« na omenjenih policah pri mateji doma stoji že dvaintrideset naslovov državne prvakinje v triatlonu in duatlonu, nekaj priznanj za triatlonko leta, trije naslovi s svetovnega pokala ter deset z evropskih in azijskih pokalov, kar kaže na trdnega člove-ka, ki dobro ve, kaj želi in kaj mora narediti, da sanje postanejo re-sničnost. pri njenih aktivnostih jo ves čas podpirajo starši in sin luka, ki ga edinega postavi pred šport. »tako, zdaj imam le še nekaj kilo-metrov do doma, to pa bom poskusila prekolesariti v najkrajšem mo-žnem času.« z omenjenimi besedami se poslovi in oddrvi na kolesu, ki ga je vozila že na olimpijskih igrah. Kmalu jo vidim le še v hrbet, pravzaprav vidim le še čelado, potem pa že izgine za ovinkom.

ena, Dve, tri, gremo Kraljica tuDi poD voDo

v cilj

s še zaDnjimi močmi

zaDnji metri

30 Sv Sv 31

program dopolnilnega uSpo-Sabljanja gaSilcev za reševa-nje z višin in iz globin v urba-nem okoljuUsposabljanje traja sedem dni in poteka v treh sklopih, in sicer tri dni, tri dni ter en dan. Število udeležencev na usposabljanju je zaradi zahtevnosti in tveganja za nastanek poškodb omejeno na deset. Pri izbiri ude-ležencev imajo prednost gasilci iz gasilskih enot širšega pomena in gasilci iz osrednjih enot v občinah. Udeleženci na usposabljanju izvajajo vaje z opremo, ki je last Gasilske šole in jo redno enkrat na leto pregleduje strokov-no usposobljena oseba za pregled osebne va-rovalne opreme za delo na višini. Udeleženci

zaščita in reševanje

Reševanje z višin in iz gloBin v uRBanem okoljuOb pregledu gasilske statistike intervencij lahko ugotovimo, da je kar nekaj in-tervencij, v katerih gasilci rešujejo z vrvno tehniko. Veliko več je gasilskih in-tervencij, v katerih bi gasilci ob ustreznem znanju iz vrvne tehnike to lahko na-redili z veliko manj truda ter udobneje in varneje za poškodovanca. Ena izmed takih intervencij je na primer prenos nosil po strmem terenu iz kanjona ob pro-metni nesreči. Delo na višini v stresnih razmerah reševanja predstavlja za ga-silca in reševanega zelo veliko tveganje. Zaradi teh potreb je Gasilska šola le-ta 2010 sprejela program dopolnilnega usposabljanja gasilcev za reševanje z višin, sprejela pa ga je takratna ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič kot program dopolnilnega usposabljanja za gasilce. Na usposabljanje se lahko prijavijo tako poklicni kot prostovoljni gasilci z opravljenim usposabljanjem za tehničnega reševalca in vodjo enote. Izvajalec usposabljanja je Gasilska šola, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu.

Besedilo: marko zibelnik, vodja usposabljanjaFotografije: arhiv gasilske šole

morajo imeti s seboj le svojo osnovno osebno varovalno opremo, in sicer obleko, rokavice, čelado, obutev idr. Gasilska šola je v usposabljanje vključi-la take vsebine oziroma scenarije vaj, ki so v urbanih okoljih lahko koristni. V vaje so vključeni tudi scenariji, s katerimi so se ga-silske enote do zdaj že srečale. Med praktič-nimi vajami so tako zahtevnejše reševanje iz jaškov, z gradbenih žerjavov, iz gozda, ka-mnoloma, kanjonov poleg ceste, gradbiščnih razmer ipd. Taktika posredovanja ob tovr-stnih intervencijah je v tem programu delo-ma združena iz dosedanje slovenske taktike reševanja v gorah in jamah ter iz franco-skega sistema GRIMP, ki so ga inštruktorji

Gasilske šole v preteklosti tudi opravili, de-loma v Sloveniji, deloma pa v Franciji.Udeleženci, ki se prijavijo na omenjeno uspo-sabljanje, morajo najprej opraviti preizkus znanja pred začetkom usposabljanja. Čeprav je preizkus preprost, pri udeležencih doseže-jo, da pred prihodom na tečaj ponovijo vse-bine, ki so jih spoznali na usposabljanju za poklicnega gasilca oziroma na tečaju za teh-ničnega reševalca. Udeleženci morajo najprej med vso opremo za vrvno tehniko izbrati ustrezno opremo, izdelati ustrezno sidrišče, se med napeljavo vrvne linije ustrezno varo-vati, se spustiti po vrvi s pomočjo vrvne za-vore, vmes opraviti določeno delo na višini in na koncu vrvno linijo tudi varno podreti. Večina vaj poteka z dvojnim vrvnim varova-njem, nekatere vaje pa se zaradi posebnosti

dela izvedejo tudi na eni vrvi. Čeprav udele-ženci opravljajo delo na dveh ločenih vrvnih sistemih, jih nenehno opozarjajo na to, da še kako drži angleški pregovor Safety of safety is no safety! oziroma po slovensko Komplicira-nje pri zagotavljanju varnosti se ne priporo-ča. Pri čezmernem zagotavljanju in poudarja-nju varnosti se hitro spregledajo malenkosti, ki lahko zelo vplivajo na reševalno ekipo. Ne-nehno jih opozarjajo tudi na to, da medseboj-no zaupanje v ekipi ne izključuje medsebojne-ga nadzora. To pomeni, da vodja, čeprav svoji ekipi zaupa, v določenih kritičnih fazah dela reševanje prekine, preveri ustreznost name-stitve opreme in šele nato nadaljuje delo. Med usposabljanjem se namenja velik poudarek tudi skrbi za opremo, saj se vizualno pregleda vsa osebna in skupinska varovalna oprema.

Udeležence z ustreznim sistemom nagrajeva-nja stimuliramo, da so pri ravnanju pozorni na svojo in skupinsko varovalno opremo.

potek uSpoSabljanja 1. danTeoretični del prvega dne je namenjen pred-stavitvi namena in ciljev usposabljanja, var-nosti in zdravju na tovrstnih intervencijah, opremi za reševanje z višin in iz globin ter pregledu opreme. V praktičnem delu prve-ga dne kandidati zadolžijo osebni komplet, ki vključuje kombinirani pas za delo na višini, ročno in prsno prižemo, vrvno zavoro, vpon-ke, kratko in dolgo popkovino ter pomožno in »prusik« vrvico. Kratko in dolgo popko-vino, povezavo med centralnim obročem in ročno prižemo ter nožno stopno zanko si udeleženci izdelajo sami s konci vrvi. Po za-dolžitvi opreme se udeleženci lotijo vertikal-nega dviganja in spuščanja po vrvi z vmesni-mi sidrišči. Medtem se naučijo tudi prehoda čez vozel. Pred koncem prvega dne si ogle-dajo še najbolj pogoste načine navezave ko-ritastih in tako imenovanih jamarskih nosil. 2. danZjutraj udeleženci v učilnici spoznajo delovanje sil v vrvnih sistemih, vpliv sile na človeško telo, pripravo sidrišča ter postopke reševanja ljudi z višin in iz globin. Po prihodu na poligon udele-ženci pripravijo vrvno linijo z vmesnimi sidri-šči ter izvedejo vleko nosil s spremljevalcema po strmi klančini. Ob koncu poteka tudi vaja varovanja gasilca med napredovanjem po ne-varnem območju, obdela se nekaj improvizira-nih sidrišč v objektu ter razloži uporabnost po-sameznih vozlov v vrvni tehniki. Posamezne osnovne vaje se med usposabljanjem večinoma izvajajo v skupinah po pet kandidatov, nekatere osnovne vaje pa se dopolnjujejo iz dneva v dan. 3. danDopoldne se izvedeta vaji. Prva obsega pre-hod sistema iz dviga v spust in iz spusta v dvig pod obremenitvijo ter izdelavo različnih

oblik škripčevja, druga vaja pa reševanje ob-viselega na vrvi z izdelavo vrvne ograje na iz-postavljenem kraju. Popoldne prav tako po-tekata vaji. Prva vaja vključuje prehod vozla čez sistem za spust in dvig, druga pa reše-vanje onemoglega na vrvi s tako imenovano metodo croll to croll. Predpostavka te vaje je, da človek med plezanjem po vrvi omedli, re-ševalec pa lahko pride do njega le od spodaj navzgor po vrvi, ki jo je za plezanje upora-bljal tudi ta človek. Tako reševanje izhaja iz jamarstva, saj druga oblika dostopa do po-škodovanca ni mogoča. Reševalec mora tako splezati do njega, ga rahlo privzdigniti, iz-peti iz vrvi, ga prenesti na vrvno zavoro ter spustiti sebe in nezavestnega na tla. Prva do-poldanska in obe popoldanski vaji so tudi iz-pitne vaje, ki jih kandidati opravljajo sedmi dan. Pri snemanju onemoglega na vrvi pri kandidatih poleg ocenjevanja pravilnosti iz-vedbe postopka ocenjujejo tudi čas, saj imajo za snemanje onemoglega pet minut časa. 4. danPo nekaj dnevih premora se najprej ponovi tako imenovani postopek croll to croll. Do-poldne potekata še dve vaji, in sicer reševa-nje človeka na višini s protitežo ter zahtevno reševanje iz ozkih jaškov. Na tej vaji je sce-narij vaje tak, da mora ekipa reševalca zaradi zelo ozke odprtine spustiti v jašek, obrnjene-ga z glavo navzdol. Reševalec v jašku poško-dovanca naveže za noge, reševalna ekipa pa ju nato čim hitreje dvigne na površje. Na tej vaji še kako drži pregovor Dobra priprava je že pol dela. Spust, navezava in dvig se morajo zaradi položaja reševalca ter poškodovanca izvesti hitro in tekoče. Med tem manevrom je treba spremeniti sistem za spust v sistem za dvig pod obremenitvijo. Popoldne ponov-no sledita vaji, in sicer natančen prenos bre-mena iz točke v točko ter druga vaja, med ka-tero udeleženci postavijo vrvno žičnico ter se seznanijo z njenimi zakonitostmi.Ta dan poteka tudi nočna vaja v bližnjem ka-mnolomu, kjer je treba poškodovanca iz zgor-njega dela kamnoloma prenesti v spodnji del

sKupinsKa sliKa pri graDbenem žerjavu

snemanje obviselega žerjavista

reševanje z jamarsKimi nosili

32 Sv Sv 33

s poševno žičnico in vmesnim sidriščem. Pri nočni vaji sta skrb za opremo in varnost pri delu še toliko bolj pomembni. Glede na to, da je pet udeležencev v zgornjem delu kamnolo-ma in pet spodaj, poteka tudi rotacija ekipe, tako da vsi vidijo postopek dela spodaj ter zgo-raj. Ekipa spodaj se seznani z dvojno trikotno konzolo, ki se jo uporablja šesti dan v breznu. 5. danZjutraj se udeleženci navadno odpravijo na gradbišče Tobačna Ljubljana, kjer je SGP Gra-ditelj iz Kamnika odstopil v uporabo 35 me-trov visok gradbeni žerjav. Na žerjavu opravi-mo dve vaji, in sicer reševanje poškodovanega žerjavista iz roke žerjava z jamarskimi nosili ter reševanje obviselega žerjavista na zadnjem delu žerjava. Glede na to, da sta ti vaji navadno v an-ketah ocenjeni kot najboljši, nam to, da lahko vaji izvedemo na tej lokaciji, res veliko pome-ni. Zadnji dve uri se vaje ponovno opravljajo na poligonu Gasilske šole, kjer poteka še vaja pre-hoda nosil čez rob oziroma okensko polico. 6. danZadnji dan usposabljanja vaje dopoldne po-tekajo v velikem in malem breznu Skedenc pri Podpeči. Na prvi vaji se izvede tirolska

prva pomoč oDločilna

ob nesrečah imata zaščita in reševanje člo-veških življenj prednost pred drugimi zaščitni-mi ter reševalnimi ukrepi. prav pravočasno in pravilno izvajanje prve pomoči, še posebno nujnih in neodložljivih ukrepov, lahko poško-dovanemu ali nenadno zbolelemu reši življe-nje, izboljša možnosti za čim boljšo ozdravi-tev in prepreči invalidnost ter tako vpliva na manjše finančne posledice. to so tehtni razlo-gi, ki nas spodbujajo k temu, da se moramo za soočenje z nesrečami in za dajanje prve pomoči načrtno, pravočasno in nenehno usposabljati ter utrjevati svojo pripravljenost. »znanje kot celota podatkov, ki si ga kdo vti-sne v zavest z učenjem in vajami, je lahko naše največje bogastvo. znanje, ki omogoča pravilno pomoč človeku v stiski ali celo reši ži-vljenje, pa je neprecenljivo.« (ahčan, 2006)

žičnica tipa žerjav, na drugi pa uporaba dvoj-ne trikotne konzole za dvig nosil in reševal-ca čez rob. V okviru prve vaje se udeležen-cem ponudi tudi prosti adrenalinski prehod čez brezno. Zadnji dve uri sta namenjeni po-navljanju vaj, ki so tudi na praktičnem delu izpita.

7. danNa izpitni dan se zjutraj preveri teoretično zna-nje udeležencev, nato pa še praktično znanje na treh različnih vajah. Prva izpitna vaja obsega napeljavo in podiranje vrvne linije z vmesni-mi sidrišči ter vozli. Na drugi vaji morajo ude-leženci prikazati znanje iz spreminjanja sis-temov iz dviga v spust in iz spusta v dvig pod

reševanje iz jašKareševanje s protitežo

reševanje iz brezna s pomočjo tirolsKe žičnice tipa žerjav

U prava RS za zaščito in reševanje ter Rdeči križ Slovenije na pobu-do Strokovnega centra za prvo

pomoč pri RKS že več let organizirata re-gijska preverjanja in državno preverjanje iz prve pomoči v Sloveniji. Preverjanja se vsa-kokrat povezujejo tudi z naravnimi in dru-gimi nesrečami, ki se dogajajo v Sloveniji. Narava ne prizanaša, prav tako se dogaja-jo druge nesreče in hitro se lahko zgodi, da je treba poskrbeti za veliko poškodova-nih ali obolelih hkrati, pogosto pa poklicni zdravstveni službi okoliščine onemogoči-jo hiter dostop do prizadetega prebivalstva. »Skladno z uredbo o organiziranju, opre-mljanju in usposabljanju sil za zaščito, re-ševanje in pomoč ekipe za prvo pomoč or-ganizirajo gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije, šole in drugi javni za-vodi, ki opravljajo dejavnosti vzgoje ter iz-obraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših obča-nov, in občine,« pove Janez Melanšek. Kot je dodal, občine praviloma organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristoj-nimi območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, lahko pa tudi v dogovoru z dru-gimi nevladnimi organizacijami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami organizirala do 200 ekip za prvo pomoč, ki bodo ob morebitni večji nesre-či sposobne delovati po vsej državi. Ekipe prve pomoči so sestavljene iz najmanj treh in največ šestih pripadnikov, velja pa tudi starostna omejitev. Skladno z merili za or-ganiziranje in opremljanje enot za prvo pomoč se te oblikujejo v ekipe, oddelke in vode. »Regijska preverjanja in vsakoletno

maja PRva RegijSka PReveRjanja ekiP PRve Pomoči cz in RkSV Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je 12. marca potekal posvet predstavnikov izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje ter predstav-nikov oziroma sekretarjev območnih združenj Rdečega križa Slovenije na te-mo regijskih preverjanj ter državnega preverjanja usposobljenosti ekip pr-ve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Na posvetu so prejeli usmeritve za pripravo in izvedbo preverjanj, pregledali pravila za preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči ter se seznanili z izborom poškodb in sce-narijev nesreč ter pripravo delovnih mest ter maskiranja. Poleg preverjanja znanja je namen preverjanj ekip tudi krepitev dela na področju prve pomoči v občinah, organizacijah, zavodih in podjetjih.

Besedilo in fotografija: nataša oblak

državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdeče-ga križa Slovenije so namenjena preverja-nju njihove usposobljenosti za delovanje v različnih okoliščinah, obnavljanju prak-tičnega znanja, vzdrževanju usposobljeno-sti ter spodbujanju težnje med člani po čim boljšem izvajanju prve pomoči,« je še dejal Janez Melanšek in poudaril, da se tako krepi delo na področju prve pomoči v ob-činah in podjetjih. Maja se začnejo prva re-gijska tekmovanja, XXI. državno preverja-nje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS pa bo potekalo v središču Murske So-bote v okviru prireditve Dnevi ZiR ‒ dnevi Mirana Bogataja od 1. do 3. oktobra. Rdeča nit preverjanja, ki bo v soboto, 3. oktobra, bodo dogodki preteklega leta, torej popla-ve, plazovi in neurja. Ekipa, ki bo najbolj-ša na državnem preverjanju, se bo udeleži-la Evropskega festivala prve pomoči (First Aid Convention in Europe ‒ FACE).

obremenitvijo. Na tej vaji dodatno oteži delo še vozel, ki ga morajo udeleženci spraviti čez sis-tem za spust oziroma dvig. Na tretji vaji udele-ženci rešujejo onemoglega z vrvi s tako imeno-vanim postopkom croll to croll. Sklepni delZ letošnjim letom je udeležencem usposablja-nja na voljo tudi našitek, ki predstavlja reše-vanje z višin in iz globin v urbanem okolju. Osrednji del našitka je podoba reševalca s po-škodovancem v koritastih nosilih, ekipa pa ju rešuje z enim najkompleksnejših sistemov vrvne žičnice tipa žerjav. Stolpnica, viadukt in žerjav predstavljajo urbano okolje, pet vrhov gora predstavlja pet članov ekipe, ptica v zraku simbol kraljevanja višini, sonce pa žarek upa-nja za poškodovanca. Iz analize opravljenih usposabljanj se da raz-brati, da udeleženci take oblike realnih uspo-sabljanj potrebujejo in so jim kljub izrednemu naporu naklonjeni. Iz načela postopnosti zah-tevnosti vaj je možno ugotoviti, da udeleženci podobno vajo na gasilskem stolpu na poligonu Gasilske šole jemljejo veliko bolj na lahko kot enako vajo na gradbenem žerjavu in v breznu. V realnih razmerah namreč ni pripravljenih si-drišč, ki bi jih udeleženci že vnaprej poznali.

34 Sv Sv 35

spremljamo

tRetja dimenzija nata: znanStvena dimenzijaPrvotni namen zavezništva je zagotavljanje kolektivne obrambe vsem državam članicam, vendar so se v njem že od začetka zavedali tudi, da se varnost in mir ne zagotavljata le na bojišču z orožjem, temveč da je k bolj mirnemu svetu mogoče prispevati na številne drugačne načine. Tako je že leta 1958 nastal program Znanost za mir in varnost (Science for Peace and Security − SPS), katerega namen je prek znanstvenega sodelovanja krepiti medsebojne odnose med članicami in nečlanicami zavezništva ter tako skupaj prispevati k varnejši prihodnosti. Program zagotavlja finančno podporo, strokovno svetovanje in podporo dejavnostim, ki jih skupaj razvijata država članica in partnerska država. Ta program je eno najpomembnejših partnerskih orodij zavezništva, pomeni bistveni instrument Natove partnerske politike in spodbuja praktično sodelovanje ter dialog med državami članicami in partnerskimi državami. Čeprav gre za znanstvene projekte in druge oblike sodelovanja, ima program velik politični pomen. V posameznih primerih so bile dejavnosti v okviru tega programa prva oblika sodelovanja med zavezništvom in partnersko državo. Tako je leta 2013 prvič prišlo do sodelovanja v okviru programa SPS z Japonsko, Irakom, Malto, Pakistanom in Združenimi arabskimi emirati. Nekajkrat na leto se v državah članicah in tudi partnerskih državah, ki jih to zanima, organizirajo informativni dnevi, na katerih se predstavijo program SPS ter vse možnosti za sodelovanje in financiranje.

P rogram SPS se uporablja kot sred-stvo, s katerim krepijo tudi civilno podobo zavezništva, s tem da pou-

darjajo politično dimenzijo Nata v pomenu skupnih vrednosti in podpore civilni druž-bi. SPS zagotavlja zavezništvu ločene, ne-vojaške komunikacijske kanale in združu-je strokovnjake iz držav članic s tistimi iz partnerskih držav, pogosto tudi v takih raz-merah, ko je dialog na vojaškem in varno-stnem območju teže vzpostaviti. Zelo pomemben vidik programa SPS je javna diplomacija, saj pomembno prispeva k večji prepoznavnosti Natove zavezanosti k skupni varnosti skozi razvoj bolj konkre-tnih oblik sodelovanja in dejavnosti s par-tnerskimi državami.

uSklajenoSt S Strateškimi cilji zavezništvaDejavnosti in cilji programa SPS so uskla-jeni s strateškimi cilji zavezništva, kot so bili določeni v strateškem konceptu iz leta 2010 in v politiki za bolj učinkovito in pri-lagodljivo zavezništvo iz leta 2011 (A Poli-cy for a More Efficient and Flexible Partner-ship). Danes program spodbuja sodelovanje in kooperativno varnost na treh temeljnih dimenzijah, in sicer znanstveni, partnerski ter varnostni.Prijave in predlogi morajo biti skladni s prednostnimi cilji SPS, ki določajo temeljna tematska področja, ki jih zavezništvo iden-tificira kot pomembna in na katerih je pri-pravljeno finančno podpreti dejavnosti in sodelovanje. Prednostni cilji programa SPS se spreminjajo skladno s spremembami v

širšem mednarodnem prostoru. Njihov se-znam lahko najdete na spletni strani http://www.nato.int/cps/en/natohq/85291.htm. Mogoče so tudi prijave z drugih tematskih področij, ki so navedena na seznamu pred-nostnih ciljev, če zavezništvo to temo pre-pozna kot pomembno. Drugi temeljni pogoj je neposredna povezava z varnostjo, saj mora biti vsaka prijava oziroma dejavnost povezana z varnostjo. Vsaka prijava gre skozi tristopenjski eval-vacijski proces, ki zagotavlja, da jo ocenijo Natovi strokovnjaki, znanstveni evalvatorji iz vseh držav članic.

evalvacijSki proceSPomembno vlogo pri ocenjevanju prijav v programu SPS ima ISEG (Independant Scientific Evaluation Group), torej skupi-na znanstvenikov in raziskovalcev iz držav članic, sestane pa se dvakrat do trikrat na leto na sedežu zavezništva ali v eni izmed držav članic in razpravlja o predlogih pro-jektov. V mandatu 2013‒2015 ima Slovenija dve predstavnici v ISEG-u, in sicer izr. prof. ddr. Teodoro Ivanuša s Fakultete za logisti-ko Univerze v Mariboru ter doc. dr. Jeleno Juvan s Fakultete za družbene vede Univer-ze v Ljubljani. Mnenje članov ISEG je po-membno pri sprejemanju oziroma zavrača-nju predlogov prijav, vendar je treba vedeti, da dokončno odločitev sprejme politični odbor zavezništva. Mnenje ISEG je lahko tako, da določeno prijavo priporoči poli-tičnemu odboru, da jo sprejme, ali pa je ne priporoči. Bistveno vlogo pri odločanju političnega odbora imajo interesi posameznih držav članic, kar pomeni, da je pri uspešni prija-vi pomembna tudi podpora matične države in njena sposobnost »lobiranja« pri drugih državah članicah, da projekt prepoznajo kot pomemben in ga podprejo v političnem odboru. Program SPS pozna dva pristopa k prijavlja-nju projektov. Prvi je pristop od zgoraj nav-zdol (Top Down Approach), kar pomeni, da so pobudo za prijavo in prijavo dali Natovo mednarodno osebje skupaj z nacionalnimi delegacijami držav članic. Drugi pristop od spodaj navzgor (Bottom Up Approach) po-meni, da znanstveniki in strokovnjaki sami pošljejo prijavo direktno na program SPS, večinoma prek spletne strani SPS. V obeh primerih je postopek evalvacije enak, pod-pora držav članic je prav tako bistvena, če-prav je mogoče pričakovati, da pri pristo-pu od zgoraj navzdol ta podpora že obstaja.

oblike financiranjaProgram SPS pozna tri oblike financiranja oziroma mehanizme, in sicer večletne razi-skovalne in razvojne projekte, seminarje za usposabljanje ter delavnice.Večletni raziskovalni in razvojni projekti se delijo na večletne projekte (Multi-Year Pro-jects) in štipendije za mrežno infrastruktu-ro (Network Infrastucture Grant). Večletni projekti so skladni z Natovimi strateški-mi cilji in prednostnimi cilji SPS. Projekti v povprečju trajajo od tri do štiri leta, pri njih pa morata biti vodja iz države članice in vodja iz partnerske države. Nato spodbu-ja prijave, ki vključujejo sodelovanje več kot

Besedilo: dr. jelena juvan, predstavnica Slovenije v nato iSeg 2013‒2015 in predavateljica na katedri za obramboslovje fdv ulFotografije: Photo courtesy of the nato SPS Programme

ene partnerske države in sodelovanje mla-dih znanstvenikov. Štipendije za mrežno infrastrukturo so projekti, katerih namen je vzpostavitev računalniškega omrežja in ki so bili do zdaj na voljo le za Afganistan v okviru SILK-Afghanistan Programme, ki so ga leta 2009 odobrile članice. Seminarji za usposabljanje se lahko izvajajo v dveh oblikah, in sicer kot Advanced Study Institute (ASI) ter Advanced Training Co-urse (ATC). Seminarji ASI so namenjeni bolj izkušeni publiki podoktorske ravni, ki na teh seminarjih spoznava sodobne dosež-ke in spremembe glede tematik, povezanih z Natom, praviloma pa trajajo sedem dni. Tudi tu spodbujajo udeležbo in sodelovanje mlajših znanstvenikov. Na seminarjih ATC strokovnjaki iz držav članic delijo in pred-stavljajo svoje izkušnje iz varnosti. Udele-žencev je navadno od 20 do 50, primarno iz partnerskih držav. V nasprotju s seminar-ji ASI so ATC veliko bolj praktični, inten-zivnejši in interaktivni, praviloma pa traja-jo od pet do sedem dni.Delavnice (Advanced Research Workshop ‒ ARW) praviloma trajajo od dva do pet dni. Slušatelji so navadno iz partnerskih držav, na delavnicah pa poteka intenzivna razpra-va o sodobnih varnostnih izzivih. Semi-narji ARW se organizirajo v sodelovanju države članice in partnerske države ter pra-viloma potekajo v partnerski državi.

program SpS v številkahLeta 2013 je program SPS sprejel 191 pri-jav, od tega jih je bilo 144 posredovanih čla-nom ISEG-a v evalvacijo. Na koncu evalva-cijskega procesa so države članice odobrile 51 prijav. Največ odobrenih prijav je bilo iz Evro-atlantskega partnerskega sveta, ki združuje 28 držav članic in 22 partnerskih držav. Drugi po številu uspešnih prijav je bil Mediteranski dialog, temu pa je sledila komisija Nato-Ukrajina. Tematsko gledano

je bilo največ financiranih projektov po-vezanih z bojem proti terorizmu, temu pa sledi boj proti kemičnim, biološkim, radio-loškim in jedrskim snovem. Le po ena uspe-šna prijava je bila s področja okoljske var-nosti ter človeških in družbenih vidikov varnosti. Najbolj aktivne države v progra-mu SPS leta 2013 so bile Združene države Amerike, Italija, Nemčija, Poljska in Turči-ja, ki so skupno vodile 28 dejavnosti.

Slovenija in SpSSloveniji so od leta 2004, ko je postala pol-nopravna članica zavezništva, odobrili 26 prijav predlogov, od katerih je večina do danes že končana, nekateri pa še poteka-jo. Prvi predlog, ki ga je financiralo zave-zništvo, je bil strokovni posvet z naslovom Evaluation of Community Based Psycho-social Programmes in Areas Affected by Armed Conf licts and Terrorism, ki je po-tekal aprila 2007. Na podlagi analize uspe-šnih slovenskih prijav je mogoče ugotoviti, da so projekti z različnih znanstvenih po-dročij tako iz družboslovja kot naravoslov-ja, čeprav naravoslovni projekti prevladu-jejo.

seminar o obrambi preD Kemičnimi, biološKimi, raDiološKimi in jeDrsKimi snovmi

večletni projeKt aDvanceD Detection equipment For Demining anD uXo clearance in egypt

Delo sKupine za pametno energijo oziroma smart energy team

36 Sv Sv 37

viDeli smo

zimSke oPeRacije S PilatuSom Pc-6Slovenska vojska ima v okviru 15. polka vojaškega letalstva tudi švicarski lah-ki večnamenski transportni letali pilatus PC-6 različice H4. Z njima sicer opra-vlja različne naloge, kot je prevoz potnikov, padalcev in tovora do 1000 kilo-gramov, oprema, ki jo imata, pa omogoča prevoz poškodovanca na nosilih. Leta 2012 so z njim tudi prvič gasili požar v naravnem okolju. Na letalo lahko vgradijo smuči, s katerimi turboporter lahko vzleta in pristaja na zasneženih površinah. Tokrat smo se pridružili pilotu polkovniku Blažu Pavlinu in tehniku letalcu štabnemu vodniku Mihi Ribiču, ki sta slovenske padalce peljala do toč-ke izskoka, hkrati pa sta izvedla trenažo za pristajanje in vzletanje s smučmi.

Besedilo: nataša oblakFotografije: Borut Podgoršek

P ilatus PC-6 turboporter je letalo, ki je zaradi svoje okretnosti, hitrosti dviganja in spuščanja ter možnosti

uporabe kratke vzletne steze zelo uporab-no. Njegova krila so namreč velika, saj nji-hov razpon meri 15,87 metra, površina pa 30,12 m2. Možnost zaviranja s propelerjem mu omogoča pristanek na kratki stezi. Ve-liki kolesi na pristajalnem podvozju in za-dnje repno kolo mu zagotavljajo pristanke na neurejenih travnatih površinah ter vzle-te na njih. Leta 2012 so ga prvič uporabi-li pri gašenju požarov, saj ima možnost na-mestitve 800-litrskega rezervoarja za vodo. Slovenska vojska ima eno izmed letal PC-6 z oznako 02 opremljeno z inštalacijo za vgradnjo pristajalnih smuči. To pomeni, da lahko to letalo uporablja tudi takrat, ko so letališča zasnežena, pristaja pa lahko še na zasneženih travnatih površinah. Na leta-lo se namestijo smuči, ki v dolžino merijo

približno dva in pol metra, v širino dober meter, ena smučka pa ima 60 kilogramov. zimske operacije s smučmi»V zimskem obdobju lahko glede na to, kje bo letalo pristajalo, nanj namestimo smuči, za nameščanje pa moramo poskrbeti vsaj trije letalski tehniki,« pove Miha Ribič in doda, da nameščanje traja od pet do šest ur. »Najprej na letalu zamenjamo glavna prista-jalna kolesa, torej tako imenovane low pres-sure tyres, ki jih večinoma uporabljamo in so namenjena za pristajanje na vseh površi-nah, s tako imenovanimi standard tyres, ki so manjša in namenjena za pristajanje na tr-dnih površinah. Nato namestimo glavne ozi-roma sprednje smučke, jih povežemo s hidra-vličnim sistemom in preizkusimo njihovo delovanje, torej spuščanje in dvigovanje. Sle-dijo še namestitev zadnje smučke in manjše nastavitve višinskega krmila.« Ko so smučke

nameščene, se pilot med letom odloči, ali bo pristal s spuščenimi smučmi. »Že iz zraka vidiš, ali je teren očiščen, potem pa se od-ločiš. Tudi če je čisto malo snega, lahko pri-staneš s smučmi. Dovolj je že, da je na travi slana. Največja višina snega je lahko pribli-žno 60 centimetrov, tako da vedno, preden gremo pristajat na tovrstne površine, prej fi-zično preverimo, kakšno je letališče. To velja takrat, ko ni vojne. Če je vojna ali je nujno, da letalo poleti tja, tega ne moremo narediti, temveč gremo in se odločimo v zraku,« doda Blaž Pavlin. Pri zimskih operacijah je v letalu vedno tudi tehnik letalec, saj na določenih kra-jih lahko letalo obrnejo le tako, da ga pri-vežejo na opornico, pred tem v tla zabijejo klin, za katerega privežejo vrv, in ga obrne-jo za 180 stopinj z močjo motorja. »Da leta-lo lahko tako obrnemo, je pomembno pred-vsem v hribih, kjer je prostor za vzletanje

in pristajanje majhen,« pove Pavlin. Pri le-tenju z nameščenimi smučmi morajo spo-štovati tudi hitrost leta, ki je največ 120 vo-zlov, spuščanje ali dviganje smuči pa ne sme biti pri hitrosti več kot 80 vozlov. »Razlika je tudi pri pristajanju, saj pri tem ne upo-rabljaš zavor, temveč zaviraš s propelerjem. Vsekakor je letalo zelo uporabno in poja-vljajo se zamisli za večjo uporabo med va-jami enot, saj ima tudi možnost za odmet tovora,« je povedal Pavlin. Usposabljanje za zimske operacije je namenjeno predvsem manevriranju na zemlji. »Ko sem šel pred leti prvič letet z inštruktorjem iz Švice, sem pristajal na zavore. Smeh inštruktorja je bil glasen,« se zasmeji Pavlin in pove, da ko pristajajo na asfaltnih površinah, ne smejo pozabiti na smuči. »Nič ne bi bilo narobe, bi se pa pošteno iskrilo,« se spet zasmeji in nas odpelje nazaj na letališče Brnik, kjer smo se poslovili s stiskom rok.

pilatus pc-6

slovensKa vojsKa ima eno izmeD letal pc-6 z oznaKo 02 opremljeno z inštalacijo za vgraDnjo pristajalniH smuči.

pri pristajanju ne uporabljajo zavor, temveč zavirajo s propelerjem.

38 Sv Sv 39

Delovnopravni položaj javnih usluž-bencev urejata Zakon o javnih usluž-bencih (ZJU) in Zakon o delovnih

razmerjih (ZDR-1), pri čemer je ZJU poseben predpis, ki ureja pravni položaj javnih usluž-bencev, zato je z vidika uporabe primarnega značaja. ZDR-1 je splošni predpis, ki se v ve-čjem ali manjšem obsegu uporablja za vse ka-tegorije zaposlenih oseb, za javne uslužbence pa se uporablja zgolj subsidiarno (Vodovnik in Tičar, 2014, str. 45).ZJU opredeli javnega uslužbenca kot posa-meznika, ki sklene delovno razmerje v jav-nem sektorju in hkrati loči delovna mesta na uradniška in strokovno-tehnična, kar se kaže tako v postopku zaposlovanja kot pri skleni-tvi delovnega razmerja. Delovna mesta, na ka-terih se v organih opravljajo javne naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem obla-sti ali varstvom javnega interesa, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadro-vske ter pravne službe, službe za informati-ko, glavne pisarne, službe za stike z javnost-mi ter delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za opravljanje nalog organa, so ura-dniška delovna mesta. Delovna mesta, na ka-terih javni uslužbenci opravljajo spremljajo-ča dela, so strokovno-tehnična delovna mesta. Gre za dela na področju kadrovskega in ma-terialno-finančnega poslovanja, tehnična ter druga podobna dela. Poseben način pravnega urejanja položaja jav-nih uslužbencev je predvsem pri zaposlova-nju, pri katerem predpisi podrobneje določajo pravne temelje za uvedbo postopka zaposlova-nja in je zaposlovanje strogo vezano na upo-števanje pravnih temeljev, ki določajo, kako in koga lahko pristojni organ izbere. Za zapo-slitev uradnikov tako velja načelo javnega na-tečaja (27. člen ZJU) ob upoštevanju ustavne-ga določila (122. člen Ustave RS), ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča le na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki

napisali ste

PRavna uReditev zaPoSlovanja v javnem Sektorju in PoSeBnoSti

Besedilo: marina maršičFotografija: Bruno toič

Zaposlitev je danes, ko se na vseh področjih življenja in dela dogajajo neneh-ne in hitre spremembe ter se vsesplošna svetovna kriza pojavlja na vseh po-dročjih človekovega delovanja, še posebno aktualna tema. Tako v zasebnem kot javnem sektorju je prostih delovnih mest vedno manj, če pa se pojavi ka-kšno, se nanj prijavi veliko ljudi. Zaposlitev v javnem sektorju je že od nekdaj sinonim za varnost oziroma stabilnost zaposlitve, vendar je treba hkrati pou-dariti, da je sistem zaposlovanja v javnem sektorju strogo formaliziran, še po-sebno v določbah glede izvedbe javnega natečaja, s katero se poskuša zago-toviti čim večja objektivnost izbire.

jih določa zakon. Obveznost javnega natečaja velja za osebe, ki bodo prvič v delovnem raz-merju v javnem sektorju, poleg tega pa tudi za že zaposlene javne uslužbence, ki niso imeno-vani v uradniški naziv ali imajo nižji naziv od zahtevanega. Kandidati se skladno z načelom enakopravne dostopnosti obravnavajo ena-kopravno, bistveno merilo izbora pa je bolj-ša strokovna usposobljenost. ZJU podrobneje določa postopek pred novo zaposlitvijo, torej da predstojnik prej, preden sprejme odločitev o novi zaposlitvi, oceni, ali je mogoče prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega organa. Če to ni mogoče, se lahko delovno mesto zasede s premestitvi-jo javnega uslužbenca iz drugega organa, zato se v ta namen izvede interni natečaj, ki vklju-či tudi druge državne organe in uprave lokal-nih skupnosti. Če se na prosto delovno mesto ne uspe preme-stiti javnega uslužbenca iz istega oziroma dru-gega organa, se lahko začne postopek za novo zaposlitev z objavo javnega natečaja. Vsaka nova zaposlitev mora biti opredeljena v kadro-vskem načrtu. ZJU v ta namen predvidi tudi posamezne instrumente glede objave javne-ga natečaja, določa minimalno vsebino obja-ve javnega natečaja, opredeli postopek izvedbe izbirnega postopka za izbiro ustreznega kan-didata za zasedbo delovnega mesta in zaklju-ček izbirnega postopka ter predvidi pravna sredstva za obravnavanje pritožbe neizbrane-ga kandidata. Za najvišje vodstvene položaje v državni upravi, in sicer za položaje general-nih direktorjev, generalnih sekretarjev, pred-stojnikov organov v sestavi ministrstev, pred-stojnikov vladnih služb in načelnikov UE, ZJU vzpostavlja poseben sistem, pri katerem ima zelo pomembno vlogo uradniški svet. Ta skrbi za izbiro uradnikov na položajih z do-ločanjem standardov strokovne usposoblje-nosti, meril za izbiro in metod preverjanja. Za posamezne postopke javnih natečajev imenu-je posebne natečajne komisije. Poleg splošnih

pogojev, ki sicer veljajo za uradniška delov-na mesta, se določijo še funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov ter druga specialna znanja. Uradniki vstopijo v delovno razmerje v jav-nem sektorju s pogodbo o zaposlitvi, ki je po-godba delovnega prava, s katero delavec in de-lodajalec skleneta delovno razmerje v pisni obliki. S slednjo delavec pridobi pravno var-stvo, kot ga določajo državni predpisi, kolek-tivne pogodbe, splošni akti delodajalca in ra-tificirane mednarodne pogodbe. Uradniki opravljajo javne naloge v nazivu ali na položa-ju, na katerega so imenovani z odločbo, delov-no razmerje pa sklenejo s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je določeno v sistemizaciji. Uradnik pridobi naziv z ime-novanjem, po opravljeni izbiri uradnika na javnem natečaju ali na podlagi napredova-nja v višji naziv. Uradnik se v naziv imenu-je z odločbo, v kateri se mu določita naziv in datum pridobitve slednjega. Po opravljeni iz-biri na javnem natečaju se uradnika imenu-je v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Javni uslužben-ci lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ne-določen čas oziroma v nekaterih primerih za določen čas. Zakon predvideva tudi sankcije ob nezakonito sklenjeni pogodbi o zaposlitvi oziroma primere razveljavitve ter prenehanje

veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem de-lovnem mestu poteka po predpisih, ki ureja-jo delovna razmerja in kolektivno pogodbo, pri čemer ima za sklenitev delovnega razmerja na strokovno-tehničnem delovnem mestu de-lodajalec ob upoštevanju zakonskih prepove-di pravico do svobodne odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje razpisne pogoje, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen ZDR-1). Pri sistemu zaposlovanja oziroma sklenitvi de-lovnega razmerja je treba še poudariti, da ta ni enako urejen za celoten javni sektor, saj se za določene profile javnih uslužbencev vzpore-dno uporabljajo še področni predpisi (v šol-stvu, policiji, vojski in drugod, saj se na primer za Ministrstvo za obrambo uporabljata Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski voj-ski), ki vprašanja glede zaposlovanja ter dolo-čanja pravic in dolžnosti v nekaterih segmen-tih urejajo nekoliko drugače kot ZJU. Različne zakonske ureditve iz omenjenih predpisov so v določilih glede postopka zaposlovanja ozi-roma objave prostega delovnega mesta, izpol-njevanja zahtevanih pogojev za zapolnitev de-lovnih mest, sklepanja in prenehanja pogodb o zaposlitvi, na primer možnost zaposlitve na posameznih področjih brez obveznosti objave javnega razpisa, bolj zahtevni in specifični po-goji, posebna varnostna preverjanja, preverja-nje fizičnih in psihičnih sposobnosti, sklepanje

pogodb za določen čas, omejitev DR glede na starost, sklepanje DR za naloge v tujini, na mi-sijah, beneficirana delovna doba, napredova-nja, vezana na čine in ne na izpolnjene pogo-je iz ZJU, in tako naprej. Tako sta pri objavi za prosto strokovno-tehnično delovno mesto po-trebni objava v sredstvih javnega obveščanja in objava v uradnih prostorih Zavoda RS za zapo-slovanje, za zaposlitev na uradniškem delov-nem mestu pa veljajo pravila javnega nateča-ja, torej objava na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravo, v Uradnem listu RS idr. Javni uslužbenec, ki je na strokovno-tehnič-nem delovnem mestu, ne more kandidirati na interni razpis, temveč le na javni razpis, kar pomeni, da premestitev znotraj organa ali med organi slednjega brez izbire na javnem razpi-su ni mogoča. Uradnika je mogoče premesti-ti tudi na strokovno-tehnično delovno mesto, vendar le z njegovim soglasjem, za čas preme-stitve pa mu naziv miruje. Zakon o obrambi v 89. členu dopušča možnost sklenitve delov-nega razmerja brez predhodne javne objave za delovna mesta uradnikov oziroma strokovno- tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informa-tike in telekomunikacij, kriptozaščite in proti-elektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne, obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge, poveljnikov vojaških te-ritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov,

poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev, vojaških oseb, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski, ter inšpektorjev na obrambnem področju, ki morajo izpolnje-vati pogoje, določene s splošnimi predpisi, in posebne pogoje, določene z zakonom.

literatura in viri:1. Vodovnik, Z., Tičar, L. (2014). Pravni po-ložaj javnih uslužbencev in monizem delov-nih razmerij. Ljubljana: Fakulteta za upravo.2. Uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (2006). Ur. list RS, št. 139/06 in 104/10.3. Uredba o napredovanju uradnikov v nazi-ve (2008). Ur. list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10.4. Ustava Republike Slovenije (Ustava RS) (1991). Ur. list RS, št. 33l/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13.5. Zakon o obrambi (ZObr) (1994). Ur. list RS, št. 82/92, 44/97, 87/97, 47/02 (67/02 ‒ popr.), 40/04 in 103/04 ‒ UPB1.6. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (2002). Ur. list RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05 ‒ UNB1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 ‒ UPB3, 65/08 in 40/12. 7. Zakon o službi v Slovenski vojski (ZoSV) (2007). Ur. list RS, št. 68/07.8. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1(2013). Ur. list RS, št. 21/13 in 78/13 ‒ popr.

40 Sv Sv 41

N ajprej naj navedemo nekaj razlogov, ki so nas spodbudili k poenotenju evidenc. Na Ministrstvu za obram-

bo so se v preteklosti oblikovale skupine, ki so imele glede nepremičnin različne zahte-ve, in sicer finančne, vojaške, vzdrževalne, telekomunikacijske ter podobne. Vsaka sku-pina je zbirala posebne podatke za določen namen, navadno v Excelovih preglednicah. Zaradi ločenega zbiranja podatkov so se v do-ločenih delih ti ponavljali in prekrivali. Poleg tega so se v naravi določena zemljišča sčaso-ma odtujila, kupila so se nova, parcele so se razdruževale oziroma parcelirale ali zdru-ževale, objekti so se odprodali, denacionali-zirali, odtujili ali celo porušili. To je zaradi nepravočasnega posodabljanja posameznih evidenc prispevalo k vedno bolj neenotnim evidencam v posameznih skupinah.Leta 2012 smo ugotavljali, da je stanje na po-dročju prostorskih podatkov, ki jih imamo na Ministrstvu za obrambo, nezadovoljivo, ker:

uPoRaBa oRodij giS za PReglednejše goSPodaRjenje z nePRemičninami

Besedilo: jana Skušek in mateja oblak Perdan

Kot nadaljevanje članka Spletna orodja GIS za prihodnost avtorja Marijana Slaka iz prejšnje številke revije SV bomo opisali praktično uporabo najnovej-ših orodij GIS v aplikaciji ENEP in nekaj drugih pristopov k poenotenju evidenc nepremičnin v interesu MO.

• je iskanje skupnih parametrov po različnih službah, v katerih se eviden-ce vodijo, zelo zamudno in so možne napake;• je neučinkovito pri pripravi poročil, ki združujejo podatke različnih skupin;• je oblikovanje strategij upravljanja prostora ter gospodarjenja z nepremič-ninami prepočasno.

Zato smo se odločili povezati vse delne evi-dence med seboj in jih narediti dostopne skozi enotno vstopno točko.Po analizi stanja je tako 8. novembra 2012 minister za obrambo podpisal sklep o usta-novitvi delovne skupine za integracijo baz prostorskih podatkov na MO. Cilj delov-ne naloge je bil, da podatkovne baze pro-storskih podatkov (BPP) poenotimo, kar pomeni fizično lociranje BPP na strežni-ke, ki so dosegljivi vsem uporabnikom, ter identifikacijo in vnos povezovalnih atri-butov posameznih zbirk podatkov. Sledila je priprava izvedbenega načrta, v katerem

smo opredelili tudi terminski načrt z načr-tom kadrovanja. Izvedbeni načrt je skladno z omenjenim sklepom 4. decembra 2012 podpisal generalni direktor Direktorata za logistiko. Cilj delovne naloge, in sicer do-segljivost BPP vsem uporabnikom, ki jih za svoje delo potrebujejo, in na podlagi ana-lize poslovnih procesov vzpostavljeni vsi povezovalni atributi, ki bodo v prihodnje omogočali vpogled in povezavo BPP skozi enotno vstopno točko, je bil dosežen konec leta 2013.Za formalno nadaljevanje dela je 6. no-vembra 2014 minister za obrambo podpi-sal sklep o ustanovitvi delovne skupine za preoblikovanje centralne baze prostorskih podatkov MO, ki bo zagotavljala obliko-vanje strategij upravljanja prostora in go-spodarjenja z nepremičninami. Cilji de-lovne naloge so preoblikovati centralno bazo prostorskih podatkov MO, vzposta-viti enotno vstopno točko do prostorskih podatkov v interesu MO s poudarkom na

zagotovitvi aplikativnega dostopa iz eno-tne vstopne točke do posameznih zbirk, za-gotoviti možnosti urejanja dostopnih zbirk podatkov, oblikovati določene avtomatske tipske izpise iz dostopnih zbirk podatkov ter povezati atribute na grafiko in naspro-tno. Skladno s sklepom je 31. marca 2015 generalni direktor Direktorata za logistiko podpisal izvedbeni načrt, v katerem smo opredelili tudi terminski načrt z načrtom kadrovanja.V več fazah smo nato dopolnjevali vsebi-no in oblikovali enotno vstopno točko. Za delo smo uporabili tehnologijo APEX in bazo ORACLE. Kjer smo mogli, smo upo-rabili klice WEB ali smo povezali sisteme prek povezav DB. Večino dela smo opravili sami, v nekaterih primerih pa smo sodelo-vali s podjetjem Commland.Da bi uporabnikom omogočili boljšo ori-entacijo v prostoru, smo se s pomočjo klica WEB servisov povezali s sistemi GIS, kar uporabniku omogoča preprost preskok z opisnih podatkov na sliko lokacije oziroma območja in nasprotno. Shematska slika po-stopka je bila prikazana že v prejšnji šte-vilki revije SV, spodnja slika pa kaže upo-rabniški pogled. Preprosto in hitro lahko pogledamo, kje točno je naša nepremični-na na karti Slovenije, ne da bi morali za to vstati izza mize.Tako z enim korakom dobimo tudi pre-sek posameznih območij in umeščenost v prostor.Do iste slike pridemo iz vseh prikazov ozi-roma oken evidence, ki se nanašajo na ta del prostora. Teoretično je objekt lahko del telekomunikacijske infrastrukture, v upo-rabi MO, del obrambnega območja določe-ne rabe, posebej varovan in podobno.Del informacij lahko preberemo že s slike, če vključimo ustrezne sloje. Hkrati lahko s pomočjo identifikatorja v evidenci poišče-mo podrobnejše podatke o nepremičnini, na primer evidenčni karton nepremičnine, fotografije, podrobnejše podatke o napra-vah na objektu, podatke, ki jih vodi GURS, trenutno stanje nepremičnine glede obno-ve, adaptacije (EMO) in knjigovodsko vre-dnost (MFERAC), prikažemo pa lahko tudi dokumente, ki se nanašajo na nepremični-no in so v IRDG.Pri tem lahko vsak vidi to, kar mu je do-voljeno, vsi dostopi do podatkov pa se zapisujejo.

na poti k …V aplikaciji bo mogoče spremljati postop-ke prodaje, oddaje, najema in nakupa, kar bo olajšalo pripravo strategij in omogočilo hiter odgovor na vse pogostejša novinarska vprašanja. Lahko bomo tudi spremljali po-datke o cenitvah in jih primerjali s knjigo-vodsko vrednostjo. Predvidoma bomo vodili tudi evidenco za-ščite območij s podatki o vrsti zaščite in evidenco posegov vzdrževanja s pomočjo sistema TOPOBASE. Tako bo na posame-znem objektu vedno vidno, če je na njem potreben poseg.Orodja GIS nam bodo omogočala, da bomo hkrati videli sloj, na katerem obstajajo vo-jaški interesi, in nam tako pomagala pri odločanju o gospodarjenju.

zamisel je teHnično taKa:

Sv 4342 Sv

bogata koncertna dejavnost enega izmed obeh slovenskih profesio-nalnih pihalnih orkestrov, orkestra slovenske vojske, je bila tokrat 1. aprila v Kozinovi dvorani slovenske filharmonije v ljubljani kronana tako z gostom španskim dirigentom kot izborom njegove, torej špan-ske oziroma pirenejske, glasbe za koncertno zasedbo velikega pihal-nega orkestra. Delom špancev navarra (rojenem 1981), quinta ser-neja (1971) in Fayosa jordána (1980) je bilo dodano še koncertantno delo popularnega avstrijca, tudi dobro znanega gosta naših pihalnih glasbenih odrov in diskografije F. cibulke (1946). to je bil pravi špan-ski izbor za naš polno zasedeni orkester, za razpoložene umetnike, ki v zasedbi pihal, trobil, tolkal in še česa drugega opravljajo več kot le poklicno delo. še posebno ritmično izpostavljena dela so pomeni-la pravi (barvni) kolorit in tako še eno poživilo za naš koncertni oder. mogoče jim je pri tem nagajala le več kot očitno premočna akustika velike dvorane slovenske filharmonije, ki ji navedeni protagonisti nav-kljub izjemni volji in mnogim priložnostim žal niso mogli ugoditi. Kar je preveč, je res preveč.v vsej tej posebej izpostavljeni odličnosti smo spoznavali dobro uigra-ne orkestrske skupine ter številne solistke in soliste. malokdaj slišimo na naših koncertnih odrih tako radoživo odigrano glasbo, ki pa bi ji po svojih fakturah lahko marsikaj tudi očitali v njihovih kompozicijskih po-gledih. ob dejstvu, da se z glasbo pirenejskega polotoka ne sreča-mo velikokrat in da je tudi v teh delih slišati marsikatere odseve sodob-ne nizozemske kompozicijske in dirigentske šole (jan cober idr.), so bile vsebina in oblika ter vse navedene izvedbe povsem v duhu eno-vitega slogovnega pristopa. Kaj takega je marsikdaj težko doseči, kaj šele slišati na marsikaterem bolj popularnem in po številu tudi na mno-go večjem simfoničnem koncertu. orkester sv, ki je bil ustanovljen leta 1996, je največji tokratni dosežek naredil že s tem, da je vestno sle-dil gostujočemu dirigentu j. r. pascualu vilaplani. Filmsko in simfonič-no obarvana uvertura Downey (2009) predstavlja latinskoameriško fuzijo, saj je nastala pod prsti španca v zDa. Kot je koncert poudar-jeno odprla ritmična sekcija orkestra sv, se je ta trend še nadaljeval z vmesno cezuro 3-stavčnega Koncerta za kvartet saksofonov (2012) F. cibulke s solisti, odličnim in mednarodno sestavljenim Kvartetom sa-ksofonov sonus, in sicer mojco pecman s sopranskim saksofonom, markom Džombo z altovskim saksofonom, Franzem Kienzlom s tenor-skim saksofonom in antonom prettlerjem z baritonskim saksofonom. nastal je na pobudo mag. ota vrhovnika in njegove asistentke bar-bare strak Hanisch na univerzi za glasbo na Dunaju. Kvartet je dobil omenjeno priložnost za zmago na mednarodnem tekmovanju in festi-valu svirel leta 2013. odlične dispozicije solistične četverice so imele nemalo priložnosti v omenjeni skladbi in več kot podporo v orkestru sv ter njihovem tokratnem gostujočem dirigentu. gre za odlične posa-mične, solistične vloge kakor tudi za izjemen komornoglasbeni pristop. izzven tega koncerta je minil v rapsodiji Hernandiana (2010) quin-ta serneja in plemenskih elementih (2012) joseja miguela Fayosa jor-

Ponovno je gostoval španski dirigent José Rafael Pascual Vilaplana z Orkestrom Slovenske vojske in solistom med-narodnim Kvartetom saksofonov SONUS. Izzvenela je glas-ba sodobnih španskih skladateljev Ó. Navarra, Q. Serne-ja in J. M. Fayosa Jordána ter Avstrijca F. Cibulke. Orkester SV je sam briljiral kljub odličnemu dirigentu in solistom.

Besedilo: dr. franc križnarFotografija: maša Bertok duh

Orkester SV s španskim dirigentom in glasbo Pirenejskega polotoka

z orKestrom

dána. prva v vsem koloritu tako izkoriščenem, kot zna biti le za zased-bo godbe na pihala, predstavlja poklon španskemu pesniku miguelu Hernándezu (1910‒1942) in je nastala ob pesnikovi 100. obletnici rojstva. Druga je pravi izbor elementov, ki jih nakaže že njen naslov: uporaba mnogih priročnih glasbil tolkalc in s tem povezanih (zvočnih) učinkov, kot da smo bili na enem izmed koncertov odmevnih specializi-ranih festivalov za sodobno glasbo v Darmstadtu, Donaueschingenu, zagrebu ali drugje in ne v ljubljani. polno zasedena dvorana je dala vedeti, da sta stroka in množica zna-li nagraditi omenjeni nastop, saj je bil ta tako po profesionalni kot lju-biteljski ravni zanimiv enim in drugim. izvajalci so to vzeli tako zares, da so po zadnji odigrani skladbi dodali še tehten in vseh izvajalcev ter njihovih dosedanjih dosežkov vreden bis: rafael mullor grau, Dan-za colorista. lahko bi rekli, kakor se je ta koncert začel, se je po nape-tem loku tudi končal.

Sledilo bo nadaljevanje v smislu povezovanja drugih baz prostorskih podatkov, kot so:

• evidenca civilnih nastanitvenih zmo-gljivosti in storitev za potrebe načrto-vanja podpore države gostiteljice,• evidenca nepremičnin v upravljanju URSZR,• evidenca stanovanj v upravljanju MO, ki je že vzpostavljena in deluje samostojno.

Sistem bo dvosmerno povezan z dokumen-tnim sistemom IRDG, saj prostor oziroma njegove enote opredeljujejo dokumenti. Ko bo sistem zaživel v celoti, bo operativna raz-položljivost sistema 99-odstotna na letni ravni z intenzivnostjo uporabe 24 ur na dan. Dose-žena bosta možnost učinkovitega in uspešnega vsakodnevnega hkratnega dostopa do podat-kovnih virov ter pregledovanje z različnih zor-nih kotov za kvalificirane uporabnike.

Tako bo omogočeno strateško upravljanje prostora, s čimer bomo prispevali k učin-kovitejšemu gospodarjenju z nepremičnim fondom na MO in tudi k izboru objektov, v katerih bi z vlaganji v energetsko učinko-vitost znižali tekoče stroške obratovanja.

grafični poDatki za hipotetični primer

opisni poDatki za hipotetični primer

44 Sv Sv 45

šport v vojsKi

zaPoSlitev Pod oBlaki in na Smučeh»Ali iščeš Mateja Bečana?« me vpraša padalec, ki se je ravno pripravljal na trening. V istem hipu še doda: »Poglej, tam za vogalom trenira.« Matej je na-mreč v nekoliko oblačnem vremenu na posebni napravi že od zgodnjega ju-tra treniral skok na točko. »Letala še ni, vendar bo kmalu pristalo, tako da bo-mo začeli trening,« mi pojasni mladi Tržičan.

Besedilo in fotografije: Blaž uršič

Svetovni prvak v paraSkijuMed zlaganjem padala in pregledom opre-me je osredotočen le na to. »Padalo mora biti dobro zloženo, da pozneje ni težav pri od-piranju,« še doda in pogleda v nebo, kjer je kmalu priletelo olivno zeleno vojaško leta-lo, v katerega sva se vkrcala. Med panoram-sko vožnjo nad Lescami opazujem Mateja med pripravo na skok. Vse poteka ustaljeno, na višini približno 1000 metrov pa se odpre-jo vrata. Matej se prime in sunkovito skoči iz letala. Nekaj trenutkov pozneje ga že vidim precej nižje, padalo ima odprto, njegov cilj pa je rumena pika na blazini, ki si jo je postavil na športnem letališču v Lescah. Med našim pristankom letala že zlaga padalo in se pri-pravlja na naslednji let. Časa ni veliko, veter je ugoden, letalo bo kmalu spet poletelo in v nebo spustilo svetovnega prvaka v paraskiju, ki je svojo lovoriko dosegel letos v nemškem Unterammergau in svetovni javnosti poka-zal, kakšen je. Skromni mladenič bo letos do-polnil petintrideset let in že od šestega leta se ukvarja s športom. Najprej je vijugal po snežnih strminah, ko pa je dopolnil sedem-najst let, je smučem dodal skoke s padalom in se tako zapisal paraskiju. Tudi v službi domovine je že bil zaposlen od leta 2005 do 2009. Potem je šport zamenjal za mizarsko

delavnico, v kateri je pod njegovimi spretni-mi rokami nastajalo pohištvo. Želja po tre-ningu je v mladeniču ponovno rasla in tako je lani avgusta ponovno stopil na profesional-no športno pot ter se spet zaposlil v Sloven-ski vojski, kar je tudi zelo kmalu upravičil. »Zaposlitev v službi domovine mi pomeni, da lahko nemoteno treniram in se povsem posvečam smučem ter padalu. Brez Sloven-ske vojske ne bi mogel tekmovati in vsak dan trenirati,« še doda. »Matej, spet greš gor,« se zasliši glas iz skupine padalcev. Propeler le-tala se zavrti, na poti proti letalu pa je čuti-ti upor vetra, ki se opazi tudi na nizkih trav-nih bilkah ob letalski stezi. Matej se ponovno vkrca, vrata se zaprejo, letalo v nekaj zavo-jih zaokroži svet pod Stolom, obdan z dru-gimi vrhovi, iz jeklenega ptiča pa ponovno skoči svetovni prvak. Najprej majhna pika postaja vedno večja. Tresk in peta stopala se je dotaknila rumene pike, zato se je na zaslo-nu prikazala ničla, kar pomeni dober prista-nek padalca. Oči se mu zasvetijo, toda Matej ne počiva. Hitro se odpravi na kraj, na kate-rem padalci pospravljajo padala. »Danes bom skočil osemkrat,« pove in si odpne usnje-no kapo. Med pospravljanjem višinomera se obrne k oblakom in doda, da na trening vpliva tudi vreme. Na videz izrazito podobo

individualista prizna tudi sam, vendar pou-dari, da je zelo pomembna ekipa, s katero tre-nira. Prav tako ponosno pove, da je pod nje-govimi treningi podpisan Drago Bunčič, ki s koristnimi napotki mladim padalcem poma-ga pri osvajanju pokalov in priznanj v športu, ki zahteva disciplinirano in trdno osebnost. Med pospravljanjem padala ima Matej nekaj trenutkov za počitek, ki pa ne traja dolgo. Čaka ga namreč še šest skokov in popoldan-ski trening. Kljub kombinaciji padalstva in smučanja slednjega danes ne bo mogel treni-rati. »Vreme se je poslabšalo in tudi svetloba ni več prava,« doda Matej.

iz zraka na smučiPo nekaj dneh treningov s padalom pride na vrsto še smučanje. »Treniral bom na Krvav-cu,« mi po telefonu sporoči Matej. S kabin-sko žičnico se odpraviva proti vrhu, ki se po-nosno ozira na Kranj in Ljubljansko kotlino. »Tekmovanja potekajo tako, da sedemkrat skočimo na cilj in odvozimo dva teka velesla-loma, vse pa je odvisno od vremenske napo-vedi. To lahko traja več dni, vendar ponuja tudi užitek, saj je vsak skok nekaj posebne-ga. Med nebom in zemljo občutim svobodo, adrenalina pa že dolgo ne več. Vse postaja ru-tina, svet visoko nad tlemi pa občutim skoraj tako, kot da bi stal na trdnih tleh.« Med zape-njanjem smuči se sončni žarki za nekaj tre-nutkov skrijejo in ponovno zasijejo skozi ko-paste oblake. Mateja vidim le še v hrbet, saj že sedi na žičnici, ki vodi do vrha enega izmed smučišč na Krvavcu. Tudi sam se povzpnem po strmem bregu proti vrhu smučišča. Mimo mene kot blisk hitro švigne svetlo rumena

silhueta z napisom Slovenian Armed For-ces. Na koncu se izpod čelade pokaže mla-denič, ki sem ga pred nekaj dnevi videl viso-ko v zraku. Danes ponosno vijuga med vratci smučišča in reže strmine snežnega Krvavca. Matej poleg paraskija v prostem času družbo pticam v zraku dela tudi z zmajem, rad stre-lja z lokom, prosto pleza, teče, grize kolena na bregovih gorenjskih gora, igra tenis in še bi se našel kakšen šport, s katerim zaprise-ženi Gorenjec krepi srčno mišico in pridobi-va kondicijo, brez katere ne gre. Po nekaj vo-žnjah se Matej ustavi v brunarici, naroči čaj, poje energijsko ploščico in se razgovori. »Rad imam svoj šport, čeprav včasih zahteva veli-ko napora. Najprej skačemo v Lescah, potem pa se moramo peljati še kilometre daleč, da lahko smučamo. To je del našega kruha in vsakdana,« pove skromni Matej. Med pogovorom doda, da je bil že leta 2003 mladinski svetovni prvak in je od takrat vsako leto dosegel kolajno. Posebno je bilo leto 2005, ko je zmagal v članski kategoriji in že takrat prvič postal svetovni prvak. Na vprašanje, kako je bilo letos osvojiti mesto svetovnega prvaka, se nasmehne in pove, da si bo letošnji februar še posebno zapo-mnil, saj je bila vsa tekma zelo izenačena in tudi proga za veleslalom je bila zelo lede-na. »Kaj naj rečem? Napetost je bilo čutiti do konca.« Med pitjem vročega čaja in pogledo-vanjem na strmine skozi leseno okno pove, da še ni bil poškodovan, na kar je zelo pono-sen, vendar trkanje po lesu pri tem ni nik-dar odveč. »Rezervo sem pri padalu odpiral že štirikrat. Občutek takrat res ni bil prijeten, toda na koncu se je vse dobro končalo. Tudi

na železniških tirih sem že pristal, vendar je bilo vse v redu. Moje delo ni vsakdanje, ga pa z veseljem opravljam,« na koncu doda Matej. Paraski je kombinacija padalstva in smuča-nja. Pravila so stroga in v skokih na cilj zahte-vajo točko pristanka na pobočju z naklonom, ki ne sme biti manjši od 12 odstotkov. Pri sko-kih na cilj se na tekmovanjih uporabljajo ka-zenske točke, ki se izpišejo na elektronskem zaslonu poleg pristajalne blazine. »Nimam več veliko časa, zato grem še malo trenirat, pozneje pa v kabino in dolino.« Med zapenja-njem smuči se Matej malo razgleda po okoli-ci. »Zdaj imam spet sonce!« Paraski je šport, na katerega zelo vpliva vremenska napo-ved, saj se vse dogaja na prostem, pri čemer je treba poudariti, da tekmovalci v zelo sla-bem vremenu ne skačejo in takrat tudi zaradi megle ter drugih nevšečnosti težko smučajo. Dobrega tekmovalca v paraskiju to ne usta-vi. Takrat je čas za tek in druge športe, ki iz-boljšajo vzdržljivost, brez katere tudi smučati in skakati ne moreš uspešno. Po nekaj spu-stih Matej odsmuča do zgornje postaje žič-nice in sname čelado ter smuči. Med vožnjo proti dolini že načrtuje za popoldne in priho-dnje dni. »Zaradi kombinacije dveh tako raz-ličnih športov sta nujna sprotno usklajeva-nje terminov in nenehna komunikacija med športniki in trenerjem. Tudi letalo ne pole-ti vsak dan, zato v takih primerih delamo kaj drugega.« Iz kabinske žičnice pogledam proti dolini, kjer se že vidi cesta, ki iz Cerkelj na Gorenjskem vodi do spodnje postaje žični-ce. Zdaj se proti dolini ozre še Matej. »Ja, zdaj smo pa že skoraj na cilju,« doda. V množici smučarjev in rekreativcev, ki se poleg naju

izkrcajo iz kabinske žičnice, je poleg mene svetovni prvak v športu, ki poleg vztrajno-sti zahteva tehnično, kondicijsko in v vseh pogledih sposobnega športnika, toda Matej Bečan ostaja skromen v svojem športu, ki ga trenira med nebom in zemljo in mu poleg za-poslitve pomeni tudi način življenja.

46 Sv Sv 47

Tako so mu rekli na Dolenjskem, sem pa prepričan, da ima še veliko imen, kajti pred 40 ali 50 leti skoraj ni bi-lo slovenske domačije, na kateri jih ne bi imeli in upo-rabljali pri vsakodnevnih opravilih. Danes se zdi, kot da smo pozabili nanje in jih nadomestili s plastiko, kerami-ko ter steklom.

Besedilo in ilustracije: igor fortuna

Pehar

preživetje

za tiste, ki jih ne poznate, naj povem, da so to posode, narejene iz suhe trave, ki se povezuje z lesenimi vitrami. pozneje so naravne vi-tre zamenjali plastični trakovi, pridobljeni iz embalažnih trakov. ni-sem še zasledil, da bi izbirali določeno travo, je pa to trava in ne slama. vsaka trava, ki je suha in dolga, je uporabna, ponekod v tu-jini pa so pletli tudi z borovimi iglicami. naberemo snop suhe trave in naredimo za mezinec debel snopič, ki ga začnemo povijati z vi-trami, o katerih sem pisal nazadnje. prvih pet centimetrov povijemo trdno in gosto, potem pa dobljeni snopič prepognemo, tako da sta konec in začetek skupaj, nadaljujemo pa po obodu.zdaj potrebujemo orodje, in sicer nekakšno bodalo, ki ga lahko na-redimo iz lesa z nožem. nož je pretanek in preširok, da bi ga upo-rabljali v ta namen, poleg tega bi bilo nevarno. naredimo si boda-lo, ki spominja na nož. Dolgo naj bo pet centimetrov in široko do centimeter, po robovih priostreno, drugače pa debelo tri milimetre in s konico. namen bodala je, da z njim naredite odprtino v svitek, tako da po tem, ko ga vzamete ven, vitro z lahkoto porinete skozi. včasih so si pomagali z žlico, ki so jo odlomili, tako da jim je ostal le ročaj in so ga uporabili kot bodalo, poleg tega je uporaben tudi iz-vijač. najbolj uporabno bodalo v ta namen sem naredil iz stare sr-nine kosti, ki je votla. Ko sem oblikoval bodalo, je nastal v prerezu v

obliki črke u, kar je kanalček, skozi katerega z lahkoto porinete vi-tro, še preden ga izvlečete. Ko začnete delati drugi krog, bodalo zapičite v prejšnji krog, ven-dar ne v sredino, temveč bolj na zunanji rob. Ko ga izvlečete, osta-ne reža, v katero porinete vitro, potem pa zategnite. tovrstno šivanje mora biti precej na trdo, tako da bo končni izdelek bolj trden. gremo malo naprej, naredimo naslednjo luknjo in ponovimo postopek. ne-kateri so izdelovali peharje tako, da se trave sploh ni videlo. eni so vsak gib šivali, drugi le enkrat ali večkrat povili snopič in ga vsak dru-gi ali tretji krog prišili. najbolj pogosto so ga le šivali na vsak centi-meter ali centimeter in pol, tako da so naslednji krog zabadali boda-lo v snopič med vitrami. vmes vam bo zmanjkalo tudi trave. snopič, ki ga šivate, naj bi bil čim bolj enakomerno debel. nič ni narobe, če je kje debelejši ali tanjši, gre bolj za videz. v ta namen so imeli včasih nekakšen tulec, v katerega so zabadali nova stebla trave, tulec pa so pomikali naprej, tako da je bil snopič ves čas enako debel. tega si lahko naredite iz koščka stare kosti, polžje hišice ali bakrene cevi.na začetku bo verjetno nastajal nekakšen podstavek za vročo po-sodo, nato pa začnite šivati navzgor, lahko malo na stran ali nav-pično, kar je odvisno od tega, kakšno obliko želite. v sloveniji le redko zasledimo še kakšno drugo obliko razen klasičnega pehar-ja. taka oblika je bolj primerna za domačo uporabo, v divjini pa bi bila uporabnejša bolj zaprta, ožja in višja oblika. možnosti so ne-omejene. Ko osvojite veščino, lahko posodi naredite pokrov, ročke ali kaj drugega, kar vam bo olajšalo življenje v divjini. verjetno se nekateri zdaj sprašujete, kaj ima to skupnega s preživetjem. skoraj prepričan sem, da v prvih dneh, ko boste prisiljeni preživeti v divjini, ne boste izdelovali peharjev, sem pa tudi prepričan, da če ne prej, boste v nekaj dneh pomislili nanje, ko boste začeli nabirati hrano in druge stvari in bodo žepi premajhni. te posode lahko v divjini zelo uspešno naredite brez pripomočkov civilizacije. nekatera indijanska plemena so jih izdelovala tako dovršeno, da so držala vodo. eni so barvali vitre in tako vpletli vzorce, drugi so pletli z vrvico ali traki lubja namesto z vitrami. za začetek vam sve-tujem, da namesto viter uporabite embalažni trak, ki ga po dolgem natrgate na pet milimetrov široke trakove in si tako prihranite veli-ko časa. Ko boste osvojili veščino, pojdite korak naprej oziroma na-zaj k naravi.

jeziKovni in terminološKi KotičeK

Socialne in funkcijSke zvRSti (1. del)

laŽni PRijatelji (falSe fRiendS), dRugič

z družinskimi člani, prijatelji, poslovnimi partnerji, sodelavci ali ne-znanci se različno pogovarjamo. tudi če jim pišemo, jim predava-mo oziroma se drugače sporazumevamo z njimi, naša komunikacija poteka različno. Drugače pišejo in govorijo novinarji ter strokovnja-ki v različnih vrstah člankov ali prispevkov za različno javnost. v to-kratnem in naslednjem jezikovnem kotičku bom predstavila socialne in funkcijske zvrsti, saj se glede na okoliščine oziroma položaj in na-men odločamo za različne zvrsti pisnega in govorjenega sporazume-vanja. v slovenskem jeziku so najpomembnejše:

• socialne zvrsti: ‒ knjižni jezik (zborni in splošno- ali knjižnopogovorni),‒ neknjižni jezik (prostorske in interesne govorice), • funkcijske zvrsti: praktičnosporazumevalni, strokovni, publicistični in umetnostni jezik.

poznamo tudi prenosniške (govorjeni in zapisani jezik, tipni prenosnik – braillova pisava), časovne (sodobni in pretekli jezik) in mernostne zvr-sti (vezani in nevezani jezik).Socialne zvrStiKatero zvrst bomo izbrali, je odvisno od okoliščin oziroma položaja, in sicer od naslovnika našega sporočila, kraja in časa sporočanja ter tudi od tega, v kateri vlogi nastopamo.knjižni jezik razumemo vsi slovenci in ga uporabljamo po vsem slovenskem ozemlju, da se razumemo s slovenci od povsod. upora-bljamo ga v medijih, ustanovah in vseh javnih ali uradnih besedilih, vendar ne vedno enako stroge različice, saj poznamo zborni in splo-šno- ali knjižnopogovorni jezik.zborni jezik je normiran jezik in priučen v šoli. pravila so določena in opisana v slovarju, pravopisu, slovnici, pravorečju ter stilistiki. nosi-lec je jezikovno šolan človek, uporablja pa se predvsem v pisanih in govorjenih besedilih, ki so namenjena javnosti. ta zvrst je večinoma v pisni obliki v strokovnih, uradovalnih in poslovnih besedilih ter lepo-slovju, kot ustna oblika pa kot branje, recitacije in deklamacije v medi-jih, gledališču ter tudi šolah. splošno- ali knjižnopogovorni jezik je manj stroga različica, ki se navadno le govori, večinoma brez vnaprej pripravljenega bese-dila. nosilci so nenarečno govoreči ljudje, značilen pa je položaj go-vorečega in poslušalca, ki svoji vlogi nenehno menjavata.neknjižni jezik se deli na prostorske in interesne govorice. prostorske govorice se delijo na pokrajinski pogovorni jezik, na-rečja in mestne govorice. pokrajinski pogovorni jezik se govori na širšem območju kot narečje. v medsebojnih oziroma neuradnih pogovorih v ožjem krogu ali služ-bi v mestnem okolju ga uporabljajo ljudje iz neke pokrajine oziroma večjega mestnega središča z okolico, tako da poznamo osrednjeslo-venski, južnoštajerski, severnoštajerski, primorski, rovtarski in koroški pokrajinski pogovorni jezik.za več kot 50 narečij v sloveniji je značilno, da se govorijo na zemlje-pisno omejenem območju, združujejo pa se v sedem narečnih skupin, in sicer primorsko, gorenjsko, rovtarsko, dolenjsko, koroško, štajersko ter panonsko. mestne govorice so nastale iz narečij v večjih mestih, posebnosti pa so predvsem v samosvojem besedju, skladnji in naglasu. interesne govorice oblikujejo skupine s podobnimi interesi, naj-bolj znane pa so sleng, žargon in argo ali latovščina. za sleng je značilno, da ga govorijo ljudje, ki so približno enako sta-ri, posebno mladi. uporablja se predvsem v neformalnih govorih in se hitro spreminja, veliko besed pa je povzeto iz tujih jezikov. žargon govorijo ljudje iz iste stroke ali tisti, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo oziroma konjičkom. značilne so prevzete besede oziro-ma popačenke, ki jih uporabljajo za lažje in hitrejše sporazumevanje. argo ali latovščina je skrivni jezik različnih družbenih skupin, na pri-mer organiziranih kriminalnih združb, uživalcev mamil ali subkultur, njihov namen je, da jih razume čim manj ljudi. posebna skupina so vo-jaški in obveščevalski šifrirani jeziki.

Funkcijske zvrsti bom predstavila prihodnjič.

Barbara nežič

tudi drugi del članka o lažnih prijateljih začenjamo z modro mislijo, tokrat nemškega pisatelja Friedricha martina von bodenstedta: »pa-metno govoriti je pogosto težko, pametno molčati je še teže.« v tem prispevku ne želimo molčati, temveč bi radi pametno govorili, zato nadaljujmo s primeri, ki nam bodo to nalogo pomagali uresničiti.prejšnji članek smo končali s temami (da vas spomnim, to so topi-cs in ne themes), ki nam lahko povzročajo težave, ko jih skušamo prevesti. še posebno moramo biti pozorni na »aktualne« teme, ki so lahko »eventualno« še bolj »problematične«. Kot smo že ugoto-vili, tema ni theme. Kaj je z besedama aktualen in eventualen? Kot si lahko mislite, tudi ti besedi ne moremo prevajati z actual ali even-tual/eventually, saj imata v angleščini popolnoma drug pomen: ac-tual pomeni dejanski/pravi in ne aktualen. slednje bi morali pre-vesti kot current, za eventualno bi potrebovali angleško ustreznico possible in ne eventual oziroma eventually, ki pomenita končen ozi-roma navsezadnje. tako bi dobili: »current topics (aktualne teme) that are possibly even more problematic (ki so eventualno še bolj problematične).«nadaljujmo z mislijo na čas, ko bomo v pokoju ali, kot radi rečemo, v penziji (ne pozabite – v angleščini retired). na banki bomo ime-li milijarde in bilijone (hm!) in prva stvar, na katero morate biti po-zorni, je, da vas banka takrat ne opehari – slovenska milijarda je namreč angleški billion, slovenski bilijon pa angleški trillion. če pri-de do pomote, se nikar ne trudite napisati reclamation, saj ta be-seda v angleščini ne pomeni reklamacija – napisati boste mora-li complaint.polni denarja si boste mogoče hoteli privoščiti svojo počitniško hi-šico ali, kakor ji radi rečemo, »vikendico« na morju. to ne bo wee-kend house, temveč holiday home ali cottage, odvisno od tega, kam jo boste postavili. če bo bolj podobna baraki, je nikar ne prevajaj-te z barracks, saj imate verjetno vojašnic dovolj že v službi. bara-ka bo le shack.postojmo še malo pri vojaških izrazih. na vajah ste velikokrat v ne-varnosti, toda nevarnost ni vedno danger. Ko boste na primer sliša-li, da obstaja hazard, to ne bo igra za denar (hazardiranje), temveč tudi nevarnost. Ko bo zato nekdo zakričal: »abort!«, nikar ne kričite: »abortiraj!« ne verjamem namreč, da vaš sogovornik govori o pre-kinitvi nosečnosti oziroma splavu. zaklicati morate: »prekini!«previdnost ne bo odveč tudi pri sestavljankah, ki se začnejo s pred-pono anti. velikokrat v slovenščini najdemo skoraj enake besede kot v angleščini: antibiotik = antibiotic ali antikorozijski = anti-corro-sive. v večini primerov se anti prevaja s predpono proti: anti-tank = protitankovski, anti-aircraft = protiletalski, antitoxin = protistrup itn.Končajmo z oblačili. vsi zelo radi nosimo kavbojke. res, da jih po-nekod še vedno nosijo tudi kavboji (cowboys), toda v angleški ustre-znici ne zasledimo ne »krav/cows« in ne »fantov/boys«. Kavbojke so namreč jeans, material iz katerega so narejene, ki mu pravimo džins, pa je denim. poleg kavbojk radi nosimo športne copate, ki jim v angleščini rečemo tudi trainers, vendar slednje nima nobene veze s trenerji ali trenirkami. trener je namreč coach, trenirka pa sweat-suit ali tracksuit. tako, spet smo razložili nekaj besed, ki nam bodo v pomoč, ko bomo želeli pametno govoriti. zdaj se moramo naučiti le še pame-tno molčati. Do prihodnjič …

tanja debevc, šola za tuje jezike

48 Sv Sv 49

the dangerouS landScape: international perspectives on twentY-first centurY terrorism; tranSnational challenge, international reSponSeS john j. le beau (urednik)

the dangerous landscape je izbor štu-dij in pogledov na sodobni terorizem v zadnjih desetletjih 20. in na začetku 21. stoletja. prispevke, v katerih so av-torji iz različnih držav predstavili proti-teroristične izkušnje in prakse na eni ter

pogled akademskih krogov na terorizem na drugi strani, je zbral in uredil john j. le beau. podlaga za nastanek zbornika so bila srečanja ctgW-ja (partnership for peace consortium’s comba-ting terrorism Working group) leta 2007, 2008 in 2009. ta de -lovna skupina združuje strokovnjake iz politično, geografsko in kulturno različnih držav, kot so afganistan, azerbajdžan, nemči-ja, pakistan, Hrvaška, zDa, gruzija, velika britanija, moldavija, grčija, bosna in Hercegovina ter mnoge druge. skupina sodelu-je z mednarodnimi organizacijami, in sicer z natom ter ovse, ter predstavniki cie, ameriškega state Departmenta, naval War col-

ob desnem meču pa reliefno oblikovana vejica lipovih listov. na zadnji strani medalje je ob zgornjem robu napis za za-sluge, v spodnjem delu pa so vgravirani ime in priimek preje-mnika ter leto podelitve prizna-nja. medalja je z obročkom pripeta na svilen moariran no-silni trak, velik 3,3 cm x 4 cm, ki je v zgornjem delu pravokotne oblike, v spodnjem delu pa je z vsake strani pod kotom 45° zo-žen proti sredini. moariran trak je zelene barve in ima po sre-dini vzdolžno vtkano črto zla-te barve. na zadnji strani ima nosilni trak pritrjeno nikljano sponko z zapiralom. nadomestna oznaka je pravo-kotna medeninasta ploščica, velika 33 mm x 10 mm. oble-čena je v trak iz moarirane svi-le zelene barve, ki ima na sredi-ni vtkano zlato črto. na zadnji strani ima pritrjena žebljička z ustreznim zapiralom. če je oseba dobila več kot eno priznanje, se število prejetih priznanj označi z ustrezno številko na sredini nadomestne oznake. prejemnik prizna-nja nosi nadomestno oznako le za zadnje podeljeno priznanje.medalja z nadomestno oznako se podeli v embalaži oziroma ša-tulji, veliki 15 cm x 7 cm x 3,6 cm. oblečena je v akrolin zelene barve in se odpira po krajši stranici navzgor, kjer je pokrov pritr-jen k spodnjemu delu šatulje. na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v dveh vrstah v tehniki toplotnega zlatotiska odtisnjen naziv priznanja.poleg se podeli tudi posebna listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve.

oDliKovanja v sv

Medalja za zaslugeBesedilo: jože kržič

medalja za zasluge se lahko podeli pripadnikom slovenske vojske in javnim uslužbencem ministrstva za:‒ izjemno delo pri vzpostavitvi in poglobitvi mednarodnih odno-sov s prijateljskimi državami na obrambnem in vojaškem področju;‒ izjemno uspešno izveden projekt, ki je posebnega pomena za ra-zvoj in krepitev obrambe države.medalja za zasluge se lahko podeli tudi posameznikom, torej ose-bam, ki niso zaposlene na ministrstvu za obrambo, za posebne za-sluge pri krepitvi in razvoju obrambe ter ugledu ministrstva na med-narodnem področju.priznanje se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino.medalja za zasluge je kovana iz bakrene pločevine in je nakna-dno primerno obdelana ter na koncu galvansko pozlačena. osnov-ni simbol je posebne oblike oblikovana osnovna ploskev, velika 3,2 cm x 3,7 cm, ki je v spodnjem delu polkrožne oblike. na sredini sta pod kotom reliefno oblikovana pokončna meča, obrnjena pro-ti vrhu, njuni držali pa se v spodnjem delu stikata. na sredini med mečema so reliefno (stopničasto) oblikovani žarki, ki se proti vrhu razširijo. ob levem meču je reliefno oblikovana lovorjeva vejica,

ste veDeli?

Malteški vitezi in NapoleonBesedilo: zvezdan marković, vojaški muzej Slovenske vojske

stenčas

PReBRali Smolegea, albanske varnostne službe shërbimi informativ shtetëror (sHisH) in nemške bundesamt für verfassungsschutz (bfv).zbornik poskuša predvideti, kako se bo svetovni terorizem v pri-hodnje spreminjal, in glede na to predlaga ustrezne protiukrepe. raziskuje džihadistično motivacijo in rekrutacije, predvsem to, kako organizacija, kot je al Kaida, privablja, radikalizira in uspo -sablja nove člane, s katerimi nadomešča izgube, da lahko še na-prej širi in izvaja svoje operacije. posebej izpostavi promocijo nje -ne dejavnosti in izvajanje operativnih misij. prav tako odgovarja na vprašanje, kako so različne države uporabile svoje varnostne in obveščevalne službe, da bi odkrile teroristične skupine in njiho -ve pripadnike, ter predstavi prizadevanja njihovih vlad, da bi pre -prečile teroristične dejavnosti, vključno s kibernetskimi grožnjami.Džihadistični terorizem 21. stoletja predstavlja svetovni fenomen, še posebno potem, ko ugotovimo, na katerih lokacijah so bili uspe -šno izvedeni teroristični napadi, ki so si sledili od španije, velike britanije, tunizije, jemna, zDa, turčije, indonezije, indije in alžiri-je do pakistana, tajske, egipta, maroka ter Francije. število ogro -ženih držav in terorističnih organizacij bo v prihodnosti še na-raščalo, prav tako pa se bodo stopnjevali tudi prizadevanja ter ukrepi ogroženih držav in njihovih vlad, da bi teroristično dejav-nost preprečile.

ana Brodnik, kizc

novica SPodBudna miSeluStavimo čassodobni človek se težko ustavi. težko ustavi svoj čas. Ko mu uspe, si reče: »to je moj prosti čas.« ta čas mu ponuja možnost za rege-neracijo. ali je ta lahko le telesna ali ima tudi kašno notranjo, du-hovno razsežnost?zdi se, kot da smo vsi skupaj samosvoji ujetniki na eni strani pre-obilja in na drugi pomanjkanja. preobilje predstavlja našo zuna-njo objektivno določenost, ko nas zasipata potrošniška in mate-rialna dimenzija in nam kradeta pozornost. moto te dinamike je ustvarjanje vedno novih potreb. pri tem gre za logiko zadovoljeva-nja potreb, ki pa se kar naprej kopičijo in ne dajejo trajnega občut-ka sreče ter zadovoljstva. ob vsej naglici človeku zmanjkuje časa za presojo, ali res potrebuje vse, kar mu ponuja ta svet potrošništva. Kako ven iz tega začaranega kroga?na drugi strani je naše notranje osebno duhovno življenje. v tej logiki čas ustavljamo v medsebojnih odnosih. v doživljanju člove-ške osebne bližine skupaj ustvarjamo čas druženja in ves smisel je usmerjen v (o)srečevanje drugega, tistega, ki mi je blizu. Kje se to dogaja? Doma, v službi, soseski, na vasi in drugod.vsak izmed nas je tudi individualno bitje, ki živi še notranje življenje. prav ta skrita stran našega življenja je velikokrat oaza našega notra-njega zadovoljstva. ta svet nam omogoča srečanje s presežnim ‒ bogom. sodoben čas je ta odnos nadomestil s skrbjo zase, ki je po-gosto bolj beg pred samim seboj kot odkrito soočenje s seboj. v sa-motnem srečanju s presežnim ‒ bogom ne morem uiti pred nikomer. v iskrenem odnosu z bogom dobivamo moč in mir, predvsem pa v tem odnosu zavestno ustavljam čas. brez dvoma je naš prosti čas tisti, v katerem imamo vsi priložnost za to, da se posvetimo medsebojnim odnosom. Kako ga bomo izkori-stili, je moja in tvoja odločitev.še kratka, toda zelo pomenljiva zgodbica.rimski cesar tit je imel kot vladar za svoj simbol ranjenega delfina, zvitega okoli sidra. to znamenje je bilo odtisnjeno tudi na njegovih kovancih. sidro je predstavljalo nespremenljivo, trdno prepričanje, delfin pa velja za najbolj okretno morsko žival. skupaj predstavlja-ta napako, da nekaj prehitro naredimo ali da kaj preveč odložimo.Delfin in sidro sta postala rodbinski grb z napisom: »Festina lente.« to pomeni: »Hiti počasi.« izraža dve nasprotni misli. predstavlja zla-to sredino med prenagljenim delovanjem in predolgim odlašanjem.prijetno »dolgo-časenje« oziroma ustavljanje časa.

dejan glavač

podpiS sporazuma meD Državami uStanoviteljicami natovega cogb

v Washingtonu je 25. marca potekal eden odločilnih korakov usta-novitve in akreditacije natovega centra odličnosti za gorsko boje-vanje (natov cogb). sporazum so namreč podpisale države usta-noviteljice Hrvaška, italija, nemčija in slovenija oziroma njihovi nacionalni predstavniki, ki delujejo v norfolku. za slovenijo je spo-razum podpisala polkovnica mojca pešec, za zavezniško povelj-stvo za transformacijo (act) pa je bil podpisnik sporazuma povelj-nik general jean paul palomeros.podpisu sporazuma se bo kot partnerska država pridružila avstrija. Kmalu po akreditaciji in aktivaciji severnoatlantskega sveta priča-kujemo še pridruževanje nekaterih drugih držav. načelnik gšsv generalmajor dr. andrej osterman je kot svojega predstavnika na slovesnosti določil polkovnika direktorja natovega centra za gorsko bojevanje boštjana blaznika in prosil slovenskega veleposlanika v zDa dr. boža cerarja, da na slovesnosti predstavlja rs in zavezanost naše države do projekta.Direktor centra polkovnik boštjan blaznik je ob tej priložnosti imel kratek govor o centru in njegovem pomenu za nato.natov center odličnosti za gorsko bojevanje, ki deluje v poljčah, je tako tudi uradno ustanovljen za opravljanje svojega poslanstva in nalog.

Stotnica karmen Poklukar

nastanek imena malta ni povsem pojasnjen. najpogostejša je raz-laga, da izhaja iz grške besede meli, kar pomeni med. grki so otok imenovali melite, kar tudi pomeni med ali sladek kot med. grki so ustanovili svoje kolonije na malti že v 7. stoletju pr. n. št. od leta 395 do 870 so tam gospodovali grško govoreči bizantinci. Dru-ga možnost za nastanek imena malta je feničanska beseda male-th, ki pomeni nebesa, mogoče zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.leta 1530 je dal cesar svetega rimskega cesarstva Karel v. (špan-ski kralj Karel i.) malteško otočje v trajni zakup viteškemu redu sv. janeza Krstnika, ki so ga osmanski turki leta 1522 pregnali z rodo-sa. leta 1565 so malteški vitezi uspešno obranili malto pred invazi-jo turkov, ki so bili takrat na višku moči. po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda sv. jeana parisota de la valette po-spešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto valletto in globok za-liv južno od mesta, današnji grand Harbour.malteški vitezi so vladali na malti do leta 1798, ko jih je na poti v egipt z otoka pregnala napoleonova vojska. napoleon jih je zvijač-no zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zalo-ge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki moj-ster Ferdinand von Hompesch zu bolheim je kapituliral. napoleon je ostal na malti nekaj dni. leta 1800 je malta postala britanski protek-torat, 21. septembra 1964 pa je dobila neodvisnost. Kot zanimivost

naj še omenimo, da je malta 1. maja 2004 postala članica evropske unije, članica evrskega območja pa je postala 1. januarja 2008 in je svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z evrom.

vir:

Sve

tovn

i sp

let

50 Sv Sv 51

Poišči Pet Razlik

foto

gra

fija:

Bru

no t

oič

izdajatelj in financer:ministrstvo za obrambo

naslednja številka revije sv izide 18. maja 2015.

revija slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. na leto izide 12 številk revije. prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča ministrstva za obrambo. nenaročenega gradiva ne vračamo.

vojkova cesta 59, 1000 ljubljana telefon: +386 1/471 26 62Faks: +386 1/471 27 70 elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si

urednica: Hana souček morača

novinarja: nataša oblak in marko pišlar

fotograf: bruno toič

fotografija na naslovnici: bruno toič

lektoriranje: ssK mo

tajnica uredništva: milena topolovec

oblikovanje, prelom in tisk: tiskarna Formatisk, d. o. o.

naklada: 9700 izvodov

revija sv je članica evropskega združenja vojaškega tiska (empa).

revija sv je tudi na družbenem omrežju facebook.

informativno glasilo

rešitev iz prejšnje številke

nagRadna kRiŽankafo

tog

rafij

a: B

runo

to

ič

reševalcem nagraDne križanke

pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: DAN CIVILNE ZAŠČITE.nagrade, anorak revije sv, prejmejo:– Davorin Jerman, valjavčeva 9, 4000 Kranj,– Karlo Korče, godešič 8, 4220 škofja loka,– Ida Vučko, spodnja ložnica 55, 2310 slovenska bistrica.nagrajencem čestitamo.pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 6. maja 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.

razveDrilo

ZNAN-STVENAPANOGA

SPREDENANIT

RIBIŠKAVRVICA IZUMETNE

SNOVI

ALEŠ ČARFILOZOFKALAN

ALPSKASMUČARKA

DREV

AZIJSKOŽITO

VOZNIKSPLAVA

PREBIVAL.ANTIČNETRAKIJE

REKLO,PREGOVOR

ZNANOST

NERESNICA

NEMŠKIPISATELJ

MAY

MERA ZAGLASNOST

SLOVENSKISKLADAT.(DRAGO)

Avtor:Vladimir

Milovanović,NAJETO

PERO

PISATELJFLISAR

INDIJSKOBRENKALO

MESTO VKANADI OB

JEZERUONTARIO

ANGLEŠKIMATEMATIK

TURING

ODEJA(POGOV.)

JAP. UTEŽ.MERA

JUŽNOAM.GORSTVO

LJUBLJAN.POKOPAL.

VODNAPREGRADAIZ KOLOV

PONE-SREČENEC

GOBAJURČEK

GODALO,GOSLI

BAKROVSULFAT

BISTVO,JEDRO

ANTIČNOIME

TROJAN

... IN POPER

ZADNJABRAZDANA NJIVI

KRAJ PRIZADRU

KONJENIK,VITEZ

MESTO VSEVERNIFRANCIJI

SLO. KOŠ.(ERAZEM)

SLO. SKLAD.(TOMAŽ)

BU(T)

VLAKNENAPLOŠČA IZLES. MASE

DRNINA

MUSLIM.DUHOVNIK

DEL ŽIVAL.GOBČKA

ROKOMET.PAJOVIČ

ČEŠ. IGR.BEROVA

AVTSRAL.MEDVEDEK

NAR. PARKV KENIJI

SLO. PIS.(DIMITRIJ)

KRAJŠAPRIPOVED

ZADETEKPRI KOŠARKI

PRED-MESTJENOVE

GORICE

IZRASTEKNA GLAVI

STIL ZABAV.GLASBE

ČRN PRAHPRI

GORENJU

MATERIJA,SNOV

RAZLIČNASAMO-

GLASNIKA

REKA V Z.EVROPI

AM. PIS.(GEORGE)

VELIKAKOLIČINA

PARADIŽ,EDEN

SEVERNO-AMERIŠKIINDIJANEC

ČEBELI POD.ŽUŽELKA

NINASIMONE

DEŽELAMRTVIH PRISLOVANIH

CEZIJ

SPOMLA-DANSKA

SOLATA SKRHKIMI

LISTI

DEJAVNOST,DELOVANJE

RUSKIPESNIK INPISATELJTOLSTOJ

TIPKALO,STIKALOS TIPKO

AVSTRAL.MEDVEDEK

ČEBELI POD.ŽUŽELKA

ZADETEK PRI KOŠARKI

DEŽELAMRTVIH PRISLOVANIH

52 Sv