Številka 4, letnik XXXVIII, 2004

IB RevijaRevija za strokovna in metodološkavprašanja trajnostnega razvojaISSN 1318-2803

št. 4 / letnik XXXVIII / 2004

Glavna in odgovorna urednica:dr. Alenka Kajzer

Tematsko številko pripravil in uredil:mag. Bojan Radej

Tehnična urednica:Dragica Šuc

Uredniški odbor:dr. Reiner Eichenbergerdr. Pavle Gmeinerdr. Boštjan Jazbecdr. Drago Kosmag. Stanka Kukardr. Jože Pavlič Damijandr. Boris Pleskovičdr. Janez Potočnikmag. Bojan Radejdr. Marjan Ravbardr. Matija Rojecdr. Tine Stanovnikdr. Pavle Sicherldr. Janez Šušteršič

Lektoriranje:Slavica RemškarMurray Bales

Oblikovanje:Sandi Radovan

Izdajatelj:Urad Republike Slovenije zamakroekonomske analize in razvoj,Ljubljana, Gregorčičeva 27

Računalniška postavitev in prelom:Saša Dolenc

Tisk:Tiskarna Štrok, Ljubljana

Vse pravice pridržane.

Naklada:400 izvodov

Naročila na revijo sprejemamo pisno nanaslov izdajatelja.

IB revijo subvencionira Ministrtvo RS zašolstvo, znanost in šport.

Kazalo

Bojan Radej: K trajnostni obravnavi ekonomskemultifunkcionalnosti 5

Anton Komat: Triplet, ki kodira današnji svet 17

Iztok Ostan: Znanje in razredna struktura kot dejavnikatrajnostnega razvoja v Sloveniji 31

Marjan Ravbar: Razpotja naselbinskega omrežja vSloveniji: težnje, razvojne dileme in možni scenariji 41

Branka Hlad, Renata Slabe Erker: Ekonomski razvoj inohranjanje biotske raznovrstnosti 52

Art Kovačič: Trajnostni izzivi slovenske konkurenčnostipo vključitvi v Evropsko unijo 67

Miroslav Verbič: Razkrivanje preferenc kot pristop kekonomskemu vrednotenju okoljskih vrednot ternaravne in kulturne dediščine: analiza predpostavk inuporaba ekonometričnih tehnik 84

Matej Matija Grobelšek: Zasebni sektor ni panaceja zatežave prestrukturiranja vodopreskrbe 98

Tjaša Bole: Trajnostni razvoj in pristno varčevanje 106

Aleksandra Murks: Trgovanje z emisijami in uresničevanjetoplogrednega protokola 120

Renata Slabe Erker, Bojan Radej: Eksperimentalnaidentifikacija okoljskega implementacijskega deficita vSloveniji s pomočjo indeksa okoljske trajnostiSvetovnega ekonomskega foruma 135

Janez Filiplič: Okoljska regulacija in konkurenčnostdržave 145

Predstavitve (pripravil Bojan Radej)Juan Martinez-Alier in Klaus Schlüpmann, Uvod kekološki ekonomiji: energija, okolje in družba 150

Richard B. Norgaard, Za metodološki pluralizem 151

Smith Gerald Alonzo, Teleološki pogled na bogastvo:zgodovinski oris 153

Dung Tran Huu, Poraba, produkcija in tehnološkinapredek: enoten entropični pristop 155

Predgovor k tematski številki IB revije o trajnostnem razvoju 4/2004

Tudi zadnja letošnja številka IB revije je tematska in četrtič zapored namenjena trajnostnemurazvoju. Ob petintrideseti obletnici izhajanja se je uredništvo odločilo IB revijo specializirati zapodročje trajnostnega razvoja. Ta sprememba sovpada z letom, ko je Urad za makroekonomskeanalize in razvoj pripravil Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki je opredelila trajnostnirazvoj kot enega od treh glavnih ciljev razvoja do leta 2006 - poleg vključitve v EU in povečanjakonkurenčnosti gospodarstva. Zanimanje za trajnostni razvoj je v vsakem pogledu odvisno odrzvojnih gibanj, če se poslabšuje, so glasnejši kritiki politik, če se izboljšuje, pa prevladujejopolemike o ustreznosti rešitev. Temu vzorcu vsaj v tematskih izdajah o tranostnem razvoju sleditudi uredniška politika. S tem spodbuja razpravo v medgeneracijskem razvojnem kontekstu.

Sodba o uspešnem zaključku tranzicije je vprašanje tega, ali je bila tranzicija trajnostna ali ne.Vključitev v EU je uspešno za nami, konkurenčnost gospodarstva se tudi povečuje. Tranzicija nebi bila smiselna in njene žrtve ne upravičene, če bi samo zamenjala socialno enostranskostprejšnje ureditve s kompetitivno enostranskostjo nove ureditve. Posebej prilagojena primerjava150 gospodarskih, socialnih in okoljskih indikatorjev za skupino držav EU 25 z začetka inkonca devetdesetih let pokaže, da je Slovenija za najboljšimi dosežki na začetku devetdesetihzaostajala manj kot na koncu (Seljak, 2001, UMAR, 2001, 2002). Izboljšanje gospodarskihpokazateljev je bilo premajhno, da bi odtehtalo poslabšanje večine socialnih in okoljskihpokazateljev. To še ne pomeni, da je bila tranzicija neuspešna v pogledu sedanje generacije, kersama ne bo občutila vseh posledic svoje netrajnosti, ampak si jih bo razdelila s prihodnjo in nanek način, če sodobnike generacijsko razlikujemo glede na njihove časovne horizonte, tudi spreteklo generacijo. Poleg tega so nekatera poslabšanja relativna glede na najboljše dosežkedrugod, teh razsežnosti pa večina morda niti ne pozna.

Sodba o trajnostni uspešnosti tranzicije ne sme biti omejena s pogledom sedanje generacije, sajobstaja kar nekaj indikacij, da medgeneracijsko gledano ni bila uspešna. To sicer niti ni tako tragično,če je nesporno, da je tržna tranzicija pač tržno enostranska, saj ni zanimiva zaradi učinkov, ki jihima v desetletju prehoda, ampak na daljši rok. Z zaključkom tranzicije pa vendarle nepreklicnougaša upravičenje za enostranske ekonomske politike. Tega ne morejo spremeniti očitni primerienostranskega ravnanja v drugih državah. Slovenija s svojo majhnostjo nima nikakršnih trajnostnoutemeljenih razlogov za enostransko ravnanje, zato ni smiselno, da svoje identitete ne gradi spluralnostjo. Skrb za pluralnost prihodnjega ekonomskega razvoja ne zbujajo le novonastalatranzicijska socialna in okoljska neravnovesja, ampak tudi zamisel nove razvojne strategije državeza obdobje od leta 2007-2013, ki je bila vložena v javno razpravo in ki trajnostne vsebine obdeladeklarativno in se namesto z vzvodi netrajnosti ukvarja s posamičnimi vidiki netrajnosti.

Pričujoča tematska številka revije se v treh sklopih navezuje na ta vprašanja. V prvem sklopu natemo multifunkcionalnosti je predstavljenih sedem avtoric in avtorjev. Ekonomsko raznolikostobravnavajo z več zornih kotov: A. Komat piše o vzrokih za siromašenje pestrosti, I. Ostan paaktualizira študije o modelih upravljanja kot vzrokih za neinovativnost. B. Radej se ukvarja stransformacijo enostranskosti v pluralnost, M. Ravbar piše o reformi policentričnega naselbinskegasistema s konceptom mešane rabe prostora, ki krepi pokrajinsko pestrost. B. Hlad in R. S. Erkerobravnavata ekonomske funckije biotske raznolikosti in opredeljujeta infrastrukturo za trajnostnoizrabo biotske raznovrstnosti. M. Verbič analizira predpostavke in uporabo ekonometričnihtehnik pri ekonomskem vrednotenju prostorskih vrednot z razkrivanjem preferenc.

Drugi sklop o konkurenčnosti in okolju nadaljuje obdelave tem iz prejšnjih let (R.S. Erker, A.Kovačič, J. Filiplič in o pristnem varčevanju, T. Bole), dve pa sta novi (A. Murks o trgovanju stoplogrednimi emisijskimi dovoljenji in M. Grobelšek o privatizaciji preskrbe z vodo).

Tretji sklop prinaša kratke predstavitve štirih izbranih člankov s področja trajnostnega razvoja(Juan Martinez-Alier in Klaus Schluepmann: Uvod k Ekološki ekonomiji - Energija, okolje indružba; Richard B. Norgaard: Za metodološki pluralizem; Gerald Alonzo Smith: Teleološkipogled na bogastvo, zgodovinski oris; Tran Huu Dung: Poraba, produkcija in tehnološki napre-dek - enoten entropični pristop).

S tem izdelkom se poslavljam od Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki sem ga predsedemnajstimi leti spoznal kot Zavod za družbeno planiranje. Ekonomska in družbena podobaSlovenije se je v tem času temeljito spremenila, problemi razvoja pa so ostali precej podobni,samo še izrazitejši so. Že takrat in vsaj še desetletje prej so ekonomski razvoj v Zavodu obravnavalipo gospodarski, socialni in okoljski (oziroma prostorski) plati. Je v tem času Zavod uspel sleditispremembam v družbi ali je prevladala nespremenjenost razvojnih izzivov? Na to je gotovomnogo odgovorov in prav mogoče nekje med njimi tudi kakšen, ki nikogar ne izključuje samozato, da bi se sam zdel prepričljivejši.

Mag. Bojan Radej

Urednik tematske številke IB revije o trajnostnem razvoju

IB revija 4/2004 UMAR 5 Članki

UDK: 330.3:517.98

Bojan Radej*

K trajnostni obravnavi ekonomske multifunkcionalnosti

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Sedanje politike enostranskoobravnavajo ekonomske funkcije(tj. bogastva in učinke), zato jepestrost ogrožena razvojna prvina.V prispevku utemeljujemo multi-funkcionalni pristop. Najprejizluščimo tri enostranske modele:kompetitivnega, socialnega inrazvojnega. Kot enostranske jihtrajnostno diagnosticiramo spomočjo razlikovanja uporabniške(vhodne) in učinkovne (izhodne)plati ekonomskih izbir (Rodenburg,Nijkamp, 2001). Vhodna je posle-dica večuporabnosti bogastev innjihovih različnih obnovitvenihmožnosti in po tem razlikujemoakumulativne (pridobitne, neprido-

bitne), fiksne in neobnovljivefunkcije. Po izhodni plati parazlikujemo blagovne učinke odneblagovnih (javne, pozitivne alinegativne zunanje; OECD, 2001).Z razlikovanjem treh vhodnih inizhodnih ekonomskih funkcijsestavimo matriko, ki v devetihpresečnih poljih opredeli ravno tolikoparov funkcij, ki po svojihtrajnostnih lastnostih odrejajoavtonomne pristope k njihovemupravljanju. Takšna upravljavskatopografija kaže poti transformi-ranja sedanjih enostranskiheknomskih politik v trajnostno.

Multifunkcionalni pogled zavrnepremiso po neskončni akumulaciji

kapitala kot vladajočem načeludružbene organiziranosti (Wallerstein,2000), torej ne omejuje akumu-liranja blagovnih učinkov, ampaksamo ekonomsko enostranskost.Posledica višje ekonomske pluralno-sti ni samo lažje akumuliranjedodane vrednosti zaradi znižanjasocialnih in okoljskih 'izgub trenja',ampak predvsem akvizicija doslejneuporabljenih virov blaginje zazadovoljitev doslej neupoštevanihpotreb. Sprožilec pluralizacijeekonomskih politik je vrednotenjerazvojnih gibanj v luči ohranjanjaekonomske pestrosti, kar je vSloveniji še pretežno neizkoriščenamožnost.

* bojan.radej@siol.net, svobodni razvojni ekonomist1 V European Association for Evolutionary Political Economy; letna konferenca 2001; http://eaepe.tuwien.ac.at/[19. VIII. 2003].

Summary

The policies currently applied in Sloveniahandle economic functions (i.e. resourcesand impacts) unilaterally, which makesversatility an endangered developmentalelement. This paper argues for amultifunctional approach. We firstidentify three unilateral models: thecompetitive model, the social model andthe developmental model. We diagnosethem as sustainably unilateral by makinga distinction between the user (input) andthe impact (output) aspects of economicchoice (Rodenburg, Nijkamp, 2001). Theinput aspect is attributable to themultiusefulness of resources and theirdifferent renewal capabilites, accordingto which functions can be divided intoaccumulative functions (profitable, non-

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

1. Uvod

Standardni ekonomski modeli se najbolj zanimajoza akumuliranje ustvarjenih bogastev in učinkov(UMAR, 2001). Ekonomsko aktivnost obravnavajo,

kot da proizvaja in akumulira samo blagovneučinke. Ekonomska enostranskost je nazadnjeprivedla do tega, da sta pomen države in trga priustvarjanju blaginje prenapihnjena, močnozapostavljeni pa so družina, skupnost insamoregulacija (Kornai, 1992).1

profitable), fixed functions and non-renewable functions. On the output side,we differentiate between production-related and external impacts (public,positive or negative external impacts;OECD, 2001). Using the three separateinput and output economic functions, wedesign a matrix which in its nine cross-sections defines nine pairs of functions thatdetermine autonomous approaches to theirmanagement based on their sustainablecharacteristics. Such a managementtopography suggests ways of transformingthe present unilateral economic policiesinto a sustainable policy.

The multifunctional perspective rejects theassumption of infinite capital accumulationas the ruling principle of social organisation

(Wallerstein, 2000). Hence, it only limitseconomic unilaterality rather than theaccumulation of production-relatedimpacts as such. Greater economicplurality not only facilitates theaccumulation of value added as a resultof social and environmental 'friction loss',but also allows for the acquisition ofhitherto untapped sources of prosperity tosatisfy the hitherto unheeded needs. Thetrigger for the pluralisation of economicpolicies lies in the assessment ofdevelopmental trends with regard to thepreservation of economic versatility,which remains a largely unexploitedpotential in Slovenia.

6 UMAR IB revija 4/2004 Članki

Trajnostno gledano pa so ozko namenske aliučinkujoče, tj. monofunkcionalne le dejavnosti, kienih ekonomskih funkcij, recimo blagovnih, neuporabljajo na škodo drugih, na primer stranskihučinkov. Primer trajnostno nesporne mono-funkcionalnosti so naložbe finančnega kapitala, kerne zahtevajo kombiniranja z drugimi eko-nomskimi funkcijami (razen minimalno dodatnegadela in računalniške tehnologije), niti njihovoakumuliranje ne povzroča negativnih stranskihučinkov. Enostranskost ekonomskih politik takovečinoma ni posledica upravljanja mono-funkcionalnih zmogljivosti, ampak odmišljanjaenih funkcij v prid drugih. Na primer: zemlja jemultifunkcionalno bogastvo, ki se lahko uporabljapridobitno ali nepridobitno, zato uporabatrajnostno gledano ne more biti odvisna odposamičnih funkcionalnih interesov, ampak odnjihove primerjave glede na uspešnost med-generacijskega ohranjanja funkcij.

Nekatere ekonomske zmogljivosti so multi-funkcionalne bodisi v uporabi kot naravnabogastva, bodisi v učinkih, kot kmetijstvo aliindustrija, ki preskrbujeta blagovne učinke skupajz zunanjimi. Tretje pa so multifunkcionalne celov obojem kot človeški in socialni kapital. Nekaterihzmogljivosti ni mogoče akumulirati kotneobnovljivih (fosilna goriva, biotska pestrost) alifiksnih, ki z uporabo v najboljšem primeru samoohranjajo že doseženo funkcionalnost (zemlja,biotska raznovrstnost). Drugih, npr. nefinančnihnaložb ali socialnega kapitala sploh ni mogočeuporabiti drugače kot v kombinaciji z drugimi.Večina ekonomskih zmogljivosti je pravzapravtakšnih. Zato bi pričakovali, da bo vrednotenjerazvojnih gibanj in nazadnje tudi samo upravljanjeekonomskih zmogljivosti izhajalo iz imperativaohranjanja ekonomske multifunkcionalnosti. Vresnici pa jih ne, zato je v standardnih modelihekonomska pestrost med najbolj zanemarjenimisestavinami sedanjega načina razvoja.

Standardni modeli multifunkcionalne zadevevečinoma obravnavajo enostransko in to tako vsmislu enostranske obravnave vsake med njimi kotv smislu prevlade enih funkcij (akumulativnih inblagovnih) nad drugimi (fiksnimi in ne-obnovljivimi). Enostranskosti pa ni mogočeomejiti z enostranskostjo, ker vedno zahtevažrtvovati en vidik, da bi dosegli drugega. Pluralnostni seštevek enostranskosti, ampak dosežek njenegapreseganja z neizključljivo obravnavo raznolikostipojavnega sveta. Enostranska obravnava pluralnihzadev prebiva v izključevalnih polarnostih,2 je

posledica redukcionističnega opazovanja stvarnosti,‘ki opredeljuje konstante tam, kjer bi bilo trebaopredeliti singularnosti‘ (Burchell, 1991). Podlagaza diverzificirano obravnavo ekonomskih izbir jesimultana večfunkcionalnost ekonomskih sistemov,ki ni povezana s percepcijo, ampak je aksiomatičnain implicitna v samem konceptu sistema.3

Multiplikacija ustvarja nova območja diametralnihrazmerij (ibid) in sinergij in s tem razširja območjaustvarjalnega ekonomskega angažiranja.

Poledica enostranskosti je odmišjanje funkcij, in sicerravno tistih, ki jih v časovnem horizontu večineodločitev ni mogoče ustvariti kot neobnovljive vireter fiksne dejavnike, zemljo, pitno vodo in zrak, vožjem smislu pa tudi vse, česar ni mogoče na hitrospremeniti, kot infrastrukture, prostorske ureditve,skupne globalne dobrine ter danosti (lokalneposebnosti). Rezultat odmišljanja na koncu zaznamokot slabšanje stanja okolja, degradacijo skupnihglobalnih dobrin in človekovih pravic.

V aktualnih ekonomskih politikah identificiramotri modele enostranskega upravljanja ekonomskihfunkcij: konkurenčnega, socialnega in razvojnega.Z diagnozo njihove enostranskosti v prispevkuidentificiramo pogoje za konstrukcijo četrtega,trajnostnega modela upravljanja ekonomskihfunkcij, ki uveljavlja imperativ medgeneracijskegaohranjanja zalog, vrst in funkcij ekonomskihzmogljivosti.4 Enostranskost je mogoče izraziti vposebni matriki, ki jo tvorita dva vidikamultifunkcionalnosti. Vsaka ekonomska izbira imasvojo vhodno (ustvarjalno) in izhodno (učinkovno)plat (Rodenburg, Nijkamp:6). Po vhodni plati semultifunkcionalnost nanaša na uporabe bogastev.Trajnostno je uporabnost bogastev smiselnorazlikovati glede na ‘predznak’ njihove obnovljivostkot akumulativna, neobnovljiva in fiksna.

Po izhodni plati se multifunkcionalnost nanaša naraznovrstnost učinkov uporab bogastev. Učinki soblagovni in neblagovni, ti pa so javni ali zunanji(OECD:11). Trajnostno gledano je najbolj pro-blematičen sedanji način obravnave relacije med‘notranjimi’ (blagovnimi) in zunanjimi (pozitivniali negativni) učinki.

Obravnavani vidiki ekonomske funkcionalnosti sourejeni v shemi 1.

Uporabne in učinkovne funkcije tvorijo kvadratnomatriko z devetimi možnimi kombinacijami funkcij(Shema 2). Vsak par predstavlja poseben upravljavskiproblem, ki ga določa trajnostni predznaksodelujočih funkcij. V prispevku skušamo utemeljiti,

2 Shiva V. Earth Democracy. Tikkun, Jan-Feb 2003.3 Behan R.W. 1990. Multiresource forest management: a paradigmatic challenge to proffesional forestry. Journal of foirestry,

88:12 in Stevens, Montgomery:1.4 Solow R. M. 1986. On the intergenerational allocation of natural resources. Scandinavian Journal of Economics, št. 88:141-9.

IB revija 4/2004 UMAR 7 Članki

Shema 1: Dimenzije ekonomske funkcionalnosti

Monofunkcionalost

Multifunkcionalnost

vhodna izhodna

akumulativni fiksni neobnovljivi blagovni učinkineblagovni učinki

zunanji javni

da bi morali za ohranjanje pestrosti ekonomskihizbir organizirati večstopenjska pogajanja oz.algoritme ekonomskih izbir. V prvem koraku biidentificirali in uveljavili interese minimizacijeuporabe neobnovljivih bogastev in negativnihzunanih učinkov. V naslednjem koraku bi se preostalizainteresirani enakopravno izpogajali še zarazporeditev fiksnih funkcij na pridobitne innepridobitne uporabe. Za tretji korak bi napogajalski mizi ostale samo še zadeve iz domeneuporabe pridobitnih ekonomskih funkcij, kjer soodločilne primerjave alternativ po njihovi stroškovniučinkovitosti (konkurenčnosti), socialni pravičnostiin razvojnem prispevku. Procedura ekonomskepluralizacije, ki jo tukaj predlagamo, sledi temu,kar je Foucault (v Burchell:74) imenoval kavzalnamultiplikacija vzročnosti in pomeni analizo dogodkaglede na multiple procese, ki ga tvorijo. Postopekmultiplikacije razkrije, da imamo v ekonomski sferiopravka s specifičnimi racionalnostmi, ki se vsepodrejajo višjemu aspektu, ki ga uokvirja trajnostni/medgeneracijski pogled. Prispevek preizprašujeneodvisnost socialnih, razvojnih in konkurenčnihciljev razvoja. S pomočjo odkritih specifičnih relacijdiametralnosti in sinergij med njimi skušamooblikovati miselni okvir za razvojno vrednotenje indialog o trajnostnem razvoju. Na koncu ocenimo,da trajnostna transformacija ekonomske paradigmeiz enostranskosti v pluralno (medgeneracijsko) nespreminja ekonomskega razvoja, ampak predvsem načinnjegovega vrednotenja in ekonomskega upravljanja.

V zadnjem desetletju je bilo o izhodni multi-funkcionalnosti veliko napisanega v zvezi s pogajanjiv svetovni trgovinski organizaciji o liberalizacijitrgovine s kmetijskimi pridelki. Povod za to je visokosubvencioniranje kmetijske pridelave v EU,utemeljeno z multifunkcionalnostjo kmetijstva vEvropi (OECD, 2001; Abler, 2003; Blanford,Boisvert, 2001; Buttel, Zepeda, 2002; Nuppenau2003). V standardni ekonomski teoriji je bilo doslejnajveč pozornosti deležno upravljanje blagovnihučinkov ekonomskih dejavnosti. Med neblagovnimiučinki je še najbolje obdelano področje negativnihzunanjih učinkov (Pigou, Coase; Baumol, Oates),najmanj pozornosti pa so bile doslej v razpravah omultifunkcionalnosti deležne pozitivne eksternalije.

Vhodni vidik multifunkcionalnosti je bil vliteraturi deležen manjše pozornosti. Posvečajo se

mu avtorji, ki se ukvarjajo z enakim dostopom doekonomskih priložnosti (Solimano, 1999;Gradstein, Milanović, 2002; Schiff, 2004),ekonomskimi človekovimi pravicami (UN, 1976,1993; Simpson, 2002), dostopnostjo osnovnihdobrin (Scanlon, Cassar, Nemes, 2004; Coffman,2001), socialno konf liktnostjo ekonomskegarazvoja (Narayan, 1999; Rodrik, 1998), skupnimidobrinami (Klamer, 2003), sinergijami inekonomijami smotrov (Rosset, 1999; Das Gupta,Grandvoinnet, Romani, 2002). Najmanjšepozornosti je v literaturi deležno hkratnoproučevanja obeh vidikov ekonomske pestrosti(Rodenburg, Nijkamp).

Zanimanje za ekonomsko multifunkcionalnostizhaja iz negativnih posledic kompetitivnegamodela. Konkurenca diverzificira samo blagovnefunkcije, vzporedno pa zaradi socializiranjaznatnega dela negativnih zunanjih učinkov siromašipestrost neblagovnih in neakumulativnihekonomskih funkcij. Zato je treba zavrniti premisopo neskončni akumulaciji kapitala kot vladajočemnačelu družbene organiziranosti (Wallerstein,2000). Akumuliranje ustvarjenih blagovnihučinkov, za katero se na prvem mestu zavzemaSGRS (UMAR, 2001), je samo eno od območijekonomske ustvarjalnosti, ki je glede na ostalaekonomska območja le redko avtonomno. Zato jepotrebno o pridobitni ekonomiji oblikovati siceravtonomen, vendar funkcionalno povsemspecifičen diskurz.

Socialni, okoljski in alokacijski defektikompetitivnega modela so podlaga za socialne (ex-post) in razvojne (ex-ante) intervence v ekonomskeizbire. Socialni model upravljanja ekonomskihfunkcij se ukvarja z učinki in zato kompetitivnegadopolni samo v posledicah s prerazdelitvijo(enostransko ustvarjenih) dohodkov v prid žrtev inžrtvovanih neblagovnih učinkov. Predvidevanje, dabo gospodarska rast vodila k višji socialni kakovosti,pa se ni uresničila. Socialni disproporci so ostalipribližno enaki celo v obdobjih najvišje gospodarskerasti, ker ugodne učinke rasti absorbirajo predvsemtisti, ki so že izhodiščno na boljšem.5 Zatokonvencionalni socialni model ni zmožen varovatiekonomske pestrosti tudi vzročno, ker alokacijskiproblemi ležijo izven domene socialnih politik.Nasprotno velja za razvojni model upravljanja

5 Knack, S., P. Keefer. 1997. Does Social Capital Have an Economic Payoff? A Cross-Country Investigation. Quarterly Journalof Economics, Vol. 112, pp. 1251-88. Knack, Keefer, 1997, v Narayan:24.

8 UMAR IB revija 4/2004 Članki

ekonomskih funkcij, ki alokacijske defekte trgakorigira z vnaprejšnjim alokacijskim usklajevanjemfunkcionalnih interesov v prid nepridobitnih funkcijin s tem vzdržujejo primerjalno višjo vhodno pe-strost. Ti posegi pa obenem niso zmožni neposrednovplivati na končno porazdelitev rezultatov, ker to nipredmet alokacijskih, ampak socialnih usklajevanj.Tako je doslej še vsak enostranski poskus po-pravljanja tržne enostranskosti z ločevanjem pravic(do avtonomne rabe ekonomskih funkcij) od odgo-vornosti (do povzročenih učinkov) in odgovornostiod pravic privedel samo v še večjo enostranskost.

Tri modele upravljanja ekonomskih funkcij najprejobdelamo ločeno, kakor se tudi uporabljajo. Nobenmodel enostranskosti ne preseže v obeh dimenzijah(vhodni in izhodni) hkrati, s tem pa pravzaprav šenaprej ohranjajo ravno enostranskost samo. S temstandardni eknomski pristopi vzdržujejo visok pragodpornosti sistemov za strukturne spremembe.Enostranske socialne in razvojne intervence izzvanez enostranskostjo prevladujočega kompetitivnegamodela je treba prevrednotiti! Ne z zamenjavokompetitivnega vidika enostranskosti s socialno ali/in razvojno, ampak s stališča ohranjanja pestrostiekonomskih izbir. Z opredelitvijo treh vidikovenostranskosti dobimo koordinate za oris četrte,trajnostne vizije, ki je po vhodni in izhodni platisimultana. V prispevku s pomočjo te struktureekonomske funkcionalosti predlagamo opustiti rastkonkurenčnosti, dohodka ter socialno pravičnost kotvodilne razvojne cilje. Trajnostno gledano so to samospecifični vidiki medgeneracijskega ohranjanjazmogljivosti glede na njihovo skupno razpoložljivost,pestrost in donosnost.

Rast in diferenciacija ekonomskega sistema statrajnostno gledano le dve plati iste evolucije(Brown:17). Pluralni pogled na ekonomskofunkcionalnost del izgub trenja zaradi enostranskostipretvori v nov vir blaginje in omogoči, dazasledujemo vse tri delne cilje hkrati. Sedanje mrtveizgube enostranskih modelov so lahko neizčrpen virprihodnje blaginje. To tezo empirično potrjujejoneformalna letna svetovna poročila o stanju okolja(World Watch Institute), kjer ocenjuje, da 80 % vsehizkopanih surovin na koncu obleži nekoristno kotembalaža, ostanek ali odpadek. Izgube pretvorbe inprenosa dosegajo okoli 70 % primarne energije.Škode enostranske gospodarske rasti so še višje, čeupoštevamo, da je od vseh načrpanih naravnihbogastev kar tri četrtine neobnovljivih. ZaNizozemsko ocenjujejo, da aktivnosti, ki ustvarijo30 % bruto domačega proizvoda, k razvrednotenjuokolja prispevajo 70-odstotni delež. Nesorazmernovisok ‘prispevek’ umazanih industrij k rasti BDP jeocenjen tudi za Slovenijo (Zakotnik, Radej, 2003).

Enostranske, ex-post ali ex-ante intervence vekonomske izbire v multifunkcinanem okviruohranijo pomembno vlogo, ki pa je hkrati močnoskrčena na to, na kar se same po sebi nanašajo. Ex-post in ex-ante pogled standardnih teorij in praks vekonomskih izbirah reducira percepcijo časa napogled sedanje generacije, ta pa ravna pretežnokratkoročno. Zato je sedanja generacija avtonomnale v odločitvah, ki v celoti spadajo samo v njenčasovni horizont, torej le v zvezi z akumuliranjemučinkov (in posledic) v sedanjosti. To pa je še vednozelo prostrano območje zanimanja, ki ne pokrivasamo akumuliranja pridobitnega ampak tudisocialnega in človeškega kapitala ter obnovitvenekapacitete obnovljivih naravnih bogastev.Oportunitetna obravnava tudi le-teh bi ne samo zlilasocialne politike s konkurenčnimi in alokacijskimi,ampak bi tudi nepredstavljivo razširila samokompetitivno območje. Danes na primer sploh nepoznamo - kaj šele upoštevamo - oportunitetniegastroška ne/uporabe socialnega in človeškega kapitalater obnovljivih naravnih bogastev. Zato ne vemo, čepridobitni kapital morda kratkoročno ne narašča naškodo naraščanja nepridobitnih vrst akumulativnegakapitala. Trajnostna kompetitivnost tako ne pomenile manj enostranske konkurence med pridobitnimialternativami, ampak predvsem razširitevkompetitivnih presoj na relaciji med pridobitnimiin nepridobitnimi funcijami bogastev (Radej, 2003).

2. Dve plati ekonomske multifunkcionalnosti2.1. Multifunkcionalnost uporab (vhodna)

Aktualne ekonomske politike pri odločanju oalokaciji ekonomskih bogastev in njihovih funkcijpogosto izhajajo le iz ambicij po gospodarski rasti(hitrosti akumuliranja dodane vrednosti).Primerov za to je veliko, omenimo samo dva bližja.Slovenski socialni sporazum do leta 2005 določa,da je njegov ‘osnovni cilj blaginje prebivalcev, …glavna naloga [za uresničitev tega cilja, op. av.] paizboljšanje konkurenčne sposobnosti … go-spodarstva’.6 Naloga socialnega sporazuma jeseveda omejitev konkurenčnosti v prid višjisocialni pravičnosti, zato bi bil socialni sporazumverodostojen, če bi cilje pravičnosti uveljavil nadcilji učinkovitosti. Drug primer so vsepoosamosvojitvene nacionalne razvojne strategije(1995, 2001, osnutek za obdobje do l. 2013),7 kirast konkurenčnosti obravnavajo kot enega od trehprimarnih razvojnih ciljev.

Prednostna obravnava akumuliranja blagovnihučinkov je lahko racionalna izbira samokratkoročno usmerjeni sedanji generaciji.Samostojno uporabljena bogastva, ki ustvarjajo

6 Socialni sporazum za obdobje 2003 – 2005; predlog parafiran dne 15. aprila 2003; 9. in 10. odstavek.7 http://www.gov.si/umar/

IB revija 4/2004 UMAR 9 Članki

učinke samo v sebi naturalno lastni obliki,obravnavamo kot vhodno monofunkcionalna, naprimer finančne naložbe pridobitnega kapitala. Priodločanju med monofunkcionalnimi alternativamise ni potrebno usklajevati z drugimi alokacijskimifunkcijami (generacijami), ker je pomembna leprimerjava donosnosti alternativ. Kadar gre za čistepridobitne alternative, o uporabi pripadajočihfunkcij nedvomno najboje odloča kriterijučinovitosti in tržne konkurence.

Če bi bile ekonomske funkcije vrednotene inupravljane medgeneracijsko pretehtano, bi vnekaterih primerih moral prevladati multi-funkcionalni pogled. Kadar uporaba enih funkcijbogastev povzroča učinke, ki prizadenejo druge, kipa niso akumulativne, jih ni več mogoče obravnavatisamo s stališča sedanje generacije (njihove trenutnedonosnosti). Upoštevati bi bilo potrebno vse funkcijehkrati in njihovo upravljanje (in vrednotenje)organizirati tako, da o teži posamezne od sodelujočihfunkcij odloča le to, kako se katera funkcija obnavljaoziroma ohranja. Med njimi pa so z med-generacijskega stališča pomembne razlike, zaradikaterih je multifunkcionalnost uporab lahko boljali manj pomembna. Kadar gre za neobnovljivefunkcije, je multifunkcionalni vidik manj po-memben, ampak je treba skrbeti predvsem zaminimiziranje skupne porabe, izločanje nekoristnihin izbiro neodpovedljivih uporab. Kadar seneobnovljive funkcije bogastev kombinirajo zakumulativnimi ali fiksnimi, bi trajnostno moraliprevladati funkcionalni interesi neobnovljivihbogastev. Multifunkcionalnost ni najpomembnejšikriterij niti pri upravljanju akumulativnih funkcij.Akumulativnost pomeni povečevanje nečesa, kar žeso, zato je odločilna presoja alternativ po njihovidonosnosti. Kot prevladujoč kriterij se multi-funkcionalne presoje v povezavi z akumulativnimifunkcijami pojavijo v dveh primerih: pri kombi-niranju pridobitnih in nepridobitnih akumulativnihbogastev (socialnega, človeškega kapitala terobnovljivih naravnih bogastev)8 in pri kombiniranjuakumulativnih s fiksnimi bogastvi.

V prvem primeru je odločilna izenačenost pogojevakumuliranja (kapitalizacije) pridobitnih innepridobitnih kapitalov, npr. industrijskega kapitalas socialnim ali človeškim. Trajnostna pravičnostbi zahtevala izenačitev oportunitenih stroškovuporab in dosegljivih donosov vseh vrstakumulativnih bogastev. Minimana donosnostpridobitnega kapitala je določena z donosomnaložb od investiranja v državne vrednostnepapirje. Vsak donos, ki je nižji od tega, obravna-vamo kot izgubo, kar pridobitne funkcije varujepred najslabšimi akumulativnimi uporabami.Najnižje še sprejemljive stopnje donosnosti

socialnega, človeškega kapitala in stopnjeobnovljivosti naravnih bogastev pa niso določene.Mnenje, da so naravni, socialni ali človeški virioportunitetno gledano zastonj, je napačno! Če sobogastva uporabna za različne (ne/pridobitne)funckije, potem oportunitetno gledano nisozastonj, niti kadar so prosto dostopna(Tietenberg:328). Oportunitetno pravilo tako nevaruje nepridobitnih bogastev (niti akumulativnih,kaj šele neakumulativnih) pred netrajnostno rabo.Dokler je ohranjanje akumulativnih bogastevmogoče samo v pridobitni funkciji, je to spodbudaza enostransko pridobitno obravnavo tudinepridobitnih akumulativnih bogastev. To torej nipotrebno zaradi boljšega zadovoljevanja potreb,niti učinkovitosti uporab relativno redkihkomercialnih virov, ampak zaradi pristranskihekonomskih pravil. Posledica te napake je njihovadegradacija v prid pridobitnih bogastev. S stališčaohranjanja vhodne multifunkcionalnosti bi bilopotrebno nepridobitna akumulativna bogastva vekonomski uporabi trajnostno obravnavati kotkapital, vse dokler se tudi pridobitna bogastvaupravljajo kot kapital (Radej, 2003).

Drugi vidik vhodne multifunkcionalnosti se nanašana upravljanje fiksnih virov, ki so funkcionalni zaakumulativne in za neakumulativne funkcije. Vtakem primeru bi trajnostno gledano akumulativnefunkcije morale biti podrejene multifunkcionalnimpresojam. Če so viri fiksni, še ne pomeni, da so navoljo v nespremenljivem obsegu, ampak le, da jihvrednotimo glede na skupno razpoložljivost, neglede na vloženo delo (kot Marshal, Ricardo,Marx). Fiksne funkcije so sicer lahko tudi rezultatakumuliranja (kot infrastruktura, dediščina,prostorska ureditev), vendar v tako oddaljenipreteklosti, da to v očeh sedanje generacije, ki imakratkoročen (do srednjeročen) horizont, ne morepostati določujoče. Ker so konstantni poopredelitvi, o uporabi njihovih funkcij ni mogočeodločati s stališča akumulativnosti, ampak le sstališča njihove večuporabnosti. Pri uporabi fiksnihfunkcij je treba maksimirati multifunkcionalnost.Sistem je pa bolj multifunkcionalen, če ima večfunkcij ali kadar se samo zmanjša njegovamonofunckionalnost (Rodenburg, Nijkamp:3).

2.2. Multifunkcionalnost učinkov (izhodna)

Izhodna multifunkcionalnost se nanaša na pestrostrezultatov uporab bogastev (OECD:6). Ekonomskadejavnost je učinkovno (izhodno) multifunkcional-na, če (OECD:7): (a) njen output sestavljajo blagovni(commodity) in neblagovni (non-comodity) učinki, ki soproizvedeni povezano (jointly); (b) nekaterineblagovni učinki so proizvedeni kot učinki, zakatere trg ali ne obstaja ali pa slabo deluje. Razlogi

8 Vsakoletni prirast obnovljivih bogastev (npr. lesa) se lahko sproti uporabi ali ohrani za povečanje skupnih zalog in stopnje obnovljivosti.

Članki10 UMAR IB revija 4/2004

povezane preskrbe multifunkcionalnih učinkov so(OECD:12): (a) tehnološki, npr. pridelek hrane –onesnaževanje s pesticidi; (b) nerazdružljivi vložkiv proizvodnjo, npr. raba energije – podnebnespremembe; (c) fiksna ponudba vložkov vproizvodnjo, npr. delovne sile ali odelovalnepovršine zemlje.

V devetdesetih letih 20 stoletja so zanimanje za tavidik multifunkcionalnosti pokazali agroekonomistiv Franciji (Buttel, Zepeda:1), ki so dokazovali, dakmetijstvo ni pomembno samo kot gospodarskadejavnost, ampak tudi za ohranjanje poseljenosti,habitatov ter biotske pestrosti, kulturne krajine,dediščine itn. Z multifunkcionalnostjo kmetijstvase evropski (in japonski) agroekonomisti branijopred očitki konkurentov iz drugih delov sveta zaradisubvencioniranja pridelave hrane, ki povzročamotnje v svetovni trgovini in škodi predvsem razvojurevnejših izvoznic hrane. Zaradi tega so bile evropskedržave izpostavljene nasprotujočim težnjam: domaoziroma navznoter po omejitvi tržnih napak, navzvenpa po odpravi tržnih preprek svobodni trgovini(Blandford, Boisvert:18). Ta argument je bil posebejizpostavljen v zadnjem krogu pogajanj oliberalizaciji trgovine s kmetijskimi pridelki vsvetovni trgovinski organizaciji.

Dileme v zvezi s subvencioniranjem vzporednihin stranskih učinkov komercialnih dejavnosti nisonove. Pojavile so se že v razpravah o liberalizacijimednarodne trgovine z industrijskimi izdelki(Bonilla, Tin: 2, 25). Rast industrije ni samo širilatrgov in zviševala materialne blaginje, ampak jeusmerjala tudi družbeno modernizacijo, učvrstitevnacionalnih držav in nematerialni ekonomskirazvoj (socialni in človeški kapital). Da bi predkonkurenco obvarovali akumuliranje ugodnihnetržnih učinkov industrijske rasti, so mnogizagovarjali carinsko zaščito, izvozne subvencije indruge mednarodno diskriminatorne netržnetrgovinske ukrepe.

Razlogov za upoštevanje izhodne multi-funkcionalnosti je še več, saj se ta ne obravnava le vpovezavi s protekcionizmom. Kot principupravljanja je relevantna tudi pri obravnavi razvojnihplatform (infrastrukturne dejavnosti, prostorskourejanje, Rodenburg, Nijkamp, 2001; urejanja voda,Coffman, 2001; organizacija dela, Iravani, Sims,Oyen, 2004; lokalna razvojna partnerstva, Rosset,1999; skupne globalne dobrine, Kramer, 2003;kulturna produkcija9) in v dejavnostih, ki uporabljajomultifunkcionalne tehnologije (informacijskatehnologija,10 kozmetika11).

Standardna ekonomika blagovne in neblagovneučinke obravnava ločeno. Blagovne obravnava kotnotranje, vse druge pa kot zunanje, zato eden dodrugega nujno nastopajo sovražno. Ekonomskepolitike jih skušajo umirjati s prerazdelitvijodohodkov v prid izhodiščno zapostavljenih funkcij,ali pa z obdavčenjem blagovnih učinkov zapovzročene negativne eksternalije, kompenzi-ranjem žrtev in refundacijo preskrbovalcevpozitivnih zunanjih učinkov.

Kurativne intervence so samo socialno upravičene,trajnostno pa so nezadostne. Res umirjajosovražnosti med blagovnimi in neblagovnimiučinki, obenem pa s tem ravno financirajo njihovonadaljnjo medsebojno ločenost. Še huje pa je, dakurativne intervence ohranjajo izločenost tretjih,ki se jih delitev učinkov sploh ne tiče, ker jih samipreskrbujejo integralno, kot na primer tisti, ki seukvarjajo z zniževanjem ireverzibilnosti eko-nomskega razvoja, izboljševanjem standardovčlovekovih pravic ali kvalitete življenja pri žedoseženi ravni materialnega standarda.

3. Upravljanje ekonomskemultifunkcionalnosti

Izhajamo iz konkurenčnega modela, ki je podlagavečine ekonomskih sistemov držav z visokoblaginjo. Konkurenca diferencira le blagovneučinke, obenem pa zaradi tržnih napak siromašipestrost neakumulativnih in neblagovnih funkcij.Posledica maksimiranja učinkovitosti sodiskontinuitete (krize), ireverzibilnost in asocialniučinki (Solimano, 1999). Ekonomska teorija jezaradi teh enostranskosti konkurenčnega modelav štiridesetih, petdesetih in šestdesetih letih 20.stoletja predlagala dva pristopa k upravljanju tržnihdefektov. Prvi, razvojni pristop zajema intervence,povezane z ohranjanjem vhodne pestrosti.Namenjene so vzdrževanju določene ravnipravičnosti v ekonomskih možnostih (ex-ante,Deininger, Olinto:3). Drugi, socialno korektivnipristop obsega le izhodno plat multifunkcio-nalnosti, in sicer inštrumente za vzdrževanjedoločene ravni (ex-post , ibid:3) pravičnosti vdohodkih in rezultatih.

Kompetitivna ureditev prevladuje v številnihameriških državah, socialnokorektivna (socialno-demokratska) v Evropi in razvojne v JV Aziji. Enakprincip razlikovanja je Andersen (1994) uporabili vprimerjalni analizi tradicionalnih tržnih evropskihdržav, Cernat (2001) pa za potranzicijske države

9 Lull J. Superculture for the Communication Age. http://members.aol.com/JamesLull/superculture2.html [junij 2004]10 http://www.sandia.gov/media/quantran.html; http://www.sandia.gov/media/quantran.html11 Challener C. Cosmetics raw material suppliers f ill a growing appetite for multifunctionality - Focus 2002: Consumer

Specialties, Chemical Market Reporter, Nov 11, 2002.

IB revija 4/2004 UMAR 11 Članki

Srednje in Vzhodne Evrope. V Evropi kompetitivnimodel prakticirajo Velika Britanija, Nizozemska inItalija, socialnega Nemčija in skandinavske dežele,razvojnega pa Francija in Avstrija. Medpostranzicijskimi kompetitivni model prakticirajoEstonija, Češka in Madžarska, socialnega Latvija inLitva, razvojnega pa Poljska in Slovaška. Slovenija,Romunija in Bolgarija pa so tako nekonsistentnokombinirale lastnosti vseh treh modelov kapitalizma,da ni bilo mogoče določiti, po katerem so sepravzaprav razvijale (ibid:8).

Tri doslej omenjene modele upravljanja ekonomskepestrosti v nadaljevanju osvetlimo podrobneje sstališča njihove enostranskosti. Ne skušamo jihzavrniti, ampak medgeneracijsko prevrednotiti ins tem zliti v enovit trajnostni mehanizemupravljanja ekonomskih funkcij. Vse štiri pristopeprikazuje Shema 2.

V nadaljevanju obravnavamo vsak pristop posebejs stališča ohranjanja ekonomske pestrosti.

3.1. Konkurenčno upravljanjemultifunkcionalnosti

Konkurenčni pristop je preverjeno najboljši načinupravljanja pridobitnih skladov, njegov prispevek kvisoki zadovoljenosti materialnih potreb in dohodkuper capita je nedvomen. Niti med kritikikonkurenčnega pristopa ni veliko dvoma, dazviševanje konkurenčnosti zelo uspešno diverzificirablagovne učinke. Z usklajevanjem mnogihneodvisnih odzivov posameznikov na neznano trgširi obzorja oportunitetnosti in omogoča, da senenehno učimo na dosežkih svojih tovarišev(Hayek:142). Z asimilacijo nadosebnih izkušenj(ibid:143) trg zbere in uredi več informacij, kot bijih bilo mogoče pridobiti kakorkoli drugače (ibid:10).Tako se preko meja vednosti posameznika proizvodnidejavniki specializirajo in diferencirajo, pojavljajose nove redkosti in sinergije (ibid:137). Tržnaevolucija spodbuja različnost in obratno, različnostravno razširja meje na njej temelječega reda, ki stem postane neomejeno razširljiv (ibid:90). Zato

Shema 2: Pristopi k upravljanju ekonomske multifunkcionalnosti

IZHODNA MULTIFUNKCIONALNOST (ex-post, v učinkih)

nizka: obravnavajo se samoblagovni učinki

visoka: obravnavajo seblagovni in neblagovni učinki

VHODNAMULTIFUNKCIONALNOST

(ex-ante, v možnostih)

nizka: bogastva seobravnavajo

monofunkcionalnokonkurenčni socialni

visoka: bogastva seobravnavajo

multifunkcionalnorazvojni trajnostni

konkurenčno upravljanje pridobitnih bogastev, čega opazujemo izolirano, že izpolnjuje trajnostnikriterij neposlabševanja pridobitnih možnostiprihodnjih generacij, tako po obsegu kot po pestrosti.

Konkurenca sicer res povečuje pestrost izbir, vendarv veliki meri le na račun zmanjševanja razlik medizbirnimi možnostmi, ki postajajo vse manjpomembne. Svet postaja vse bolj ‘deskast’ in vsemanj ‘drevesast’,12 vse bolj proizveden - in vse manjizviren. Petina bogatega sveta se utaplja v izbirah, kiimajo vse manjši smisel (potrošništvo), dvematretjinama svetovnega prebivalstva pa obnadaljevanju sedanjih trendov v naslednjih dvajsetihletih grozi, da ne bodo imeli dostopa niti do pitnevode (UNESCO, 1999).13 Petina prebivalstva seutaplja v presežkih varčevanja, večina ostalih živi vpomanjkanju sredstev celo za osnovneinfrastrukturne naložbe (Houtard, Polet, 2000).

Kljub nedvomnemu prispevku je kompetitivnimodel teoretično in politično neuspešen (Pasquino,v Burchell in dr.:106). Teoretično zato, ker nisposoben zaznati problemov, ki jih povzroča,premalo je občutljivo za stvari, ki presegajo okvire,v katerih deluje (Bromley:78). Kompetitivni modelna primer ni občutljiv za neizenačenost začetnihekonomskih možnosti (obdarjenosti s kapitalom,dostopa do ekonomskih funkcij, časovnegahorizonta, izobrazbe, spola, verske opredeljenosti,nacionalne pripadnosti itn). Roemer te dejavnikeobravnava kot zadetek na rojstni loteriji (v Pribacur., 2005). Trg ne upošteva, da obstaja nekaminimalna raven dostopnosti virov in alokacijskesvobode, do katere je posameznik upravičen, nezaradi stiske ali zaslug, temveč preprosto zato, kerje član neke skupnosti (Paine v Pribac ur., 2005).

Pridobitništvo je neuspešno tudi politično, ker silik enostranski naprtitvi svoje interpretacije(oportunitetnosti) vsem drugim, ki so zato do njegapostali netolerantni (Pasquino, ibid.). Nepridobitnepreference na trgu nimajo zadostne podpore,upoštevajo se le, če so skladne s pridobitnimi.Trajnostno bi bilo pridobitne presoje potrebno v

12 Feynman R. 1977. Osobitosti fizikalnih zakona, Školska knjiga, Zagreb, str. 102.13 UNESCO Courier, februar 1999 v Scanlon J., A. Cassar, N. Nemes. 2004. Water as a human right. IUCN environmental law

programme. Gland: IUCN, Cambridge, UK. Environmental policy and law paper, št.. 51. ix+53 str.

Članki12 UMAR IB revija 4/2004

razvojnem smislu preurediti, omejiti na tisto, za karso nesporno relevantne, a to je le prvi potrebni korak.Pridobitne presoje so idealne le kot ideali, odločilnele za pridobitne zadeve, ki nimajo ireverzibilnihstranskih učinkov, niti ne zasedajo fiksnih faktorjev.Največkrat pa se pridobitne funkcije realizirajo šelev povezavi z nepridobitnimi, kar zahteva multi-funkcionalno obravnavo kompetitivnih opcij.

Danes vsakdo pozna in v svojih odločitvah anticipiraoportunitetni strošek uporabe pridobitnega kapitala(obrestno mero), nihče pa ne ve, kolikšen jeoportunitetni strošek ne/uporabe ali počasnejšegaakumuliranja socialnega,14 človeškega in okoljskegakapitala (stopnje njegove obnovljivosti). Zahteva pooportunitetni obravnavi tako pridobitnih kotnepridobitnih bogastev ne pomeni težnje hegalitarnosti, saj je omejena samo na ekonomskeuporabe. Posplošitev oportunitetnega principa nanepridobitna bogastva je samo avtentičen pogojpluralne obravnave ekonomskih funkcij (Houtard,Polet: 85). Pridobitni vidik pa s tem vendarle ponujasplošno relevantno analogijo za trajnostnopreureditev ekonomskega upravljanja in vrednotenjavseh vrst akumulativnih bogastev.

3.2. Socialna obravnavamultifunkcionalnosti

Multifunkcionalne dejavnosti povzročajoraznovrstne učinke, ki pa niso vsi enako zaželeni,niti enakomerno porazdeljeni. Pozitivni blagovniučinki so družbeno večinoma koncentrirani,neblagovni (pozitivni in negativni) pa so razpršeni.Nakopičene družbene asimetrije same po sebizahtevajo ukrepanje, ki pa neposredno niutemeljeno z multifunkcionalnostjo, ampak združbeno pravičnostjo delitve. Ker je naravnan vprid tistih, ki jih trg spregleduje, hkrati boljeupošteva izhodni vidik ekonomske pestrosti. Ex-post redistribucije v prid neblagovnih funkcij sozaslužne za višjo izhodno ekonomsko pestrost, kotbi jo spontano generiral trg.

Socialno upravljanje je omejeno na stranske učinke,ne posega pa v vzvode za enostransko obravnavoekonomskih bogastev. Povzročitelji negativnihzunanjih učinkov so kaznovani z dajatvami, žrtvenegativnih zunanjih učinkov so kompenzirane ssubvencijami, povzročitelji pozitivnih pa refundirani.Socialne intervence so potrebna, ne pa zadostnapodlaga trajnostnega razvoja, ker ni pomembno zgoljinternalizirati že povzročenih zunanjih učinkov,ampak je treba minimizirati akumuliranje blagovnihučinkov na račun neblagovnih.

Socialno redistributivni inštrumentarij usmerjasistem kriterijev, ki določa zavezance za dajatveali upravičence za prejemke, kar oblikujenormativno unificiran pogled na stvarnost. To paoblikuje organsko odvisnost človeka, ne od narave,ampak od institucij15 in njihovih intervenc.Inštrumentarij s tem odreja ‘radikalni monopol’nad postavljanjem standardov o tem, kaj jepomembno in možno,16 nad sodbo o človeškipotrebi kot pravi potrebi in o možnosti njenezadovoljitve. Hkrati pa vse več antagonizmovučinkuje izven socialno-tržnih razmerij, na primerglede upravljanja globalnih dobrin, uresničevanjačlovekovih pravic, zniževanja ireverzibilnostirazvoja. Zato socialne intervence zgrešijopomemben del prebivalstva, potreb in potencialov.Teorije socialne stabilnosti dokazujejo, da takšniprocesi zvišujejo stroške socialnih interakcij inustvarjajo negativne socialne dobrine.

Socialno korektivni pristop je omejen predvsem priobvladovanju takšnih pozitivnih zunanjih učinkov,ki ne zahtevajo internalizacije, kot so pozitivnizunanji učinki, ampak odpirajo možost ločenepreskrbe, tj. mimo blagovne proizvodnje in s temtudi mimo socialne spodbude. Vsi zunanji učinki,pozitivni in negativni, so stroškovno neučinkoviti,ker so krivi za oblikovanje tržnega ravnovesja nadružbeno neoptimalni ravni (Baumol in Oates,1988). Vendar pa se pozitivni zunanji učinkirazlikujejo v pomembni okoliščini. Njihova preskrbaje lahko povezana z oportunitetnimi stroškiblagovnega proizvajalca ali pa ne (OECD:65). Vprvem primeru preskrba pozitivnih učinkov povečujestroške blagovnega producenta (višje inpute ali nižjedobičke) in zato zahteva eksplicitne odločitve orazporeditvi virov na blagovne in eksterne učinke.Pri neugodni kombinaciji vhodnih in izhodnih ceniztržek blagovnega producenta lahko pade poddoločeno minimalno raven, kar ogrozi njegovokonkurenčnost, vendar pa obenem tudi pozitivnezunanje učinke. Takrat lahko proizvodnja pozitivniheksternalij za blagovnega producenta postanezanimivejša od proizvodnje blagovnih učinkov alivsaj glavno upravičenje zanjo.

V drugem primeru, to je pri ničelnih oportunitetnihstroških, pa so pozitivni zunanji učinki neodvisniod odločitev blagovnega producenta, zato o njihoviobravnavi ne odločajo njegovi stroški ampakpovpraševanje (oblika krivulje družbenih koristi).Preskrbo takšnih zunanjih učinkov je včasihmogoče organizirati ločeno od blagovneproizvodnje kot dve enako pomembni ekonomskidejavnosti. Primeri za to so lahko že obstoječe

14 Knack, S., P. Keefer. 1997. Does Social Capital Have an Economic Payoff? A Cross-Country Investigation. Quarterly Journalof Economics, Vol. 112, pp. 1251-88, v Narayan:24.

15 Illich I. Deschooling Society, Penguin, 1973, str. 9, v Alwyn:145.16 Ibid.

IB revija 4/2004 UMAR 13 Članki

osnovne storitve pospeševalne službe v kmetijstvuali energetsko svetovanje. Le - te lahko inducirajonove blagovne dejavnosti kot pri ponudbi obnovljivihvirov energije ali zelenih blagovnih znamk, ki sosčasoma ustvarili novo območje ekonomskedejavnosti in nov vir blaginje. Tako bi bilo blaginjomogoče konsistentneje zviševati pri nespremenjeniravni javnofinančnih transferjev, če bi se le povečaloefektivno povpraševanje po teh učinkih, ki jih zdajobravnavamo kot zunanje (pozitivne). Za ohranjanjeekonomske multifunkcionalnosti po izhodni platini treba prerazdeliti še več produkta. Potrebujemonovo politično ekonomijo solidarnosti, ki bineenakost v rezultatih (izhodni vidik) povezala zneenakostjo v možnostih (vhodni vidik). Izhodnamultifunkcionalnost obnavlja vprašanje, v katerosmer naj pravzaprav sploh učinkujejo ekonomskokorektivni socialni inštrumenti. Sedanje politikeotežujejo širjenje ekonomskega območja vnepridobitno sfero.

Sedanja enostranska socialna politika trajnostnogledano ostaja relevantna samo za urejanje vprašanj,ki se striktno tičejo le sedanje generacije, ostalegeneracije pa so do rešitev ravnodušne. Kaj so tavprašanja, ne odloča sedanja generacija sama, ampakto določijo trajnostne lastnosti funkcij ekonomskihbogastev, na katere naj bi se nanašale socialneintervence. Socialni dialog ne more zajeti interesovfiksnih in izčrpljivih ekonomskih funkcij terpozitivnih zunanjih učinkov. Te vidike ekonomskemultifunkcionalnosti zajame šele trajnostni dialogo razvoju. Za socialne intervence to ne pomeni le,da morajo postati avtonomne glede na konkurenčnein razvojne cilje, ampak tudi, da jih je treba podreditimedgeneracijski perspektivi. Socialni dialog ostajanujen za urejanje vprašanj v zvezi z usklajevanjemakumuliranja pridobitnih, socialnih, človeških inobnovljivih naravnih bogastev. Danes pod izrazomsocialni dialog poznamo precej ožje razmerje, ki zajemale pridobitni in socialni kapital. Vplivno območjesocialnega dialoga je torej še v veliki meri nezasedeno.

3.3. Razvojno upravljanjemultifunkcionalnosti

Razvojna politika se ukvarja z različnofunkcionalnostjo ekonomskih bogastev. Z ex-anteintervencami v ekonomske izbire naj bi zagotavljala

enakopravnejši dostop do ekonomskih funkcij in jihs tem ohranjala bolje kot spontana tržna alokacija.

Normativno omejevanje enostranskih alokacijekonomskih funkcij zajema postopke vključevanjafunkcionalnih interesov v sprejemanje alokacijskihodločitev. Ureditev s tega področja zajema pripravoin usklajevanje razvojnih dokumentov (javnihnaložb, zakonodaje, proračuna, ukrepov ekonomskepolitike). Njeni inštrumenti so tudi presoje vplivovalternativnih alokacij na različne ‘stranske’ učinke,kot na primer enakost spolov, okolje,17 regulativo,18

institucije,19 družbo,20 medgeneracijske učinke(sustainability impact assessment) itn. Ti postopki so se vzadnjih desetletjih uveljavili, vendar obenem razkrilištevilne implementacijske težave. Nove formalnezahteve so pri razvojnih zadevah pogosto samopovečale prepad med vrednotami in cilji ter medzapisanim in udejanjenim, sodne izterjave zaneizpolnjene formalne zaveze in umilitve formalnihzahtev (kot pri uredbah za pitno vodo, brisanjuprvotno predvidenih območij Natura 2000) innazadovanju razvojnih ambicij (kot v primeru šestegaakcijskega razvojnega programa EU ali slovenskerazvojne strategije za obdobje 2007-2013, ki staublažila trajnostne usmeritve, sprejete že vpredhodnih programih, torej petem akcijskemprogramu, oziroma razvojne strategije do leta 2006).

Nekatere slabosti normativnega usmerjanjaekonomskih funkcij rešujejo prostovoljna razvojnapartnerstva, ki poudarjajo premoščevalneekonomske interakcije med homogeno povezanimiinteresnimi skupinami.21 Razvojni partneriji gledena svoje prednostne preference o alokacijiekonomskih funkcij odločajo v najboljšem primerus soglasjem vključenih. V izhodiščno neizenačenihpogojih je takšno odločanje nemoralno,destruktivno in v nasprotju z idejo demokracje.22

Vključene stranke so v partnerskih skupinahomejene v svoji enostranskosti z vnaprejšnjimpristankom na dogovorno reševanje medsebojnihrazmerij. Kljub tej omejitvi enostranskosti papartnerji dialog o razvoju moderirajo okolivprašanj, ki so še naprej opredeljena enostransko.Tako se lahko zgodi, da razvojni dialog pripeljedo medgeneracijsko škodljivih rešitev. Priročenprimer je partnerstvo med Elektro Primorska inlokalnim prebivalstvom o postavitivi prvih

17 EC-DGXI. 1998. A Handbook on Environmental Assessment of Regional Development Plans and EU Structural FundsProgrammes. European Commission, August 1998, 99 str. + Priloge; Radej B. 2000. Normativne in metodološke podlageza izvedbo strateških okoljskih presoj v Sloveniji. Ljubljana: Regionalni center za okolje – Slovenija.

18 Cf. http://www.olis.oecd.org/olis/2002doc.nsf/LinkTo/env-jm-mono(2002)10;http://europa.eu.int/comm/environment/enveco/priority_study/index.htm

19 Hacking I. 1986. Culpable Ignorance of Interference Effects, v MacLean D. ur., Values at Risk. New Jersey: Rowman & Allanfield.20 Dasgupta P., I. Serageldin, ur. 2000. Social Capital: A Multifaceted Perspective. Washington: WB.21 Portes A. 1998. Social Capital: Its Origins and Applications in Modern Sociology. Annual Review of Sociology. Vol. 22, pp.

1-24., v Narayan:8.22 Lewis, W. A. 1965. Politics in West Africa. London: Allen and Unwin, v Narayan:10.

Članki14 UMAR IB revija 4/2004

slovenskih vetrnih elektrarn na Vremščici in Volovjirebri. Ti območji sta bili s svojo biotsko pestrostjoprvotno predvideni za uvrstitev med območjaNatura 2000. Nato pa je lahko lokalnoprebivalstvo po razlagi državnih organovsamostojno žrtvovalo biotsko pestrost teh dvehobmočij (ki je medgeneracijska dobrina) zaodškodnino za izgubljene sedanje blagovne učinke.Razvojni dialog je pogosto privedel do konfrontacij,ki so participativno obravnavo razvojnih vprašanjnadomestili z manipulacijo javnosti.

Vhodna multifunkcionalnost se tiče različnihnačinov obnavljanja ekonomskih funkcij in zatozahteva diferencirane modele obravnave vsake mednjimi. Glasovanje sodobnikov o ekonomskihizbirah je pomembno za zadeve, ki ne posegajo vskupno razpoložljivost in funkcionalnost fiksnih,niti v trajno zniževanje uporabe neobnovljivihvirov. Ekonomska multifunkcionalnost je odvisnaod pluralnosti samo v pluralnih zadevah, kamorpa ireverzibilnost (poslabševanje razvojnihmožnosti prihodnjih generacij), globalne skupnedobrine ali človekove pravice ne spadajo.

Ex-ante presoje se ne nanašajo na prihodnost, ampakle na pogled sedanje generacije v prihodnost. To nimedgeneracijski pogled in zato ne more presojati vmedgeneracijskih zadevah. Še vedno pa je topomemben pogled za številna vprašanja, na kateramora odgovoriti sedanja generacija pri upravljanjuekonomskih funkcij, ki se ne tičejo ireverzibilnostiin rabe fiksnih funkcij. Ex-ante presoje bi se v tejperspektivi morale še pomembno razširiti, in sicers primerjav denarnih donosov v primerjavodonosnosti alternativnih (pridobitnih ali ne-pridobitnih) uporab akumulativnih ekonomskihfunkcij. Maksimiranje neto sedanje vrednosti naložbse ne sme ukvarjati le s pridobitnimi akumula-tivnimi skladi, ampak mora ocenjevati ne/diskriminatornost pogojev akumuliranja pridobitnihin nepridobitnih akumulativnih skladov. Šele takoex-ante razvojne intervence sedanje generacije lahkopostanejo tudi medčasovno tvorne.

3.4. Trajnostno upravljanjemultifunkcionalnosti

Socialni in razvojni pristop k upravljanjuekonomskih funkcij vzdržujeta enostranski pogledna ekonomske izbire. Preteklost in prihodnost stazreducirala na projekcijo sedanjosti v preteklost(ex-post) oziroma v prihodnost (ex-ante), s čimervsiljujeta enostransko predstavo o času. Prihodnostv pogledu prihodnjih generacij zanje ne obstaja.

Ker sta metodi enostranski, zagotovita samo, dapartnerji ekonomsko niso preveč enostranski drugdo drugega. Socialne in razvojne intervence paravno zaradi ukvarjanja z enostranskostjoizključujejo vse, ki sploh ne funkcionirajo

enostransko. Ker jih spremlja visoka stopnjaarbitriranja od zgoraj (države) in od zunaj (elit),sta neugodna celo za večino vključenih. Kot takšnasocialni in razvojni dialog sčasoma zvišata pragodpornosti ekonomskih in družbenih sistemov zastrukturne spremembe in sama postaneta dejavnikekonomske enostranskosti.

Samo povezovanje ex-ante (alokacijskih) in ex-post(prerazdelitvenih) ukrepov zato ni najpomembnejšeza multifunkcionalno upravljanje, ampak di-verzifikacija modelov upravljanja avtonomnihfunkcij. Trajnostni pristop ne predvideva seštevanjaenostranskosti. Zanj so posamezne racionalnostimedsebojno avtonomne, pod pogojem, daekonomske funkcije uporabljajo v okviru njihovihtrajnostnih predznakov. Vanje se ideološke presoje otem, kateri vidik ekonomske enostranskosti jepomembnejši, ne morejo več vmešavati, ker sorelevantne samo še za to, na kar se trajnostno nanašajo.

Princip pluralnosti ne zahteva, naj vsi odločajo ovsem, ampak naj ima vsakdo avtonomijo vzastopanju trajnostnih lastnosti tistih funkcij, kiso najpomembnejše za njemu lasten modeltrajnostnega vzdrževanja blaginje. Upravljanjeneobnovljivih funkcij bogastev ter negativnihzunanjih učinkov ne bi smelo biti odvisno odusklajevanj med zainteresiranimi, ker jepomembnejša njihova minimizacija. Kriterijmultifunkcionalnosti je pomemben le prikombiniranju pridobitnih in f iksnih ter/aliakumulativnih nepridobitnih funkcij ekonomskihbogastev. Te kombinacije funkcij v upravljanju nemorejo biti odvisne od dogovorov medzainteresiranimi, ampak so omejene s posebnimitrajnostnimi lastnostmi fiksnih in neobnovljivihfunkcij. Pri upravljanju takšnih kombinacij bimoralo imeti varovanje preostalih zalogneobnovljivih funkcij in multifunkcionalnostf iksnih dejavnikov prednost pred hitrostjoakumuliranja nasploh in blagovnih učinkovposebej. Možnost od drugih funkcij povsemneodvisnega odločanja o uporabi ekonomskihfunkcij mora biti trajnostno gledano skrčenakvečjemu na samostojno uporabo akumulativnihbogastev in ustvarjanje pozitivnih zunanjih učinkov.Pri multifunkcionalnem upravljanju samostojnouporabljenih pridobitnih akumulativnih blagovnihfunkcij niso potrebne večje spremembe, saj tovlogo že dobro opravlja trg.

Shematično so diverzificirane politike upravljanjaekonomskih funkcij prikazane v Shemi 3. Vrsticein stolpci so urejeni z elementi iz prvih dveh shem.Polja matrike opisujejo pristop k upravljanjuposamezne kombinacije ekonomskih funkcij.Metoda upravljanja vsakega funkcionalnega paraje določena z trajnostnim predznakom njunihfunkcij. Tako pridemo do razgibane topografijeekonomskih racionalnosti, ki upošteva vsako

IB revija 4/2004 UMAR 15 Članki

funkcionalno preferenco ravno v okviru njenihtrajnostnih lastnosti.

4. Sklep

Za medgeneracijsko ohranjanje ekonomskih funkcijbi bilo v novi paradigmi razvoja potrebno temeljnopreurediti smer in smotre intervenc države vekonomske izbire. Trajnostno gledano ni pomembnosamo umirjanje ekonomskih konfrontacij naobmočju med zasebnim in javnim oz. notranjimi(blagovnimi) in zunanjimi (neblagovnimi) učinki,ampak predvsem med binarnostjo in pluralnostjo.Svet sam po sebi ni binaren, to je samo vizijanjegovega redukcionističnega opazovanja.Konfrontacije med njima so nujne zaradi vsekonsistentejših nasprotij, povezanih z enostranskostjo,ki odseva v naraščajočih socialnih napetostih inpadajoči obnovitveni sposobnosti planeta.

S trajnostnega stališča je ex-ante in ex-postenostransko interveniranje upravičeno le v domeniizbir sedanje generacije. Čeprav močno omejen, jeenostranski pogled sedanje generacije kljub temunesporno perspektiven vidik uveljavljanjatrajnostnega razvoja (upravljanja, analize politik).Za bogastva z enakimi trajnostnim predznakom(obnovljivostjo) bi bilo razumno zahtevati enakemožnosti uporabe ali pa vsaj enake principevrednotenja politik. Ex-ante in in ex-post perspektivipa sta pri identificiranju ekonomskih specifik še zelonerazviti. Zelo dobro sta uspeli doslej prispevati koptimiranju pridobitnih naložb, neuspešni pa sta bilipri vrednotenju tekočih donosov od vseh drugihnaložb obnovljivih akumulativnih bogastev. Tako v

Shema 3: Matrika odnosov pri upravljanju ekonomske raznolikosti

VHODNA MULTIFUNKCIONALNOST

Fiksne funkcije Akumulativne funkcije Neobnovljive funkcijePripadajočaparadigma

Blagovne funkcije

Prevlada funkcija, kimaksimira trajnostnorento (reguliranakonkurenca).

Odločilni glas imajofunkcije, povezane shitrostjo akumuliranja(konkurenca).

Prevlada funkcija, kiprizna najvišjeoportunitetne izgube(tehnična presoja, npr.kvote).

Konkurenčna

Negativneeksterne

Obvezna internalizacija(predpisi)Prevlada funkcija, ki jihminimizira (tehničnapresoja).

Kompenziranje žrtev(predpisi in pogajanja).

Prevlada funkcija, ki torelacijo trajnominimizira (pravicaveta ogroženih zaradiposlabšanja fiksnegadejavnika).

Socialno- tržna& razvojno-

tržnaPozitivne

eksterne injavne

Odločilni sta javna incivilnodružbenapreferenca(participativni procesi).

Izenačeneoportunitetne možnostiRefundiranjepovzročiteljev;(pogajanja in predpisi).

Prevlada funkcija, ki torelacijo trajnomaksimizira (dogovori,umetna konkurenca).

Vse skupaj

Med vsemiobnovljivimi prevladanajpestrejšaalternativa.

Prevlada najboljakumulativnaalternativa.

Prevladajo funkcije, kiznižujejo odvisnostučinkov odireverzibilnih izgub. Trajnostna

Ekonomikamultifunkcionalnosti

Ekonomika rastiKonzervacionističnaekonomika

resnici ne vemo, ali vsako leto dobički iz pridobitnihdejavnosti porastejo bolj ali manj od prirastasocialnega kapitala, človeškega kapitala in zalogobnovljivih naravnih bogastev. Če je rast različnihvrst akumulativnih bogastev neuravnovešena, potemje razvoj neuravnovešen že v očeh sedanje generacije.

Trajnostna transformacija iz binarnosti v pluralnostje radikalna in radikalnejša od tržne tranzicije, kije zahtevala samo zamenjavo ene enostranskosti(socialne) z drugo (kompetitivno). Toda, četransformacijo najprej doživi samo analiza invrednotenje (razvojnih in socialnih) politik, ne pasame politike (upravljanje), je sprememba samosimbolična, ne zahteva sprememb v realnem svetu,ampak jih le reflektira in jim daje možnost, da sesame preuredijo. Obenem transformacija samo vvrednotenju ohrani visok družbeni potencial, kerizključene obvesti o njihovem položaju in jimponudi racionalnost, s katero lahko svojeposebnosti uspešneje uveljavijo sami.

Z upoštevanjem v shemi predlagane strukture inracionalnosti je proučevani pojav zelopoenostavljen. Vendar pa je upravljanje pestrostiv številnih sestavinah, če je pravilno diferencirano,tako ali tako zelo enostavno (mednarodni standardi,domače prepovedi, stanje tehnike, naravneomejitve itn.). Pokazali pa smo, da ključninacionali dokumenti, ki določajo osnovne smerirazvojnih in socialnih dogovorov v Sloveniji, nitite enostavne strukture ne upoštevajo. Ker jim neuspe ekonomskih problemov razvrstiti v pravimultifunkionalni kontekst, so razvojni dosežki obzaključku tranzicije pri obstoječih možnostih inmorda celo iskrenih naporih, nezadostni.

IZH

OD

NA

MU

LTIF

UN

KC

ION

AL

NO

ST

Neb

lago

vne

funk

cije

Članki16 UMAR IB revija 4/2004

Literatura

Abler D. 2003. Multifunctionality, agricultural policy,and environmental policy. 23 str.http://www1.oecd.org/agr/mf (junij 2004).

Andersen M.S. 1994. Governance by green taxes:making pollution prevention pay. Manchester:Manchester University Press. 247 str.

Blanford D., R.N. Boisvert. 2001. Non-trade concernsand domestic/international policy choice. Predstavljenona 77 seminarju EAAE/NJF št. 325, august 17-18,Helsinki, 31 str.

Bonilla E.D., J. Tin. That was than but this is now:multfunctionality in industry and agriculture.International food policy resaerch institute. TMDdiscussion paper št. 84 (maj 2002), 39 str.

Burchell G., C. Gordon, P. Miller, ur. 1991. The FoucaultEffect: Studies in governmentality. Hertfordshire:Harverster Wheatsheaf, 303 str.

Buttel F.H. L. Zepeda. 2002. Multifunctionality: TheEuropean perspective and what it could mean forAmerican agfriculture. University of Wisconsin, PATSstaff paper series 5, January 2002, 4 str.

Cernat L. 2001. Institutions and Economic Growth:What Model of Capitalism for Central and EasternEurope?; Predstavljeno na konferenci Urada zamakroekonomske analize in razvoj Institutions inTransition, Slovenia, julij, 25 p.

Coffman L.S. 2001. Low impact development creating a stormof controversy, Water resource impact, 3(6), str. 7-9.

Das Gupta M., H. Grandvoinnet, M. Romani. 2002.State-community synergies in development: laying thebasis for collective action. Development research group,World bank, 29 str. www.wisc.edu/ltc/gebk0202.html[junij 2004]

Dunajska deklaracija in program aktivnosti (TheVienna declaration and the programme of action),GA/CONF.157/23, sprejeta na Svetovni konferenci očlovekovih pravicah, 25. junij 1993.

Gradstein M., B. Milanović. 2002. DoesLegalité=Egalité? A survey of the empirical linksbetween democracy and inequality with someevidnence on the transition economies. World BankPolicy Research Working Paper 2875, avgust, 37 str.

Houtard F., F. Polet, ed. 2000. The Other Davos:Globalisation of resistance and struggle. Thiruvalla:Christava Sahitya Samithy, 167 p.

Iravani S.M., K.T. Sims, M.P.V Oyen. Structuralf lexibility: A new perspective on the design ofmanufacturing and service operations,www.mccormick.northwestern.edu/ [junij 2004]

Klamer A. 2003. Globalisation & common goods: Homomoralis versus homo economicus, Or: the economy of thecommon goods oktober 2003, v European Associationfor Evolutionary Political Economy; letna konferenca 2001;http://eaepe.tuwien.ac.at/ [19. VIII. 2003].

Narayan D. 1999. Bonds and bridges: social capitaland poverty. World bank – Poverty group, 52 str.,

http://www.worldbank.org/poverty/scapital/library/narayan.pdf

Nuppenau E.-A. 2003. Multifunctionality, taxing forrural amenities and non-competitive markets: tradableand non-tradable goods in political economy models.Predstavljeno na konferenci Agricultural policy andthe WTO: where are we heading? Capri, junij 23-26, 16 str.

OECD. 2001. Multifunctionality: Towards an Analytical Framework. Paris, 27 str.

Radej B. Pridobitništvo, kapitalizem in trajnostni razvoj– razprava o konsistenci agoniziranih naložbenihalternativ. IB revija za trajnostni razvoj, 4(2003),Ljubljana: 37(4), december 2003.

Radej B. 2004. Subvencionirati lenobo?, v Pribac I.,ur. 2005. Vsem brezplačno kosilo? Predloguniverzalnega temeljnega dohodka. Ljubljana: Krtina,v pripravi na izid.

Rodenburg C., P. Nijkamp. 2001. Evaluation ofmultifunctional land use: design and application ofpolicy criteria. Vrije Universiteit Amsterdam, Facultyof economics and business administration, 15 str.

Rodrik D. 1998. Where did all the growth go? Externalshocks, social conflicts, and growth collapses. HarvardUniversity.

Rosset P. Small is bountifull. The Ecologist 29(8),December 1999, 15 str., http://www.mindfully.org/farm/small-farm-benefites-Rosset.html (junij 2004).

Scanlon J., A. Cassar, N. Nemes. 2004. Water as ahuman right. IUCN environmental law programme.Gland: IUCN, Cambridge, UK. Environmental policyand law paper, št.. 51. ix+53 str..

Schiff M. 2004. On the inefficiency of inequality. Worldbank Policy research working paper 3360, julij, 16 str.

Simpson J.N. 2002. Human rights, multifunctionalityand Asian agriculture in the WTO trade negotiations.Predstavljeno na simpoziju WTO agriculturalnegotiations. Tokijo, julij26, 7 str.,http://www.jamesrsimpson.com/ (junij 2004)

Solimano A. 1999. Beyond Unequal Development: AnOverview, v Solimano A., E. Aninat, N. Birsdal, ur.Distributive Justice and Economic Development. TheUniversity of Michigan Press, str. 1-33.

UMAR. 2001. Strategija gospodarskega razvojaSlovenije do leta 2006: Slovenija v Evropski uniji.Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.

UN. International convenant on economic, social andcultural rights, ZN, GA Res. 2200A (XXI), UN DocA/6316 (1966), 993 UNTS 2, veljavna od l. 1976.

Wallerstein I. in dr. 2000. Kako odpreti družbene vede.Poročilo Gulbenkianove komisije o restrukturiranjudružboslovja. Ljubljana: Zbirka /*cf, (rdeča), 113 str.,prevedla Z. Skušek.

Ključne besede: multifunkcionalnost, konkurenčnost,pravičnost, trajnostni razvoj

Key words: Key words: multifunctionality,competitiveness, fairness, sustainable development

IB revija 4/2004 UMAR 17 Članki

UDK: 330.32+336.767

Anton Komat*

Triplet, ki kodira današnji svet

Povzetek

Človek preureja biosfero planeta posvojih zamislih in ustvarja sebilastno enklavo, tehnosfero, ki ji pravitudi okolje. Pri tem uporablja vsaznanja in vse možne tehnologije.Akademske tradicije znanosti sopokopane, kajti v sfero znanja jevstopil kapital in si ga prilastil, zatodanes govorimo o tržno orientiranitehnoznanosti. Na globalnem pri-zorišču se dogaja koncentracijakapitala, ki poseduje izjemno moč.

Rušilna dejavnost človekove volje papovzroča vsesplošno erozijo biosfere,ki poteka vzporedno z erozijokulturne pestrosti človeštva. Stopnjatveganja novih tehnologij, ki seuvajajo brez družbenega konsenza,je praviloma premosorazmernastopnji njihove donosnosti. Koncen-tracija kapitala povzroča homo-genizacijo, standardizacijo in unifi-kacijo nove globalne kulture, ki vpovratni zanki pospešuje proces

siromašenja stanja duha. Tripletsodobnega sveta, erozija, novetehnologije in koncentracija močigradi na uničevanju pestrosti vsegain to je protinaravno, protievolucij-sko, kajti narava nenehno gradipestrost in evolucija izbira medponujenim. Človeštvo si s tem oži svojeevolucijske perspektive in ogrožasvoje preživetvene kapacitete.

* Center HARMONIJA, svobodni raziskovalec, center.harmonija@guest.arnes.si

Summary

Humans rearrange the biosphereof our planet according to our ownconceptions and create our ownenclave, technosphere, which we callour environment. In the process, weuse our knowledge and manyvarious technologies. The academictraditions of science have beenburied; capital has entered therealm of knowledge and claimed itas its own, and thus technosciencehas become market oriented. Theglobal scene has becomecharacterized by a concentration of

capital which wields incrediblepower. The destructive activities ofhumankind's will is leading to ageneral erosion of the biospherethat is concurrent with the erosionof humankind's cultural diversity.The degree of risk inherent in newtechnologies, which are adoptedwithout a social consensus, tendsto strongly correlate with its level ofprofitability. The concentration ofcapital leads to the homogenization,standardization and unification ofa new global culture, which in a

reverted loop accelerates the processof moral exhaustion. This tripletof the modern world - erosion, newtechnologies and a concentration ofpower - builds on the ubiquitousdestruction of diversity; this isunnatural and counter-evolutionarybecause nature incessantlyattempts to build diversity that isthen the basis for evolution'sselection. Thus, humankind isnarrowing its evolutionary prospectsand threatening its capacity tosurvive.

1. Erozija vsega in vseh

Erozija se nanaša na vsesplošno erozijo biotskepestrosti, erozijo rodne prsti in atmosfere, kakor tudierozijo temeljnih kulturnih fenomenov, kot znanje,pestrost jezikov in osnovne človekove pravice. Polegnepovratnega izgubljanja virov, na enak načinizgubljamo tudi posebna znanja o teh virih. Ekološkadestrukcija naravnega in kulturnega okolja v vsehelementih presega koristi profitno naravnaneeksploatacije. Javni interes mora v imenutrajnostnega razvoja in varnejše prihodnosti človeštvaprevladati nad kratkoročno naravnanim.

Izginjanje biotske pestrosti poteka po podobnemvzorcu kot izginjanje jezikov, kultur in znanja in v

jedru vseh teh procesov je izguba enakopravnostiljudi. Dejstvo, da erozijo naravnega in kulturnegaokolja povzroča in spremlja erozija človekovihpravic, utemeljujejo globalni podatki: vsako leto vsvetu izumre najmanj 4 do 90 tisoč vrst organizmov- ocene se razlikujejo zaradi tega, ker večina vrst niniti popisana. Izginotje ene same višje rastline sprožiizumrtje vsaj trideset drugih vrst; v eni človeškigeneraciji bo uničenih 60 do 70 % koralnih grebenov,vsako leto je uničen 1 % tropskega deževnega gozda;genska pestrost kulturnih rastlin izginja s stopnjo 2% na leto; domačih živali pa s 5-odstotno letnostopnjo; nepovratno uničena je že četrtina namakanihpovršin, tj.250 milijonov ha, rodno prst uničujemo13-krat hitreje, kot ta nastaja v naravnih procesih.Od 2. svetovne vojne je bilo uničene 1,5 milijarde

Članki18 UMAR IB revija 4/2004

ha, t.j. 37 % vseh njivskih površin, dinamika pa sepospešuje, saj sedaj vsako leto uničimo 5 do 12milijonov hektarjev. Stroški sanacije razmer letnoterjajo vsaj 250 milijard dolarjev; vsako leto se naenega Zemljana premesti 20 ton prsti in mineralnihvirov, kar je enako delovanju vseh vulkanov,potresov in plazov na planetu. Reka Amazonkaletno odplavi v ocean vsaj 1 milijardo ton erodiraneprsti, kitajska Huang Ho 1,1 milijarde in Ganges3 milijarde ton. Slednji dve odplavljata rodno prstiz najbolj poseljenih predelov sveta; poraba pitnevode je dvakrat večja, kot je naravna obnovavodnih virov. Leta 2025 bo 1,8 milijarde ljudi(tretjina svetovne populacije) odrezanih od virovpitne vode; vsako leto v svetu izumre 2 % jezikov;štirje evropski jeziki obvladujejo 80 % vsehprevedenih knjig; v sredini 21. stoletja bodo večinosvetovnih ekosistemov poseljevali ljudje, ki vsvojem jeziku ne bodo sposobni opisati, uporabljatiniti ohranjati biotske pestrosti, ki bo še preostala;pravice uporabe, razvoj in obstoj kulturne pestrostionemogočajo monopoli nad intelektualno lastninoin prevlada korporacij nad oblastjo; erozijakulturne participacije in inovacije zavzemasvetovne razsežnosti; vsesplošno erozijo znanjaspremlja razpad socialne varnosti in razkroj upanja.

1.1. Hiša brez temeljev

Izumiranje je resda naraven pojav, vrste nastajajoin izginjajo. Toda če obravnavamo podatek, dadanes živi 5 do 10 % vseh vrst, ki so živele kadarkoliv zgodovini življenja na planetu, in če toprimerjamo s hitrostjo današnjega izumiranja, kiga sproža človek, se nam problem pokaže vpovsem drugačni luči. Že v sredini sedemdesetihlet je Garrison Wilkes opozarjal, da izginjanjetradicionalnih varietet kulturnih rastlin poteka zvečjo hitrostjo kot uvajanje semen novih hibridov,ki jih vsiljujejo korporacije. Wilkes piše, da je toenako gradnji strehe hiše s kamni, ki bi jihodstranili iz njenih temeljev. Tragično je, da večinonaše ustvarjalne energije porabimo za uničevanjenaravnih temeljev, ki dajejo življenje vsem,predvsem revnim ljudstvom, in gradimo strehozgolj za bogate, ne vedoč, da ta streha nima večtemeljev in da se nam bo zrušila na glavo.

Toda gensko erozijo kulturnih rastlin spremlja šehujše uničevanje celotne biosfere. Industrijskapolucija iz različnih smeri načenja stabilnostatmosfere. Rezultata sta vsaj dva, in sicer klimatskespremembe in povečano UV sevanje. Dvig povprečnetemperature le za dve do tri stopinje C bi znižalsvetovno maso ledenikov za polovico in ogrozil vsajtretjino vrst, ki danes žive v gozdovih, spremembepa bi bile katastrofalne tudi za kmetijstvo v toplejšihpredelih sveta. Lakoti bi sledile množične migracijeprebivalstva. Kdo in kako bo zaustavil lačne napohodu za golo preživetje?

Tragično stanje torej, saj za posledicamiindustrijske revolucije, ki je potekala predvsemna severu, sedaj najbolj trpijo nedolžni prebivalcijuga. Podnebne spremembe bodo nedvomnosprožale številne posledice z nepri čakovanimipojavljanji novih škodljivcev in izbruhi novihnevarnih bolezni. Narava vedno povrne človekuvse njegove udarce. Nič čudnega torej, da nekateritrdijo, da je pojav ebole odgovor narave naun ičevanje deževnega gozda. Business WeekMagazine opisuje drastičen padec imunskegasistema morskih sesalcev in govori o globalnemeksperimentu v oceanski petrijevi posodi. V poletju1999 so bili Newyorčani prestrašeni ob pojavutropskega encefalitisa, prebivalce nekaterihevropskih mest pa je zajela prava panika ob pojavumalarije, ki je ni bilo že stoletja. Udar kemikalijje poleg eksplozije rakavih obolenj povzročil tudiizjemen porast astme, ki danes pesti več kot 150milijonov ljudi. Kako ravnati s temi problemi inz nepredvidenimi novimi groženjami?

1.2. Izumiranje jezikov

Sicilski pesnik Ignazio Buttira je zapisal, da ljudizasužnjijo, če jih oropajo jezika prednikov.

Okoljski problemi naraščajo hkrati z izginjajemtradicionalnih kulturnih znanj. Leta 1900 je bilov svetu naštetih okrog 10.000 jezikov, danes jih jepreživelo zgolj 6.700. Toda le 50 % le-teh sepoučuje in se jih prenaša na potomce. To pomeni,da bo polovica teh jezikov izumrla v obdobju enegeneracije. Nekatere študije predvidevajo, da bodo leta 2099 preživelo zgolj 10 % jezikov, torejnekako 670. Ob tem pa moramo vedeti, da polovicoohranjenih jezikov govori manj kot 1.000 ljudi.Že danes pa Južno Ameriko poseljuje tretjina ljudi,ki ne govorijo več svojega tradicionalnega jezika.

Izumiranje večine svetovnih jezikov je povezanoz vzponom le nekaj jezikov, ki jih govori vse ve čljudi. Tristo jezikov tako govori 95 % svetovnepopulacije in vodilnih deset jezikov je materinjezik za več kot polovico svetovne populacije. Obobratu tisočletja, je zapisal The Economist, 25 %svetovne populacije govori angleški jezik. To vseso dramatični znaki globalne kulturnehomogenizacije. Razlogov za tako stanje je ve č ,od že zgodovinsko dovolj tragičnega in žetolikokrat preigranega klasičnega genocida, donovodobnega kulturnega genocida, ki je posledicanasilne ekspanzionistične kulture močidominantnih etničnih skupin.. Dogaja se, da akcijeopismenjevanja prebivalstva temeljijo naeliminaciji šibkih jezikov, bodisi zaradipomanjkanja proračunskega denarja ali paenostavno zaradi pomanjkanja primernih učiteljevin učnih pripomočkov, in se tako šibki jezikiuklanjajo dominantni etnični skupini.

IB revija 4/2004 UMAR 19 Članki

Izumiranja avtohtonih kultur pa so pogostoneposredno povezana z uničevanjem naravnegaokolja, iz katerega so se te kulture porodile.Izsekavanje deževnega gozda je nedvomno sprožilopropad kultur amazonskih Indijancev, podobnausoda je ob drugih razlogih, doletela njihovesevernoameriške sorodnike, ko so jim belcipostrelili črede bizonov, naravni temelj njihovegapreživetja in kulture.

UNESCO je leta 1998 objavil študijo o 65 jezikih,za katere so bili na voljo podatki za obdobje 1980do 1994. Kar 49 jezikov (75 %) je izkazovalo velikpadec v številu del, ki so bila prevedena iz tehjezikov v druge jezike. Po drugi strani pa je deležangleščine v številu vseh prevodov porasel s 43 %v letu 1980 do več kot 57 % v letu 1994. Deležštirih najmočnejših jezikov (angleščina, španščina,francoščina in nemščina) pa je v prevodih poskočils 65 % v letu 1980, na 81 % v letu 1994. Francoščinain nemščina tičita na istem nivoju, španščina pazaradi porasta populacije in migracije v ZDA beležitudi velik porast beročega občinstva.

Izumiranje jezikov povzroča grožnjo našemukolektivnemu znanju. Z izgubo vsakega jezikanepovratno izgubljamo umetnost in ideje. To jesicer lahko razumeti, toda prav nobenegarazumevanja za ta problem ni najti pri dominantnihkulturah. Obstoji pa še bolj prikrita grožnja. Zizumrtjem vsakega jezika izumrejo tuditradicionalna življenjska modrost, posebna vedenjain izjemne informacije, s tem pa tudi inovativnain preživetvena zmogljivost nekega kulturnegaokolja. Praktičen primer je npr. uporaba zdravilnihrastlin ali pr ipravkov, ki učinkovito zdravijobolezni. Izgubljamo vitalna znanja o posameznihorganizmih, sonaravnemu gospodarjenju sposebnim ekosistemom ali pa optimalnihprilagoditvah na različne klimatske pogoje.Izgubljamo historična tehnološka znanja, ki soizjemnega pomena za ohranitev svetovnegakmetijstva. Če npr. na tretjini površine LatinskeAmerike izumrejo jeziki tradicionalnegaprebivalstva, to pomeni, da smo izgubili prvovrstnaznanja o trajnostnem gospodarjenju in varnemrazvoju tretjine te celine.

Raziskave pa kažejo, da kulturna erozija nipovezana zgolj z upadom prevodov. Ugotavljamolahko tudi velik kolaps v kvaliteti del. Najboljprevajanih svetovnih avtorjev nedvomno ne krasitudi izjemna sporočilnost in umetniška kakovost.

Končalo se je stoletje, v katerem sta dva ključnakulturna indikatorja, knjige in glasba, postala boljdosegljiva kot kadarkoli poprej. Toda večina knjig,ki so napisane, brane ali prevedene, so puhleromance, kuharske knjige ali instant priročniki zaživljenje. Tudi glasba, ki se posluša, je

enogeneracijska, trendovska, z besedili, ki se vrteokrog duhovno izpraznjenih pojmov bivanja. Vseveč ljudi lahko bere, toda vse manj ljudi (glede nadelež v celotni populaciji) piše ali komponira.Zaznan je vsesplošen premik od kreatorjev protikonzumentom (potrošnikom) in to v času, ko namtehnologija omogoča neverjetne možnosti izražanjanaših ustvarjalnih sposobnosti. Nekoč sopripovedovalci zgodb (ki seveda niso bili pismeni)sedeli skupaj s poslušalci in obnavljali zgodovinskelegende ali pa ustvarjali nove zgodbe. Danes lahkoprebirajo napise na konzervah, ki so jih prinesli izbližnjega megamarketa. Nekoč se je vsakdo učilpetja, igranja instrumentov ali plesa. Članiskupnosti so učili drug drugega tradicionalnegaizražanja svoje kulture ali pa so skladali novepesmi, ki so poveličevale ali pa zgolj opisovalenjihovo življenje. Sedaj vsi kvečjemu oponašajopop zvezde v karaokah ali pa si na MTV izberejo»svoj« trend.

UNESCO je objavil ocene, da svetovni glasbenitrg obvladuje 6 multinacionalk. Te nadzirajo kar80 % svetovne glasbene produkcije, ki znaša večkot 40 milijard dolarjev letno. Od petih korporacijpa dve nadzirata že več kot polovico celotnesvetovne prodaje. Ob prehodu v novo tisočletje jeprišlo do nadaljnje velike koncentracije, tako dasta sedaj funkciji produkcije in distribucijezdruženi v štirih vodilnih svetovnih firmah.

Tudi na internetu se dogaja anglizacija, saj je ve čkot 80 % informacij v angleščini , čeprav jeangleščina materni jezik le 8 % ljudem.

Poseben tip homogenizacije opažajo lingvisti medrevnimi. Najmanj 70 % revnih prebivalcev svetaje odvisnih od tradicionalnih zdravilcev, ki skrbijoza njihovo zdravje. Ampak skupaj z jezikom revniizgubljajo tudi svoja znanja tradicionalnemedicine, ki temelji predvsem na naravnih virih.Vidimo, da razpad kulturne in intelektualnepestrosti tesno spremlja propad biotske pestrosti.

Sprašujemo se ali svet izgublja več znanja kot gapridobiva. Na to vprašanje je pravzaprav empiričnotežko odgovoriti, toda zdravi razum nam govori,da se to dogaja prav zdaj. Človeštvo je vsozgodovino shranjevalo znanje, ki nam je danes narazpolago, na več načinov, (kot zapise v kamnu,lesu, na papirju, v obliki tiskanih knjig, itd). Todazadnjih 20 let se večina pridobljenega človeškegaznanja hrani na disketah, katerih pričakovanaživljenjska doba je le 30 let. Neobstojnost inobčutljivost arhiviranega znanja sproža vprašanjanjegovega ohranjanja in reprodukcije. Pomembnoje tudi dejstvo, da se je v sedemdesetih inosemdesetih letih uporabljal software, ki je danesizgubljen ali pozabljen. Dramatično dejstvo, ki gavse premalo upoštevamo.

Članki20 UMAR IB revija 4/2004

Eksponentno naraščanje erozije biosfere hodi zroko v roki z erozijo naših sposobnosti razumetito isto biosfero. Obenem pa se moramo zavedati,da je še tisto, kar uspe preživeti človekovo rušilnodelovanje, danes predmet prilaščanja korpora-cijskih oligopolov.

1.3. Kdo hrani lakoto?

Erodirajo tudi naše pravice. Ista korporacijskamoč, ki je preokrenila veliko priložnost, ki namjo dajejo komunikacijske tehnologije v izgubokreativnosti in pestrosti, nam sedaj predlaga, dauporabimo visoke tehnologije za zavarovanjebiosfere planeta ter za večjo prehransko inzdravstveno varnost. Ali jim lahko zaupamo?

Nekatera dejstva so pozitivna, cene hrane so vzadnjih dveh desetletjih padle na povprečnotretjino izhodiščne ravni. Toda obenem na razvitemseveru srednji razred izginja, zgornji sloji papostajajo vse bogatejši. Zdravje in okolje staogrožena na taki stopnji, kakor je ogroženo okolje.N i č č u dnega torej, če v ZDA in v Kanadiobolevanje otrok in revščina postajata epidemični.Še večje so razlike med severom in jugom. Leta1960 so najrevnejše dežele sveta štele 20 % svetovnepopulacije in ustvarjale 4 % globalnega izvoza. Leta1990 je njihov izvozni delež padel zgolj na 1 %.Obenem pa se je izvoz razvitih od zgodnjihsedemdesetih pa do leta 1990 podvojil. Za leto2000 so predvidevali, da bo delež najbolj revnih,ki zaslužijo manj kot dolar na dan, padel na 18 %,toda že leta 1998 se je dvignil na 24 %. Kdo torejhrani lakoto?

Začetek vsega zla je vsekakor t.i. zelena revolucija,ki je vpeljala industrijsko kmetovanje z uporabovnosov kemikalij. Kemična polucija, ki izvira izkemično podprtega kmetovanja, danes ogroža virepitne vode in morja po vsem svetu. Ob temmoramo upoštevati, da kar 60 % človeškepopulacije zajema 40 % vseh proteinov iz vodnegaokolja. Toda industrijsko kmetovanje ne ogrožazgolj okolja. Med leti 1950 in 1980 so ameriškifarmarji beležili 20 % padec realnega dohodka,kljub temu, da se jim je pridelek na enoto površinezelo povečal. Primerjava s kmetijstvi Kolumbije,Kitajske ali npr. Filipinov, je pokazala, da so slednjivsaj pet krat energetsko bolj učinkoviti, kakor paso farmarji ZDA in Anglije.

Kmetje kemično intenzivnih območij so dnevnoizpostavljeni zdravstvenim tveganjem. Neposrednaokoljska in zdravstvena škoda industrijskegakmetijstva je v ZDA ocenjena med 8 in 10 milijarddolarjev letno. V osrednji Ameriki je vsako letozastrupljenih med 29 do 58 % vseh poljskihdelavcev, ki proizvajajo pridelke za izvoz. S temse znižuje tudi pričakovana življenjska doba, na

kar opozarja celo WHO, ki je znana po svojikonzervativnosti in previdnosti.

Razlike med bogatimi in revnimi se torej vse boljvečajo.

Verjetno ta razkol najbolje kaže degradacija pravickmetov skozi spremembe zakonodaje, ki ščitiintelektualno lastnino bogatih. V šestdesetih insedemdesetih so vlade in semenarska podjetja šepriznavali kmetom pravico, da ohranijo inprodajajo svoja semena. V osemdesetih so tospremenili v »pr ivilegij« kmetov, toda že vdevetdesetih je bilo tisto, kar je bilo neko č»pravica« in kasneje »privilegij«, spremenjen v»piratstvo« s strani istih vlad in korporacij. Kaj seje zgodilo?

Kdo je prisilil kmete v odvisnost od novihtehnologij? V šestdesetih in sedemdesetih letihso bili to pesticidi, v osemdesetih in devetdesetihpa je nastopila genska tehnologija. Uvajanje novihtehnologij je bilo namreč tesno povezano zdodelitvami državnih pomoči ali pa skreditiranjem proizvodnje.

Danes nas vlade in biotehnološke korporacijeprepri č ujejo, da so lahko transgeni organizmiizpuščeni v okolje povsem brez tveganj in da so varniza prehrano tako ljudi kakor tudi živali. Ampakresnica je, da pravzaprav sploh ne vedo o čemgovorijo, da ne vedo ničesar o potencialnih tveganjih,če pa vedo, to prikrivajo. Potreben bi bil čas vsajene generacije, da bi lahko dokazali primernost invarnost vsake aplicirane transgene tehnologije.

Nimamo nobenega razloga, da uvajamotehnologijo, o kateri ne vemo ničesar, in datvegamo vsi zgolj za dobiček nekaterih. Dovolj jezgolj en argument, in to je, da primerjamo tveganjez koristnostjo. Poglejmo si le bolezen norih krav,ki je tipičen primer »birobolezni«. Zgodila se jezgolj zaradi pohlepa industrije, šušmarstvastrokovnjakov in laži politikov. Primerov kot jeBSE pa imamo še mnogo.

Tudi informacijska tehnologija je zakuhalaneumnost, da ji ni para. Korporacije v ZDA sopotrošile 150 milijard dolarjev, vlade po svetu pavsaj 500 milijard dolarjev v borbi protimilenijskemu hrošču, ki naj bi ob prelomu tisočletjasesul vse računalniške sisteme. Kakor da nihče nikolini niti pomislil, da se bliža konec tisočletja.

Živimo v svetu, v katerem smo znanje zmleli vpoplavo informacij, v kateri se danes utapljamo,obenem pa ne premoremo modrosti za reševanjebistvenih globalnih problemov. Modrost pa jesposobnost duha, ki daje prednost praktičnimodločitvam in postavlja meje med tem, kar lahkostorimo, in tem kaj smemo storiti.

IB revija 4/2004 UMAR 21 Članki

2. Najbolj tvegane tehnologijeprinašajo največ dobička

Na začetku si lahko postavimo vprašanje: »Ali jezavest, ki je ustvarila problem, sposobna taproblem tudi razrešiti?« Že veliki Einstein jeodgovoril z odločnim: »Ne!«. Toda prav v sedanjemčasu, ko se vse bolj zaostrujejo okoljski in z njimipovezani zdravstveni problemi, nam tehnoznanostnenehno ponuja rešitve. Toda te rešitve so izjemnotvegane in lahko hitro še povečajo že obstoje č eprobleme človeštva. Kdo bo nadziral novetehnologije? Katerim interesom te služijo? Alilahko ljudje zaupajo hitro kupljivi znanosti inkorporacijam, ki so obsedene z dobičkom? Kakonadzorovati biotehnološka odkritja in patente?Kakšna tveganja nam prinaša nanotehnologija?

Tehnoznanost zaradi profitnih interesov vlagateljevzelo hitro aplicira nove tehnologije, ki so pravilomaizjemno tvegane. Sprehod skozi zgodovino namponuja zanimiv pogled:

- Edison je leta 1882 prvič prižgal električne žarnicena Manhattanu, toda 30 let je minilo do splošnerazširjenosti električne razsvetljave v ZDA.

- 25 let po izumu avtomobila je bilo v ZDA že 4milijone vozil.

- 13 let po prvem komercialnem programu je bilo50 milijonov televizijskih gledalcev.

- 16 let po prvem osebnem računalniku je biloprodanih 50 milijonov naprav; 4 leta po postavitviinterneta je bilo nanj priključenih 50 milijonovuporabnikov.

- Od leta 1996 se je vsako leto podvojilo številouporabnikov interneta, danes se število podvojivsake 4 mesece.

- Količina genskih informacij, ki se shranjuje vmednarodnih genskih bankah, se podvoji vsakih14 mesecev.

- Pred 25 leti sta bila potrebna dva meseca, da jeekipa genetikov dekodirala sekvenco 150 baz DNK,sedaj jih lahko dekodirajo 11 milijonov v nekaj urah.

- Strošek za dekodiranje enote DNK (baze) je leta1980 znašal 100 dolarjev, danes znaša približno 1 peni.

Resnično smo z najvišjo prestavo vstopili v svettehnologij »majhnosti«. Atomska energija s svojimiatomi in jedri atomov, genetika z celičnim jedromin geni, nanotehnologija z atomi in molekulami nananonivoju. Človek je dvakrat vstopil v jedro stvari,prvič v jedro atoma, drugič v jedro celice, in obakratsprožil velike strahove in tveganja. Tudi nano-tehnologija in nevroznanost nista nedolžni stvari.

Biotehnologija se nam je prikazovala kot novamagija 21. stoletja, kot čarovnija, ki bo rešila vsetežave tega sveta, kot nova alkimija prihodnosti. Todakloniranje ovce Dolly februarja 1997 in rezultati

Human Genome Project, junija 2000, ki sta jihpredstavila Francis Collins in njegov konkurentzasebnega podjetja Celera, Craig Venter, so treščililebdeče biotehnološke sanje na trdna tla. AvtorDolly Wilmut danes roti človeštvo, naj preneha sposkusi kloniranja sesalcev ali celo človeka, ker jetehnologija popolnoma nepredvidljiva.Tudi obavodilna v HGP sta izjavila, da smo presenečeniobstali pred čudežem življenja in da sedaj vemo leto, da nič ne vemo. Posebna uganka je intronska, t.i.»junk« DNK, ki predstavlja kar 98 % celotnegagenskega zapisa človeka. Genetiki so bili prepričani,da bodo dobili v roke zemljevid človeške DNK,odkrili pa so skoraj celotno polje neznanega. Torejsmo »spet na začetku«, kakor je rekel Francis Collins.In dobro je, da je tako!

Ob tem se je porodila epigenetika, ki nam govori,da z banano delimo kar polovico svojih genov inda imamo z močeradom zgolj slab ducat različnihgenov. Z vpogledom v lastno intronsko DNK bomoverjetno našli ključ do vse genske pestrosti živegasveta. Potrebe po transgenih operacijah in vsehtveganjih, ki jih prinašajo ne bo več.

S tem pa še ni rečeno, da intragenetska manupulacijani manj tvegana kot transgenetska. Vsake novetehnologije ne smemo ocenjevati po istih merilih.Tehnologije, ki prinašajo decentralizacijo, večjodemokracijo in odprto družbo, moramo ocenjevatipo drugačnih merilih tveganja kakor pa tehnologije,ki jih vzdržujejo visoko sofisticirani centri ali pa jihovija tančica poslovne, vojaške ali državne skrivnosti.

2.1. Od biotehnologije do biološkega orožja

Silovit razvoj znanosti o življenju, predvsembiotehnologije, smo doživljali vsak po svoje, nekaterivzneseno kot končno zmago človekovega razuma nadnaravo, drugi so v strahu že videl i človekovoposlednjo zmago, s katero bodo sprožene nepredvi-dljive kaotične sile evolucije. Večina pa jeneprizadeto stala ob strani in življenje je zanjo boljali manj mirno teklo dalje. Toda potem smo doživeli,da so udarili teroristi, ljudje brez imen in obrazov,outsiderji iz ozadja svetovnega dogajanja, in človeškobrezumje je zmagalo nad sočlovekom. Amerika jeodgovorila takoj, razglasila je vojno stanje in sezarekla, da je bila to poslednja zmaga teroristov.Zaplule so letalonosilke in poleteli so bombniki,sproženi so bili izstrelki in varnostne službe so dobileproste roke. Ali več varnosti, ali več svobode? Javnostje razdeljena, nekateri hočejo več reda in varnosti,drugi trepetajo pred onečaščenjem ideala svobodeposameznika, molčeča večina pa na zaslonihspremlja najnovejši svetovni multimedijski spektakel.

Vse pomembnejše postaja biološko orožje. Srečalismo se že s pisemskimi napadi z antraksom.Antraksov bacil povzroča smrtno nevarno bolezenvranični prisad ali črni prišč. Prenaša se z dotikom,

Članki22 UMAR IB revija 4/2004

z vdihavanjem spor ter z okuženo hrano ali vodo;tudi žuželke, posebno muhe, so pogosti prenašalciobolenja. Bolezen ima veliko oblik, kratkoinkubacijsko dobo in dramatičen potek. Smrtzaradi antraksove sepse ali zapletov hemoragičnegameningitisa lahko nastopi že v nekaj dneh, kerseruma kronično primanjkuje, obenem pa so mnogisoji antraksovega bacila popolnoma odporni protiantibiotikom. Bacillus anthracis spada mednajvečja patogene bakterije, saj meri v dolžino od3 do 10 mikronov, izjemno pa so odporne njegovespore; do 12 minut preživijo v vreli vodi in obsterilizaciji s suhim zrakom pri 140°C kar polnetri ure. Antraksov bacil je zelo enostavno umetnogojiti, saj so zanj primerna gojišča na osnovi bujonaali agarja, ki ga lahko kar doma pripravi vsakljubitelj mikrobov. V Biotechnology, Weapons andHumanity (British Medical Association, HarwoodAcademic Publications, 1999) primerjajo številoumrlih pri uporabi različnih orožij. Vodikovabomba z močjo ene megatone naj bi ubila 1,9milijona ljudi, pri uporabi 1.000 kg sarina je žrtev8.000, za poboj 3 milijonov ljudi pa zadostuje žeuporaba 100 kg antraksa.

V biološki vojni pade standardna vojaškaparadigma z definiranimi materialnimi cilji, za siloprepoznavnim bojiščem in vsaj deklariranimnasprotnikom, in čeprav je bila možnost biološkevojne preigrana v obrambno-napadalnih scenarijihvseh sodobnih držav, jo pravzaprav svet še nidoživel in prav zato smo tudi tako nepripravljeninanjo. Napad z biološkimi sredstvi lahko delimov dve skupini: na biološko vojno (bioterorizem)in na njeno posebno obliko, ki jo analitikiimenujejo agroterorizem. Bioterorizem je napadna zdravje prebivalstva z umetno povzročenimiepidemijami nalezljivih bolezni, kot so npr. antraks,kuga, kolera, tularemija, bruceloza, botulizem,nekatere viroze (AIDS, ebola, marburg itd.) inricketioze ter sistemske mikoze. Možne soneposredne (aerosoli, praški) ali posredne okužbe(kontaminirana voda in hrana, predmeti, okuženeživali ali uporaba organizmov prenašalcevpatogenov, npr. žuželk). Agroterorizem pa jepredvsem napad na prehransko varnostprebivalstva, ki vodi v pomanjkanje in lakoto zvsemi dramatičnimi socialnimi posledicami. Pritem se uporabljajo infektivni agensi za uničevanjepridelkov in patogeni, ki povzročajo zoonozedomačih živali.

Kratek pogled v novejšo zgodovino ponuja številneprimere skrbno načrtovanih bioloških napadov, kipa se niso uresničili. Že v prvi svetovni vojni soFrancozi razvili patogene za uničenje tovornih konjnemške vojske in podobne načrte so imelipripravljene tudi Nemci. Ti so izdelali strategijobiološke vojne za uničenje živine v Romuniji inzalog žita in mesa v Argentini, ki so bile namenjene

za potrebe antante na evropskih bojiščih. V drugisvetovni vojni so Angleži izdelali podroben načrtbombardiranja šestih največjih nemških mest, pokaterem naj bi bombniki Lincoln odvrgli 500 t.i.kasetnih bomb, od katerih bi vsaka vsebovala 106kaset, polnih antraksovih bacilov. Vojaški analitikiso menili, da bi odvržene bombe povzročile smrt50 odstotkov prebivalstva in da bi bilobombardirano območje zaradi okužbe še desetletjaneprimerno za bivanje. Angleži antraksa nanemške cilje niso odvrgli menda zaradimetereoloških razlogov, kajti obstajala je nevarnostokužbe njihovih lastnih enot. Znano je, da so ZDAv šestdesetih letih uporabile biološko orožje nariževih poljih v Vietnamu, v sedemdesetih pa naizvoznih poljščinah v Nikaragvi. Veliko se jegovorilo in ugibalo o biološki vojni proti Kubi.Tudi genocidi, katerih žrtve so bili Kurdi v Iraku,Tutsiji v Ruandi in prebivalci Vzhodnega Timorja,so precej povezani z biološkim orožjem. Analitikimenijo, da danes vsaj ducat držav intenzivnorazvija biološko orožje.

Biološko orožje ima številne prednosti predkonvencionalnim. Za izdelavo biološkega orožja nisopotrebne posebne (kritične) vhodne surovine,katerih pridobivanje, izdelava in transport so lahkopredmet opazovanja ali nadzora varnostnih služb.Biološko orožje se lahko izdela iz površinerazkrajajočega se kosa mesa ali pa ga sintetiziramoiz umazanije v kotu umazanega dvorišča. Biološkoorožje je ceneno. Večina stroškov za konvencionalnoorožje je povezana z usmerjanjem in transportomrazstreliva do izbranih vojaških ciljev. Biološkoorožje se lahko prenaša osebno v ekonomskemrazredu komercialnih letalskih linij, prikr ito stransporti hrane v mednarodni trgovini na ciljnedestinacije, lahko ga nanesemo na žuželke, na pticeselivke, netopirje, potujoče ribje jate, lahko na ciljnoobmočje izpustimo okužene živali (glodalce, muhe,komarje, klope, uši, stenice, bolhe itd.) ali pa ga popošti pošljemo na izbrane naslove. Biološko orožjeje lahko sestaviti. Računalniški programi Javaomogočajo izdelovalcem po vsem svetu visokoizpopolnjene eksperimente v oblikovanjuoptimalnega biološkega orožja za posamezne ciljein simuliranje njegovih učinkov v kibernetičnemprostoru. Uporaba programov Java v te namene –glede na to, da jih lahko enostavno prenesemo zmedmrežja na domači računalnik – močno skrbivarnostne službe razvitih držav. Celotno simulacijolahko izdela vsak, ki premore temeljna operacijskaznanja, izdelava pa tako ali tako ne povzroča nobenihposebnih težav. Biološko orožje je lahko shranjevati,saj ne potrebujemo kaj več od zamrzovalnikadomačega hladilnika ali hladilne torbe, in ko pridečas uporabe, ga namnožimo v nekaj petrijevkah aliv priročnem fermentatorju. Pri takem načinushranjevanja je vsak nadzor varnostnih službpraktično nemogoč. Izjemno težko je odkriti storilca

IB revija 4/2004 UMAR 23 Članki

oziroma uporabnika biološkega orožja, kajti načinnapada z biološkim orožjem popolnoma zakrije izvorin storilca. Način uporabe je odvisen od domišljijein znanja napadalca in je zato nepredvidljiv. Nihčene more zagotoviti niti tega, da gre v posameznemprimeru v resnici za biološki napad. Vzemimo pojavmutiranega povzročitelja sicer znanega obolenja, zakaterega ni učinkovitega zdravila. Mutacija kakepatogene bakterije ali virusa lahko nastane spontanoali pa je proizvod namenskega biotehnološkegadelovanja napadalca. Biološko orožje se lahkouporablja kot ekonomsko orožje v agroterorističnihakcijah proti neki državi ali etnični skupnosti intedaj je cilj predvsem kmetijska dejavnost, torejpridelek in domače živali. Nastala lakota sprožisocialne nemire in nasilje, to pa ob podpori domačeopozicije kaj hitro odpihne »neželeni« režim.Biološko orožje bo uporabljeno prav tako, kakor jebilo nekoč atomsko, le s to razliko, da je vstop velitni atomski klub omejen in strogo nadzorovan.Biološko orožje bo zato predvsem orožje revnih, njihovaB-bomba, saj je A-bomba rezervirana za bogate.

Zaradi tega so najrazvitejše države sveta izjemnozaskrbljene. Položaj še zaostruje to, da v izdelavobiološkega orožja vse bolj vdira biotehnologija.Gensko modificirani patogeni organizmi, za katereni učinkovitih zdravil in cepiv, tako danes pomenijoveliko tveganje. Naj navedem enega najbolj poučnihprimerov, do katerega so pred kratkim popolnomapo naključju prišli raziskovalci v avstralskeminštitutu CSIRO (Commonwealth Scientific and IndustrialResearch Organisation). Cilj genetičnega oblikovanja jebila konstrukcija t.i. »killer mouse« virusa, s katerimnaj bi poskušali zmanjšati številčnost glodalcev,predvsem miši. V ta namen so v »mouse pox« virus(ki sicer povzroči le milo obolenje) vgradili gen zasintezo interlevkina 4 (makromolekula, ki sodelujev delovanju imunskega sistema). Plod te transgeneoperacije je bil konstrukt virusa, ki je bil smrten zavse miši, za tiste z naravno resistenco, in tudi zatiste, ki so bile vakcinirane proti temu obolenju.Nauk je pretresljiv in nosi predvsem dve sporočili:Prvič, prenos gena za sintezo interlevkina 4 lahkovsak virus, ki ni smrten, spremeni v strahotnobiološko orožje. In drugič, v vse znane izjemnonevarne patogene viruse in bakterije lahko vgradimogene za odpornost proti vsem antibiotikom.Posledice takšnih transgenih operacij, ki bi jihuporabljali v biološki vojni ali v akcijah bio-teroristov, si lahko predstavljamo le kot nočnemore ali kot filmske grozljivke za ljudi z dobrimi živci.

Možnost vojaških implikacij biotehnologije je prvijavno omenil Robert Taylor, ko je 11. maja 1996 vreviji New Scientist objavil posebno poročilo AllFall Down, ki govori o bioterorizmu. Taylor v člankuopozarja, da je uporaba bakterij in virusov vvojaške in teroristične namene pravzapravneizbežna in da za izdelavo biološkega orožja ni

potrebna posebej sofisticirana biotehnologija.Glede na to, da je bilo tistega leta v ZDA več kot1.300 biotehnoloških podjetij (v Evropi okrog500), kjer je bilo zaposlenih 60.000 znanstvenikov,in glede na to da ameriške univerze usposobijovsako leto 6.000 novih biotehnologov z vsega sveta,je prenos pridobljenih znanj v potencialnoteroristična okolja nekaj popolnoma predvidlji-vega. Zanimivo je, da je maja istega leta potekaladvodnevna strogo zaupna delavnica, ki jo jepripravila ameriška vojska na temo bodočihvojaških implikacij biotehnologije. Organiziral joje SAIC (Science Applications International Corporation)pod delovnim naslovom Biotechnology 20/20.Skupaj so sedli najvplivnejši predstavniki vojske,varnostnih služb, vrhunske znanosti inbiotehnološki guruju podjetij, kot so Nanotronics,Abgenix, BioPort Corp, CombiMatrix, IbisFarmaceuticals, Cepheid ipd. Sklepi s te delavnicepočasi curljajo v javnost in iz njih je postopomarazvidna celotna panorama futurističnega vojaškegakoncepta RMA (Revolution of Military Affairs), ki polegbiotehnologije zajema še robotizacijo, vesoljskotehnologijo, komunikacije, informatiko, nevralnaomrežja in nanotehnologijo. Slednja ima šeposeben pomen. Koncept RMA, ki naj bi biludejanjen med letoma 2015 in 2020, pomeni konecklasičnih pojmov bojišče in obramba.

2.2. Biološke etnobombe

Ko se je pričel tudi sicer zelo sporni HGDP(Human Genome Diversity Project), katerega poglavitnicilj naj bi bila globalna zbirka človeške genskedediščine, predvsem redkih genskih kombinacij,so se odprla vrata za razvoj t.i. gensko modificiranihetnično usmerjenih virusov. Povedano drugače,majhne genetske razlike med posameznimietničnimi skupnostmi bi lahko bile potencialnozlorabljene za biotehnološko montažo virusov, kibi bili patogeni le za točno določeno ciljnopopulacijo. S tem je bila definirana izdelava etnobombe. Že konec leta 1996 je angleška vlada nazborovanju Biological and Toxic Weapons Convention vŽenevi opozarjala, da se informacije, pridobljeneiz HGDP, lahko zlorabijo za izdelavo biološkegaorožja, usmerjenega proti specifičnim etničnim inrasnim skupinam. Že leta 1998 je organizacijaBritish Medical Association sprejela resolucijo, ki jo jesprejela tudi World Medical Association, da pomenijoetnobombe resno grožnjo človeštvu. Etnobombekot biotehnološko orožje za genocid pridejo vpoštev predvsem, ko ciljna populacija ni prostorskokoncentrirana, kajti tedaj zadostuje klas ičnobiološko orožje, ki ni diskriminatorno in ki torejne izbira žrtev po etnični pripadnosti. Zanimivaje izjava Craiga Venterja, velikega biotehnološkegaguruja in šefa Celere. Ta je v začetku leta 1999dejal, da se je nehal ukvarjati z razvojem »prveumetno ustvarjene« življenjske oblike iz etičnih

Članki24 UMAR IB revija 4/2004

razlogov. Enostavna bakterija, ki naj bi prišla iznjegovega laboratorija, naj bi bila tako splošnorazširjena v vseh organizmih, da bi lahko postalaidealen smrtonosen nosilec biološkega orožja. Aliso se časi Venterjeve etike spremenili?

Karkoli že, vsaka država ima pri roki opravičilo,da razvija t.i. »obrambne zmogljivosti« protibioterorizmu. Te pa lahko postanejo, tudi obodsotnosti bioteroristov, izjemno orožje zaekonomske sabotaže. Govora je o agroterorizmu,ki ga lahko izvajajo korporacije ali posameznedržave proti drugim državam ali etničnimskupinam. Agroterorizem je poleg klasičnegabioterorizma druga velika grožnja sodobnega sveta.

2.3. Bioatentat na hrano

Globalno industrijsko kmetijstvo v svoji aktualniproizvodnji hrane uporablja semena le nekaj varietette ali one vrste kulturnih rastlin na obsežnihmonokulturah. Semenarstvo množično trži kloniranehibride kulturnih rastlin, za katere je zaradiusmerjene selekcije v čim večjo količino pridelkaznačilna visoka stopnja genske erozije. Rastočagenska erozija hibridov povzroča izgube številnihnaravnih znakov, predvsem odpornosti protirastlinskim patogenom in insektom. Zaradi slabeodpornosti proti rastlinskim boleznim in škodljivimžuželkam je potrebno nenehno posredovanje spesticidi. Z oblikovanjem monokulturnega konceptaje človek ustvaril enovito ekološko nišo, v katerivladajo idealne razmere za pravo eksplozijoškodljivcev. Človekov umetni agroekosistem je s tempostal izjemno občutljiv in prinaša nepredvidljivatveganja. V zadnjih desetletjih smo doživljali velikapresenečenja. Nenadoma in nepričakovano so sepričeli pojavljati mutirani škodljivci in v eni rastnisezoni dobesedno pometli z obširnimi mono-kulturami. Industrija pesticidov je bila zaradimutantove odpornosti nemočna in obupani kmetjeso lahko le gledali katastrofe na svojih poljih. Svetovniprehranski sistem se je že večkrat zatresel v temeljih.Poglejmo dva primera.

V prvem je zaradi virusa GSV, najnevarnejšegapatogena svetovne proizvodnje riža, grozila lakota vAziji. Tam, kjer je riž glavna hrana prebivalstva, lahkože 15 % zmanjšanje letne pridelave povzroči hudolakoto. Le z največjimi napori oblasti in stroke jebila epidemija lokalizirana in ustavljena. Drugič paje leta 1970 udarilo v samih ZDA. Zelo virulentenmutant glivice se je pojavil najprej na jugu Floridein udaril proti Texasu. Na tem območju je bilauničena polovica načrtovanega pridelka koruze. Nacelotnem ozemlju ZDA je bilo uničenih 15 %pridelka koruze, nastala kmetijska škoda pa je znašalaveč milijard dolarjev. Sodobna agrokemija je bilanemočna in tveganje novih katastrof je viselo v zraku.Zaradi sodobnih pojavov rezistentnih mutiranih

škodljivcev so politiki staknili glave, kajti zaradilakote praviloma padajo vlade, izbruhnejo nemiriin se vnamejo vojne. Nihče ni zmožen napovedati,kje in kdaj bo kak škodljivec mutiral in ogrozilceloten pridelek na ogromnih površinah. Novekatastrofe lahko dobijo tudi globalne razsežnosti,kajti industrija kemičnega varstva rastlin potrebujeza razvoj učinkovitega pripravka preveč časa, da biv takih primerih hitro in učinkovito zavarovalapridelek. In prav v tej točki je locus minoris resistentie, vkaterega so uperjene novodobne grožnje prehranskivarnosti posameznih držav. Izdelava rezistentnihrastlinskih patogenov z gensko tehnologijo in prenosteh patogenov na izbrana območja sveta danes nepredstavljata nobenega problema. Vektorji prenosaso enaki kot pri bioterorizmu.

Skrbeti nas mora bizarnost, da svet lahko proizvajaračunalnike, mobilne telefone in avtomobilehitreje kot narašča svetovno prebivalstvo, hkratipa prebivalstvo, zasuto z materialnimi dobrinami,vse bolj ogroža naraščajoča svetovna lakota. Šenikoli na svetu ni bilo toliko lačnih ust kot danes,toda razlog ne tiči v tehnologiji, ampak v politiki,pravzaprav v povezavi politike in svetovnegasistema prehrane, ki ga nadzira pol ducatakorporacij. Novembra 1998 je skupina avtorjevpri Institute for Food and Development Policy v ZDA izdalaknjigo Dvanajst mitov svetovne lakote. V njejnavajajo, da svet pridela dovolj žit za vsakodnevnozagotovitev 3.500 kcal za vsakega zemljana. Čepa k žitom prištejemo še zelenjavo, sadje in ribe,bi dnevna količina te hrane tehtala dobrih 1,9 kg.Pridelka je torej dovolj, kdo torej hrani lakoto?

Znano je dejstvo, da je problem predvsem vsistemu prostorske distribucije pridelave in fizičnedistribucije hrane. Manj znan pa je podatek izštudije American Association for the Advancement in Scienceiz leta 1997, da kar 78 % odstotkov svetovnepopulacije podhranjenih otrok, mlajših od pet let,živi v državah, ki pridelajo presežke hrane. Lakotav svetu torej sploh ni tehnološki, ampak izključnopolitični problem. Nobenega razloga torej ni, dapri pr idelavi hrane uvajamo tako tveganetehnologije, kot je npr. genski inženiring. Ampakuveden je bil kljub temu in sedaj poglejmo motivein posledice genske tehnologije na prehranskovarnost svetovnega prebivalstva.

V svetu, kjer pol ducata korporacij prevladuje vkmetijski biotehnologiji, ne smemo podvomiti vmožnost zlorabe genske tehnologije in to tako vpolitične kakor tudi v profitne namene. Tako selahko eliminira svetovna konkurenca, npr. azijskibombaž, brazilska soja ali pa francoska koruza.Hrana pomeni moč in nadzor, posebej danes, koje samooskrba posameznih držav zelo razrahljana.Hrana je lahko potencialno najmočnejše orožjemednarodnega političnega izsiljevanja in groženj,

IB revija 4/2004 UMAR 25 Članki

ki v nasprotju z rožljanjem z orožjem, potekajoza velikim medijskim odrom svetovnega dogajanja.Distribucija in vzdrževanje žarišč svetovne lakotepovzročata velike stiske ljudi in ti se bodo v obupuodpravili tja, kjer je še kaj hrane. Sestradanihmnožic pa ne ustavi nobena vojska tega sveta, kajtitežko je opravičiti kakršnokoli nasilje nad lačnimi.Je pa še druga pot, ki ni povezana neposredno spolitiko mednarodne distribucije hrane, ampakvodi preko nadzora nad genskimi viri in patentnimipravicami nad semeni. To je pot ekonomskihsabotaž in ekoterorizma, ki so jo ubralekorporacije, s tem pa ogrozile prehransko varnostvsaj 1,5 milijarde ljudi tretjega sveta. Zgodilo seje v ZDA, kjer je bil marca 1998 pod patentno št.5.723.765 izpisan dvoumen naslov Kontrolaekspresije rastlinskih genov. Prijavitelj, družbaDelta&Pine Land Co., je zavaroval zelo obširenpatent, ki med drugim zajema tudi tehnologijoTerminator gena. Toda zanimivo, v štir iletnepredhodne raziskave je med drugimi vložilosredstva ministrstvo za kmetijstvo ZDA! Že 11.maja 1998 je malo biotehnološko družboDelta&Pine za neverjetnih 1,8 milijarde dolarjevkupila druga največja agrokemična korporacijasveta Monsanto, seveda s patentom vred, s čimerse je ta izognil nadzoru države. Vodilne svetovnekorporacije so leta 1998 mrzlično hitele patentiratisvoje terminatorske rešitve, avgusta Novartis,septembra Astra-Zeneca in kaj kmalu še druga dvaiz velike peterice Aventis in DuPont/Pioneer.Dirka za svetovne genske vire se je pričela, kajti vigro za nadzor nad svetovno prehrano so vstopilenajveč je korporacije.

Takšne ‘rešitve’ bodo imele usodne dolgoročneposledice za svetovno kmetijstvo, biotsko pestrostin prehransko varnost držav v razvoju. Z uničevanjembiotske pestrosti tradicionalnih varietet kulturnihrastlin, torej lastnih semen, bodo kmetje v popolniodvisnosti od vsakoletnih nakupov semen. Drugihmožnosti ne bo več, manipulacije s strahovi lakotebodo strašno orožje in cilji korporativnegaagroterorizma bodo v celoti doseženi. Prišli smo dotočke, na kateri moramo spoznati genski dizajntehnologij Traitor in Terminator. Bistvo Terminatormanipulacije je, da se v kalčku v času pozneembriogeneze aktivira sinteza proteina, ki ubijerastlinski zarodek. Torej gre za gensko sprogramiranikolektivni samomor semen. Ubijalski gen jezmontiran v dveh delih. Za osnovo prvega delaTerminatorja so uporabili t.i. promoter LEA (LateEmbriogenesis Abundant); ta ima nalogo, da aktiviradrugi del Terminatorja, genetsko kodo za sintezostrupa RIP (Ribosome Inhibitor Protein), ki ubije zarodek.Izvirnost zamisli dopolnjuje rešitev, ki blokira alitudi aktivira delovanje ubijalskega gena. Prvopotrebujejo semenarske hiše, da lahko nemotenogojijo svoje semensko blago, drugo pa je namenjeno

ciljnim kmetom, da jim onemogoči pridelavorodnih semen druge generacije. Trik je realiziran zumestitvijo posebnega dela DNK med promoterLEA in sekvenco RIP. Ta vmesni del DNK prepoznale specialni encim rekombinaza, ki seveda, če jeaktiviran, odstrani vmesni del DNK, s tem deblokiraspoj in tako sproži ubijalsko delovanje Terminatorja.Monterji gena Terminator so dosegli ta učinek zuporabo antibiotika tetraciklina. Skratka, tetraciklin,dodan dozorelim semenom, aktivira rekombinazo,s tem pa posredno tudi delovanje gena. Za aktivatorali blokator neke gensko sprogramirane funkcijelahko uporabimo poljubno snov in s tem pridobimot.i. Traitor tehnologijo. Primerov uporabe je veliko,npr., pogoj za kaljenje semen je izbrani herbicidiste korporacije ali pa moramo uporabiti točnodoločen insekticid istega proizvajalca, če želimo, dapridelek sploh dozori. Povedano drugače, katerokolisprogramirano gensko lastnost lahko aktiviramo zuporabo posebnih sprožilcev (triggerjev).

2.4. Bitja z drugega planeta

Vse transgene rastline imajo kombinacije genov,ki jih v naravi ni najti, in ko so enkrat izpuščene vokolje, se gibljejo in razmnožujejo. Moramo jihobravnavati kot bitja z drugega planeta. Ne smemopozabiti, da ohranjajo možnost mutacij. Smerimutacij pa znanost ni zmožna napovedati. Drugoskupino tveganj predstavljajo bakterije, ki soizjemno uspešne izmenjevalke celih genskihpaketov. Bakterije so pravi tatovi genov inbakter ijske genske rekombiancije lahko hitroporodijo nevarnega patogena. Recimo v našihprebavilih, kjer živi preko 200 milijard bakterij,torej več, kot je celic našega telesa. Ko pojemotransgeno hrano, se bakterije lotijo ohranjenerekombinantne DNK, ki praviloma vsebuje genmarker odpornosti na antibiotike. In tam v globininaših prebavil se lahko porodi mikrob, ki bopopolnoma odporen na vse antibiotike, in potemgre vse zelo hitro naprej, vse do neobvladljivepandemije globalnih razsežnosti.

2.5. Nanotehnologija

Zanimivo je, da nanotehnologija še zdaleč ni doseglatake publicitete kakor biotehnologija. Morda jerazlog v tem, da smo na posege v živo snov bistvenobolj občutljivi, kakor pa na manipulacijo z mrtvomaterijo. Na nanotehnologijo je prvi leta 1991opozoril Jerry Mander v svoji knjigi In the Absence ofSacred . Tam piše, da bosta biotehnologija innanotehnologija, podprti z informatiko inračunalniki, v temeljih preobrazil ves svet. Da gabosta dokončno desakralizirali, da bosta odgrnilitančico nad vsem, kar je še skrivnostno, neznano alitabuizirano. Kaj pa sploh je nanotehnologija? Čegremo po definiciji, nanotehnologija izvorno pomeniizdelavo oziroma replikacijo naprav in izdelkov (ki

Članki26 UMAR IB revija 4/2004

so že izdelani) od atoma navzgor. Nanotehnologijadeluje na t.i. nano-skali, za katero vemo, da obseganivo dimenzij nanometra (milijardinko metra).Nanotehnologija je transdisciplinarna veda, kizdružuje kemijo, biokemijo, molekularno biologijoin f iziko snovi, elektroinženiring in proteinskiinženiring, kvantno in molekularno elektroniko terračunalniško procesiranje. Način njenega dela pa jeizgradnja na principu lego kock, atom za atomom,molekula za molekulo. Izdelek je lahko karkoli,diamant, vrtnica ali pa večerja za dva. Za ilustracijanivoja velikosti, na katerem dela nanotehnologija,naj bo dovolj podatek, da v debelino enega samegač loveškega lasu lahko vgradimo neverjetnih 50.000nanovlaken.

Sodobna nanotehnologija je ubrala drugačno pot odizvorne definicije, saj danes npr. razvija za potrebemedicine senzorje, ki detektirajo stanje krvožilnegasistema, nanočrpalke, ki razpršijo terapevtske drogena točno določena mesta v živem tkivu, nanokapsule,ki se vgradijo v rakavo tkivo in postopoma izločajoaktivno snov, ki uniči rakave celice ali pa poskušajoregenerirati poškodovano živčno tkivo z bioničnokombinacijo ogljikovih nanodelcev in živega tkiva.Dosežek, ki že meji na znanstveno fantastikovsekakor pomenijo raziskave na Cornell University,kjer so razvili nano-biomotor, ki ga poganjafotosinteza, to je prvi nanomotor na sončni pogon.Vse bolj pa se poudarja veliki cilj nanotehnologije,to je izdelava milijonov nanorobotov, ki biproizvajali točno določene produkte. In se tudireplicirali, izdelovali lastne kopije, se torej»razmnoževali«. To pa je že prava znanstvenafantastika. Nanoroboti bi lahko počeli karkoli,napadali specifični patogen ali rakave celice,nevtralizirali nevarne odpadke, nadzirali rastkulturnih rastlin in uničevali škodljivce, nadomestilifosilna goriva in omogočili izkoriščanje solarneenergije. Do tu je videti vse v redu, toda zgodovinskispomin nam govori, da se je človek porezal še zvsakim orodjem, ki ga je skoval. Pa ne samo to,postavljajo se še čisto praktična vprašanja, kdo bonadziral nanorobote, če se bodo sami razmnoževali;nanoroboti lahko ubijajo patogene, toda kaj če samipostanejo patogeni, kdo jih bo ustavil? Kdo in kakobo upravljal ročno zavoro zaradi izjemnih tveganjte tehnologije?

Bio- in nanotehnolgija sta pričeli z ogljikom, todananotehnologija bo razširila svoje področjemanipulacije na celoten periodni sistem elementov.Zamisel nanotehnologije sta že davnega 1959podala dva znamenita raziskovalca RichardFeynman in Eric Drexler. Prva mednarodnakonferenca nanotehnologov je potekala medducatom zanesenjakov leta 1992, že leta 1997 pase je na njej trlo 350 znanih imen. Poglavitnipreskok tehnologije na izvedbeno komercialnoraven se pričakuje nekje med leti 2010 in 2020.

Seveda je vse odvisno od treh temeljnih vprašanj,ki določajo hitrost aplikacije katerekoli novetehnologije:

1. Ali obstoji kritična masa interesa medznanstveniki?

2. Ali bo državna finančna podpora temeljnimraziskavam zadostna?

3. Ali bodo zaradi komercialnega interesa vfinanciranje vstopile korporacije?

Vse kaže, da se dogaja vse troje. Dejstvi, da jePentagon leta 1997 nanotehnologijo uvrstil na prvomesto med strateško najbolj pomembnimi panogamiprihodnosti in da je 1999 National ScienceFoudation proglasila nanotech kot vodilno novotehnologijo nam povesta vse. Vstop korporacij, kotso Xerox, IBM, Boeing, Exxon, Toshiba, 3M, pa naslahko dokončno prepriča, da se realizira točka tuditri in da pospešeno vstopamo v dobo nanotehnologije.Sicer pa je že v študiji, ki jo je leta 1996 sponzoriralUNESCO, zapisano: »Nanotehnologija bo temeljvseh tehnologij v 21. stoletju«.

Biotehnologija in nanotehnologija bosta vsekakortemelj bodoče matrike sveta, ki jo bodo podpiraliDNK bio računalniki in bio čipi (kubični milimeterDNK lahko shrani podatke, ki so danes naloženi natisoč milijardah računalniških zgoščenk), nevralnaomrežja (z umetno inteligenco in umetnimživljenjem) bodo regulirala vse komunikacije inpromet, roboti s kognitivno inteligenco, vodeni zbiosenzorji, bodo prevzeli industrijo in kmetijstvo,biomimetika oziroma bionika pa bosta postali najpo-membnejši stroki pri oblikovanju krasnega novega sveta.

Katerakoli tehnologija seveda ni nič drugega kotmanifestacija človekovega razuma, lahko je grozečaali pa je koristna, in tako kot je vedno bilo, našstrah ali zaupanje nista odvisna od posameznetehnologije, ampak od nas samih, od ljudi ki smov njej udeleženi.

3. Volja do moči

Preživetvena baza človeštva erodira in v naš svetvstopajo nove tvegane tehnologije, ki prinašajo večvprašanj, kot pa ponujajo odgovorov, obenem pase porojevajo izjemno močne konfiguracijekorporacijske moči, ki izrinjanjo tradicionalnooblast in vzpostavljajo globalne sisteme eskalacijemoči in nadzora nad vsem. Primeri:

- Leta 1980 je UN Centre for TransnationalCorporations (UNCTC) objavil študijo o svetovniprehrambeni industriji, po kateri je trg obvladovalo180 velikih firm, danes globalni trg nadzira zgoljtretjina leteh.

- V osemdesetih letih je 7.000 firm pokrivalosvetovno semenarstvo, danes deset vodilnih firmpokriva polovico svetovnega trga semen.

IB revija 4/2004 UMAR 27 Članki

- V osemdesetih letih je 20 farmacevtskih firmdržalo 5% svetovnega trga zdravil, danes desetnajvečjih obvladuje 40% globalnega trga.

- V osemdesetih letih je 65 agrokemičnih firmobvladovalo svetovno kmetijsko prizorišče, danes9 korporacij drži v rokah 90 % kmetijskega trga.

- Letno število izdanih patentov v sedemdesetihletih je bilo 3.000, v letu 1999 je EU odobrila76.000 novih patentov.

- Globalne korporacije posedujejo 90 % novihtehnologij in 90 % izdanih patentov; ob prehodu vnovo tisočletje je 200 najmočnejših korporacijobvladovalo 28 % svetovnega trga, 500 največjih 70 %trga in prvih 1.000 firm kar 80 % globalnega trga.

3.1. Lovke globalnega polipa

Ko se bosta združili biotehnologija in nano-tehnologija, se bosta povezala dva največja viraprodukcijske moči, minerali in mikrobi. To dejstvoin dogajanja narašča joče koncentracije kor-poracijske moči bodo porodili svet naših otrok, vkaterem bo peščica najmočnejših korporacijskiholigopolov obvladovala vse in vsakogar. V krasnemnovem svetu bodo vlade obstojale zgolj kotmedijske lutke (PR aktivisti) za ohranjanje mitao demokraciji, države kot vzdrževalci prividovsocialne varnosti in pravosodje kot garant zaizvrševanje pogodbenega prava med korporacijami.

Poroke med korporacijami pa niso edina oblikaprevzemanja trgov. Poroka gor ali dol, vedno obstojiprostor za promiskuiteto. Izvenzakonskih zvez medkorporacijami je vse več in se izkazujejo predvsempri delitvi patentnih pravic, know-howa, skupnihvlaganj ali pa v financiranju skupnega razvoja inraziskav preko bypass firm. Med 1996 in 1998 sokorporacije ustanovile ve č kot 20.000 takihizvenzakonskih zvez, ki imajo pravilomaprekomejni značaj.

Hitro nastajajoči monopoli v farmaciji inagrokemiji pa postanejo še bolj očitni ob vedenju,da ti dve področj i obvlada ducat korporacij.Strahove bolezni in lakote torej poganja profitnimotiv istih globalnih centrov moči. Toda tehpojavov kakor da vlade sploh ne razumejo. Izvennjihovega dojemanja je, da npr. biotehnologijalahko vstopa v medicinsko genetiko, humanofarmacijo in veter inarsko farmacijo, da seagrokemija povezuje z semenarstvom, genskotehnologijo, da kozmetiko in čistila grabijo lovkeistega globalnega polipa. Da nastaja na videznepregleden splet vseh možnih dejavnosti, vsredišču katerega je uzreti ena samo žrelo globalnehidre. Organizacije civilne družbe imajo prav napodročju osveščanja vlad bistveno nalogo vsodobnem svetu.

3.2. Patentiranje evolucije

Dogaja se monopolizacija znanja, saj praviceintelektualne lastnine s patenti najtesnejepovezujejo znanje s profitnimi interesi.Akademskih tradicij znanosti je nepreklicno konec.Korporacije agitirajo na univerzah in za svojepotrebe izbirajo najboljše študente. Danes se izuminajprej patentirajo, potem komercializirajo in šelečez vrsto let postanejo splošna lastnina. Stanje gledepatentnih monopolov je alarmantno, saj je poporo č i lu WIPO (World Intellectual PropertyOrganisation) kar 90 % čezmejnih licenčnih plačilin 70 % plačil vseh licenc izvršeno med subsidiarjiistih starševskih korporacij. UNDP leta 2000poroča, da je 90 % vseh patentov visoke tehnologijev rokah globalnih korporacij. Tu ni kaj dodati!

Izjemnega pomena za varnost svetovne prehraneje predvsem bitka za semena; upor proti določilomTRIPS, ki monopolizirajo naravne genske vire vrokah korporacij, bo morda še zmagovit, toda težjebo z nanotehnološkimi patenti, ki bodo nadziralisvetovni prehranski sistem in zdravstvo. Piratstvunaravnih genskih virov se je uprlo veliko številodržav in uglednih posameznikov, kajti v igri je bilonič več ali manj kot lastninjenje človeškega genomain genomov vseh živih bitij, ne zgolj transgenihorganizmov. Po isti logiki bi lahko npr. odkriteljatoma železa to patentiral in postal lastnik vsehsvetovnih zalog železa. Torej če periodni sistemelementov ne more biti predmet patentne pravice,kako lahko nekdo patentira genske kombinacije,ki jih je ustvarila evolucija ali pa celo dele genomačloveka. Nezaslišano!

Zanimivo je slediti fazni ponudbi agrobio-tehnologije skozi čas:

1. generacija: Nadzor vhodnih lastnosti pridelkaje bil najbolj profitabilen za semenarstvo.Pridelek je bil zmanipuliran za tolerancopovečanim količinam herbicidov (Monsanto:soja s povečano odpornostjo na herbicidglifosat) ali pa je imel transgenirano odpornostproti žuželkam (Novartis: Bt koruza) Cilj jebil seveda povečanje vnosa pesticidov zaradipovečane odpornosti plevelov in s tempodaljšanje časa njihove učinkovite uporabe.

2. generacija: Nadzor izhodnih lastnosti je bilnajbolj profitabilen za pridelovalce in predelo-valce ter trgovino. Zmanipuliran je bil prideleks ciljem znižanja potrebnih energetskih inputov,skladiščnih ali transportnih stroškov. Šolskiprimer je Calgenov paradižnik z zakasnelim dozo-revanjem ali pa Monsantov FlavrSavr paradižnik.

3. generacija: Nadzor izhodnih lastnosti booblikovan za maloprodajo in potrošnikaPridelek naj bi vseboval hrano z vgrajenimivakcinami, »protirakavo« zelenjavo, hrano brez

Članki28 UMAR IB revija 4/2004

holesterola, pridelek, napolnjen z mikro-nutrienti. V tej tretji generaciji je ciljna publikanedvomno končni potrošnik.

Jasno je, da je bilo mehčanje potrošnikov sfunkcionalno oziroma t.i. nutriceutično hranonujno potrebno, saj so ti v veliki večini zavrnilitransgeno hrano. Tehnološka povezava hrane zzdravjem je zelo vabljiva, tako zelo, da bonajnovejši marketinški trik morda celo uspel.

V izjemnem sožitju agrokemičnega in farma-cevtskega kapitala deluje biotehnologija kot najboljšelepilo. Na njeno lepljivo podlago se je seveda ujelatudi nanotehnologija, tako da sta danes že neločljividvojčici. Atom na atom, oziroma molekula namolekulo: nanoteh »kuhanje« hrane prihodnostimorda ne izgleda dovolj blizu hitri prehrani, čepravvam bo, zaenkrat še teoretično, serviralo Big Macav eni sami nanosekundi.

Neverjetno naraščanje prometa farmacevtskihgigantov najbolj ilustrira podatek iz ZDA.Povprečen Američan je leta 1995 porabil zazdravila na recept letno 250 dolarjev, leta 2000 že500 dolarjev, leta 2002 pa že 700 dolarjev. Krivuljaporasta dobiva ekspotencialno obliko.

Ponudbe se vse bolj širijo, vse od »osebnostnonaravnane medicine«, ki bo vsakemu posameznikuponujala specifične farmacevtike od spočetja dogroba, tudi za izboljšanje psihosomatskega statusa(spomin, koncentracija, maksimiranje vsehpotencialov, globoko spanje itd.), ali pa genteheugenike, pozitivne ali celo negativne. Seveda bivsakršna genska diagnostika za vedno determiniralaljudi in jih oblikovala v premikajoče se tarče, jihgensko stigmatizirala in diskriminirala do njihovesmrti s potomci vred. Vpliv genskega presajanjain genske terapije na bistveno znižanje temeljnihč lovekovih pravic bo nedvomno velikanski.

3.3. Strogo nadzirana zabava

Novi scenariji se dogajajo tudi na področjutelekomunikacij. Economist je napovedal bodo č adogajanja z besedami: »Obstaja sinergija medizdelavo televizorjev in izdelavo TV oddaj, ki sena teh televizorjih vrte.« Sledeč tej sinergiji je npr.Sony vdrl na podro č je TV produkcije in priče lkupovati TV postaje, omrežja in produkcijskekapacitete po vsem svetu. Danes ima Sony 24kanalov v 62 državah in niti ni največjaaglomeracija tega tipa na svetu. Sony pokrivapodročja glasbe, filmske produkcije in distribucije.Danes med deset najmočnejših korporacij svetaspadajo AOL Time Warner, General Electric,Viacom in Disney in obvladujejo celotnoinformacijsko sfero od časopisov, revij, knjig, radiado TV in f ilmov. Obenem pa še vso potrebnoinfrastrukturo, kabelske povezave, satelite in

internet. Tisto, kar se danes dogaja na področjuTV, je filmska industrija že doživela. V letu 1998je pet filmskih gigantov nadziralo 40 % svetovnegatrga. V skupnem pa so bile vse združitve vradijskem in TV prostoru leta 1999 težke 245milijard dolarjev, filmske poroke v prvi polovicileta 2000 pa so novopečenim zakoncem dale dotov višini 200 milijonov dolarjev.

Nič čudnega torej, če korporacije, ki dominirajoglobalnemu trgu zabave, prav tako vladajo novicam,ki jih gledamo na TV, poslušamo na radiu ali paberemo v časopisih in revijah. Presenetljivo je zgoljdejstvo, da so novice bolj dirigirane iz Londona kakoriz Hollywooda, pa čeprav je npr. Disney druginajvečji producent mednarodnih TV novic. Svetovnascena novic je vodena s strani peščice največjihmedijskih lastnikov, Reuters ima npr. 70 dopisništev,ki obvladujejo 260 postaj v 85 državah! Zanimivoje, da se Eurovision hrani z informacijami WTN(Worldwide Television News), ki je v večinski lastiDisneyja. No, tudi v neangleškem svetu ni ničdrugače. Nemški VOX je v lasti News Corp (ki jemimogrede največji medijski koncern v Aziji),obenem pa ga z mednarodnimi informacijamioskrbuje Reuters. Voxov nemški tekmec N-TV je vlasti AOL Time Warner, francoska TF in Canal Onepa sta priklučena na novice ABC, ki je tudi v lastiDisneyja! Japonski Sony pa je v vseh parametrihglavni v Latinski Ameriki. Prava globalna promiskui-teta torej, ki ima v ozadju le nekaj velikih makrojev.

Jasno je torej, da imamo v svetu množičnohomogenizacijo in globalno monopolizacijo vsega,kar se dotika informacijskih orodij in zabave. Vsebolj torej izginja medijski pluralizem in oži sedemokratizacija medijskega prostora. Direktnaposledica teh dogajanj je izginjanje nacionalnoorientiranih vsebin in kulturno občutljivih tem,ki jih poraja lokalna raven. Multinacionalnimultimedijski monoliti rušijo vse pred seboj inustvarjajo zgolj svoj pogled na svet, kar še nadaljepospešuje nedemokratične procese.

Zakaj se vse to dogaja? Razlog ni zgolj v zakonitostikoncentracije kapitala, ampak tudi v tehnološkidikciji, ki se vse bolj preusmerja na komunikacijepreko »enega ekrana«. Časopis in revije lahkoberemo z ekrana, prav tako od tam kopiramo knjigein si jih natisnemo, glasbo, filme, vse to lahkogledamo in poslušamo doma, na ekranu domačegakina. Na ta edini ekran bodo slej kot prejpriključene vse komunikacije in storitve, mobilnitelefoni, internet, bančne informacije, nakupi,karkoli. Področ je konkurence se je premaknilo vboj za prostor na tem edinem družinskem ekranu.In ta boj vodi naravnost v oligopole moči, ki vsebolj obvladujejo sodobni svet.

Tudi na področju naravnih surovin prihaja dopodobnih procesov, kot se dogajajo na sceni

IB revija 4/2004 UMAR 29 Članki

svetovnega semenarstva ali pa komunikacij.Najmočnejših deset na nenaftnem področjuobvladuje tretjino tega trga. Industrija aluminijaje imela pred nekaj leti pet velikih, sedaj dvekorporaciji obvladujeta svet. Seveda so izjemnegapomena tradicionalna področja pridobivanjastrateških surovin, ko so Jamajka za boksit, Peruza baker, Bolivija za kositer in Indonezija za nikelj.Ta so seveda pod ustreznim »nadzorom«. Tudisedem znamenitih v naftni industriji se je sedajspremenilo v četverico velikih.

Celovit nadzor nad globalno družbo poteka v trehoblikah:

1. Informacijske tehologije, ojačane z robotiko,senzorji, vesoljsko tehniko in miniaturizacijateh tehnologij z nanotehnologijo, omogočajopopoln nadzor nad posameznikom in so takotemelj porajanja policijskih držav.

2. Biotehnologija v povezavi z neuroznanostmilahko programira in usmerja človekovovedenje, njegov biološki in vedenjski status.

3. Prihodnji bionični svet, ki bo nastal v povezavimikrobiologije in nanotehnologije, bo ustvarilhibride med živim in neživim, povezalproizvodnjo hrane s proizvodnjo zdravil vvsemogočno industrijo življenja.

Oligopol silne moči bo prisilil demokratičnedržave v služabništvo mogočni sili. Vlade bodozgolj vzdrževalke iluzij demokracije in urejevalkeprividov socialne pravičnosti. Nekdanja policijapa se bo zlahka prelevila v organ represije, ki bovaroval zgolj pozicije korporacijskih in vojaškihelit. Krasni novi svet je na pohodu.

4. 3 x 7, Nova matrika prihodnosti

Herman Hesse je nekoč zapisal:«Vsepovsod zakoristnimi iznajdbami se vleče rep umazanije, smrtiin bede, bolezni in opustošenja narave, uničevanječ lovekove podobe.«. Nekoč so ljudje z nedolžnostjootroka brali naravo, tako, kot je rekel Goethe: »Tusem zdaj, da bi se čudil!«, danes smo pristali nagrabežljivi in oslepeli svet človeških umetnih potreb.Še vedno so prevladujoče obsesije elit gospodarskarast, hrana, zdravje in izobraževanje. Toda neomejenagospodarska rast ima značaj rakavega tkiva,industrijsko proizvedena hrana ima z življenjemtoliko skupnega kot eksponati muzeja voščenih lutkmadame Toussand, sodobna medicina postaja vsebolj podobna avtomehanični delavnici, ki krpa starezarjavele kripe, in današnje šolstvo je zgolj prisilnotrpanje brezštevila informacij, v katere je zmletotisto, čemur smo nekoč rekli znanje in modrost.

Toda vse bolj se izkazujejo povezave med razvojem,stanjem okolja in javnim interesom ter vlogopolitike kot nujne zagovornice javnega interesa.

Jasno je, da brez aktiviranja civilne družbe inosveščanja prebivalstva ne bo šlo. Smerinadaljnjega delovanja po posameznih sestavinahvelikega tripleta so nanizane v zaključku.

4.1. Erozija

Dejavnosti, s katerimi treba takoj začeti, so:

- Konzervacija in promocija tradicionalnihlokalnih znanj, predvsem znanj naravnih ljudstev.

- Agencije, kot so UNESCO, UNDP, WHO inFAO, morajo ovrednotiti stanje glede konzervacijegenskih virov in programov varovanja ekosistemovob upoštevanju vseh historičnih in lokalnih znanj.

- CGIAR, zveze botaničnih vrtov, nacionalnegenske banke in akademske združbe se morajopovezati v učinkovit sistem varovanja biološkihvirov in preprečiti gensko piratstvo.

- Države in mednarodne organizacije morajokriminalizirati kulturno in biološko piratstvo zustreznimi pravnimi instrumenti;

- Profesionalna telesa agronomov, gojiteljev rastlin,zdravnikov, antropologov, etnobotanikov itd.morajo pregledati in aktualizirati svoje etičnekodekse v smislu vzdrževanja pestrosti v vsehnjenih manifestacijah.

- Potrošniki morajo zahtevati zdravo hrano indosledno označevanje prodajnih artiklov.

- Zavedati se moramo, da je temelj prehranskevarnosti obstoj lokalnega trga in da je obstojlokalnega trga edina garancija za preživetje malegakmeta, ki lahko edini preokrene proizvodnjo indu-strijske hrane v pridelavo biološko neoporečne hrane.

4.2. Tehnologija

V mednarodni pravni red je treba vgraditi varovala,ki bodo preprečevala možnost državnega alikorporacijskega agroterorizma in uporaboetnobomb. Prepovedati je treba uporabo gensketehnologije, kot sta Terminator in Traitor; vlademorajo prepovedati izdelavo samopodvajajočih senanonaprav, vse dokler se ne sprejmejo mednarodninormativi za zagotavljanje standardov in varnostiteh naprav. Ob vsakem uvajanju novih tehnologijmora potekati javna razprava in celovitovrednotenje tveganj. Za tvegane tehnologije se moravzpostaviti odličen sistem spremljanja in nadzora.Izdelani morajo biti trdni pravni temelji zaprekinitev vsakršne uporabe nove tehnologije, kibi izkazovala katerekoli destruktivne posledice vokolju ali na zdravju človeka. V razgovor o varniprihodnosti človeštva morajo biti vključeni vsi slojiprebivalstva.

4.3. Koncentracija

Nujno je vzpostaviti civilno spremljanje delovanjademokratičnih mehanizmov in institucij s

Članki30 UMAR IB revija 4/2004

posebnim poudarkom na dostopnosti informacijjavnega pomena. Potrebna je modernizacijapravnega reda, ki varuje posameznika in skupnostpred samovoljo in prevlado zasebnega interesa.Medsektorske kapitalske koncentracije je trebanadzirati in regulirati v javnem interesu.Reformirati je treba globalni finančni sistem, data ne bo podlegal finančnim špekulacijam in služilnadaljnji koncentraciji korporacijske moči .Globalni koncentraciji kapitala je treba postavitiob bok novo globalno demokracijo. Oblast se moraobrniti nazaj k državljanom v zagovarjanju javnegainteresa pred favoriziranjem privatnega profitnegamotiva. Obnoviti je treba zamrlo delo UN Centeron Transnational corporations.

Sicer pa lahko mirne duše izstopimo iz racionali-stičnega okvira in prisluhnemo sporočilu modrostiAnthonyja de Mella, ki nam govori: »Tele stvaribodo uničile človeški rod: politika brez načel,napredek brez sočutja, bogastvo brez dela, učenostbrez tišine, religija brez poguma in obredi brezzavedanja.« Zamislimo se in prebudimo se!

Ključne besede: Koncentracija moči, siromašenjepestrosti, nove tehnologije

Keywords: concentration of power, diversity depletion,new technologies

IB revija 4/2004 UMAR 31 Članki

UDK: 001.9 (497.4)

dr. Iztok Ostan*

Znanje in razredna struktura kot dejavnikatrajnostnega razvoja v Sloveniji

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Empirične raziskave kažejo, da vSloveniji in v razvitih deželah vpraksi prevladujeta izkoriščevalskamodela (etatistični in menedžerski)ekonomskega upravljanja. Zaproučevanje tega vprašanja lahkouporabimo trislojni model izkori-ščanja in z njim pokažemo, da izko-riščanje znižuje tudi povpraševanjepo znanju in tehnološkem na-predku. V zaprtem monopolno stru-

kturiranem gospodarstvu, kakršnoje bilo slovensko vsaj do vstopa vEU, je interes vplivnih gospodarskihsubjektov za uveljavljanje tehno-loškega znanja nizek; prav tak jetudi interes večine prebivalstva(delavskega razreda) za političniaktivizem. Oba dejavnika slabšatamožnosti za trajnostni razvoj in jihbosta domnevno slabšala tudi vneposredni bodočnosti. Prispevek

nakazuje možnosti za boljšeuveljavljanje trajnostnega razvojazlasti v treh dejavnikih: v povečanjuinteresa vplivnih gospodarskih inpolitičnih elit za globalne ekološkerazmere, v povečanju vplivnostilokalnih skupnosti pri razvojnihvprašanjih in v povezanem delovanjuvplivnih posameznikov in skupin, kise zavzemajo za trajnostni razvojzaradi svojih vrednot.

* Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož, e-pošta: iztok.ostan@fpp.edu

Summary

Empirical research indicates that inSlovenia and in developed coun-tries, the dominant forms of eco-nomic management are thosebased on exploitative (etatist andmanagerial) models. To under-stand this question, we may use athree-tiered model of exploitationto illustrate that exploitation alsodecreases the demand for know-ledge and technological progress. Ina closed monopolistic economy suchas Slovenia's prior to EU accession,

influential economic agents havelittle interest to foster advancementin techno-logical know-how; theinterest of the majority of thepopulation (the working class) inpolitical activism is similarly small.Both factors worsen the conditionsconducive to sustainable develop-ment (and will continue to do so inthe foreseeable future). This articlesuggests three main ways toincrease the likelihood thatsustainable developmental policies

will be implemented: increasing theimportance of global ecologicalconditions in the minds of influentialeconomic and political elites,increasing the influence of localcommunities on the outcomes ofdevelopmental questions, andcoordinating the efforts of indivi-duals and groups who advocatesustainable development based oftheir beliefs.

1. Znanje in njegovo šibkouveljavljanje v Sloveniji

Po Solowu trajnostni razvoj ohranja razvojnemožnosti prihodnjih generacij. Po tem kriteriju je(trajnostni) razvoj uspešen, če trajno zagotavljazadovoljevanje preživetvenih potreb. V vsakemstabilnem produkcijskem načinu si vplivni družbenisubjekti prizadevajo ohraniti produkcijske vire tudiv bodočnosti in s tem zagotavljanje možnostiproizvodnje in preživetja tudi za svoje potomce.Wallerstein zagovarja argument, da pridobitništvoin kapitalizem ne izključujeta trajnostnega razvoja(v Radej, 2003). Dejstvo pa je, da razvoj v svetu inv Sloveniji v zadnjih desetletjih ni bil trajnosten. V

tem prispevku bom poskušal na primeru analizedružbenih pogojev reprodukcije znanja pojasnitirazmere za uveljavljanje trajnostnega razvoja vSloveniji v zadnjih desetletjih in nakazati rešitve zauspešnejše politično angažiranje na tem področju.

Pomen vlaganj v znanje se je povečal zlasti v drugipolovici 20. stoletja s prehodom iz industrijske vinformacijsko družbo, ko postanejo kvalitativnidejavniki razvoja za gospodarsko rast bistvenopomembnejši kot količina investiranih produkcijskihfaktorjev. Denison je izračunal, da je v ZDA že vobdobju 1929-1957 prispevalo vlaganje vizobraževanje delovne sile 23 % gospodarske rasti,vlaganje v napredek znanosti pa 20 % (v Grahovacet al:190). Oba dejavnika skupaj sta tako že v tistem

Članki32 UMAR IB revija 4/2004

obdobju prispevala k gospodarski rasti več kotkaterikoli drugi posamičen dejavnik (vlaganje vobseg zaposlovanja, vlaganje v povečanje obsegaprodukcijskih sredstev). Dandanes je odvisno odtehnološkega razvoja 60 % gospodarske rasti (Solow,v Kos:40). Japonska agencija za znanost intehnologijo je ocenila, da je znašal prispevek znanjak rasti gospodarstva v obdobju 1955-60 20 %, vobdobju 1975-81 pa že 65 % (Žužek, 1988). Tudi vsrednje razvitih deželah, kot je bila npr. Jugoslavija,je v drugi polovici 20. stoletja tehnološki napredekprispeval bistveni delež gospodarske rasti (43 % vletih 1955-1967; Horvat, 1970: 218, 219).

Trajnostni razvoj obravnavam kot posebno oblikogospodarskega razvoja, ki zagotavlja še dodatnokakovost. Poleg gospodarske rasti mora trajnostnirazvoj zagotoviti tudi tehnološke rešitve za varovanjeokolja, za boljšo prilagojenost hrane in drugihdobrin biološkim potrebam ljudi, dodatna znanjaza uveljavljanje družbenih (usklajevalnih)mehanizmov, ki zagotavljajo obvladovanje razvojnihtendenc v skladu z načeli trajnosti …Trajnostni razvojni nujno razvoj z visoko stopnjo gospodarske rasti,vendar je načeloma ne izključuje, predvsem pa neizključuje izboljšanja nematerialnih vidikov blaginje,kot so čistejše okolja, manj hrupa, znižanje strahu,višja sposobnosti komuniciranja, reševanja osebnihtežav ali sodelovalnejših v skupnosti. Zato je zanjegovo doseganje potrebno vsaj toliko znanja kot vobičajnem uspešnem gospodarskem razvoju, gotovopa gre za drugačno znanje, ki ga včasih ni mogočenajti v pogosto citiranih teorijah, ampak recimo lev aktivistični praksi v lokalnih skupnostih ali priobravnavi individualnih izkušenj.

V prispevku ocenjujem, ali je imela Slovenija vpreteklih dveh desetletjih zadostno količinointelektualnega potenciala za uveljavljanjetrajnostnega razvoja.

Za trajnostni razvoj je potrebna tudi nova kakovostznanja. Pomembni objektivni kazalci uveljavljanjakvalitativnih dejavnikov razvoja v pričujoči analiziso: kakovost delovne sile, število prijavljenih patentovna milijon prebivalcev, obseg vlaganj v znanje,vključenost univerz in znanstvenih inštitutov vrazvojno dejavnost; dejavnost države pri spodbujanjurazvoja. Dejstvo je, da je Slovenija po vseh navedenihkriterijih zaostajala za primerljivimi deželami, kiso bile uspešne pri uveljavljanju kvalitativnihdejavnikov razvoja (Ostan, 2002). V nadaljevanjupovzamem nekatera dejstva o nizki izobrazbenisestavi zaposlenih, funkcionalni pismenosti in ravniprijavljenih patentov v Sloveniji.

1.1. Nezadostna kakovost delovne sile

Kakovost delovne sile običajno merimo z doseženoravnjo izobrazbe zaposlenih in funkcionalnopismenostjo. Spodnja preglednica kaže naizobrazbeni zaostanek Slovenije za evropskimi

deželami. Tako strokovnjaki kot uradne ustanovesoglašajo, da je bilo v preteklih desetletjih v Slovenijipremalo kadra z visoko in višjo izobrazbo.

Preglednica 1: Višja in visoka izobrazba vnekaterih evropskih deželah (deleži v celotnemprebivalstvu)

1986-1989 1996

Avstrija 17 %

Belgija 17 %

Danska 17 %

Irska 14 %

Estonija 13,7 %

Litva 12,6 %

Slovenija 10-11 %

Viri: Gradivo za pripravo strokovnih izhodišč za nacionalniprogram visokega šolstva RS. - Ljubljana: Svet za visokošolstvo, februar 1997.

V primerjavi z nekaterimi drugimi razvitimideželami je zaostanek Slovenije vse večji. V ZDAnpr. je bilo že leta 1971 26,6 % prebivalcev z visokoin višjo izobrazbo, z visoko pa 14,6 %. V tistem časuso imele več kot 10 % prebivalcev z visoko izobrazboše Japonska, Kanada in Švedska (Jerovšek:143, 104).Kot kažejo podatki iz zgornje tabele (ti vključujejotudi višješolsko izobrazbo), Slovenija še četrt stoletjakasneje ni dosegla izobrazbene ravni omenjenihdežel z začetka sedemdesetih let. Obseg visoko-šolskega izobraževanja se je ob koncu devetdesetihlet močno razmahnil zlasti v obliki (manjkakovostnega) izrednega študija.

Nezadostna pa je tudi kakovost našega izobraževanja,saj Slovenija v svetovnem merilu sodi med dežele znajnižjo funkcionalno pismenostjo (po tej raziskavije na predpredzadnjem mestu pred Poljsko inPortugalsko; Košir:32). Na to je očitno pokazalamednarodna raziskava o funkcionalni pismenostiprebivalstva. Raziskavo so začeli leta 1994 in jozaključili v štirih letih. Projekt sta vodila kanadskiinštitut za statistiko in ameriški Inštitut za testiranjepri izobraževanju iz Princentona, podprle pa so gamednarodne organizacije OECD, Eurostat inUnesco. Preverjanje pismenosti odraslih in njihoveudeležbe v izobraževanju v Sloveniji je nareprezentativnem vzorcu 2972 oseb, starih od 16 do65 let, izvajal Andragoški center Slovenije (prav tam).

Funkcionalna pismenost je pojem, s katerimoznačujemo sposobnost razumevanja sporočilaprebranega teksta. Funkcionalno nepismen je, kdorsicer razume posamezne prebrane besede, nerazume pa smisla prebranega sestavka. Strokovnjakiločijo pet stopenj funkcionalne pismenosti: najnižja,prva stopnja pomeni razumevanje le zelo lahkihtekstov, najvišja pa razumevanje sporočila zahtevnihtekstov s tabelami, izračuni …

Funkcionalna pismenost je seveda pomembna tudiza uspešno gospodarjenje. Po mnenju razisko-

IB revija 4/2004 UMAR 33 Članki

valcev šele tretja raven pismenosti zadostuje zaaktivno in uspešno vključevanje posameznika vsodobno družbo (Košir:32). Po tem kriteriju bimorala imeti neka družba večino prebivalcev zvsaj 3. stopnjo pismenosti, da bi se lahko uspešnovključevala v sodobne gospodarske in družbeneprocese. Slovenija tega še zdaleč ni dosegla, saj jele 30 do 35 % njenih prebivalcev dovolj pismenih(na 3. stopnji pismenosti ali više).

1.2. Premalo prijavljenih patentov

Že pred desetletji, ko se gospodarsko pre-strukturiranje zahodnega sveta še ni razmahnilo, sostrokovnjaki ugotavljali, da bi morala neka (razvita)dežela imeti letno vsaj 400 patentov na milijonprebivalcev, da bi ohranila svoje razvojne prednosti(Pečuljić:145, 57). Slovenija je v socialističnemobdobju delovala v okviru Jugoslavije, ki je po številupatentov na milijon prebivalcev sodila na samoevropsko dno. Konec 60 let je bilo v Jugoslaviji le40 patentov na milijon prebivalcev (prav tam: 69),leta 1977 pa celo le 2 na milijon. Tudi v Sloveniji jebilo v tem času zelo malo patentov.

Po osamosvojitvi se je v Sloveniji število prijavljenihpatentov povišalo. V letih od 1992 do 1998 je bilona povprečni ravni 148 domačih patentov. Kot jerazvidno iz preglednice 2, je po letu 1995 vidnastagnacija števila prijavljenih patentov na ravni okoli140 letno.

Če je Slovenija po osamosvojitvi v primerjavi zdeželami EU dosegala visoko stopnjo gospodarskerasti, je to bilo lahko le na osnovi kvantitativnihdejavnikov (vlaganje v delo in kapital) ne pakvalitativnih (znanje; Ostan:141-145).

1.3. Vzroki za nizko raven razvojnegaznanja v Sloveniji

Vzroki za neuveljavljanje znanja so: a) prenizkozavedanje o pomenu znanja za razvoj; b)pomanjkanje denarja; c) nizek interes vplivnihsubjektov za uveljavljanje znanja; č) drugi razlogi.

V Sloveniji smo te hipoteze preverjali v empiričniraziskavi že sredi osemdesetih let. V raziskavi medvsemi industrijskimi podjetji v Slovenski Istri se jecelo med nekvalificiranimi in polkvalificiranimidelavci (med vodstvom in strokovnjaki pa še bolj)več kot 90 % respondentov strinjalo s trditvijo, da jespodbujanje lastne inventivne dejavnosti nujno zauspešen razvoj delovne organizacije (Zohil, 1985).

Čeprav denarja za razvoj v Sloveniji zadnja desetletjani bilo dovolj, pa pomanjkanje denarja nikakor nibilo glavni vzrok slabe inovativne dejavnosti niti včasu socializma, saj so na Obali v tistem času ostalaneizkoriščena celo skromna sredstva, ki so jih dajalebanke za spodbujanje inovacij. Med vzroki zapremajhno inventivno dejavnost pa so strokovnjakinajpogosteje obkrožali odgovor “vplivni nimajointeresa”, drugi sloji pa “inventivno delo je slaboorganizirano” (prav tam:25).

Po osamosvojitvi se, kljub nekaterim izboljšanjem,generalna podoba na področju inovacij inpovpraševanja po znanju ni bistveno izboljšala,glavni zaviralci uveljavljanja razvojnega znanja paso ostali interesi vplivnih gospodarskih subjektov.Z nekaterih vidikov se je stanje celo poslabšalo.

“V raziskave in razvoj (RiR) je vlagalo leta 1996samo 22,7 % anketiranih podjetij, leta 1997 pa samo21,8 %. (…) Da samo petina podjetij vlaga v razvoj,je katastrofalno odkritje. Tisti, ki pozna dihanjeindustrije, ve, da je to napoved umiranja” (Kos:20).Pa ne gre le za pomanjkanje sredstev, pač pa tudipomanjkanje interesa. Marko Kos poroča, kako sov “analizi potreb industrije pri obnovitvi razvojnihzmogljivosti … predvideli v 390 podjetjih nastavitev2852 razvojnikov s pomočjo vlade za dobo treh let.Vendar so podjetja v anketi o tehnološkem razvojupodala potrebe samo po 810 ekspertih”. Podjetjaniso bila pripravljena zaposliti potrebnega številastrokovnjakov, “čeprav jim jih bo plačevala vlada”(prav tam, str. 20). Primer kaže na nezaiteresiranostpodjetij za uporabo znanja, v tem primeru celo vnasprotju s hotenji politike, ki je poskušalaspodbuditi večjo uporabo znanja v praksi. Tako seje število razvojnih ekspertov v podjetjih iz leta vleto zmanjševalo: sredi osemdesetih jih je bilo 9550,leta 2000 pa le še 3440 (prav tam).

Temeljni problem uveljavljanja razvojnega znanjav Sloveniji je bil v preteklih dveh desetletjih nizekinteres vplivnih ljudi v gospodarstvu za kvalitativnedejavnike razvoja, ne pa pomanjkanje denarja alimorebitno nezavedanje o pomenu znanja zagospodarski razvoj. Seveda to še ne pomeni, da sotudi pri specifičnem znanju, potrebnem zatrajnostni razvoj, prisotni prav taki zaviralnidejavniki. Toda preden se lotimo teh specifik,poskušajmo odgovoriti na vprašanje, kdo so vplivnisubjekti v gospodarstvu, ki odločujoče vplivajo tudipri sprejemanju razvojnih odločitev, in kakšni sonjihovi motivi oziroma interesi.

Preglednica 2: Število patentnih prijav na milijon prebivalcev v Sloveniji

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998

Domači patenti 102 182 177 157 144 133 144

Vir: Rakovec, Gorazd: Študija slovenskih patentov; Razvoj ključnih tehnologij ob vstopu v članstvo EZ. - Ljubljana: Inštitut za ekonomskaraziskovanja, 2000, str. 6.

Članki34 UMAR IB revija 4/2004

2. Kdo so vplivni gospodarski subjektiin kakšni so njihovi interesi

Osnovna značilnost strukture družbene moči vSloveniji je njena relativno stabilnost kljubinstitucionalnim spremembam v devetdesetih letih.Tako sta bili v času samoupravnega socializma kotv obdobju tranzicije po letu 1990 glavni vplivniskupini v slovenski družbi gospodarski in političnimenedžment. Nevplivni sloj tvorijo zlasti delavci(plavi ovratniki), katerih vplivnostni položaj se jetako v zadnjem desetletju socializma kot tudi včasu tranzicije le še slabšal. Empirične raziskavekažejo, da tudi med vplivnimi ljudmi prevladujeegoistični, pridobitniški interes, kar nedvomnovodi v proces izkoriščanja nevplivnih delavcev. Vzadnjih desetletjih sta v gospodarstvu v Slovenijiprevladovala menedžerski in etatistični modeleksploatacije ljudi.

V času samoupravnega socializma je biloopravljenih veliko empiričnih raziskav o vplivnostiv delovnih organizacijah. Skupna značilnost večineizmed njih je, da so imeli delavci in delavski sveti,ki bi morali imeti po takratni pravni ureditvinajvečjo moč, manj moči kot direktorji in šefisektorjev.1 Empirične raziskave so potrdile tudi

1 Kavčič, Antončič, 1985; Arzenšek; Ostan, 1985; Pusić, 1979.2 Glej tudi: Zohil, , 1985; Ostan, 2002.3 Toš, in dr., v Toš, ur,. 1999: 820.

tezo, da je (tudi) med socialističnimi menedžerjiprevladoval egoistični, pridobitniški interes.2

Za sintezno proučevanje pridobitniških interesov vpogojih oligarhične strukture moči, ki se je vtranziciji nedvomno le še poglobila, je primernoraziskovanje strukture izkoriščanja. Obstojizkoriščanja namreč pomeni, da delujejo vplivnisubjekti v skladu z egoističnimi, pridobitniškimiinteresi in da imajo tudi dovolj družbene moči, dajih udejanijo. Poleg raziskave slovenskega javnegamnenja3 je tako stališče potrdila tudi raziskava stališč1215 študentov iz Slovenije in Italije. Naj iz slednjenavedem nekaj konkretnih rezultatov (preglednica 3).

Med socialno-profesionalnimi skupinami, ki so jihanketirani redni študenti prvih letnikov leta 1995zaznavali kot izkoriščevalske, so na prvem mestu politikiin vodstvo državnega aparata (87 %), tik za njimi (nadrugem mestu) direktorji javnih podjetij (85 %anketiranih), na tretjem pa lastniki zasebnih podjetij(71 %). Med izkoriščevalske sloje so anketirani študentiuvrstili tudi srednje vodstvo javnih podjetij (58 %).

Med izkoriščanimi sloji so po mnenju teh študentovzlasti proizvodni delavci v javnih podjetjih (82 %respodentov), pa tudi zaposleni pri zasebnikih(62 %) ter kmetje (57 %).

Preglednica 3: Vprašanje: »Kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?«; odgovori rednih študentov prvihletnikov Univerze v Ljubljani (1995/96); N= 608

Odgovori Sestava respondentov (v %)

IzkoriščaNe izkorišča

in niizkoriščan

Je izkoriščanBrez

odgovoraSkupaj

JAVNA PODJETJA

Visoko vodstvo podjetij (direktorji) 85 % 6 % 2 % 8 % 100 %

Srednje vodstvo (vodje oddelkov…) 58 % 21 % 7 % 15 % 100 %

Strokovni delavci (brez vodstv. funkcij) 11 % 38 % 31 % 21 % 100 %

Administrativni delavci 13 % 36 % 28 % 24 % 100 %

Delavci v proizvodnji 3 % 7 % 82 % 8 % 100 %

DRŽAVA IN NEGOSPODARSTVO

Vodstvo državnega aparata, politiki 87 % 4 % 1 % 8 % 100 %

Delavci v jav.službah (šolstvu, jav. upravi…) 21 % 37 % 21 % 21 % 100 %

ZASEBNI SEKTOR

Lastniki podjetij z več zaposlenimi 71 % 14 % 3 % 12 % 100 %

Zaposleni pri zasebnikih 7 % 19 % 62 % 12 % 100 %

Obrtniki 36 % 38 % 8 % 19 % 100 %

Samostojni strokovnjaki 9 % 56 % 13 % 22 % 100 %

Kmetje 5 % 22 % 57 % 16 % 100 %

Vir: Ostan, Iztok: Stališča študentov o izkoriščanju v slovenskih podjetjih: doktorska disertacija. - Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Filozofska fakulteta, 2002, str. 98.

IB revija 4/2004 UMAR 35 Članki

Po mnenju anketiranih rednih študentov prvihletnikov obstajajo v naši družbi tudi delovni sloji,ki niso izkoriščani, pa tudi ne izkoriščajo. To najbi bili po mnenju večine te populacije samostojnistrokovnjaki (56 %). Med sloji, pri katerih jemnenje deljeno, pa je najvišji delež le menil, dane izkoriščajo oziroma niso izkoriščani, pa so tudiobrtniki (38 %), strokovni delavci (38 %) inadministracija (36 %) v javnih podjetjih ter delavciv javnih službah (37 %).

Podobno strukturo izkoriščanja so percipirali tudištudentje v kontrolnem vzorcu 368 izrednihštudentov, med katerimi je večina imela več letdelovnih izkušenj, le da je njihova podoba struktureizkoriščanja v slovenski družbi še bolj polarna (manjsrednjega sloja, več izkoriščanih in izkoriščevalskih).4

Zanimivo je, da je bila struktura vplivnosti ininteresov vplivnih subjektov, ki je prevladovala vSloveniji sredi devetdesetih let, v osnovi taka, kot jebila v sosednji kapitalistično in gospodarsko razvitejšiItaliji. Tudi tam sta prevladovala etatistični inmenedžerski model izkoriščanja ljudi, ne pakapitalistični, kot bi utegnili pričakovati glede nadolgo tradicijo kapitalizma v tej deželi. Po opravljeniempirični raziskavi, se razredna struktura v Italijirazlikuje od strukture v Sloveniji predvsem po tem,da je v Italiji bolj razvit srednji sloj, torej sloj ljudi,ki ni izkoriščan in tudi ne izkorišča.

4 Ostan: 100-102.

Primerjava podatkov iz preglednic 4 in 5 kaže, da jerang lestvica izkoriščevalcev v Italiji, ki so jo pripraviliitalijanski študenti, zelo podobna rang lestviciizkoriščevalcev v Sloveniji, ki so jo pripravilislovenski študenti enake (ekonomske) usmeritve.Razlike so opazne predvsem v obsegu izkoriščanja.Slovenska družba naj bi bila po percepciji študentovbolj izkoriščevalska kot italijanska, saj naj bi bilopo teh podatkih v Sloveniji več socialno-profesionalnih skupin, ki so izkoriščane oziroma,ki izkoriščajo, in manj družbenih skupin srednjegasloja, ki niso izkoriščane oziroma ne izkoriščajo.

Primerjava strukture vplivnosti in interesov v trehinstitucionalno različnih sistemih: socializmu(Slovenija do leta 1990), deželi tranzicije (Slovenijasredi devetdesetih let) in kapitalizmu (Italija) kaže,da je razredna struktura (struktura izkoriščanja) vvseh treh sistemih zelo podobna, torej relativno maloodvisna od institucionalne ureditve neke družbeoziroma gospodarstva (tipa lastništva produkcijskihsredstev, normativne gospodarske ureditve …).Empirični podatki pa tudi kažejo, da je predpostavkao delovanju sodobnega gospodarstva v skladu skapitalističnim modelom neadekvatna: dominantntnisubjekt gospodarjenja je menedžment (gospodarskiin politični), ne pa kapitalistični. V vsakem primeru(tudi v primeru kapitalističnih podjetij) pa jepotrebno upoštevati, da so družbeni odnosi v praksi

Preglednica 4: Vprašanje: »Kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?«; odgovori rednih študentov prvegaletnika ekonomije na univerzi v Vidmu (1995/96); N = 236

Odgovori Sestava respondentov (v %)

IzkoriščaNe izkorišča

in niizkoriščan

Je izkoriščanBrez

odgovoraSkupaj

JAVNA PODJETJA

Visoko vodstvo podjetij (direktorji) 65 % 20 % 1 % 14 % 100 %

Srednje vodstvo (vodje oddelkov…) 47 % 31 % 7 % 16 % 100 %

Strokovni delavci (brez vodstv. funkcij) 16 % 59 % 10 % 15 % 100 %

Administrativni delavci 8 % 48 % 26 % 18 % 100 %

Delavci v proizvodnji 2 % 19 % 71 % 8 % 100 %

DRŽAVA IN NEGOSPODARSTVO

Vodstvo državnega aparata, politiki 76 % 11 % 0 % 12 % 100 %

Delavci v jav.službah (šolstvu, jav.upravi…) 18 % 52 % 14 % 17 % 100 %

ZASEBNI SEKTOR

Lastniki podjetij z več zaposlenimi 59 % 17 % 3 % 21 % 100 %

Zaposleni pri zasebnikih 4 % 32 % 50 % 14 % 100 %

Obrtniki 8 % 55 % 28 % 9 % 100 %

Samostojni strokovnjaki 20 % 54 % 17 % 9 % 100 %

Kmetje 8 % 54 % 24 % 15 % 100 %

Vir: Ostan, Iztok: Stališča študentov o izkoriščanju v slovenskih podjetjih: doktorska disertacija. - Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Filozofska fakulteta, 2002, str. 103.

Članki36 UMAR IB revija 4/2004

Preglednica 5: Vprašanje: »Kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?«; odgovori rednih študentov prvegaletnika ekonomije na Univerzi v Ljubljani (1995/96); N = 100

Odgovori Sestava respondentov (v %)

IzkoriščaNe izkorišča

in niizkoriščan

Je izkoriščanBrez

odgovoraSkupaj

JAVNA PODJETJA

Visoko vodstvo podjetij (direktorji) 79 % 6 % 2 % 13 % 100 %

Srednje vodstvo (vodje oddelkov…) 51 % 25 % 5 % 19 % 100 %

Strokovni delavci (brez vodstv. funkcij) 4 % 42 % 22 % 31 % 100 %

Administrativni delavci 6 % 39 % 25 % 29 % 100 %

Delavci v proizvodnji 1 % 11 % 75 % 13 % 100 %

DRŽAVA IN NEGOSPODARSTVO

Vodstvo državnega aparata, politiki 89 % 2 % 2 % 7 % 100 %

Delavci v jav.službah (šolstvu, jav.upravi…) 23 % 33 % 21 % 22 % 100 %

ZASEBNI SEKTOR

Lastniki podjetij z več zaposlenimi 63 % 16 % 3 % 18 % 100 %

Zaposleni pri zasebnikih 4 % 11 % 67 % 18 % 100 %

Obrtniki 27 % 46 % 4 % 24 % 100 %

Samostojni strokovnjaki 8 % 62 % 10 % 21 % 100 %

Kmetje 4 % 24 % 59 % 13 % 100 %

Vir: Ostan, Iztok: Stališča študentov o izkoriščanju v slovenskih podjetjih: doktorska disertacija. - Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Filozofska fakulteta, 2002, str. 104.

razredni, torej izkoriščevalski (bliže marksističnemupojmovanju kapitalizma kot meščanski ekonomiji).

Ta ugotovitev pa je bistvenega pomena tudi zareševanje problemov trajnostnega razvoja, saj jedelovanje menedžerskih podjetij prav z vidikauveljavljanja razvojnega znanja in vpliva naekonomski položaj delavstva precej drugačno kotdelovanje kapitalističnih. Ker pri obravnaviproblemov trajnostnega razvoja mnogo avtorjev ševedno izhaja iz predpostavke, da se podjetja obnašajov skladu s kapitalističnim modelom, v nadaljevanjupredstavljam specifike menedžerskega modelaizkoriščanja v primerjavi s kapitalističnim zlasti zvidika njunega vpliva na uveljavljanje znanja.

3. Menedžerski modeli izkoriščanja3.1. Razvoj teorij o prevladi menedžerjevnad pravnimi lastniki podjetij

Berle in Means sta v tridesetih letih dvajsetegastoletja prva opozorila na dejstvo, da se zdrobljenjem lastninskih deležev povečuje vplivnostprofesionalnih menedžerjev, ki postajajo vkapitalističnih podjetjih dominantni subjekti. Vokviru pravne znanosti se je v naslednjih desetletjihrazvijala razprava o tem problemu. Ob koncudvajsetega stoletja je tej pravni teoriji dal posebenprispevek ameriški profesor Henry Hansmann stako imenovanim konceptom kontrole lastništvapodjetja. V ekonomski znanosti so tezo o nadvladi

menedžmenta nad lastniki, ki sta jo postavila Berlein Means, razvijali institucionalni meščanskiekonomisti. Med njimi sta najbolj znana JosephShumpeter in John Kenneth Galbraith. Večinameščanskih teoretikov, ki so priznavali, da imajozaposleni v podjetjih družbeno moč, je poudarjalapredvsem pomen in vplivnost visokegamenedžmenta. Zato nekateri, kot npr. Dahrenhof,imenujejo ta kapitalizem menedžerski kapitalizem(Horvat, 1984: 76).

Med marksističnimi ekonomisti sta P. Baran in P.Sweezy opozorila na prevlado menedžerjev nadlastniki pri odločanju v kapitalističnih podjetjih.Kljub temu pa taka spoznanja v marksističniekonomiji niso privedla do posebnih menedžerskihmodelov izkoriščanja. Dokler je prevladovala misel,da so interesi menedžerjev enaki ali zelo podobniinteresom lastnikov, je bilo pravzaprav kaj malopomembno, ali so menedžerji dominatni sloj ali ne,saj naj bi delovali tako kot deluje kapitalist. Šele čepredpostavimo, da se dominantni menedžerjiobnašajo drugače kot kapitalisti, je smiselno inpotrebno oblikovati posebne menedžerske modele.

Tezo o posebnih, drugačnih interesih menedžerjevin drugih vplivnih slojev, je v ekonomijo že predmarksizmom vnesla institucionalna meščanskaekonomija. Med meščanskimi ekonomisti, kizagovarjajo misel, da imajo menedžerji drugačneinterese kot kapitalisti, pa ni enotnosti o tem, kakšniso njihovi specifični interesi. Po mnenju nekaterih

IB revija 4/2004 UMAR 37 Članki

naj bi bili pri menedžerjih bolj v ospredjuneekonomski interesi, kar naj bi privedlo donovega pojava t.im. “družb z dušo” (soulfullsocieties), drugi pa menijo, da imajo tudimenedžerji zlasti ekonomske motive delovanja.Toda tudi slednji meščanski ekonomisti niso razviliteorij o tem, da bi menedžerji sistematičnoizkoriščali delavce in pridobivali njihov presežniprodukt. To je storila marksistična ekonomija.

V Teoriji industrijske reprodukcije sem leta 1992predstavil trislojevski menedžerski modelizkoriščanja delavcev. V svetu pa je bolj znandvoslojevski model menedžerskega izkoriščanja,ki ga je nekoliko kasneje razvil Ernesto Screpanti.Slednji je oblikoval splošni menedžerski modelizkoriščanja. Ker so že navedeni empirični podatkipokazali, da je praksa zelo blizu trislojevskemumodelu izkoriščanja, ga v nadaljevanju razložim.

3.2. Trislojni menedžerski modelizkoriščanja

Trislojni model izkoriščanja zaposlene v podjetjudeli na tri vplivnostno različne skupine: vplivnaskupina, ki ima t.im. “induktivno” moč, srednjevplivna, ki ima moč “rezistence”, ter nevplivni sloj,ki moči nima.

Stopnja družbene moči (p’) je razmerje medobvladanim delom (tujim in lastnim) ter vloženim(lastnim) delom. Po tem kazalcu lahko ločimo triglavne stopnje moči: kdor ima indukcijo (p’>1)obvlada poleg lastnega tudi delo drugih, kdor imarezistenco (p’=1)ima v bistvu moč le nad svojimdelom, nemočni posamezniki (p’=0) pa ne vplivajoniti na lastno delo; o njem odločajo drugi.

Ta model s formalnega vidika ni menedžerski, sajvplivni sloj zaposlenih ni nujno sestavljen le izmenedžerjev. Z vsebinskega vidika pa naj bi bil,saj glavnino vplivnega sloja domnevno tvorijo pravdirektorji, srednje vplivnega sestavljajo zlastistrokovnjaki in srednji menedžment, nevplivnegapa predvsem fizični delavci. Položaj v organizacijitorej ni edini dejavnik družbene moči posameznikain s tem njegovega položaja v modelu, ki temeljina razlikah v družbeni moči.

V modelu teorije industrijske reprodukcije jedružbena moč osnova za prisvajanje presežnegaprodukta. Srednje vplivni sloj obvladuje svoje delo(rezistenca), zato po logiki obvladuje in prisvaja (le)lastno presežno delo in presežni produkt (Mm).Nevplivni sloj te moči nima. Njegov presežniprodukt (m) prisvaja zlasti vplivni sloj delavcev vpodjetju. Slednji zadržijo tudi presežni produkt, kiga sami ustvarjajo (Am; Ostan, 1992:76-8).

Slika 1: Trislojni menedžerski model izkoriščanja Lastniki (zasebniki, država,

delavci)

Vplivni sloj

(AV) + (Am)

Srednje vplivni sloj (MV) + (Mm)

Nevplivni sloj potrebni presežni

produkt (V) + produkt (m)

Tak model prisvajanja presežnega produkta naj biomogočal socialno ravnotežje med tremivplivnostnimi skupinami v podjetju. Vse imajo vmodelu enako osnovno motivacijo – maksimizacijolastne življenjske ravni (čim večji realni dohodekglede na količino vloženega dela). Pri danem obseguprodukta in dani strukturi družbene moči si vsakod treh slojev zagotovi maksimalno (možno)življenjsko raven, če se presežni produkt razdeli tako,da gre ves presežni produkt nevplivnega slojavplivnemu (zagotovi pa si ves potrebni produkt),srednje vplivni pa zadrži svoj presežek nad potrebnimproduktom. Če vplivni sloj zagotovi nevplivnimdelavcem ves potrebni produkt, se slednji zadovoljijos stanjem lastne izkoriščanosti, saj bi bila spremembadelitvenih razmerij zanje prenaporna, pridobljenipotrebni produkt pa vendarle zagotavlja preživetje.Srednji sloj ima dovolj pogajalske moči le zazagotovitev ekvivalenta lastne ustvarjene vrednostiin je v ravnotežju, če jo pridobi v pogajanjih(menjavi) z vplivnim slojem.

Trislojni menedžerski model izkoriščanja pomagapojasnjevati genezo negativnega odnosamenedžmenta do razvojnega znanja, čigar glavninosilci so strokovnjaki – torej pripadniki srednjevplivnega sloja. V tem modelu so srednje vplivnidelavci samostojen sloj. Ta sloj je marksističnateorija načeloma že poznala in obravnavala, vendarle kot poseben sloj zunaj kapitalističnih podjetij;to je sloj enostavnih blagovnih proizvajalcev –zasebnikov, ki delajo za trg, a ne zaposlujejo tujedelovne sile. Ti producenti načeloma ne izkoriščajoin naj tudi ne bi bili izkoriščani. Skratkapridobivajo celotno ustvarjeno vrednost(odmislimo izkoriščevalski vpliv države inmorebitnih monopolov).

V trislojnem menedžerskem modelu izkoriščanjapa je podoben sloj znotraj podjetij. To omogočaanalizo razmerja med posameznimi sloji, zlastimed vplivnim menedžmentom in srednjim slojem.

Srednji sloj za razliko od nevplivnega, prisvajalastni presežni produkt in ima torej več produkta,

Članki38 UMAR IB revija 4/2004

kot je potrebno za reprodukcijo lastne delovne sile.To omogoča srednjemu sloju kopičenje dobrin, kijih posamezniki sčasoma lahko uporabijo zaekonomsko osamosvajanje (ustanovitev lastnegazasebnega podjetja in celo zaposlovanje tujedelovne sile). Sredstva pa lahko uporabi tudi zavlaganje v lastno izobraževanje oziroma vizobraževanje lastnih otrok (razširjenareprodukcija lastne delovne sile) in s temkonkurira obstoječemu vplivnemu sloju v podjetjuza zasedanje najvplivnejših položajev.Izobraževanje je pač sredstvo socialne mobilnosti.V obeh primerih pa je srednji sloj dolgoročnokonkurent vplivnemu sloju za presežno vrednost.Moč posameznikov v vplivnem menedžerskemsloju ni trajna, saj jo posameznik ima le, dokler jena vplivnem položaju. Zato se posamezniki namenedžerskih položajih bojijo konkurenceprodirajočih posameznikov iz srednjega sloja.

Po teoriji industrijske reprodukcije postaneogroženost menedžmenta zgodovinsko relevantnazlasti ob prehodu iz industrijske v informacijskodružbo, ki je potekala v zadnjih desetletjih 20.stoletja. V tem času postane znanje glavniprodukcijski faktor. Strokovnjaki, ki so bistvenidel srednje vplivnega sloja, s tem pridobivajo naveljavi. Srednje vplivni sloj se širi in pridobiva navplivu v primerjavi z vplivnim slojem.

Težnje po prodoru v vplivni sloj in povečevanjesrednje vplivnega sloja so le en od dejavnikov, kivplivajo na odločitve menedžmenta. Zelopomembna dejavnika sta tudi konkurenca medpodjetij in zahteve formalno-pravnih lastnikov. Vzgodovinskih razmerah, ko je vpliv lastnikovmajhen, konkurenca med podjetji pa omejena,lahko postane glavni dejavnik nestabilnostimenedžmenta prav povečevanje vpliva srednjevplivnega sloja. Menedžment se v strahu za svojpoložaj pred prodorom strokovnjakov začneupirati uveljavljanju znanja. To je temeljni razlogza nizko povpraševanje po izobražencih ininovacijah zlasti v zaprtih gospodarstvih, kot jebilo slovensko.

S pomočjo trislojnega modela izkoriščanja jemožno pojasniti, zakaj se v času prehoda vinformacijsko družbo pojavi močan državniintervencionizem. Močna država, ki z zapiranjemtrga in drugimi ukrepi, ustvarja gospodarsko okolje,v katerem postaja znanje malo pomembno zaekonomski uspeh organizacij. Poveča pa se pomenvrha podjetja, ki z lobiranjem pri politikih pridobivmoč nad strokovnjaki. Taka politika je uspešnazlasti v manjših gospodarstvih, kot je bilojugoslovansko v času socializma in slovensko v časutranzicije. To lahko pojasnjuje, zakaj se je vSloveniji po osamosvojitvi nadaljevalo obdobjenizke ravni povpraševanja po razvojnem znanju.

S pomočjo tega modela je možno pojasniti tuditežnjo po menedžerskih odkupih podjetij, ki so sev razvitem kapitalističnim svetu dogajali zlasti vsedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, vSloveniji in drugih bivših socialističnih deželahpa v začetku devetdesetih. Privatizacija podjetij jebila ob povečevanju moči strokovnjakov iz srednjevplivnega sloja v tem razvoju skorajda nujnaobrambna poteza menedžmenta, saj so si spridobivanjem lastninske pravice utrdili omajanivplivnosti položaj v podjetju. Tudi to je negativnovplivalo na povpraševanju po znanju. V časulastninjenja namreč menedžerji sploh nimajointeresa za znanje in povečevanje učinkovitostiposlovanja. Nasprotno, poskušajo namreč (tudiumetno) znižati vrednost podjetij in si tako znižajostroške pridobivanja lastništva podjetij. Velikostrokovnjakov v tem času izgubi službo (problemzapiranja razvojnih oddelkov v Sloveniji v prvipolovici devetdesetih let), saj so v podjetjih celonezaželeni, ker s svojim znanjem (vplivnostjo) inpoznavanjem razmer lahko motijo procesprivatizacije po scenariju, ki je najbolj ljubvplivnemu vodstvu.

3.3. Razlike med menedžerskim inkapitalističnim modelom izkoriščanja zvidika njunega vpliva na trajnostnirazvoj v času informacijskeg vzleta

V primerjavi s klasičnimi kapitalisti (lastnikidružinskega podjetja) imajo menedžerji naslednjespecifične interese in strategije delovanja:

a) Interesi menedžerjev so bolj kratkoročni kot interesiklasičnih kapitalistov. Kapitalist je nosilec pravnegalastništva kapitala, ki ima po definiciji trajno praviconjegove eksploatacije. To pravico prenaša tudi nasvoje potomce, zato je načeloma zainteresiran zatrajno donosnost svojega kapitala oziroma podjetja.Menedžerjev vplivnostni položaj in s tem njegovamožnost eksploatacije delovne sile pa nista trajna,saj ju izgubi, ko ne zaseda več menedžerskegapoložaja (najkasneje ob upokojitvi, praviloma paže prej). Zato je menedžer zainteresiran za čimprejšnjo pridobitev materialne koristi (zase), kimu jo daje trenutni vplivnostni položaj (»mojihpet minut«).

Vlaganja v razvojno znanje (tudi znanje zatrajnostni razvoj) dajejo rezultate šele na dolgi rok,zato so bolj v »časovnem dometu« interesakapitalista, pa tudi strokovnjakov v podjetju kotpa v interesu menedžerja.

b) Menedžerji so bolj neodvisni od uspešnosti podjetja kotkapitalisti. Tako menedžer kot kapitalist imata (popredpostavki) enak osnovni pridobitniški motiv.Toda osnova za kapitalistovo uspešnost je dobičekpodjetja, menedžerjevo pa ne nujno. lahko sezavzema za čim večji lastni dohodek, ki je lahkoskrit v obliki stroškov (fiktivnih). S povečevanjem

IB revija 4/2004 UMAR 39 Članki

stroškov podjetja, ki zmanjšujejo dobiček in dohodkelastnikov na sprejemljivi minimum ali pa celo podnjega (primer Parmalata), je imanentna značilnostpridobitniške strategije podjetij, ki nasprotujejodolgoročnim interesom podjetja.

c) Manjši interes za prekomerno izkoriščanje delavcev.Zaradi labilnosti svoje vplivnostne pozicije simenedžerji ne morejo privoščiti večjih sporov zdelavskim razredom, delavskih stavk (te zeloogrožajo interese kapitalistov), saj jih lastnikizaradi njih lahko celo odstavijo. Zato so povsod,kjer so prišli (v dvajsetem stoletju) na oblastmenedžerji (v kapitalizmu, zlasti pa v socializmu),ti menedžerski sistemi zagotovili plače delavcev,ki zagotavljajo delavskemu razredu preživetje(oziroma ustrezne socialne transferje za ne-zaposlene). V tem smislu je menedžerski sistemdeloval v korist trajnostnega razvoja, saj jezagotavljal preživetvene možnosti (v smislu plač…) tudi kasnejšim rodovom. Delavski razred je stem postal politično pasiven, lahko bi rekli razvojnobrezbrižen – kar velja tudi za splošne problemetrajnostnega razvoja.

č) Manjši interes za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Znastankom menedžerskega sistema pa so se v zadnjihdesetletjih 20. stoletja zmanjševale možnosti za razrešitevokoljevarstvenih problemov. Kratkoročna usmerjenostmenedžerjev, strah pred uveljavljanjem znanja, ki jenujno tudi za reševanje okoljevarstvenih problemov,ter nezainteresiranost za trajno ekonomsko uspešnostpodjetja (ta je zaradi reakcije okolja odvisna tudi odskrbi za učinke podjetja na okolje) so negativni učinkimenedžerskega sistema izkoriščanja na okolje celo vprimerjavi s kapitalističnim, ki seveda še zdaleč ni idealen.

4. Pogoji za trajnostni razvoj vSloveniji ob vstopu v Evropsko unijo

Zaradi zaprtosti majhnega slovenskega trga predkonkurenco so se negativni vplivi menedžerskegasistema na znanje in trajnostni razvoj pri nas poznalibolj kot v odprtih gospodarstvih razvitih dežel. Z vstopomSlovenije v Evropsko unijo pa se pojavlja konkurenca,povečuje se vpliv pravnih lastnikov kapitala, kar silimenedžment k bolj konkurenčnemu obnašanju pa tudik drugačni skrbi za trajnostni razvoj:

a) Ostrejša okoljevarstvena zakonodaja. Slovenija je moralapoenotiti svojo okoljevarstveno zakonodajo z Unijino,tako da je zdaj zakonodaja strožja od prejšnje. To bougodno vplivalo na trajnostni razvoj v Sloveniji.

b) Ohranjanje vplivnosti (relativne neodvisnosti) menedžerskihpodjetij. Čeprav se bo vpliv privatnih lastnikov kapitalaz nadaljevanjem privatizacije v Sloveniji povečal,pa razredna struktura v drugih razvitih evropskihdeželah kaže, da bo kljub temu prevladoval vplivmenedžerjev pri sprejemanju razvojnih odločitev vgospodarstvu. Ker imajo menedžerji nizek interes zatrajnostni razvoj in družbeno moč za relativno samostoj-no odločanje v razvoju, se bodo poskušali tudi v bodočeizogibati trajnostnemu razvoju (tudi z lobiranjem pri

državnem aparatu itd). Zaradi velike moči menedžerjev,zlasti velikih transnacionalnih korporacij, bo družbanjihovo delovanje zelo težko omejevala.

c) Zmanjšanje globalnega obsega povpraševanja podjetij poznanju v zreli informacijski družbi. Razviti svet je prešel vfazo razvite informacijske družbe. Tehnološki razvojje v tej fazi manj buren. Poleg tega sta koncentracijain centralizacija kapitala privedli do zgoščevanjapovpraševanja le v nekaterih sektorjih v najboljrazvitih industrijskih deželah. Delo v drugih sektorjihv razvitih deželah in v deželah »periferije« globalizmase vse bolj reducira na pretežno rutinska oziromaaplikativna dela, ki jih izvaja srednje- invisokoizobražen strokovni kader. To zmanjšujepomen in moč večine intelektualnega dela nasploh,zlasti pa v deželah periferije. Ogroženostmenedžerjev pred prodorom strokovnjakov sezmanjšuje, njihova moč pa povečuje.

č) Verjetnost prevlade perifernega globalizma v Sloveniji. Slovenijaje v zadnjem poldrugem desetletju dosegala relativnovisoko gospodarsko rast zlasti z vlaganji v kvantitativnedejavnike razvoja (predvsem z instrumenti keynesianskedržavne intervencije in sredstev iz tujine), ni pa razvilakapacitet in infrastrukture za visokokakovostengospodarski razvoj. V teh pogojih nekonkurenčnostina področju razvojno intezivnih produktov in odprtostitrga je pričakovati, da bo na domačem trgu prevladaltuji kapital, slovensko gospodarstvo pa bo igralo vlogoperiferije v globalni družbi. Tuj kapital, ki ima razvojnecentre v matičnih deželah, ne bo veliko povpraševal podomačem znanju; če že, bo to v obliki iskanja vrhunskihkadrov za okrepitev razvojnih centrov v matični deželi,kar bo pomenilo nadaljnje zaostajanje Slovenije zatehnološkim razvojem razvitega sveta. Zaostajali bomoverjetno tudi v znanju, ki je potrebno za doseganjetrajnostnega razvoja.

d) Zainteresiranost marginalnih ekonomskih in družbenihsubjektov v Sloveniji za trajnostni razvoj. Čeprav razmere vSlovenije v splošnih globalizacijskih trendihdomnevno ne bodo ugodne za uveljavljanje znanjanasploh in tudi ne potrebnega za trajnostni razvoj,pa bodo v Sloveniji posamezna podjetja, strokovnja-ki, inštituti, politiki, ki bodo zainteresirani zatrajnostni razvoj zaradi svojih vrednot, posebnihekonomskih niš ipd. Ta (manj vplivna) manjšina boverjetno nosilec teženj za trajnostni razvoj na lokalnislovenski ravni. Večina delavstva in prebivalstva boza te probleme nezaiteresirana, razen ko bodo nalokalni ravni presegli kritično mejo.

e) Nujnost nastajanja transnacionalnih (globalnih) tvorbzapodporo trajnostnemu razvoju. Na globalni ravni bosčasoma nujno potrebno vzpostaviti družbenemehanizme za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

5. Zaključek

V Sloveniji in v svetu je družba še vedno razredna,dominatni vzorec eksploatacije pa bo domnevno šedolgo menedžersko-etatistični (ne klasično kapita-listični). Ta sistem relativno dobro zagotavlja

Članki40 UMAR IB revija 4/2004

preživetnene pogoje delavskemu razredu v razvitemsvetu (plače, socialne podpore nezaposlenim, varnostpri delu …), kar pogojuje politično pasivizacijo večinedelavstva in prebivalstva tudi ko gre za problemetrajnostnega razvoja.

V času informacijskega vzleta (1970-2000) je bil glavnikonkurent in oponent vplivnemu menedžementusrednji sloj, zlasti strokovnjaki, katerih vplivnost se jepovečevala, menedžement pa je na to reagiral s poskusizaviranja uveljavljanja znanja (oziroma strokovnjakov).Ob pretežno kartkoročnih interesih sloja menedžerjevje to vplivalo negativno tudi na trajnostni razvoj(vsekakor pa na gospodarski razvoj).

V zreli informacijski družbi se bo dominatni položajmenedžerjev nadaljeval, posledice tega pa bo splošnonizko zanimanje za trajnostni razvoj. To bodomnevno še zlasti prisotno v deželah perifernegaglobalizma, v katere bo verjetno sodila tudi Slovenija.Toda potreba po strokovnih rešitvah trajnostnegarazvoja se bo povečala; zaradi splošno manjšegapomena znanja intelektualcev, sploh za gospodarskouspešnost podjetij, pa bo verjetno menedžmentsčasoma bolj toleriral trajnostno znanje, ki ne boveč v tolikšni meri ogrožalo vplivnih menedžerjev,kot jih je v času informacijskega vzleta (vplivnostintelektulcev v gospodarstvu se bo v primerjavi zmenedžerji domnevno zmanjšala). To znanje bodomorali dominatni subjekti (menedžerji) vključiti vproces nujne regulacije trajnostnega razvoja naglobalni ravni, sicer bo slekoprej ogrožen tudi njihovobstoj.

V Sloveniji, tako kot v drugih deželah periferijeglobalizma, bodo nosilci trajnostnega razvoja marginalnidružbeni subjekti (nekatera podjetja, strokovnjaki,politiki, inštituti …) in lokalne skupnosti na področjih,kjer so ekološki problemi najbolj akutni. Potrebno boizdelati mehanizme za povečanje vpliva teh vplivnostnošibkejših družbenih skupin v povezavi z akterjitrajnostnega razvoja na globalni ravni.

Literatura

Arzenšek V. Osvoboditev dela; poročilo o raziskavi. - Ljubljana:Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, 1978-1982.

Baran, P.A., P. M. Sweezy, Monopolni kapital, Esej o američkomekonomskom i društvenom poretku. – Zagreb: Stvarnost, 1978.

Berle, A.A., Means, C. Gardiner. The Modern Corporation andPrivate Property. – New York: Macmillan Co., 1993.

Galbraith, J.K. Nova industrijska država. – Ljubljana: Državnazaložba Slovenije, 1970.

Grahovac P. et al: Ekonomika Jugoslavije (Opći dio). – Zagreb:Informator, 1980.

Hansmann H. The Ownership of Enterprise. – Cambridge,Mass., London: The Belknap Press of Harvard University Press, 1996.

Horvat B. Ekonomska analiza I: Proizvodnja i tehnološki progres.- Beograd: PFV “Oeconomica”, 1970.

Horvat B. Politička ekonomija socijalizma. - Zagreb: Globus, 1984.

Jerovšek J.: Izobrazba in ekonomska uspešnost. - Ljubljana:Univerzum, 1980, str. 143, 104.

Kavčič B., V. Antončič. Samoupravna urejenost in gospodarskauspešnost delovnih organizacij; Poročilo o petletni raziskavi. –Ljubljana: Delavska enotnost, 1978.

Kos M. Kako rešiti propadlo zgodbo o uspehu. - Ampak, julij 2000.

Kos M. Menedžment dodane vrednosti. – Ljubljana: Fakultetaza družbene vede, 2000.

Košir M. Slovenska pismenost in nepismenost. - Ampak, oktober 2000.

Marx K., F. Engels. Nemška ideologija; v Marx, Karl; Engels,Friedrich: Izbrana dela. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976.

Maslow A. Motivacija i ličnost. – Beograd: Nolit,1982.

Možina E. Med Češko in Čilom. - Ampak, oktober 2000.

Ostan I. Stališča študentov o izkoriščanju v slovenskih podjetjih:doktorska disertacija. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Filozofska fakulteta, 2002.

Ostan I. Vpliv družbene lastnine produkcijskih sredstev vekonomskem smislu na inovacijsko dejavnost v Jugoslaviji;magistrsko delo. – Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja vLjubljani, Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, 1985.

Ostan I. Teorija industrijske reprodukcije. - Portorož: Višjapomorska in prometna šola Piran, 1992.

Pečujlić M. Prihodnost, ki se je začela. - Ljubljana: Komunist, 1969.

Pusić V. Samoupravni sistem u Jugoslaviji i industrijskademokracija u Europi; poročilo o raziskavi. – Ljubljana: Inštitutza sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, 1979.

Požarnik B. Dejavniki in metode uspešnega učenja. - Ljubljana:Univerzum, 1980.

Radej B. Pridobitništvo, kapitalizem in trajnostni razvoj –razprava o konsistenci agoniziranih naložbenih alternativ. – IBrevija, 4 (2003).

Shumpeter J. Kapitalizam, socializam i demokracija. – Zagreb:Globus, 1981.

Screpanti E. Capitalist forms and the essence of capitalism. –Review of International Political Economy, Feb99, Vol.6 Issue 1.

Solow R.M. On the integrational allocation of natural resources.– Scandinavian Journal of Economics, št. 88 (1986).

Toš N. in skupina: Slovensko javno mnenje 1998/1. – Ljubljana:Fakulteta za družbene vede, CJMMK, 1980; v Toš, Niko, ured.:Vrednote v prehodu I, Slovensko javno mnenje 1968-1990. –Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbenevede, Center za raziskovanje javnega mnenja, 1999.

Wallerstein I. et al: Kako odpreti družbene vede: PoročiloGulbenkianove komisije o restrukturiranju družboslovja. –Ljubljana: Zbirka /*cf (rdeča), 2000.

Zohil J. et al. Znanje in inovacijska dejavnost Obali, 1.del:Preliminarna raziskava. - Portorož: Višja pomorska šola Piran, 1985.

Zohil J et al. Znanje in inovacijska dejavnost Obali, 2.del:Empirična raziskava. - Portorož: Višja pomorska šola Piran, 1985.

Županov J. Samoupravljanje i društvena moč. - Zagreb: Globus, 1985.

Žužek B. Premalo znanja za prehod v inovacijsko družbo. –Gospodarski vestnik, 5.8.1988.

Ključne besede: trajnostni razvoj, razredna struktura,znanje, globalizacija, politični aktivizem.

Keywords: sustainable development, class structure,knowledge, globalization, political activism.

IB revija 4/2004 UMAR 41 Članki

UDK: 711.4 (497.4)

Marjan Ravbar*

Razpotja naselbinskega omrežja v Sloveniji:težnje, razvojne dileme in možni scenariji

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Sodobna struktura naselbinskegaomrežja v Sloveniji je v veliki meriodsev skoraj štiri desetletja starihgospodarskih in socialnih pri-zadevanj za skladen regionalnirazvoj in odseva trojno preobrazbopokrajine v socialnem, fizičnogeo-grafskem ter "kulturološkem" pomenu.

Zaradi neželenih teženj prioblikovanju omrežja mest se tudi vSloveniji soočamo z več razvojnimimožnostmi, ki bodo v prihodnjerezultanta notranjih in zunanjihvplivov. Nasproti si stojita dvanasprotujoča si scenarija: klasičnimodel centraliziranega urbanegaomrežja, ki temelji na nadaljevanjuteženj in utrjevanju hierarhično

zasnovanega sistema centralnihkrajev, in model decentraliziranegaomrežja različnih stopenj razvojnihvozlišč v pokrajini, ki temelji nasodobnih principih "plitvega"hierarhičnega omrežja odnosov oz.razpršenih razvojnih polov obinfrastrukturnih vozliščih.

Za uravnavanje uspešne sistemskereorganizacije policentrično zasno-vanega naselbinskega sistema imanajvečjo težo strategija oblikovanjamešane rabe površin, ki zagotavljasoobstoj dveh interaktivnih usmeri-tev urejanja mest: intenziviranjemestotvornih dejavnosti v mestnihsrediščih z ohranitvijo in pospeše-vanjem visoko specializiranih

delovnih mest, z vzpostavljanjem inpoglabljanjem gospodarskih koope-racij med mesti in pripadajočimpodeželjem, kar je v obojestranskokorist zaradi dopolnjevanja funkcijob hkratnem zgoščevanju razprše-nih in suburbaniziranih poselitvenihin produkcijskih struktur s pomočjosočasnega infrastrukturnega povezo-vanja. Mešana raba zagotavlja boljšeprilagoditve oz. hitrejše spremembe vnamenski rabi, kar ustvarja in krepipokrajinsko pestrost. S konceptommešane rabe površin se zmanjšuještevilo dnevnih potovanj in se takovarčuje z energijo ter zmanjšujeobremenitve okolja z emisijami.

* doc. dr., znanstveni svetnik, Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana,e-pošta: marjan.ravbar@zrc-sazu.si.

Summary

The current structure of settlementnetworks in Slovenia is to a largedegree a reflection of a almost fourcenturies old economic and socialeffort for coordinated regionaldevelopment. It reflects a triplemetamorphosis of regions in asocial, physical-geographical and"culturological" sense.

Because of undesirable tendenciesin the development of urbannetworks, Slovenia also facesseveral developmental possibilitieswhich will in the future bedetermined by interior and exteriorfactors. Two conflicting scenariosare possible: one the one hand,there is the classical model of acentralized urban network whichwould come about from current

trends, and a correspondingsolidification of a hierarchicallyconceptualized system of centralizedsettlements; on the other hand,there is a model with a decentral-ized network of developmentalnodes, each at various stages ofdevelopment, which is based on thecontemporary principles of a flathierarchical network and scattereddevelopmental regions centredaround infrastructural nodes.

The most important factor insuccessfully reorganizing apolicentrically conceptualizedsettlement system is the strategyadopted to form the mixed use ofareas in order to ensure thecoexistence of two, interactivedirections for urban-planning:

1.) intensifying the urbanizationactivities in city centres by retainingand accelerating highly specializedjobs, initiating and strengtheningeconomic cooperation between townsand surrounding rural areas, whichis mutually beneficial because theycomplement each other's functions;and 2.) densifying scattered andsuburbanized built-up areas andproduction facilities with the aid ofsimultaneous infrastructure link-ages. Mixed use areas ensurebetter adjustment and fasterchanges in functional use, whichfosters regional diversity. Suchareas also decrease the number ofdaily trips, thus conserving energyand reducing the environmentalburden through lower emissions.

Članki42 UMAR IB revija 4/2004

1. Uvod

Pod naselbinskim omrežjem razumemo geografi, mednjimi pa še prostorski planerji, urbanisti in tudi razvojniekonomisti, razmestitev naselij v ekonomsko-geografskem, funkcijskem, fiziognomskem inoblikovnem smislu, ki pomenijo (a) v splošnem pomenu:koncentracijo različnih dejavnosti in opreme zdobrinami skupnega pomena - služnostnimidejavnostmi, ki jo prebivalstvu s pomočjo medsebojnegamrežnega povezovanja (“cluster”) ponuja določenogeografsko zaokroženo okolje, (b) v posebnem pomenu:omrežje naselij (mest), kjer so v »vozliščnih« točkahosredotočene različne dejavnosti poslovnega, trgovskega,prometnega, proizvodnega, obrtnega, šolskega,znanstvenega, kulturnega, zdravstvenega, upravnegaznačaja ipd. in so si te funkcije v medsebojnemtekmovanju “izborile”, da z njimi oskrbujejo tamkajživeče ljudi in tudi prebivalce v bližnjem ali obsežnejšemzaledju, in (c) v planerskem (razvojnem) pomenu: “dodelitev”funkcij, ki jih javnost v dogovorjenem kraju uporabljaza zadovoljevanje svojih življenjskih potreb. Običajnov naselbinskem omrežju razlikujemo več stopenjcentralnih naselij in njihovemu položaju ustreznogravitacijsko območje.

Na prelomu stoletja se tudi v Sloveniji dogajajokorenite socialne, gospodarske in političnespremembe, ki odsevajo v opaznih učinkih nastrukturno, funkcijsko in prostorsko preobrazbonaselbinskega sistema. Navzven vidni učinkipreobrazbe, ki zbujajo posebno pozornost, sozaznavni v mestih in še posebej v obmestjih ter tudiv zaledju močno urbaniziranih območij. Spremembev zaposlitveni in socialno-geografski strukturiprebivalstva, povezane z dvigom življenjske ravni,odločilno spreminjajo tudi motivacijo ljudi, ko seodločajo o kraju bivanja, ki jo ponujajo bodisi mestabodisi bližnja obmestna naselja. Novi načiniprilagajanja življenjskih razmer in delovnih navadpodpirajo disperzijo. »Postfordizem« in prehod vinformacijsko družbo spreminjata težnje v značajuin razvoju urbanizacije, kar zahteva v urbanigeografiji spremembe v njenih teoretskih predpostav-kah in prav tako v metodologiji prostorskega planiranja.

V takšnih okoliščinah vse bolj stopa v ospredjevprašanje: ali so klasične metode in instrumenti vprostorskem planiranju sposobni zagotovitiučinkovito urejanje prostora? Klasični lokacijskifaktorji, ki so bili še do nedavna odločujoči prinameščanju človeških bivališč, stopajo v ozadjeoziroma dobivajo nove vzgibe. To še posebej veljaza tisti segment družbenih aktivnosti, kjer pomendržavnih regulacij pri usmerjanju gospodarskihprocesov upada. Tudi v bogatejših in gospodarskorazvitejših deželah od Slovenije se regionalnedisparitete vse bolj širijo, kar je povezano zzmanjšano gospodarsko in socialno varnostjo. Le-tehustaljeni sistem prostorskega planiranja ni (več)

sposoben na ustrezen način regulirati. Noveokoliščine vodijo k zaključku, da tradicionalniplanerski mehanizmi postajajo vedno manj primerniza uspešnejše načrtovanje skladnega prostorskegain regionalnega razvoja. Številni empirični primeriiz najbližje preteklosti nazorno izpričujejo, da tudipred poldrugim letom uveljavljeni sistem pro-storskega planiranja (ZUreP, 2002) ni dovoljprilagodljiv novim izzivom in je s svojimi zakonskimiinstrumenti, navkljub sodobno naravnanim ciljem invodilnim načelom (trajnostni razvoj, kohezija inpolicentričnost), premalo zavezujoč, da bi bil naimplementacijski ravni sposoben preprečiti načrtevedno bolj agresivnim zahtevam, ki pod krinkoglobalizacijskih procesov in svetovnega gospodarstva(praviloma) vedno uspevajo doseči svoje cilje na zanjih najbolj ustreznih zemljiščih, navkljub zakonskimmožnostim usklajevanja namenske rabe površin vokvirih ekonomsko-geografskih funkcij naselij. Zatokoncentracija moči raznolikih gospodarskih aktivnostipretežno ob komunikacijskih koridorjih in naurbaniziranih območjih samo še pridobiva na pomenu.

Zaradi pospešenega pretoka informacij, ljudi in blagana velike razdalje postajajo regionalni viri, stroškovneprednosti, regionalne posebnosti vedno pomembnejšidejavnik sodobnega družbenega (in urbanega)razvoja. Regionalne povezave in drobne teritorialneintegracije, npr. grozdenje različnih proizvodnih,infrastrukturnih in družbenih aktivnosti, so ustrezenodgovor globalizaciji gospodarstva. Pri tem jeskladno z načeli “glokalizacije”, z globalno so-odvisnostjo in s tekmovanjem mest povezanooblikovanje sodobnih regionalnih proizvodnihzdruženj in urbanih vozlišč. Globalizacija zajematemeljne spremembe v sistemu vrednot na stranipotrošnje, kvalitete bivanja in trga delovne sile terje pojem v sodobni geografski literaturi pogostoimenovan tudi kot “postmoderni pluralizem vrednot”(Weichhart, 1999).

2. Stanje in sodobne težnje vnaselbinskem razvoju na prelomutisočletja

Zaključek industrializacije in zagon pospešenegaposturbanizacijskega razvoja ob prelomu stoletjanazorno označuje napredujoči razvoj urbanihstruktur na ravninskih območjih, usmerjen protiobmestjem, in na ta način nakazuje razvojno potgospodarsko in socialno razvijajočih se območijna temeljih prestrukturiranja, zmanjševanjadelovnih mest ter demogeografske preobrazbemest. V zadnjem desetletju (1991-2002) se ještevilo prebivalstva v mestih zmanjšalo v povprečjuza 3 %, v obmestjih pa poraslo za 5 %. Ključnirazlog demogeografske transformacije je manjodvisen od zmanjšane rodnosti prebivalstva, zatopa toliko bolj povezan s povečano selitveno

IB revija 4/2004 UMAR 43 Članki

mobilnostjo prebivalstva, saj večina slovenskihvečjih mest v zadnjih petih letih ob prelomu stoletjaizkazuje negativni selitveni saldo v skupni višini –17.141 prebivalcev (0,9 % od skupnega številaprebivalcev). Med njimi na opazovanem obdobjuprednjačijo največja mesta: Ljubljana (–8.024),Maribor (–3.361), somestje obalnih mest (–2.539),Jesenice (–1.540), Celje (–1.244), Ptuj (–991), …Našteti primeri nazorno nakazujejo težnjerazseljevanja mest. Podobne procese opazujemotudi v razporeditvi delovnih mest, ki se postopomaprav tako razporejajo bolj enakomerno, saj imavsaj eno delovno mesto že 4286 ali 70 % slovenskihnaselij.1 To pomeni, da se je število naselij znajmanj enim delovnim mestom tudi v najmanjših- pretežno podeželskih naseljih v zadnjemdesetletju povečalo za dve tretjini. (Ravbar, 2002).Poslej velja, da se tudi v Sloveniji poslavljamo oddemografske rasti v mestih in stopamo v obdobje“urbanega razvoja brez rasti”.

Primerjava med razporeditvijo poseljenosti inštevilom delovnih mest še vedno kaže na močnokoncentracijo delovnih mest v izbranih (indu-strijskih) središčih. Medtem ko je poseljenost kotposledica pospešene suburbanizacije bolj razpršena(Ravbar, 1997). Kljub izraziti koncentraciji delovnihmest v približno 2 % slovenskih naseljih je zadnjeobdobje ob splošnem padcu števila delovnih mestspodbudilo izrazito razpršitev delovnih mest izventradicionalnih zaposlitvenih središč, predvsem vnjihovih obmestjih, kjer nova delovna mestanajhitreje naraščajo (indeks rasti v obdobju 1993-2000 je 109 %) in to predstavlja že 11 % vsehdelovnih mest v Sloveniji (Ravbar, 2002).Vrednotenje je nadalje opozorilo na zakonitost, daje razmestitev delovnih mest močno odvisna odstopnje njihove ekonomske in splošne družbenerazvitosti. Za manj razvita okolja velja, dakoncentrirajo razvoj delovnih mest pretežno v enem(monostrukturno zasnovanem industrijskem) centru.Razvitejše mestne regije pa imajo praviloma(spontano) razvitih večino naselij z raznovrstnejšostrukturo delovnih mest, kjer so delovna mesta vindustrijskih dejavnostih v manjšini in si sledijo vnizih – “preprogah”. Tako se že sluti spontanooblikovanje razvojnih osi, povezanih tudi zrazmestitvijo delovnih mest pretežno v služnostnihdejavnostih. Določajo jih omrežja tistih mest, ki somed seboj povezana v enotno gospodarsko-geografskoobmočje s trgom delovne sile, z ustrezno mrežnoprometno ter “koridorsko” gospodarsko infra-strukturo in drugo komunikacijsko opremo.Oblikovanje razvojnih zaposlitvenih osi pospešujezlasti dezurbanizacija, ki že prerašča dejansko

urbanizacijo (Ravbar, 1997). Vrednotenje je šepokazalo, da tu še posebej izstopajo okolja z izrazitoprevlado delovnih mest nad številom aktivnegaprebivalstva, ki ga obkroža venec naselij – občin zizrazitejšim deležem dnevne delovne migracije vštevilu aktivnega prebivalstva.

Slovenska mesta skupaj z urbaniziranimi območjiv sodobnih razmerah torej intenzivno spreminjajosvojo družbeno, gospodarsko in socialno strukturona dva načina, in sicer:

(a) s prostorsko širitvijo mestnih vplivov v obmestjain s spreminjanjem še prostih kmetijskih površin vmešana naselbinsko–služnostno–proizvodnaobmočja. Vidni učinki preobrazbe so opazni vrazraščanju razpršene naselbinske strukture pretežnov obliki prosto stoječih novogradenj, v prenovi inadaptacijah obstoječih gradbenih objektov terspremembah v funkciji objektov, brez navzvenopaznih sprememb. V teh okoliščinah razumemomestni razvoj kot neprekinjen in cikličen proces,kot posledico nadaljnje širitve urbanih struktur napodeželje. (Sub)urbanizacija je v zadnjem desetletju,ob splošni stagnaciji prebivalstva, postopnozaznamovala zmanjšanje števila prebivalstva v mestihna račun šibke rasti v obmestjih ter obsežno območjeprav tako stagnacije v preostalih industrijskih krajihin na podeželju. Na približno tretjini slovenskegaozemlja, predvsem na ravninskih in dolinskihobmočjih, pa se oblikuje sorazmerno močnadecentralizirana koncentracija prebivalstva, čigarteritorij se na obrobju območij gospodarske inpopulacijske koncentracije ob ugodnih prometnihpovezavah postopno širi proti s prometnega vidikaodročnejšemu gričevju in hribovju. Ta diferenciacijaje še vedno spontana. Dogaja se na območjih zzmogljivo infrastrukturo in še v primernem radijuugodne dostopnosti do delovnih mest. Spremembeso najbolj izrazite v obmestjih največjih slovenskihmest. Stagnacija in upadanje števila prebivalstva paje še naprej prisotno na podeželju v preostalem deluSlovenije. Tudi v slovenskih mestnih regijah so ženekaj časa prisotne težnje “razlivanja” (»spillover«)območij rasti prebivalstva iz kompaktnih mestnihsredišč proti močno urbaniziranim obmestjem.Socialno-geografskim procesom razvoja prebivalstvaso se v zadnjih letih pridružili še ekonomsko-geografski, kjer prav tako opazujemo postopnonaraščanje števila delovnih mest v ožjih in širšihobmestnih območjih. Našteti procesi spontanovodijo k decentraliziranemu prepletanju namenskerabe prostora na vedno obsežnejših območjih, ki sepostopno preobraža v oblikovanje “mini”metropolitanskih regij2 (Ravbar, 1997). Zahteve (in

1 Leta 1986 je bilo teh naselij le 2206 ali dobra tretjina, pred desetimi leti (1991) pa že 2902 ali 49 %.2 Metropolitanizacija pomeni razraščanje večjega mesta (običajno središča obsežnega območja s ključno vlogo v družbeno-

ekonomskih razmerah, infrastrukturni opremljenosti in gospodarstvu) ob hkratnem zraščanju sosednjih mestnih regij.Označujejo jo bolj ali manj neprekinjene mestne in urbanizirane površine, ki nastajajo s postopnim zraščanjem več posameznihmest, in se zaradi funkcionalne povezanosti in skupne infrastrukture razlikuje od drugih mest.

Članki44 UMAR IB revija 4/2004

izsiljevanja) po nepretrganem naraščanju novih(pretežno) stanovanjskih površin v obmestjih ševedno pospešuje nizka cena (stavbnih) zemljišč,še vedno nedorečena zemljiška politika ter nedovolj zavezujoče zasnove nadaljnjega razvojaposelitvenega sistema, ki so še vedno stihijske inzaradi pretežno dolinskega reliefa linearne – čepravse pojavljajo v “plasteh” okoli mest itd. Vidneposledice pa postopoma vodijo k izgubljanju(uničevanju) ekološko vrednih in “nezazidljivih”prostih površin. To pa v nekdanji podeželskipokrajini poleg rasti podeželskih naselij predstavljaše vsaj dva nasprotujoča si pojava: na eni stranifizično povečanje naselij, ki nimajo lastnegaznačaja, na drugi strani pa nastajajo, v nasprotju spredpisano regulativo, stran od obstoječih novanaselja z novimi, nekonvencionalnimi oblikami(obcestno širjenje naselij, izolirane lokacije,“obrobljanje” ipd.

(b) Nasprotje gornjim težnjam pa je preobrazbamest “navznoter”. Povezana je s spreminjanjemdohodkovno ekstenzivnejših rab v dohodkovnointenzivnejše. V tržnih gospodarstvih se namrečna lokacijah v mestnih središčih namreč nemorejo obdržati dejavnosti, ki na enoto površinene ustvarijo dovolj dohodka za pokrivanje vsehstroškov, vključno z mestno rento. Na opuščenih(pretežno) industrijskih, vojaških in distribucijskihzemljiščih v bližini mestnih središč tako nastajajonova trgovsko-poslovna središča, ki z intenzivnejšorabo zemljišč lahko pokrivajo porast urbanihstroškov. Neprofitne (tudi upravne) dejavnosti, kiv nasprotju s tržnimi zakonitostmi ostajajo nacentralnih lokacijah, pa mora subvencioniratidržava, če jih želi zadržati na centralnih lokacijah,ki zagotavljajo boljšo dostopnost.

Ključni problem prihodnjega naselbinskega razvojakljub vsemu izhaja večinoma iz naraščajoče stihijskesuburbanizacije (Ravbar, 1997), ki v tem procesupomeni relativno zmanjševanje gospodarskega indružbenega pomena mestnih središč ob hkratnemnaraščanju ekonomske moči, števila prebivalcev indelovnih mest izven običajno (in administrativno)določenih mestnih meja in prinaša funkcijsko instrukturno preobrazbo do pred kratkim še “spalnih”obmestnih podeželskih območij oz. »pomestenje«načina življenja ter drobno dekoncentracijonaselbinskega razvoja, povezano s proizvodnimi inslužnostnim funkcijami. V teh okoliščinah se ob (zaslovenske razmere) večjih urbanih vozliščihoblikujejo mestne regije, v ljubljanski mestni regijipa tudi metropolitanizacija.

Proces ima z vidika prihodnjega prostorskega inregionalnega razvoja brez dvoma pozitivne –dekoncentracijske težnje. V zadnjem desetletjuizstopa (sub)urbanizacija pokrajine, ki pa ni zgolj

povezana z dinamiko “populacijske” širitve me-stnega vpliva proti obmestjem. Je tudi odgovor naspremembe v rasti proizvodnje ter potrošnje, patudi postindustrijski element nove, bolj uravno-težene distribucije delovnih mest in stanovanj.Značilnost sodobne urbanizacije pa je še v izjemnointenzivni dnevni migraciji, ki zajema okvirno dvetretjini zaposlenih, in v načinu življenja, ki jezaradi povečane mobilnosti prebivalstva identičenmestno naravnanemu. Koncentracija prebivalstvain zgoščevanje ekonomskih aktivnosti ljudemprinaša nov način življenja. Sodobno (sub)urba-nizacijo zato razumemo tudi kot svojstveno(slovensko) različico – urbaniziranih oblik načinaživljenja pretežnega dela prebivalstva. Relativnomajhna mesta3 skupaj z urbaniziranimi obmestjiv neposredni okolici hkrati predstavljajo posebenpokrajinski tip z ugodnim gospodarskim innaselbinskim razvojem na gosto poseljenihravninskih območjih Slovenije.

3. Razvojni scenariji - tradicionalnametoda v prostorskih vedah

Če želimo prihodnost naselbinskega omrežja resničnosooblikovati z aktivnim pristopom, moramo izhajati izkritične analize dejanskih procesov in realističnih ocendružbenih pogojev za uresničitev ciljev. Pri tem seuporabljajo metode, ki jih lahko imenujemo“perspektivno” planiranje (Albers, 1996); zametkomtega smo bili v Sloveniji priča že sredi osemdesetih letprejšnjega stoletja. Ta čas, ki nikakor še ni zaključen,označujejo velike spremembe pri planerskih pristopih,v nalogah, vsebini in metodologiji prostorskegaplaniranja. Iščejo se novi interdisciplinarni prijemi,uporablja se sodobnejša terminologija, bolj angažiranaje tudi vloga naravoslovnih in družboslovnih znanosti.Predstave o prihodnjem prostorskem razvoju običajnosestavljajo različni scenariji želenega razvoja, čemur jevse pogosteje prilagojena ustrezna državna razvojnapolitika in nove oblike obnašanja. Scenarijsko planiranjezato vse pogosteje zamenjuje “prognostično”. Scenarijiimajo v prostorskem planiranju običajno prednost predprojekcijami tudi zato, ker so rezultati opazni šele vdaljšem časovnem obdobju.

In kaj želimo z metodami scenarijev, doseči? Nalogaprostorsko naravnanih politik je, da pri predlaganihodločitvah vključuje množico implikacij, pomembnihza prihodnost. S scenariji je moč bolje kot z metodamiprojekcij predvideti učinke današnjega ravnanja in nata način ponazoriti ukrepe za njihovo preprečevanje.Scenariji tudi vsebujejo več razsežnosti od projekcij inna ta način bolje odsevajo vso kompleksnost družbenihin prostorskih razmerij. Z njimi je mogoče zaobsečitudi tiste družbene dejavnike, ki jih s kvantitativnimimetodami še ni mogoče. Tako omogočajo tudi

3 Z izjemo Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja imajo vsa druga mesta manj kot 25.000 prebivalcev.

IB revija 4/2004 UMAR 45 Članki

vrednotenje družbenih norm in vrednotnihpredstav. Osrednji pomen scenarijev je osredotočitise na reševanje ključnih problemov in predstavitirazlične razvojne možnosti oz. prikazati možnealternative razvoja. Pa tudi, nazorno in razumljivejekot s projekcijami opozoriti na razvojne težnje insmeri ter na ta način sprožiti strokovne in političnediskusije o spremembi neželenih teženj.

Po svetu so uveljavljeni trije tipi scenarijev, in sicer:(a) deskriptivni scenariji ali scenariji trendov, ki vsebujejopresoje z namenom opozarjanja oz. izražanjabojazni v primeru nadaljevanja obstoječih(praviloma neželenih) teženj; (b) strateški (ali tudi“normativni”) scenariji, ki se zavzemajo za uresničitevdoločenih aktualnih prostorskih ciljev in pravilomaponazarjajo poti (instrumente) za uresničitev le-teh. S strateškimi scenariji je hkrati mogočevzpostavljati sveženj okvirnih ukrepov, ki so vsozvočju s preostalimi družbenimi in gospodar-skimi razvojnimi tokovi; in končno (c) alternativniscenariji, s katerimi na podlagi geneze obstoječihteženj in opozoril ponazarjajo različne variantnemožnosti za nadaljnji ugodnejši razvoj prostorskihin naselbinskih struktur.

4. Dileme naselbinskega razvoja vluči razvojnih scenarijev

Globalne urbanizacijske težnje je treba sprejeti kotneizogibno razvojno zakonitost, ki z vstopomSlovenije v Evropsko unijo, spremenjeno vlogočezmejnega sodelovanja in povezovanja zahtevajo vprvi vrsti ponovno vrednotenje posebnosti inznačilnosti obstoječega urbanega sistema. Primer-jalna prednost slovenskega urbanega sistema je vizpričanih rezultatih dolgoletne politike vzpodbu-janja policentričnega razvoja, ki lahko služi kotnastavek za ponovno reurbanizacijo. Današnjastruktura mest, obmestij in tudi podeželja je takoodsev skoraj štiri desetletja starih družbenihprizadevanj, gospodarskih in socialnih aktivnostihza implementacijo skladnega regionalnega razvojain odsevajo trojno preobrazbo (preslojevanje)pokrajine, in sicer v (a) socialno- in (b)fizičnogeografskem ter tudi (c) “kulturološkem”pomenu. Prihodnja podoba pa bo, ne glede na izbormožnih scenarijev (ob pogoju, da se obstoječiokvirni in dominantni družbeni, gospodarski inpolitični pogoji še naprej ohranjajo), dobila svojeresnične obrise šele v naslednjih desetletjih (meddvajsetimi in štiridesetimi leti), upoštevajoč tudiintra- in interregionalno mrežno povezovanje vokoliščinah uravnotežene tekmovalnosti mest vsrednji Evropi (predvidoma med mesti v Padskinižini, Münchnom in Dunajem ter tudi širše).

Če zanemarimo možne smeri v demografskemrazvoju (npr. nadaljevanje upadanja rodnosti, staranje

prebivalstva, spremenjeni migracijski tokovi …),pričakujemo še nadaljnjo diferenciacijo socialno-ekonomskih aktivnostih, spremembe v dejavnostnistrukturi gospodarstva (terciarizacija) ter spremembev urbanizacijski stopnji, ki naj bi po predvidevanjihdosegla stopnjo med 70 in 75 % (danes le-ta znaša okoli65 %). Računati je treba z nadaljnjo suburbanizacijo vokolici (večjih) mest, zlasti na atraktivnih lokacijah, obprometno-komunikacijsko dobro dostopnih legah invzdolž historično pogojenih medregionalnih povezav(Mušič, 2004). Urbanizacija na kmetijsko manjzanimivih in/ali s slabim gozdom poraslih zemljiščih zgradnjo individualnih hiš in proizvodnih dejavnosti (vokolici mest) je sicer draga (komunalna oprema), asprejemljiva, saj sledi željam večine prebivalstva poenodružinski hiši. Dobre prometnice in zgrajenooskrbno in komunikacijsko omrežje bi zagotavljali, dabi na ta obmestna območja prenesli tudi del mestnihdejavnosti iz mest. S tem bi prometno razbremenilimestna središča in preusmerili dnevne enostranskopotekajoče »pendlerske« tokove. Proces depopulacije vodmaknjenih, pretežno gorskih, hribovskih in kraškihpredelih se bo nadaljeval, saj ni stvarnih možnosti zanjihovo ustavitev ali preusmeritev. Kazalo bi kvečjemuobvarovati in s posebnimi ukrepi podpreti nekaterestrateško pomembne manjše središčne kraje naobmejnih in kraških območjih (npr: Vinica, Breginj,Kobilje, Žužemberk …).

Tudi v Sloveniji se na podlagi teženj na področjuoblikovanja omrežja naselij soočamo z več možnimiscenariji omrežja naselij, ki bodo hkrati v vednovečji meri rezultanta notranjih in tudi zunanjih(mednarodnih) vplivov in ki bodo vsak na svojstvennačin izžarevali razvojne impulze iz mest, tudi izsosednjih dežel. V dejanskih razmerah so, kljubsprejeti Strategiji prostorskega razvoja Slovenije(junij, 2004), še vedno odprte vse možnostikonceptualnih scenarijev. Politična razmerja tudidajejo slutiti, da je računati le na skromno usmerjanjeteženj za državo najbolj sprejemljivega koncepta.Prav zato je bolj realistično oblikovanje obsežnejšihfunkcijskih območij, ki se bodo oblikovala kot enotnaprodukcijska območja po vzoru zaključenih urbanihobmočij (“urban fields”). Primeri po svetu nazornodokazujejo, da so uspešnejša tista mesta, ki jim jeuspelo v enotno razvojno območje oblikovati manjšeštevilo uspešnih in prosperirajočih – “učečih se”mest (regij) in ki z večstopenjskim mrežnimpovezovanjem manjših mest generirajo razvoj v“svojem” vplivnem območju, tudi na podeželju. Topa pomeni sledenje razvojnim konceptom v soseščini(v akcijskem radiju okoli 400 km) in inovativnoprilagajanje sodobnih razvojnih scenarijev slo-venskim posebnostim.

S perspektivnega vidika si v Sloveniji stojita nasprotidva možna scenarija in sicer: klasični modelcentraliziranega urbanega omrežja, ki temelji nautrjevanju sodobnih teženj in hierarhično

Članki46 UMAR IB revija 4/2004

zasnovanega sistema centralnih krajev in modeldecentraliziranega omrežja različnih razvojnihvozlišč v pokrajini, ki temelji na sodobnih principih“plitvega” hierarhičnega omrežja odnosov oz.razpršenih razvojnih polov ob infrastrukturnihvozliščih. V nadaljevanju sta v grobih obrisihpredstavljeni dve možni skupini scenarijev z večrazličicami. Z njimi želimo opozoriti na morebitnepasti in na ta način pripomoči, da se do razpoložljivihmožnosti še pravočasno opredelimo.

4.1. Scenariji trendov

Zaradi zmanjšanega pomena prostorskega planiranjav družbi devetdesetih let in na prelomu stoletja jevrednotenje konceptov policentrizma zastalo. Tudipod vplivi naraščajočih lokalizmov. Poleg tega sodekoncentracijski procesi v devetdesetih letih domalapri vseh urbanih sistemih slovenskih mest odločujočerazrahljali relativno togo zastavljen policentričnisistem centralnih krajev. Povsem naravno je tudi vnaslednjem obdobju pričakovati, da bo država ssvojim ravnanjem na tak ali drugačen način še vednovplivala na oblikovanje prostorskih učinkov in funkcijv mestih, predvsem s pospeševanjem skladnegaregionalnega razvoja. Tu je treba omeniti šeplaniranje javne gospodarske (npr. oskrba z energijo,prometno omrežje …) in družbene infrastrukture(npr. javne bolnišnice, višje in visoke šole …). Nadaljebo še vedno nedorečena upravna reforma drugestopnje lokalne samouprave - ki je že celo desetletjenedokončana - pomembno vplivala na nadaljnjekoncepte razvoja naselbinskega sistema. V privatnemsektorju, npr. pri lokacijskih faktorjih za nameščanjetrgovine na drobno, pa bodo državne lokacijskeodločitve o pospeševanju policentrizma lahko samoindirektne in bo razpoložljiv instrumentarij v politikiprostorskega planiranja samo deloma vplival narazvoj naselbinskega sistema, posebej skoziregionalno-razvojno in urbanistično-izvedbenonačrtovanje. Nasprotno pa je pričakovati, da bokoncept centralnih krajev v pretežni meri še naprejneučinkovit pri uravnavanju splošnega naselbinskegarazvoja, še posebej pri nadaljnjem razvojuurbanizacije, povezanem tudi s preprečevanjemrazpršene rasti v (ob)mestnih naseljih.

Razvojne težnje izražajo stihijsko centralizacijoekonomsko najuspešnejših funkcij v Ljubljani inpostopno oblikovanje tripolne razvojne osi Koperoz. Nova Gorica – Ljubljana – Maribor. Na podlagimedmestnega sodelovanja in strateške usmeritvetreh univerzitetnih centrov se bo izoblikovalarazvojna os, ki bi mesta medsebojno povezala obpetem evropskem prometnem koridorju. Lovljenjeglobalizacijskih tokov bi po predvidevanjihuspevalo le Ljubljani, ki je že dalj časa vodilnirazvojni pol Slovenije. Aktivna vpetost preostalihmest v globalizacijske tokove bi bila torej možnale preko tesne navezave na Ljubljano. To pa pomeni

nadaljnjo krepitev prestolnice oz. njene mestneregije in s tem poglabljanje nasprotij z drugimipomembnejšimi središči. Oblikovanje razvojnih osipredvideva tudi oblikovanje omrežja sekundarnihrazvojnih in tranzitnih osi s pasovi naselitvenih inobrtno-proizvodnih struktur. Določajo jihpredvsem omrežja tistih centralnih krajev, ki somed seboj z ustrezno infrastrukturo, trgom delovnesile in z ostalo komunikacijsko opremo povezanav enotno gospodarsko-geografsko območje. Spostopnim premeščanjem delovnih mest vurbanizacijske “pasove” se premešča inovacijskadinamika, ki je tako pomembna za regionalnirazvoj, na obrobja mest. V tem primeru se obvozliščih oblikujejo relativno decentralizirane“verige” gosto naseljenih naselbinskih struktur.Razvoj urbanizacije ponazarja moč in prepletanjegospodarstva, ki lahko postopno privede dospecializacije določenih mestnih regij. Po drugistrani pa je to prepletanje povezano s potrebamipo dodatni izgradnji infrastrukture in s povečanimprometom, kar je z ekoloških vidikov in zaradiomejene organizirane ponudbe stavbnih zemljiščproblematično. Pretežni del ostalih območijSlovenije bi po predvidevanjih bil podvrženstagnaciji ali postopni degradaciji z izjemoposameznih izoliranih zaposlitvenih središč, ki biv omejenem obsegu lahko konkurirala osrednjimetropolitanski regiji.

Spontani razvoj oblikovanja razvojnih osi temeljina liberalističnih principih graditve naselij, naohranjanju doseženih razmerij med središči inperiferijo ter omogoča njihov nadaljnji stihijskirazvoj. Suburbanizacija postaja sestavni delmestnih aglomeracij. Mestna središča pa zaraditerciarizacije obmestij (npr. z nakupovalnimisredišči) izgubljajo samostojnost kot središčnanaselja. Dezurbanizacija je ekstremni scenarijspontanega razvoja. Obseg urbanizacije lahko obpričakovanem uvajanju sodobnih komunikacijskihtehnologij še pospeši nadaljevanje spontanih teženj,saj je zavest o možnostih višje kvalitete življenjaoblikovana /zasidrana/ v pojmu individualneprostostoječe hiše, ob “zadovoljivi” komunalniopremljenosti in relativno ohranjenm okolju –podeželski pokrajini. Periurbanizacija je s tem leše pretvorba naselbinskih območij v stanovanjska(spalna) naselja za ljudi, ki delajo v aglomeracijahcelo zunaj vplivnega območja “lastnega” središčain odhajajo na delo v bolj oddaljena in propulzivnasredišča, kot so npr. Ljubljana, Trst, Gorica,Gradec, Celovec …

Omenjeni za Slovenijo neugodni scenarij bi ponašem prepričanju lahko zavrl skladen regionalnirazvoj. Bil pa bi podlaga za disperzijo dejavnosti vprostoru, ki bi bila podprta z željo po bivanju vsproščajočem in manj onesnaženem okolju.Posledica takšne politike bi bile obsežne dnevne

IB revija 4/2004 UMAR 47 Članki

migracije, obremenjevanje prometne infrastrukturein neracionalno trošenje energentov. V tem smisluje treba ukrepati proti naraščajoči hierarhiji.Instrumenta za to sta dva: ali oblikovanje ekonomskouspešnih mest nacionalnega pomena, ki bi bila hkratisredišča pokrajin, ali množičen dostop do naj-sodobnejših komunikacijskih sredstev, tako da bilahko tudi mesta na nižji hierarhični stopnji ukrepalainovativno. S tem bi se ohranilo »daljinsko« zavarovanjeproti nastajajoči centralizaciji. Kljub vsemu ostajanedorečen poglavitni cilj, in sicer: ohranitev obstoječenaselbinske strukture, infrastrukturna posodobitev inohranjanje ustrezne ravni znanja v preostalih središčihnižje ravni. Simulacijo možnega scenarija predstavljashematični prikaz 1.

4.2. Strateški scenariji trajnostnega razvoja

V svoji tradicionalni obliki, posebej v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, je bila policentrična zasnovacentralnih krajev instrument uravnavanja in po-glavitno organizacijsko sredstvo državnih prizadevanjza skladen regionalni razvoj. Ta klasična usmeritevje pozneje zaradi prevladujočih privatnih interesovin tržno naravnane doktrine v sodobnosti prišla izrabe. Na podlagi načelnih kritik o implementacijitradicionalnih oblik državnega ukrepanja se vse boljuveljavljajo zahteve po deregulaciji in boljdecentraliziranih oblikah, temelječih na snovanjusoglasnosti, samoorganizaciji in medsebojnikooperaciji urbanih struktur.

Pri strateškem scenariju možnega uravnoteženeganaselbinskega omrežja centralnih krajev je trebarazjasniti vsaj dve vprašanji, in sicer: (1) ali jesistem centralnih krajev primerno organizacijskosredstvo za realizacijo sodobnih prostorsko-političnih predstav o trajnostnem razvoju, kot tudiohranjanja temeljnih značilnosti slovenskeurbanizacije ter (2) v kolikšni meri je obstoječisistem omrežja centralnih krajev še skladen znovimi diskurzivnimi (opirajoč se na razumsko,logično razčlenjevanje naselbinskega sistema)načrtovalskimi metodami? Odgovor na ti dvevprašanji bi bil resničen prispevek za dosegoprostorsko-geografskih in politično-razvojnih ciljev.Z odgovori na ti dve vprašanji se odpravljajo naeni strani pomanjkljivosti pri instrumentalnihoblikah policentričnega urbanega sistema, na drugistrani pa se poskuša upoštevati tudi realni razvojnaselbinskih struktur in z njimi povezaneprobleme, ki so se nakopičili v zadnjih desetletjih.

Kako doseči povezavo med trajnostnim razvojemin težnjami zadnjih desetletij v razvojunaselbinskih struktur? V bistvu gre za štiri delovnapodročja, kjer zasnova centralnih krajev lahkoodigra pomembno organizacijsko in instrumental-no vlogo pri uveljavitvi vodilnih načel trajnostnegarazvoja, kot jih priporoča tudi zasnova evropskegaprostorskega razvojnega koncepta:

(i) nadaljnji razvoj naselbinskih struktur

(ii) oskrba prebivalstva z dobrinami in služno-stnimi dejavnosti v sorazmerju z možnostmi

(iii)oblikovanje učinkovitih, vendar trajnostnonaravnanih komunikacijskih (npr. prometnih)sistemov

(iv) pospeševanje rasti proizvodnega gospodarstva(ESDP, 1999).

Pri vseh štirih delovnih področjih je treba istočasnospoštovati tudi vsa tri vodilna načela prostorskegarazvoja iz ESDP-ja: ekonomsko in socialnopovezanost – (kohezivnost), ohranjanje materialnihpodlag za ohranitev naravnih vrednot in kulturnedediščine ter uravnoteženo konkurenčnost (te-kmovalnost) na celotnem območju države. Prioblikovanju zasnove omrežja naselbinskih krajev paima seveda vsako od teh načel različno razvojnotežo in jo na shematizirani ravni prikazuje preglednica1. Povezanost med načeli trajnostnega razvoja inpodročji uravnotežene zasnove naselbinskega sistemase torej povezuje med naslednjimi cilji, področjidelovanja in instrumenti uravnavanja:

(1) Pravična porazdelitev človeških virov: Temeljnicilji in naloge prostorske politike so naravnani kzagotavljanju sprejemljivih življenjskih okoliščin navseh območjih. To Slovenijo zavezuje, da s svojimiukrepi posega tudi na tista območja, kjer tržnonaravnana ureditev ne more zagotavljati enakomerneravni ekonomskega in regionalnega razvoja. Napodeželju je zasnova centralnih krajev že v preteklostiveliko prispevala k zmanjševanju opustelostislovenske pokrajine in preprečevala masovnoodseljevanje prebivalstva (ni pa ji uspelo preusmeritiselektivnega izseljevanja pretežno mlajših in boljizobraženih socialnih skupin prebivalstva). Še danespa ostaja v redko poseljenih hribovitih in kraškihter perifernih podeželskih območjih pomembnanaloga, da vsaj v najmanjši možni meri ta naseljazagotavljajo pravično oskrbljenost. Torej gre za nanekakšen način oblikovanja t.im. »prestreznegaomrežja« centralnih krajev najnižje ravni kot antipodtržnemu usmerjanju “erozije” oziroma razraščanjuso-dobnih oskrbnih centrov v neposredni bližini mestin gosto naseljenih stanovanjskih območij.Tradicionalna porazdelitev oskrbnih funkcij pomenihkrati stabilizacijo decentraliziranega oskrbnegaomrežja in ima zato še vedno nezmanjšan prostorskonačrtovalski in družbeno politični pomen.

(2) Učinkovita izraba družbenih virov: Z naraščajočointernacionalizacijo gospodarstva stopajo v ospredjevidiki regionalne konkurenčnosti (tekmovalnosti)mest in inovacijske sposobnosti regij kot razvojnihgeneratorjev za zagotovitev materialnih življenjskihpodlag na njihovem vplivnem območju. Prostorskakoncentracija kvalificiranih raziskovalnih, informa-cijskih in komunikacijskih funkcij in opremljenostz mrežno zasnovanimi in kakovostnimi infra-strukturnimi sistemi sta najpomembnejša temelja

IB revija 4/2004 UMAR 49 Članki

Preglednica 1: Zasnova omrežja naselij kot sredstvo za doseganje planerskih ciljev v prostorskem razvoju*

* Priredba po: Empfelungen zur Weiterentwicklung des Zentrale-Orte-Konzepts, Akademie fuer Raumforschung und Landesplanung,Hannover, avgust 2001

Načela Cilji Področja delovanjaInstrumenti

uravnavanja

Trajnostni razvoj

Socialni = pravična porazdelitevčloveških virov

Ekonomski = učinkovita izrabadružbenih virov

Ekološki = omejitev potrošnjenaravnih virov

Naselbinska struktura

Oskrba in služnostnedejavnosti

Prometna infrastruktura

Gospodarstvo - proizvodnoin ustvarjalno okolje

KonceptOmrežja

centralnihkrajev

uravnotežene tekmovalnosti. Zasnova naselbinskegasistema v tem primeru učinkuje – v povezavi znaselbinsko strukturnimi cilji – na učinkovito izrabotehnično-materialnih virov in socialne infrastruktureter s tem podpira trajnostne razvojne zapovedi. Prirazvoju naselbinskega in oskrbnega sistema takoneredko prihaja do simbioze med proizvodnimi insocialnimi dejavnostmi in do zmanjševanja celo-kupnih družbenih stroškov. Nadaljnja naravnanosturbanega sistema v sočasno izgradnjo razvojne in“oskrbovalne” funkcije centralnih krajev preprečujepovečevanje eksternih stroškov in tudi z gospodar-skega vidika omogoča učinkovitejšo izrabo obstoječeinfrastrukture. Za javni sektor so koncepti centralnihkrajev medsebojno povezani z upravno reformo.

(3) Omejitev potrošnje naravnih virov: Polegekonomskega vložka izrabe finančnih virov vodinaravnanost sistema centralnih krajev tudi k varčniizrabi namenske rabe naravnih virov in kolikor tolikoprispeva k vzdrževanju naravnih življenjskih razmer.Ekološka funkcija je še posebej razločno opazna napodročju prometnih tokov, kjer je omrežje centralnihkrajev zgleden model za preprečevanje razpršeneposeljenosti. Prav pri razpravah, povezanih zimplementacijo Agende 21, je bila ta vloga še posebejpoudarjena. Kot smernice za trajnostni naselbinskirazvoj ne gre več upoštevati zgolj enostavnozgoščevanje obstoječih gradbenih struktur in na tanačin povečevati koncentracijo, ampak mora biti jecelotna struktura naselbinskega sistema usmerjenaproti preprečevanju prometnega obremenjevanja.

Oblikovanje uspešnega omrežja mest je naj-pomembnejši motiv za uspešno zadovoljevanjegospodarskih interesov in tudi za izvajanje skupnih nalogna nadlokalnih ravneh. Policentrični urbani sistem pritem pomeni neobhodni temelj za utrditev mrežnegapovezovanja mest in izhaja iz načel zagotavljanjaenakovrednih življenjskih in delovnih razmer za vseprebivalstvo na celotnem ozemlju države, kar npr. vprimeru organizacije omrežja javnih institucij višjihravni predstavlja ob današnji stopnji motorizacijepribližno polurno dostopnost. Policentrični urbanisistem je s tem protiutež obstoječim težnjam. Zagovarjadvojno strategijo “izravnalnega” mestnega življenja (a)

z ohranitvijo in pospeševanjem visoko specializiranihdelovnih mest v središčih nacionalnega pomena inpomeni prepletanje spektra gospodarskih dejavnosti ssredišči nižjega regionalnega pomena in partnerskihmest po svetu. V tem primeru je odločilno oblikovanjemedmestnega omrežja (Network) med sosednjimi (intudi oddaljenimi) mesti podobne velikosti in (b) zvzpostavljanjem in poglabljanjem gospodarskihkooperacij med mesti in tudi s pripadajočim podeželjem,kar je v obojestransko korist zaradi dopolnjevanjafunkcij. To se doseže z vzpostavitvijo konkurenčneuravnoteženosti omrežja mest, kakršna so tudisrednjeevropska mesta v soseščini.

Če želimo povečati pomen urbanemu sistemu nasprotivelemestnim aglomeracijam v širši soseščini, potem jetreba vzpodbujati inovacijsko dinamiko, kakršnonajdemo le v urbanih okoljih z zadostnim in dovoljvelikim in “kritičnim” gospodarskim in populacijskimpotencialom. Kljub temu morajo vsa mesta razvijatisvojo samostojnost in si tako dolgoročno zagotovitiinovacijske možnosti. S spojitvijo mestne inovacijskedinamike in regionalnih/lokalnih iniciativ se lahko poddanašnjimi pogoji nadaljuje tradicionalna, specifičnaurbanizacija Slovenije. Pomanjkljivosti se lahkospremene v prednosti, če se bodo središča nacionalnegapomena zavedala svojega posebnega odnosa do okolice– vplivnega območja in svoje komparativne prednostiizkoristila za bodoči razvoj. Ta mesta so slej ko prejstičišča, ki lahko vplivajo na razvojne usmeritveobdajajočih obmestnih naselij in novih občin, vendarne v konservativno-nostalgičnem smislu, temveč zinovativno naravnanim izkoriščanjem “teritorija”(lastnega vplivnega območja) za skladen regionalnirazvoj. To pomeni, da je treba vzpostaviti kooperacijskein odgovorne odnose med mestom in podeželjem. Tiodnosi naj bi tudi “podeželskim” občinam omogočili“soudeležbo” pri inovativnem potencialu mest in prigospodarskem uspehu njihovega centra. Množicaizpričanih lokalnih iniciativ vzbuja bojazen, da lahkopride do teritorialnega razpada policentrizma. In tavakuum praviloma izkoriščajo centralistično naravnaneadministrativne elite.

Policentrični koncept bo treba v prihodnje graditina oblikovanju specifičnih urbanih območij, ki hkrati

Članki50 UMAR IB revija 4/2004

omogočajo sistematično razreševanje razvojnihvprašanj na ravni posameznih funkcijsko in razvojnozaokroženih homogenih mestnih regij. Ena od osnovza tovrstno nadgrajevanje vloge središč nacionalnegapomena je predvsem povečevanje lokacijske pri-vlačnosti središč, z dograjevanjem bolj kakovostnihinfrastrukturnih sistemov in vzpodbujanjem kvali-tetnega razvoja storitvenih dejavnosti (diverzifikacija,visoka raven ponudbe). Hiter razvoj služnostnihdejavnosti, izgradnja sistema avtocest ter kon-centracija komunikacij okoli teh središč ponovnoodpirajo vprašanje razmerij med središči najvišjeravni in nižjih stopenj. S hitrejšim (sodobnejšim)transportom in razvojem komunikacij padafunkcionalno potrebno število mest – središčdržavnega pomena. Slovenija ima v primerjavi ssoseščino v srednji Evropi oz. v Alpah višjo gostoto(malih) mest(ec) (ki hkrati želijo postati nacionalnain /ali regionalna središča), število prebivalstva,živečega v gravitacijskem zaledju, pa je tudi dopolovice nižje. »Slabost« malih mestec je v tem, dajih je glede na skupno število prebivalstva veliko inda so si sorazmerno blizu. V prihodnosti jepričakovati tekmovalnost med njimi in to za delmest pomeni, da bodo zgubljala na pomembnosti.Politično modro bi bilo zato oblikovanje pokrajinkot instrument im-plementacije policentričnegasistema. S tem bi ukrepali zoper razvojni cikel:»razvoj – propad – ponovni vzpon«. Nerealno jepričakovati, da se bo trend obrnil. Zagovarjanjevelikega števila majhnih (populacijsko in gospodarskošibkih) urbanih središč (torej ohranjanja obstoječegaurbanega sistema) je za današnje družbene potrebe

predrago. Ocenjujemo, da bodo sodobni lokacijskipogoji sprožili nadaljnjo diferenciacijo v hi-erarhičnih stopnjah središč na podlagi aktiviranjasodobnih razvojnih potencialov. Pričakujemo, da bodelovanje tržišča tudi središčem nacionalnegapomena dalo ustreznejše vrednosti in na ta načinomogočilo “asimilacijo” neposrednih lokacijskih(gospodarskih) prednosti. Odločitev za nadalje-vanjepolicentričnega razvoja izhaja tudi iz doseženerazmestitve prebivalstva in delovnih mest, ki naj seob skromni naravni rasti v naslednjih desetletjih nebi korenito spreminjala.

V urbaniziranih, ravninskih in dolinskih območjihje - ne zahajajoč v regionalne posebnosti teh območij- pričakovati nadaljnje naraščanje prebivalstva ingospodarskih aktivnosti, usmerjenih v energetsko insurovinsko manj zahtevne proizvode ter služnostnedejavnosti. Ta območja imajo tudi najustreznejšelokacijske možnosti za oblikovanje postindustrijskihdejavnosti za visoke tehnologije. Namesto klasičnihlokacijskih faktorjev bodo stopali v ospredjekomunikacijski, demografski (“human resources”),znanstveno-tehnični in poslovno-finančni kazalniki.Prav zato si bodo območja z naštetimi lokacijskimimožnostmi prizadevala vzdrževati poslovnepovezave predvsem s tehnično-naravoslovnimivisokimi šolami in raziskovalnim delom nasploh. Vnjih se bodo zaostrovali prometno-komunikacijskiproblemi. Nadaljnja izgradnja omrežja za osebneprevoze ter čim hitrejše navezave na evropskoprometno omrežje (predvsem letališča in železnica)bodo atraktivnost območij le še povečali. Kljub

IB revija 4/2004 UMAR 51 Članki

sanaciji starih industrijskih območij je pričakovatinaraščajoče pritiske modernih industrijskih inobrtnih obratov na še proste kmetijske površine.Obremenitve okolja bodo naraščale skupaj znaraščanjem prometa. Urbanizirana območja bodoše nadalje podvržena naraščajočim zahtevam ponovih stanovanjskih, proizvodnih in obrtnihpovršinah. Povečevalo se bo povpraševanje zlasti poatraktivnih lokacijah na podeželju za bivanje,rekreacijo in obrt (“delati v parku”).

5. Sklep

Sodobne mestne regije se postopno preoblikujejo sprehodom iz hierarhičnega sistema naselij v boljizenačeno omrežje vozlišč po načelu razpršenedecentralizacije. Nadaljnji razvoj le-teh postavlja vospredje politiko urbanega razvoja, ki temelji nanaslednjih ciljih: (a) uravnoteženem policentričnemrazvoju omrežja mest z oblikovanjem novih razmerij spodeželjem v enoten urbani sistem, (b) oblikovanjemomrežij skladno z naraščajočo specializacijo in delitvijodela, ki skupaj ustvarjajo možnosti za izenačevanjeprevelikih strukturnih razlik na obrobju urbanepokrajine, (c) povezovanjem omrežij različnih ravni skombinacijami lokalne in regionalne povezanosti spomočjo učinkovitih prometnih povezav med siceravtonomnimi enotami in (d) izboljšanjem okoljskihrazmer z zmanjševanjem prometnih tokov, vzpodbu-janjem intermodalnih sistemov vseh vrst in koordiniranoizgradnjo prometno-informacijske infrastrukture.

Kvaliteta življenja postaja eden izmed upoštevanjavrednih kriterijev pri iskanju razvojnih možnostinadaljnjega razvoja poselitve. Za uravnavanjesistemske reorganizacije policentrično zasnovaneganaselbinskega sistema ima največjo težo strategijamešane rabe površin, ki zagotavlja soobstoj dvehinteraktivnih usmeritev urejanja mest: zgoščevanjemestnega središča (mestna prenova in notranjifunkcionalni razvoj) ob hkratnem zgoščevanjurazpršenih in suburbaniziranih poselitvenih strukturs pomočjo sočasnega infrastrukturnega povezovanja.Mešana raba zagotavlja boljše prilagoditve oz.hitrejše spremembe v namenski rabi kar ustvarja inkrepi pokrajinsko pestrost. Načrtovanje mešane rabenamesto zaključenih monostrukturnih območijustvarja možnosti za bolj raznoliko dejavnostnostrukturo v mestnih regijah. Na določen način seobmočja mestnih regij “specializirajo” tako, daobmestja ne rabijo več samo bivanju zaposlenih, kidelajo praviloma v mestu (spalna območja), marvečso hkrati tudi že zaposlitvena središča zaenkrat še zomejeno dejavnostno strukturo delovnih mest.Poglavitna namera planiranja naselbinskega sistema spomočjo mešane rabe površin je v uravnavanjudinamičnih procesov in obvladovanju kaotičnih teženj.S konceptom mešane rabe površin se zmanjšuje številodnevnih potovanj, tako se varčuje z energijo terzmanjšuje obremenitve okolja z emisijami.

Več kot tri desetletja dolgi napori uveljavitve poli-centričnega sistema omrežja naselij in sodobnidružbeno-ekonomski procesi izključujejo implementa-cijo centraliziranega urbanega omrežja naselij. Zametkioblikovanja “velikih” mestnih regij ponujajo raznovrstnerazvojne izzive, ki so posledica različnih oblik inrazvojnih stopenj urbanizacije, ki med sebojkomplementarno součinkujejo. Zato je model “plitvega”in decentraliziranega omrežja satelitskih mest znotrajfunkcijsko in gravitacijsko povezanih mestnih regij, kitemelji na sodobnih principih mrežnega povezovanjarazvojnih polov, bolj realističen in skladen s sodobnimitežnjami družbeno-ekonomskega in socialno-geografskega razvoja.

Literatura

Albers, G. 1996. Entwicklungslinien der Raumplanung inEuropa seit 1945. Revija DISP št. 127 (1996), Zürich, str. 3-12.

Empfelungen zur Weiterentwicklung des Zentrale-Orte-Konzepts,Akademie fuer Raumforschung und Landesplanung, Hannover,avgust 2001.

European Spatial Development Perspective (ESDP), 1999: Napoti k uravnoteženem in trajnostnem raz­voju EZ. Potsdam, 10.-11. maj 1999, izdajatelj Evropska Komisija, Luksemburg(večjezično).

Mušič, V. B. 2004. Mesto in urbanizem med teorijo in prakso.Teorija in praksa, let. XLI (2004), št. 1-2, Ljubljana, str.309-331.

Ravbar, M. 1997. Slovene Cities and Suburbs in Transformation(Slovenska mesta in njihova obmestja v preobrazbi). Geografskizbornik, št. XXXVII, Ljubljana, (1997), str. 64–109.

Ravbar, M. 1997. Zur Siedlungsstruktur Sloweniens.Raumforschung und Raumordnung, Akademie fürRaumforschung und Landesplanung, 55. Jahrgang, Heft 4/5(1997), str. 350-358.

Ravbar, M. 2002. Sodobne težnje v razvoju prebivalstva indelovnih mest - pot k sonaravnemu in decentraliziranemuusmerjanju poselitve v Sloveniji?IB- revija, št. 1, letnik XXXVI (2002), Ljubljana, str. 12-41.

Stiens, G. 2004. Raumentwicklungsszenarien ausNachbarstaaten. Informationen zur Raumentwicklung, Heft1/2 (2004), Bonn, str. I-IX.

Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Predlog, 11. 6.2004, Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Ljubljana,http://www.gov.si/upp/doc/sprs/index260104.htmWeichhart, P. 1999. Probleme der Raumordnung im Zeitalterder Globalisierung. (Predavanje v okviru prostorske konference:“Perspektiven der Raumentwicklung. Großstadt – Umland –ländlicher Raum” predstavljeno na “NiederösterreichischeLandesakademie, dne 22. 03. 1999 v St. Pöltnu).

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. 1999.Uradni list RS, 60/99.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP). 2002. Uradni list RS, št.110/2002.

Ključne besede: omrežje centralnih krajev, urbani-zacija,suburbanizacija, razvojni scenariji, mešana raba površin

Keywords: central settlements network, urbanisation, subur-banisation, development scenarios, mixed land use

Članki52 UMAR IB revija 4/2004

UDK: 502.5(497.4)

Branka Hlad*, dr. Renata Slabe Erker*

Ekonomski razvoj in ohranjanjebiotske raznovrstnosti

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Visoka biotska raznovrstnost dajeSloveniji identiteto in je posledicageološke in krajinske pestrosti terdosedanjih načinov gospodarjenjas prostorom. Koliko so vrednotebiotske raznovrstnosti družbenovredne, določa kontekst, v kateremse prepletajo ekonomski razvoj inraba zemljišč, socialne funkcije ter

pritisk prebivalcev, ki živijo nanaravovarstveno pomembnihobmočjih in v njihovem zaledju.Družba se sama po sebi hitrospreminja, kar navadno pomenivelike spremembe v vedenju invrednotah. Povezovanje biotskeraznovrstnosti in ekonomskegarazvoja ima lahko pomembno

makroekonomsko vlogo v vsehrazvojnih horizontih, razen vkratko- in srednjeročnem, kiprevladuje zdaj. V prispevkuskušava opredeliti infrastrukturovarstva narave za izboljšanjedoprinosa te dejavnosti k blaginji.

* Prispevek je rezultat raziskave Biotska raznovrstnost kot vir ekonomskega razvoja, ki je nastala v okviru ciljnega raziskovalnegaprograma Konkurenčnost Slovenije 2001-2006, po naročilu UMAR in v financiranju MOPE in MŠZŠ. Za komentarje naprejšnje verzije besedila se zahvaljujeva Bojanu Radeju.Branka Hlad, Višja svetovalka, univ. dipl. inž. geol., Agencija RS za okolje, e-pošta: branka.hlad@gov.siRenata Slabe Erker, Raziskovalno-razvojna sodelavka, dr. oec.; Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, e-pošta: erkerr@ier.si

1 ‘Slovenija ima v primerjavi z državami Evropske unije še več območij z ohranjenimi habitatnimi tipi, ki nastanejo kotposledica ekstenzivne kmetijske in gozdarske rabe’ (SOBRS, 2002, str. 15). ‘Opredelitev za trajnostni razvoj bo kritičnosoočila obstoječe alternativne rabe okoljskega kapitala in jih prevrednotila s stališča trajnosti. Ekonomizacija okoljskegakapitala je tako neizogibna …v procesu kultiviranja našega odnosa do naravnih virov in storitev okolja. …Lokalni okoljskikapital mora imeti v državni razvojni strategiji pomembno vlogo sam po sebi. Sicer bi se posledice pokazale tako nasocialnem kot na gospodarskem razvoju.’ (SGRS, 2001, str. 108 in 110).

Summary

Slovenia is a country extremely richin biodiversity, which is under-pinned by a diversity of geology andlandscape as well as so far existingland use practicies. Biodiversity givesit a unique identity. The social valueof biodiversity depends on thecontext in which various factorsinteract: economic development and

land use, social function andpressures from the inhabitants ofnature conservation significantareas and their surroundings. Intoday's rapidly changing society,significant changes in behaviourand values are commonplace.Linking biodiversity with economicdevelopment can play an important

macroeconomic role in all aspectsof development discourse, except inthose focused on the short- andmedium- run (which are dominanttoday). In this article, we attemptto identify the nature conservationinfrastructure necessary forincreasing its returns to welfare.

1. Uvod

Namen prispevka je predstaviti biotskoraznovrstnost kot najpomembnejše naravnobogastvo zavarovanih območij (in enonajpomembnejših v Sloveniji) ter hkrati kotvečnamensko naravno bogastvo, ki v ekonomskemsmislu zahteva pozorno optimiranje njegovihuporab. Biotska raznovrstnost je najbolj kritičnain nenadomestljiva komponenta naravnegakapitala. Izgubo biotske raznovrstnosti na globalniravni (Pearce et al, 1991) je, kot enega največjih

problemov s katerimi se sooča svet, že leta 1980opredelila Svetovna strategija ohranjanja narave.

Osnovna teza prispevka je, da je biotskaraznovrstnost ekonomska razvojna priložnostSlovenije. Zaradi bogate krajinske in vrstnepestrosti je izkoriščanje te priložnosti celoprednostna razvojna naloga države in zlasti lokalnihskupnosti na območjih najvišje biotskeraznovrstnosti v državi. Če je biotska raznovrstnosteden od najeminentnejših razvojnih dejavnikovdržave (SGRS, 2001; SOBRS, 2002),1 mora to

IB revija 4/2004 UMAR 53 Članki

odsevati tudi v njegovem prispevku k blaginji.Razvoj se sicer ne sme osredotočati zgolj na denarin zaposlenost, vendar tega tudi ne smemozanemariti. Doseči je treba, da imajo prebivalciin izvajalci naravovarstvenih dejavnosti nazavarovanih območjih vsaj tako dobre, če ne boljšerazvojne možnosti v primerjavi z vsemi drugimi,saj so vendarle povezani z najdragocenejšiminaravnimi viri države. V nasprotnem bo Slovenijaprisiljena vzdrževati svoje blaginjske dosežkepredvsem z nadaljnjimi industrijskimi in drugimiaktivnostmi, ki pa so bistveno manj trajnostne.

Na začetku novega razvojnega ciklusa se z vstopomv EU lahko odločimo, da večino prihodnjegazvišanja blaginje dosežemo z omejitvijo trajnostnoneučinkovite rabe naravnih bogastev. Strategijagospodarskega razvoja Slovenije poudarja velikenaravne potenciale (gozdnatost, vodnatost …), kibi lahko doprinesli h konkurenčnosti in blaginji,ob učinkovitejšem institucionalnem okoljskemupravljanju in razvoju, ki se danes odraža v viso-kem okoljskem implementacijskem deficitu2. Vskladu s sprejeto paradigmo trajnostnega razvojamora Slovenija polno razvijati vse tri sestavineblaginje - gospodarsko, okoljsko in socialno. To siprizadeva doseči z ustreznimi politikami inmehanizmi: (i) sistemske podlage (normativne,programske, institucionalne), (ii) ekonomskiinstrumenti (npr. spodbude, podpore, davki,instrumenti prostorskega planiranja, instrumentiregionalnega razvoja, investicije), (iii) socialniinstrumenti (soudeležba, komuniciranje, obve-ščanje). Zato nas zanima kombinirana rabamehanizmov, ki sinergetsko spodbujajo gospodar-ski razvoj in hkrati omejujejo nezaželene oblikerabe prostora, omogočajo družbeni konsenz inspodbujajo trajnostne oblike razvoja.

Uveljavljeni instrument varstva narave (upravljanjabiotske raznovrstnosti in naravnih vrednot) sozavarovana območja. Zavarovana območja soukrep za ohranitev naravnega kapitala (Verša,2002). Postala so eden od modelov »rezervatnega«ohranjanja narave, ki so ključnega pomena zavzdrževanje mreže ekološko pomembnih območijin naravnih vrednot. Sčasoma pa je dozorelospoznanje, da tak pristop ni zadosten, ker se jetreba lotevati vzrokov, ki generirajo izgubo biotskeraznovrstnosti tudi izven zavarovanih območij.

Delitev nacionalnega ozemlja na zavarovana(neekonomska) območja, v katerih se razvojpogosto realizira z nekomercialnimi naložbami,in na nezavarovana (ekonomska) območja vkaterih se razvoj realizira s komercialnimi

naložbami (območja degradacije) ne morezagotoviti dolgoročne celovite ekosistemske ohra-njenosti, ker: (i) zavarovana območja postanejovse bolj ranljiva za naraščajoče pritiske v njihovemzaledju in (ii) bi morali zavarovana območjaobravnavati kot namensko in k blaginji usmerjenorabo najdragocenejših naravnih bogastev, ki sointegralni del celotnih zalog ekonomskih bogastev,in jih ne bi smeli dojemati kot nasprotovanjerazvoju (Radej, 2002). Nedvomno je razvojnaravnih območij možen na način, ki dopuščablaginjo, ustvarjajočo uporabo (lokalnih) naravnihvirov ob hkratnem ohranjanju biotske razno-vrstnosti. Za trajnostni ekonomski razvoj se morajocilji varstva narave integrirati v komercialnenaložbe, namesto da se dosegajo medsebojnoločeno v izoliranih sistemih. Zanimajo nasmožnosti za infrastrukturno povezano preskrbomaterialne blaginje z nematerialnimi učinki naobmočjih visoke biotske raznovrstnosti. Sklenemoz ugotovitvijo, ki nadgrajuje izhodiščno tezo vspoznanju, da je biotska raznovrstnost razvojnapriložnost Slovenije v smislu integriranja na-ravnega, gospodarskega in socialnega kapitala, sciljem doseganja multifunkcionalnih učinkov insinergij. Z drugimi besedami, teza nas privede doopredelitve in diverzificiranja pojma razvojnainfrastruktura varstva narave.

V prispevku so najprej opredeljeni pojmi, ki senanašajo na biotsko raznovrstnost in njenotrajnostno rabo za pridobivanje blaginje.Ugotovimo, da je biotska raznovrstnost bogastvo,ki za ustvarjanje integralne blaginje potrebujesvojo razvojno infrastrukturo, ki pa je večinomaprecej drugačna od konvencionalne gospodarskeinfrastrukture. Prvo bi lahko imenovali zelenainfrastruktura, drugo pa siva. Povezuje ju socialnikapital, ki ga vidimo kot ključno določljivkovključevanja raznolikih interesov v odločanje otrajnostno ekonomski uporabi biotske ra-znovrstnosti. Za boljšo obvladljivost participativnihprocesov na koncu prispevka obravnavava šeinstitucionalne zmogljivosti integralnegaupravljanja multifunkcionalnih virov. Ko jestruktura upravljanja biotske raznovrstnosti končnovzpostavljena, za njeno upravljanje postanejonajpomembnejši horizontalni mehanizmi, kot soizobraževanje, usposabljanje, informiranje itn.Prispevek sklenemo s predlogom za ustreznodopolnitev sistema kvantitativnega spremljanjaekonomske trajnosti razvoja z vključitvijoinformacij o multifunkcionanih učinkih eko-nomskih dejavnosti in informacij o akumuliranju/izčrpavanju skupnih zalog ekonomskih bogastev.

2 ‘Implementacijski deficit je sinonim za primanjkljaj učinkovitosti državne uprave, vlade in ekonomskih politik ter opredeljuječas, ki je potreben do zaključka tranzicije. Njegovo zmanjševanje je ena glavnih poti za izboljšanje nacionalne konkurenčnos-ti in uveljavljanje trajnostnega razvoja’ (SGRS, 2001, str. 21).

Članki54 UMAR IB revija 4/2004

2. Opredelitev pojmov

Pogosto je o biotski raznovrstnosti kot izčrpljivembogastvu težko razpravljati v istem miselnemokviru kot o gospodarskih bogastvih, ki soakumulativna. Zato se je smiselno najprej posvetititerminološkim rešitvam, ki zagotavljajo, da bo taizhodiščna razlika med bogastvi trajnostnospoštovana. Med pojmi, ki se nanašajo naohranjanje in ekonomsko rabo biotske razno-vrstnosti (podobno pa velja tudi za naravnevrednote), je treba za potrebe tega prispevkaizdvojiti le glavne, ki se tičejo biotskeraznovrstnosti, naravnega, socialnega ingospodarskega kapitala, da bi jih na koncu zlili voperativno opredelitev infrastrukture za eko-nomsko uporabo biotske raznovrstnosti innaravnih vrednot. Prispevek daje večjo težo biotskiraznovrstnosti, ker se navezujemo na Strategijoohranjanja biotske raznovrstnosti, vendar najpoudarimo, da se zakonitosti in razmišjanje v zveziz infrastrukturo varstva narave v enaki meri nanašjotudi na naravne vrednote.

2.1. Razvojna uporaba biotskeraznovrstnosti

Biotska raznovrstnost je ‘variabilnost med živimiorganizmi, vključno s kopenskimi, morskimi indrugimi vodnimi ekosistemi in ekološkimikompleksi, katerih del so’ (SOBRS, 2002, str. 11).‘Koncept biotske raznovrstnosti obravnava vseobstoječe variacije živega sveta: število, pestrost,variabilnost organizmov in zvez, ki jih tvorijo zzdruževanjem. Običajno je ta pestrost razumljenana treh biotskih ravneh: genski, vrstni inekosistemski’ (SOBRS, 2002, str. 27).

Biotsko raznovrstnost upravljamo varovalno(preprečevalno, defenzivno) ali razvojno (zneškodljivo uporabo in vzdrževanjem). Celovitovarstvo narave obsega sistem ohranjanja biotskeraznovrstnosti in klasični sistem varstva naravnihvrednot, ki se kombinirata in dopolnjujeta s ciljemučinkovitega ohranjanja narave - varstvo naravevključuje ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnostiin varstvo naravnih vrednot. Prvi temeljni cilj naobravnavanem področju je ohranjanje biotskeraznovrstnosti ‘z ohranitvijo ekosistemov in naravnihhabitatov na licu mesta (in situ) ter vzdrževanjem inkrepitvijo populacij, ki so sposobne nadaljevatirazvoj vrst v svojem naravnem okolju. Med velikiminaravnimi ekosistemi, ki bistveno prispevajo kohranjanju biotske raznovrstnosti in so zaradidelovanja človeka najbolj ogroženi, so predvsemcelinske vode, morski, obalni, traviščni in gozdni

ekosistemi. V Sloveniji je treba pri ohranjanju visokebiotske raznovrsnosti posvetiti posebno pozornostše podzemeljskim habitatnim tipom. Ohranitevekosistemov se izvaja zlasti skozi trajnostnogospodarjenje, ki vljučuje ohranjanje ugodnegastanja habitatnih tipov, habitatov vrst, vrst inpopulacij ter genske pestrosti’ (SOBRS, 2002, str. 27).

Drugi temeljni cilj je trajnostna raba biotskeraznovrstnosti, ki je definirana kot ‘raba sestavinbiotske raznovrstnosti le na način in v količini, kidolgoročno ne povzroča zmanjševanja biotskeraznovrstnosti, tako da ostaja ohranjena njenazmožnost za zadovoljevanje potreb sedanjih inprihodnjih generacij … Biotsko raznovrstnost je trebarazumeti kot kvaliteto oziroma zbirko sestavin, kijo danes ne uporabljamo v celoti, potrebovale pa jobodo prihodnje generacije’ (SOBRS, 2002, str. 20).To pomeni, da rabo biotske raznovrstnosti zvarovanjem potencialov razumemo kot oblikonjihove neškodljive oziroma čiste ekonomske rabe.3

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je del varstvanarave; skupaj z varstvom okolja lahko opredelimonov pojem, razvoj okolja (SGRS, 2001), ki pomeniizboljševanje dostopnosti blaginje iz neškodljive rabenaravnih bogastev in okoljskih storitev (Radej, 2002).Razvoj okolja je pojem, s katerim razumemotrajnostne posege v naravno stanje za pridobivanjeblaginje ljudi iz rabe okolja. To sledi iz opredelitve,da varstvo okolja vključuje ‘ohranjanje življenjskegain z njim neločljivo povezanega naravnega okolja inusmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostorna podlagi uravnoteženih razvojnih in okoljskihpotreb, izhajajočih iz zahteve, da mora zadovolje-vanje potreb sedanjih generacij upoštevati enakemožnosti prihodnjih generacij, kar zagotavljanadzorovana raba naravnih virov’ (ARSO, 2001,str. 108-109).

Ohranjanje ekosistemov in pestrosti habitatnih tipovje ključno za ustavitev zmanjševanja vrstne pestrosti.Vzrok ogrožanja vrst je sistemski, predvsemneintegralna uporaba potencialov biotskeraznovrstnosti. Povzroča ga raba večnamenskihbogastev, kot da bi bila enonamenska (Radej, 2002).Ta pomanjkljivost javnega in zasebnega upravljanjanaravnih bogastev posebej in ekonomskihpotencialov nasploh se izraža v razvojnih ekscesihzaradi intenzifikacije kmetijske pridelave,4

neustrezne urbanizacije, industrializacije, transporta,povečevanja onesnaževanja, intenziviranja rabezemljišč in naravnih virov za potrebe turizma. Spoenostavljanjem krajine izginjajo naravne strukturein kulturni elementi, kar zmanjšuje krajinskopestrost in biotsko raznovrstnost (SOBRS, 2002, str.

3 Dung T. H. 1992. Consumption, Production, and Technological Progress: A Unified Entropic Approach. Amsterdam:Elsevier Science - Ecological Economics, št. 6:195-210.

4 Glej razpravo, ki se je razvila v zadnjem krogu trgovinskih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije o multifunkcionalnostikmetijstva; OECD. 2001. Multifunctionality: Towards an Analytical Framework. Pariz, 27 str.

IB revija 4/2004 UMAR 55 Članki

33-36). Posledično pa gre tudi za siromašenjepotencialov ekonomskega razvoja, povečevanjeregionalnih razvojnih razlik, siromašenje kulturnein naravne dediščine ter tradicionalnih slogovživljenja. Vendar lahko družba in gospodarstvoprispevata k ohranjanju biotske raznovrstnosti strajnostno rabo njenih sestavin: ekstenzivnakmetijska pridelava ohranja krajinsko pestrost (tudiekosistemsko in vrstno), trajnostno gospodarjenje zgozdovi ohranja strukturo gozdnega ekosistema ineko-celice kot zatočišča redkejših vrst, »ekološki«turizem trži naravne vrednote, ohranjeno naravnoin kulturno krajino. Nekatere gospodarske indružbene dejavnosti z izkoriščanjem naravnih virovin poseganjem v prostor bistveno vplivajo na biotskoraznovrstnost. Zato je nujno povezovanje invključevanje ohranjanja in trajnostne rabe sestavinbiotske raznovrstnosti v (med)sektorske načrte,programe in politike.

Neposredni in posredni vplivi na biotskoraznovrstnost so lahko (ARSO, 2001, str. 14): (i)spreminjanje prostorskih značilnosti - izginjanjehabitatov ali njihova degradacija v okviruspreminjanja zemljišč (npr. izsekavanje gozda,zasipavanje vodnih površin, izsuševanje mokrišč),(ii) fragmentacija – krčenje in izolacija habitatov,(iii) gospodarjenje s prostorom - prakse, kispremenijo dinamiko ekosistemov in prizadenejopopulacije (npr. izsuševanje, raba kemikalij), (iv)raba naravnih virov - izkoriščanje vode, lesa,mineralnih surovin (npr. motenje v časupridobivanja, izginjanje habitatnih tipov), (v) motenjerastlinskih in živalskih vrst v naravnem okolju (npr.hrup, razsvetljava), (vi) emisije odpadkov v zrak,vodo, tla (npr. spremembe v spolnem deležumladičev, plodnosti, smrtnosti, življenjsko dobo,vedenje vrst).

2.2. Razvojna infrastruktura varstvanarave

V majhni državi, revni s konvencionalnimiindustrijsko pomembnimi komercialnimi eko-nomskimi bogastvi (SGRS, 2001, str. 34), zlasti zenergetskimi in mineralnimi surovinami, sopreostali viri, kot je biotska raznovrstnost,pravzaprav največja neizkoriščena razvojnapriložnost Slovenije. To je ključna teza, ki jo vnadaljevanju argumentiramo z opredelitvijorazvojne infrastrukture varstva narave.

Za ekonomsko uporabo naravnih bogastev sopotrebne drugačne podlage (infrastruktura) innačini optimiranja (minimiziranje črpanja/maksimiranje obnovljivosti) kot za pridobivanjeblaginje iz bogastev, ki jih je ustvaril človek

(gospodarski, socialni in človeški kapital). Obenempa uporabe naravnih bogastev ni mogoče izboljšatibrez njihovega kombiniranja s socialnim,človeškim in gospodarskim kapitalom.

V nadaljevanju v sicer ločenih razdelkih obravna-vamo naravni, gospodarski in socialni kapital, aves čas nakazujemo njihovo prepletanje in nujnosthkratne uporabe vseh treh za doseganje večjeblaginje iz uporabe biotske raznovrstnosti.

2.2.1. Naravni kapital in zelena infrastruktura

Naravni kapital obsega jedro planeta, zemeljskoskorjo, biosfero in vrhnjo plast atmosfere5. To jedobrina, nastala v naravi, ki jo človek uporabljaali izkorišča za svoje namene, t. j. za zadovoljevanjeduhovnih in materialnih potreb in interesov (Lah,2002, str. 122).

Vrednosti naravnih dobrin se lahko delijo nauporabne in vrednosti neuporabe. Uporabnevrednosti (ang. use values) biotske raznovrstnostise ločijo naprej na neposredne in posredne.Neposredna uporabna vrednost je ekonomska, tj.vrednost sestavin biotske raznovrstnosti, denimolesa, ulovljenih živali, plodov rastlin, ali pa seustvarja s prenosom naravnih dobrin v tehnologijo(npr. pri kmetijskih rastlinah in pasmah domačihživali, biogenih snovi). Ohranjeno biotskoraznovrstnost neposredno trži zeleni turizem,prehrambena industrija, medicina idr. Posrednauporabna vrednost biotske raznovrstnosti jeekološka, v smislu zagotavljanja ekološkihprocesov (kroženje hranil in kisika, zaščita tal predspiranjem in erozijo, blaženje podnebnihsprememb, življenjski prostor za živali in rastline),ki podpirajo delovanje človeške družbe ingospodarstva (SOBRS, 2002, str. 12-13).

Neposredno uporabno vrednost primerjamo s6 (i)‘potrošno uporabno vrednostjo’ (ang. consumptiveuse value) - tiste naravne dobrine, ki se neposrednouporabljajo (npr. les za kurjavo) brez prehoda skozitrg; (ii) ‘produktivno uporabno vrednostjo’ (ang.productive use value) - proizvodi naravnihekosistemov, ki se jih komercialno pridobiva, loviali nabira (npr. les, ribe, zdravilne rastline) inprodaja na trgu ter (iii) ‘nepotrošno, produktivnouporabno vrednostjo’ (ang. non-consumptive,productive use value), ki jo na primer trži zeleniturizem. Posredno uporabno vrednost primerjamoz ‘nepotrošno uporabno vrednostjo’ (ang. non-consumptive use value), to so ekosistemske storitve(npr. opraševanje, delovanje podnebja, nastajanjein ohranjanje tal), od katerih so odvisneneposredne uporabne vrednosti.

5 http://www.conservationeconomy.net6 http://www.biodiversityeconomics.org/business/handbook/index.htm

Članki56 UMAR IB revija 4/2004

Vrednosti neuporabe (ang. non-use values) sointrinzične kot (i) opcijske vrednosti, ki soneotipljive in se nanašajo na vrednotenje možnostiuporabe, npr. naravni parki, (ii) eksistenčnevrednosti, ki je povezana s preprostim vedenjem,da določene vrste, ekosistemi in skupne globalnedobrine obstajajo, na primer tropski gozdovi, neglede na morebitno namero uporabe; te vrednostiso lahko globoko ukoreninjene v človekovo kulturoin religijo in (iii) drugih vrednosti, npr. ‘estetskevrednote’ (npr. psihološke, čustvene in duhovne).

Naravovarstvena območja se opredeljujejo napodlagi ustreznih strokovnih meril vrednotenja(naravne vrednote, vrste, habitatni tipi). Obustreznem varovanju in upravljanju zagotavljajookoljske in družbeno-ekonomske učinke.Ekonomske izhajajo iz ekosistemskih storitev -zagotavljanja hrane, lesa in drugih sestavin biotskeraznovrstnosti in naravnih virov, turizma in drugihrelevantnih dejavnosti. Iz teh pa izhajajo tudimožnosti za zaposlovanje, identiteta skupnosti,kohezija ter druge družbene in širše regionalnerazvojne koristi.

Vrednost ekosistemskih storitev se odraža v:7 (i)neposredni uporabni vrednosti, kot so proizvodnefunkcije (zagotavljajo osnovne vire), nosilnefunkcije (zagotavljajo prostor in ustrezno podlago)in informacijske funkcije (zagotavljajo estetske,kulturne in znanstvene učinke) in (ii) posredniuporabni vrednosti, ki zajema regulatorne funkcije(podpirajo ekonomske aktivnosti in blaginjo ljudi).Ekosistemske storitve, kot so kroženje hranil,hidrologija, sedimentacija in biološkaproduktivnost, izhajajo iz interakcije medfizikalnimi, biološkimi in kemijskimi sestavinami,kot so tla, voda, rastline, živali in hranila. Pri temse zastavlja vprašanje, kako določiti vrednostekosistemskih storitev (oziroma posrednihuporabnih - ekoloških učinkov) in dobrin in kakozajeti te učinke v pomoč upravljanju zavarovanihobmočij (Miller v Borrini-Feyerabend, 2002).Zavarovana območja so osrednjega pomena zatrajnostni razvoj, saj zagotavljajo čiste naravne vire,biotsko raznovrstnost, naravno in kulturnodediščino, duhovno in kulturno identiteto tersocialno blagostanje. Pomembno vprašanje je, kakose lahko lokalne skupnosti okrepijo in prevzamejoodgovornost za doseganje in razporejanje učinkovod zavarovanih območij. Upravljanje financ inmarketing dobrin in storitev zavarovanega območjaso velika priložnost za dolgoročno zagotavljanjeekosistemskih storitev in ohranjanja drugih

naravnih vrednot za lokalne, nacionalne in globalnoskupnost.

Z opredeljevanjem razvojne infrastrukture varstvanarave v okviru naravnega kapitala mislimo napovezovanje funkcij naravnega kapitala. Če naj bota povezava vzpostavljena sonaravno, se pravitrajnostno s stališča naravnega kapitala, potem vprvi vrsti iščemo opredelitev zelene infrastrukturekot sestavine razvojne infrastrukture varstva narave.Zelena infrastruktura je nacionalni podpornisistem naravnemu življenju – strateško načrtovanain upravljana mreža naravnih območij (mokrišč,gozdov, vodokov in habitatov prostoživečih vrst),javnih in zasebnih varstvenih območij (varstvenihrezervatov, koridorjev in parkov), ter javnih inzasebnih zemljišč z varstveno vrednostjo (gozdovi,kmetijska zemljišča). Vključuje pa tudi mrežorekreacijskih površin na prostem in učnih poti.Gre za sistem, ki vzdružje naravne ekološkeprocese ter zrak in vodne vire, s tem pa prispeva kzdravju in kakovosti življenja ljudi in njihovihskupnosti.8 Glede na to opredelitev z zelenoinfrastrukturo označujemo npr. mrežo zavarovanihobmočij, območja evropskega ekološkega omrežjaNatura 2000, mrežo naravnih vrednot, koridorje,naravne retenzijske površine in mokrišča,obnovljive naravne vire, naravoslovne poti idr.

Zelena infrastruktura9 zagotavlja pestrost javnihin zasebnih gospodarskih in okoljevarstvenihdejavnosti, ki zadovoljujejo naravne in človekovepotrebe in koristijo okolju, skupnostim in celotnidružbi. Omogoča varovanje in obnovo naravnegadelovanja ekosistemov in postavlja okvir zaprihodnji razvoj ter s tem (i) večjo biotskoraznovrstnost, (ii) ohranjanje naravnih procesov vkrajini, (iii) čisto vodo in zrak, (iv) večjerekreacijske možnosti, (v) boljše zdravje, (vi)boljšo povezanost z naravo in občutek za prostor.Vzgoja in izobraževanje sta temeljna instrumentatudi za trajnostno rabo naravnih virov.

Dosedanje ločevanje na naravovarstvene inrazvojne površine10 je pripeljalo do vse večjefragmentacije habitatov, upadanja in izgube biotskeraznovrstnosti - populacij vrst, razdrobljenostinaravne krajine in procesov v njej, poslabšanjakakovosti zraka in vodnih virov. To pa ima tudisocialne posledice - osiromašenje vitalnihekosistemskih storitev (npr. zadrževanje visokihvoda, samočistilna sposobnost), povečanje javnihin zasebnih stroškov za zagotavljanje storitevrazpršenega razvoja, zmanjšanje občutka zaskupnost in izgube povezanosti ljudi z naravo in

7 http://www.biodiversityeconomics.org/business/handbook/index.htm8 http://www.greeninfrastructure.net/pagespinner.asp?article=2007&back=true9 http://www.greeninfrastructure.net10 http://www.greeninfrastructure.net

IB revija 4/2004 UMAR 57 Članki

med seboj. Na drugi strani je večina varstvenihiniciativ odzivne in ne proaktivne narave, slučajnihin ne celovitih, enonamenskih in nevečfunkcionalnih. Mesto, regija ali država se nelotevata gradnje ceste ali elektroenergetskegasistema po koščkih in brez vnaprejšnjeganačrtovanja in usklajevanja različnih komponentsistema in jurisdikcije. Sivo ali grajenoinfrastrukturo se načrtuje, oblikuje in financiraveliko prej, preden se jo dejansko uporabi. Enakezakonitosti bi morale veljati tudi v načrtovanjuzelene infrastrukture.

Kako znatni so lahko prihranki kot posledicainvestiranja v zeleno infrastrukturo, kaže primer izZDA, kjer ocenjujejo, da zaradi poplav letno nastaneza več kot 4 milijarde dolarjev škode11. Kjub velikiminvesticijam v protipoplavne sisteme z gradnjo jezovin nasipov so pristojne službe ugotovile, da imajo terešitve omejene učinke in da je veliko cenejši odkup,ohranjanje mokrišč ali druga oblika zaščite poplavnihobmočij. Tako so npr. znatno zmanjšali davko-plačevalska sredstva za zaščito in odpravo škode obpoplavah z odkupom ogroženih zemljišč inoblikovanjem ‘zelenih pasov’ (ang. green belts) napoplavnih ravnicah. Podobno je z zmanjševanjemstroškov za zagotavljanje pitne vode. V New Yorkuso se v devetdesetih letih npr. izognili 6 do 8milijardam dolarjev stroškov za novo čistilno napravoin se odločili za odkup zemljišč in zavarovanje enegaod svojih porečij, v kar so investirali 1,5 milijardedolarjev.

Opravka imamo z različnimi vrstamiinfrastrukture. S stališča trajnostne rabe naravnihbogastev bi moralo načrtovanje zeleneinfrastrukture12 postati prvi korak v prostorskemplaniranju, korak s katerim je treba uskladitinačrtovanje sive infrastrukture. Tovrstnonačrtovanje zagotavlja: (i) identifikacijo potreb,ljudi in narave, (ii) mehanizem uravnoteženihokoljskih in ekonomskih dejavnikov, (iii) okvir zaintegracijo naravnih virov in razvojne dejavnostiv celovit ekosistemski pristop, (iv) usmerjanjerazvoja na območja, kjer to prostor dopušča, (v)identif ikacijo vitalnih ekoloških območij inpovezav, preden vanje vstopijo razvojne dejavnosti,(vi) identifikacijo možnosti za obnovo in okrepitevnaravno delujočih sistemov na urbanih območjih,(vii) široko skupno vizijo za prihodnost inoblikovanje sistema, ki je kot celota več, kot jevsota posameznih delov, (viii) predvidljivost invarnost skupnostim in razvojnim sektorjem, (ix)skladno načrtovano ohranjanje in razvoj, ki nebosta v nasprotju drug z drugim.

2.2.2. Gospodarski kapital in siva infrastrukturana območijih z visoko biotsko raznovrstnostjo

Gospodarski kapital je premoženje, ki se uporabljapridobitno v povezavi z delom in drugimiproizvodnimi dejavniki za proizvodnjo blaga instoritev. V trajnostnem kontekstu bi moraligospodarski kapital investirati v sektorje indejavnosti, ki so socialno in okoljsko konsistentne.To pa zahteva, da se močneje ukorenini v lokalnoin regionalno ekonomijo ter se uveljavi tudi vgospodinjstvih. Gospodarski kapital, predvsem naobmočjih z visoko biotsko raznovrstnostjo moramotrajnostno razumeti predvsem kot orodje zazadovoljevanje osnovnih materialnih potreb zistočasnim ohranjanjem zdravja ekosistemov in prineposlabšani socialni vključenosti. Če se uporabljatrajnostno, lahko gospodarski kapital prispevadodatne možnosti varovanja biotske raznovrstnosti,na primer, ko je raznovrstnost povezana zizvajanjem gospodarskih dejavnosti, kmetijstva,gozdarstva, nekaterih komunalnih dejavnosti invodnogospodarskih ukrepov. Poleg ohranjanjabiotske raznovrstnosti lahko gospodarskedejavnosti povečujejo zanimanje zanjo in s tempomembno zvišujejo njeno ekonomsko vrednost13.Gospodarska dejavnost sicer obremenjujeekosisteme, čeprav je obremenjevanje v primerutrajnostnega gospodarjenja lahko znosno.Infrastrukturo za izvajanje gospodarskih dejavnostina območjih bogate biotske raznovrstnosti kljubnjeni trajnostni pogojenosti imenujemo sivainfrastruktura. Preden poskušamo sivo infra-strukturo opredeliti, moramo najprej spoznatimožne gospodarske dejavnosti na zavarovanihobmočjih narave, ki naj jim sploh služi.

Gospodarske koristi načeloma niso primarni ciljnaravovarstvenih dejavnosti, ampak je nujno, dagospodarske dejavnosti ne ovirajo oziroma nepreprečujejo doseganja naravovarstvenih ciljevoziroma, da so učinki vgrajeni v naravovarstvenikontekst. V navezavi na predhodno definicijovrednosti naravnih dobrin lahko gospodarske koristiizhajajo iz (i) neposrednega izkoriščanja naravnihvirov, kot so voda, mineralne surovine, biotskaraznovrstnost (rastline, živali) in prostor(urbanizacija, kmetijstvo, promet idr.), in (ii)ekosistemskih storitev. Kot že omenjeno,neposredne uporabne koristi biotske raznovrstnostiizhajajo iz uporabnosti njenih sestavnih delov, npr.rastlin, lesa, živali, plodov rastlin, gob, zdravilnihrastlin in njihovih sestavin. Sem lahko štejemo tudiraziskovalni in tehnološki potencial biotskeraznovrstnosti, npr. raziskovanje in odkrivanje

11 http://www.greeninfrastructure.net/pagespinner.asp?article=2054&back=true12 http://www.greeninfrastructure.net13 http://www.ecotourism.org/textfiles/wallace.txt

Članki58 UMAR IB revija 4/2004

novih snovi - zdravil, industrijskih materialov, itn ...,in mehanizmov delovanja, npr. gibanje robotov,aerodinamičnih lastnosti itn ..., ki imajo poznejekot uporabljani patenti neposredno vednost. Nasvetu na primer uporabljajo v zdravstvene namene10.000 – 20.000 rastlinskih vrst, laboratorijsko papreizkušajo farmacevtske lastnosti za okoli 5000vrst (UNEP-WCMC, 2000 v ARSO, 2001, str. 7).Sestavine, ki izhajajo iz naravnih virov, seuporabljajo kot neposredna surovina zaproizvodnjo in sintetično pridobivanje. Posek lesana primer ni niti edina niti najpomembnejšadejavnost ustvarjanja blaginje iz gozda, saj je gozdvečnamensko bogastvo. Večfunkcionalnost indonosnost drevesa se s staranjem lahko poveča(Mlinšek, 1989, str.43-46), saj nekatere nelesnefunkcije gozda pridejo ‘v funkcijo’ šele pri določenistarosti in velikosti dreves, npr. vzdrževanjezatemnjenega sestoja. Če bi na vsakem hektarjugozdne površine v Sloveniji zraslo le eno drevo,ki bi dočakalo 50 let, bi vsa skupaj v celotnemobdobju ustvarila vsaj za 20-30 % sedanjega brutodomačega proizvoda neplačanih ugodnih učinkov(biomasa, prst, voda)14.

Politike in dejavnosti, ki podpirajo ohranjanjebiotske raznovrstnosti, so precej povezane zzaposlovanjem (RSPB, 1997, str. 5). Ohranjanjenarave se vse bolj prepoznava kot pomembna rabapodeželskega prostora. Dodana vrednost razvojaokoljskih sistemov so nove možnosti zaposlovanjain povečanja prihodkov lokalnih skupnosti. Rabaprostora, ki ohranja okolje in biotsko raznovrstnostpodeželja, ima širše učinke v okviru lokalneekonomije s promocijo turizma in krepitvijoidentitete teh območij. Gre za pomembnemožnosti v lokalni ekonomiji, ki se sicer sooča zupadanjem kmečke delovne sile, zlasti v odročnihkrajih, kjer so nove ekonomske dejavnostiomejene.

Fraser Associates (2002, str. 12) ugotavlja, da seštevilne študije posvečajo neposrednim inposrednim učinkom okoljevarstvenih dejavnosti naneposredno zaposlovanje in sekundarne učinkeokoljske porabe. Eurostatova študija (s podatki izleta 1997) o zaposlenosti, vezani na okolje15 naNizozemskem, navaja, da okoljevarstvenedejavnosti štejejo vsaj 92.000 delovnih mest, karje 1,3 % od celotne zaposlenosti (Eurostat , 2000,str. 11) . EU v svojem poročilu iz leta 1999 poročao 3,5 milijonih zaposlenih v okoljevarstvenihdejavnostih. Od tega jih je 2 milijona v čistihtehnologijah, obnovljivih virih, recikliranjuodpadkov, varstvu narave in krajine ter ekološki

obnovi urbanih in podeželskih območij, 1,5milijona pa je zaposlenih v ekoposlovnem sektorjuv okviru proizvodnje okoljskih dobrin in storitev.Osnovna motiva Evropske komisije zakvantifikacijo zaposlovanja v varstvu okolja sta (i)boljše razumevanje znatnega deleža varstva okoljav evropski ekonomiji, (ii) varstvo okolja kotekonomska korist. V uvodnem delu poročila jezapisano: ‘varstvo našega okolja in učinkovitejšaraba naravnih virov pogosto vodi v prihranekstroškov, večjo konkurenčnost ter ohranjanje inustvarjanje zaposlitev’.

Poskusi kvantificiranja širših ekonomskih koristiso v Veliki Britaniji skoraj izključno usmerjeni naprispevek naravne dediščine k turizmu. Poglavitnatežava konvencionalnih ekonomskih pristopov kokolju je odsotnost tržnih ekvivalentov za mnogeokoljske dobrine. Sodobna ekonomska znanost vsepogosteje uporablja ekonomske metode odločanjao razvoju in izvajanju okoljskih politik ter privrednotenju prispevka, ki jih imajo okoljskedejavnosti v širši ekonomiji.

Naravovarstvene dejavnosti tvorijo le majhen delcelotne ugotovljene zaposlenosti (FraserAssociates, 2002, str. 12). Po oceni Royal Societyfor the Protection of Birds (RSPB, 1995) je varstvonarave v Veliki Britaniji podpiralo 10.000 stalnihzaposlitev. Za primerjavo je na Nizozemskem leta1997 ocenjeno, da je varstvo narave podpiralo 870stalnih zaposlitev (Eurostat, 2000, str. 11). Manjšivpliv naravovarstvenih dejavnosti na neposrednozaposlenost v primerjavi z drugimi okolje-varstvenimi dejavnostmi pripisujejo primarnonekomercialnemu značaju varstva narave. Tedejavnosti se financirajo iz javnih sredstev in somanj profitno sposobne za vzdrževanje lastne rasti.Neposredni zaposlitveni učinek naravovarstvenihdejavnosti določa višina financ, ki se kanalizira vsektor in ne toliko trg, ki bi bil sposoben vzdrževatilastno rast. Je pa varstvo narave generator posrednihinduciranih zaposlitev, čeprav Fraser Associatesugotavlja, da je naravovarstveni sektor premajhen,zato ni razpoložljivih ocen posrednih ininduciranih učinkov naravovarstvene dejavnosti.Kljub temu varstvo narave pridobiva nagospodarskem pomenu in je pomemben virzaposlovanja in prihodkov (RSPB, 1995, str. 2).Ocenjujejo, da ohranjanje narave podpira štiri- došestkrat toliko zaposlitev v okviru privabljanjaobiskovalcev na podeželje, kot je neposrednihzaposlitev. Poročilo o okoljski ekonomiji vseverozahodni Angliji iz leta 2000 ocenjuje, daje 48.000 zaposlitev oziroma skoraj polovica v

14 Iz intervjuja z B. Radej, UMAR, 15.VI.200315 Sledeč EU/OECD definicijam študija klasificira kot okoljske zaposlitve: ravnanje z odpadki, kanalizacija in čistilne naprave,

tehnologija, napeljave, inženiring in svetovanje, ustvarjanje politike, izvajanje zakonodaje, varstvo narave, okoljskoizobraževanje, informiranje, raziskovanje in razvoj.

IB revija 4/2004 UMAR 59 Članki

turističnem sektorju odvisnih od visoke kakovostiokolja (Fraser Associates, 2002, str. 15). Poleg tegavarstvo narave dodatno podpira zaposlovanje vperifernih dejavnostih, kot so muzeji, živalskivrtovi, proizvodnja dobrin in publicistika.Varstveno delo zahteva pogosto specif ičnousposobljenost in izkušnje, ki jih v lokalnemokolju ni vedno dovolj na razpolago. Zato je vokviru povečanja lokalnih zaposlitvenih učinkovnujen naravovarstveni ukrep ustrezno usposa-bljanje lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji kvantifikacije širših ekonomskih koristiz vidika prispevka naravne dediščine k turizmuni, čeprav bi takšna analiza gotovo dala zanimiverezultate. V tej smeri je nekatere odgovore poiskalaVerša (2002), ki ocenjuje, da je javni zavod TNPustvaril 41 ekvivalentov polnih neposrednihzaposlitev, med 17 in 19 ekvivalentov polnihposrednih zaposlitev (lastne naloge na zavarovanemobmočju in ukrepi Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa – oboje iz javnofinančnihvirov) ter med 226 in 252 ekvivalentov polnihinduciranih zaposlitev na področju turizma, nakaterem je bilo skupno pet- do šestkrat večzaposlitev, kot je neposrednih zaposlitev vnaravovarstveni organizaciji. Od turističnegaobiska je odvisna skoraj polovica vseh delovnoaktivnih v parku. Ugotovila je tudi, da je trgdelovne sile v TNP po svojih značilnosti specifičen- delovna aktivnost je nadpovprečna, brezposelnostpa podpovprečna v primerjavi s slovenskimirazmerami. Ne gre spregledati tudi dejstva, dademografski pogoji za učinkovit trg delovne sileniso najboljši, saj je kontingent prebivalstva vdelovno sposobni življenjski dobi manjši kot vstrukturi prebivalstva Slovenije. Kot tak zagotavljamanjši izbor delavcev kot drugod v državi. Podrugi strani pa je ugotovila nadpovprečno velikdelež neaktivnega prebivalstva (40 %).

Z okoljem ‘združljive’ gospodarske dejavnostizagotavljajo ne samo delovna mesta, ampak tudifinančne vire za ohranjanje zdravega delovanjaekosistemov in kakovosti okolja16. Glavniinštrumenti krepitve gospodarskega kapitala naobmočjih visoke biotske raznovrstnosti sospodbujevalni (sistemi državnih pomoči, davčnisistem) in finančni (plačila za uporabo, namensketakse ipd). Obdavčljiva lastnina na zavarovanihobmočjih in drugem odprtem prostoru temupogosto poveča vrednost in generira večji dohodekskupnosti. Cena nepremičnin v zavarovanihobmočjih in drugih površinah odprtega prostora jenavadno večja. Evropske izkušnje kažejo, da tudi

poslovni sektor raje investira v območja, kjer soindikatorji kakovosti življenja boljši (Kovačič, et.al, 2004). Zelena infrastruktura je lahko dejavnikprivlačnosti za življenje na zavarovanih območij inokoljsko občutljiv razvoj (majhna storitvena podjetjagravitirajo na območja, kjer obstajajo potrebeporabnikov). Pogosto ustvarja tudi povpraševanje postoritvah, ki stimulirajo rast turističnih storitvenihpodjetij (prenočišča, gostinstvo, najemnezmogljivosti, umetniške galerije in druga manjšapodjetja/obrti). Naravoslovne in druge večnamenskepoti privlačijo turiste in prebivalce. Poleg tega seintenzivira spodbujanje obiskovalcev zapodaljševanje obiska na območju z naravnimi inkulturnimi privlačnostmi. Daljše bivanjeobiskovalcev povečuje multiplicirane ekonomskevplive v danih skupnostih iz naslova turizma. Ukrepiza izboljšanje razvojne infrastrukture zavarovanihobmočij narave so lahko tudi nove gospodarskedejavnosti, za katere se lahko podeli koncesijegospodarskim akterjem ipd.

Siva infrastruktura se uporablja za usmerjanjedejavnosti, ljudi in finančnih sredstev v neškodljivouporabo naravnih bogastev na območjih z visokobiotsko raznovrstnostjo. Siva infrastruktura nazavarovanih in drugih naravovarstveno pomembnihobmočjih, ki je nujna za obiskovanje, obsega: (i)poti, (ii) prostore za piknike, (iii) informacijskecentre, (iv) prenočišča, (v) počivališča in sanitarije,(vi) zbiranje odpadkov, (vii) infrastrukturo zazmanjševanje vplivov (npr. ovire, urejena parkiriščain pešpoti, ureditev javnega prevoza zaradiomejevanja prometa ipd.). Siva infrastuktura delujev kombinaciji s socialnimi mehanizmi za povečanjeučinkovitosti človeških virov, ki osegajo (i)upravljanje obiska (monitoring vplivov in ukrepi zapreprečevanje oziroma odpravljanje neželenihposledic), (ii) vodenje obiskovalcev po naravnih inkulturnih znamenitostih in (iii) druge interpretacijske tehnike.

2.2.3. Socialni kapital in integrativni socialnimehanizmi

Socialni kapital17 se nanaša na izobraževanje, nadzor,religijo, združenja, kulturno pestrost, jezike,knjižnice in druge arhive znanja, zdravstveno insocialno varstvo, komuniciranje, participacijo idr.Socialni kapital omogoča usklajevanje insodelovanje. Nanaša se na institucije, povezovanjein norme, ki oblikujejo kvaliteto in kvantitetodružbenih interakcij18.

Strokovni izraz biotska raznovrstnost nima večjegapomena v svetu vsakodnevnega človekovegaživljenja19. Zato ga je težko enostavno prevesti v

16 http://www.greeninfrastructure.net17 http://www.conservationeconomy.net18 http://www.worldbank.org/poverty/scapital/whatsc.htm19 http://biodiversityeconomics.org/business/handbook/presentation_files/frame.htm

Članki60 UMAR IB revija 4/2004

načela, ki bi vodila v korporacijsko in socialnodelovanje. Socialne vrednote usmerjajo vedęnjecelotne družbe, kar pa sovpada tudi s kontekstomekonomskih prizadevanj. Zato izražanje biotskeraznovrstnost v smislu socialnih vrednot obsegazdravje, veselje, domišljijo, čustva, estetiko, etikoin duhovnost, ki so bistvenega pomena za kakovost življenja.

Je kronično podcenjen, njegovo razumevanje inmerjenje pa je zelo skromno. Tako kot naravnikapital tudi socialni trpi zaradi kroničnegapomanjkanja ustreznega investiranja, ker je njegovekoristi, vključno z varnostjo, prijateljstvom,identiteto, dostopom do znanja in druge, težkokvantificirati v gospodarskem smislu.

Vse več je kazalcev, ki kažejo, da je socialnakohezija bistvenega pomena za ekonomskoprosperiteto družbe in trajnostnega razvoja.Socialni kapital ni le vsota institucij, ki podpirajodružbo, pač pa je lepilo, ki jo drži skupaj. Ozkogledanje pojmuje socialni kapital kot horizontalnepovezave med ljudmi, ki sestavljajo socialne mrežein s tem povezane norme, ki vplivajo naproduktivnost in blaginjo skupnosti. Širšerazumevanje socialnega kapitala pa upoštevapozitivne in negativne vidike vertikalnih inhorizontalnih povezav med ljudmi in vedęnje vorganizacijah in med njimi. Horizontalne veziomogočajo skupnostim občutek identitete indoseganje skupnih ciljev. Vendar lahkohorizontalne vezi brez premoščanja socialnihločnic med njimi (npr. religija, narodnost,družbenoekonomski status) postanejo podlaga zazasledovanje ozkih interesov in oviranje dostopado informacij in materialnih virov, ki bi bili sicervelikega pomena za skupnosti. Najširši pogled nasocialni kapital pa vključuje socialno in političnookolje, ki oblikuje socialno strukturo in omogočarazvoj norm. Pri tem so poudarjene prednosti inslabosti socialnega kapitala, pomen tesnih vezi vskupnostih in med njimi ter zmogljivosti različnihdružbenih skupin v prizadevanjih za doseganjeskupnih interesov. Te zmogljivosti pa so odvisneod podpore, ki jo prejemajo od države inzasebnega sektorja. Gospodarski in družbeni razvojsta uspešna, kadar državni in poslovni sektor tercivilna družba ustvarjajo forume, v katerih lahkoidentificirajo in zasledujejo skupne cilje.

Socialno infrastrukturo za ekonomsko uporabobiotske raznovrstnosti bi lahko potemtakemrazumeli kot socialne razmere, relacije inintegrativne mehanizme, formalne in neformalne,za strukturno prepoznavanje, primerjavo intehtanje multifunkcionalnih možnosti in učinkovupravljanja biotske raznovrstnosti s stališča vrednotzdravja, veselja, domišljije, čustev, estetike, etikein duhovnosti.

Za potrebe opredelitve razvojne infrastrukturevarstva narave vpeljujemo pojem integrativnihsocialnih mehanizmov, ki vključuje človeške virein integracijske mehanizme-modele, kot soizobraževanje oziroma usposabljanje, participacijain drugi komunikacijski mehanizmi. V nadalje-vanju se prispevek osredotoča predvsem naparticipacijski proces na zavarovanih območjih odspodaj navzgor, ker so območja z bogato biotskoraznovrstnostjo razmeroma majhna in lokalnoomejena območja.

V državah, kjer je uresničevanje trajnostnega razvojauspešnejše, je jasno, da zavarovana območja lahkopreživijo, če upoštevajo potrebe ljudi in dosežejopodporo lokalnih skupnosti, kar pa je mogoče le napodlagi njihovega vključevanja v varstvo (Brown,Kothari, 2002). Vse več je izkušenj, ki kažejo, kakovelik je participacijski potencial pri načrtovanju inupravljanju zavarovanih območij, a treba je poudaritinujnost razumevanja in usklajevanja interesov,potreb in pričakovanj široke palete deležnikov inkompleksnosti njihovih odnosov do naravnih virovin drug do drugega. Enako pomembna jeinstitucionalna ureditev in transparentnostpogajalskega procesa za nosilce odločanja. »Odnosmed skupnostmi in zavarovanimi območji je porokamed nebesi in peklom« (Borrini-Feyerabend, 2002).Ustanavljanje zavarovanih območij je namrečnajpogosteje vladni koncept, ki se je kot tak začelšele razmeroma nedavno. Lokalne skupnosti sokomaj kdaj deležne priznanja, ki jim gre za ohranitevbogastva, in se jih prepogosto (ironično) dojemakot sovražnike narave. Dejstvo je, da nekaterelokalne skupnosti sprejmejo zavarovana območjain z njimi živijo, druge se z njimi ne poistovetijo.Nekatere skupnosti prosperirajo iz naslovazavarovanih območij in s tem povezanega razvojalokalne ekonomije, druge pa kar ne morejo »prešteti«fizične in ekonomske škode, ki jo trpijo zaradizavarovanih območij. Nekatere skupnosti semočneje poistovetijo z zavarovanimi območji, drugese čutijo osiromašene in zatirane zaradi njega.Različen odnos izvira iz vprašanja, čigavo jezavarovano območje (Borrini-Feyerabend, 2002): (i)Lokalne skupnosti so iznašle in izvajale varstvenerežime že tisočletja z mehanizmi, kot so sveteprepovedi ali natančno opredeljena pravila dostopa.Nasprotno pa so pred dobrim stoletjem nacionalnevlade po vsem svetu začele ugotavljati, regulirati invarovati območja naravnih virov posebne vrednosti.Tako ima prva osnovna razlika med varstvom v rokahlokalnih skupnosti in varstvom v rokah vladezgodovinsko dimenzijo. (ii) Lokalne skupnostinavadno upravljajo z naravnimi viri v skladu s pravili,ki dajejo prednost sonaravnosti za življenje,izogibanju dejavnikom tveganja, f leksibilnosti,socialni reciprociteti in uporabni vrednosti. Vladna

IB revija 4/2004 UMAR 61 Članki

zavarovana območja pa dajejo prednost ohranjanjubiotske raznovrstnosti, stabilnosti habitatov, pravniavtoriteti in tržnim vrednostim. V svojihprizadevanjih zavarovati te vrednote, so ostalelokalne skupnosti ob strani, pa čeprav so jih samevarovale že stoletja. Nacionalne vlade so bile vednoosredotočene na razvoj svojih držav in so v temsmislu tudi podeljevale koncesije za proizvodnjo lesa,lov, rudarjenje in razvoj infrastrukture ter spodbujalapriseljevanje na zavarovana območja, pogosto pravna območja, ki so jih lokalne skupnosti rezerviraleza svoje lastno življenje, delo in svete kraje. Zato ničudno, da so mnoge lokalne skupnosti v odkritemkonfliktu z upravljavci zavarovanih območij innacionalnimi vladami. Odnos med lokalnimiskupnostmi, nacionalnimi vladami in varstvomobvladuje kombinacija zgodovinskih, kulturnih indružbeno-političnih dejavnikov.

»Nobeno zavarovano območje ne more dolgouspevati v zobeh lokalne opozicije« (Phillips,2002). Še vedno je preveč zavarovanih območij,katerih upravljanje ne temelji na ustrezniparticipaciji deležnikov (Farver, 2002). Lokalneskupnosti so odtujene od trajnostnega upravljanjalastnih naravnih virov, zlasti na zavarovanihobmočjih, kar pa je nujno preseči, če naj se ciljivarstva in trajnostnega razvoja ustrezno dosegajo.Najpomembneje je, da vlade spoznajo lokalneskupnosti kot vitalne akterje pri doseganjuvarstvenih ciljev (Phillips, 2002). V svojemdojemanju morajo preseči predsodek, da lahkoupravljajo zavarovana območja proti lokalnimskupnosti in spoznati, da se morajo zavarovanaobmočja upravljati za lokalne skupnosti in skupajz njimi. Vsak pristop, ki marginalizira lokalnoskupnost pri odločanju, je obsojen na propad, čene kratkoročno, pa dolgoročno. Pod to poglavitnozahtevo je serija drugih vprašanj, kot so potrebnaorodja (smernice, standardi, praktično svetovanjeitd.), ki jih potrebujejo nosilci odločanja, dazačnejo z oblikovanjem bolj zaupljivega odnosa zlokalnimi skupnostmi in jih okrepijo v okviruprevzemanja večje odgovornosti za zavarovanaobmočja. Tega pa ni mogoče doseči brez krepitvezmogljivosti za soupravljanje oziroma lokalnoupravljanje tako v profesionalnem varstvu naravekot v lokalnih skupnostih.

Vlade se, vsaj v zahodnem svetu, usmerjajo v deloz drugimi družbenimi sektorji (javnostjo,zasebniki, civilno družbo, lokalno skupnostjo), karvpliva tudi na varstvo narave (Phillips, 2002).Diskriminiran položaj lokalnih skupnosti, vsaj vzahodnem svetu, se vse bolj zmanjšuje, krepi pase njihov vse bolj pozitivno privilegiran status.

Vključenost lokalne skupnosti v nastajanjeprojekta je nujna, v nasprotnem primeru

zavarovano območje zanje ni relevantno in se neidentificirajo z njim in z njim povezanimi projekti.Vključenost je lahko v obliki sprotnegainformiranja, aktivnega posvetovanja z njimi innadgrajevanja njihovega znanja oziroma izkušenj,gre torej za vključenost v načrtovanje in izvajanjeprojekta. Pri tem je pomemben tudi razvojorganizacijskih zmogljivosti.

Poslovni sektor se prek socialnih vrednot povezujez različnimi deležniki, regulatornim kontekstomin širšo družbo. S krepitvijo teh lahko poslovnisektor izboljša kontekst vsega, kar počnemo. Zvečjo družbeno odgovornostjo poslovni sektorrazširja pogled na svet, v katerem deluje, inupošteva ne le stranke, pač pa vse deležnike. Hkratise mora zavedati, da je le eden od deležnikov vmnogih ekonomskih (npr. lokalne ekonomije),okoljskih (npr. raba virov in proizvajanjeodpadkov) in družbenih procesih (npr. vpliv navlado, priprava ukrepov).

2.3. Institucionalne zmogljivosti

Zadnji del prispevka je namenjen institucionalnimzmogljivostim kot sestavini razvojne infrastrukturevarstva narave. V trojni strukturi gospodarstvo –okolje – družba, bi jih lahko obravnavali kot delsocialne infrastrukture, ki so grajene od zgorajnavzdol. Institucionalne zmogljivosti vključujejonormativni in informacijski sistem, prispevek paobravnava predvsem prvega. Pri upravljanjubiotske raznovrstnosti imajo poleg politike varstvanarave osrednjo vlogo predvsem regionalna,prostorska in gospodarska politika, katerihbistevene elemente za razvoj območij z visokobiotsko raznovrstnostjo na kratko oriše poglavje3.4.1, poglavje 3.4.2. pa se osredotoča nazakonodajo in ekonomske instrumente.

2.3.1. Regionalna, prostorska in gospodarskapolitika

V procesu evropske integracije postaja regionalnarazvojna politika eden od potencialno najboljučinkovitih instrumentalnih in sistemskihodgovorov razvojne politike, še posebej za majhnodržavo z razmeroma visoko ravnijo splošnerazvitosti.

Politike varovanje biotske pestrosti, kot je Natura2000, imajo lahko za marginalne lokalneekonomije, ki se soočajo s problemi depopulacijeoziroma intenzifikacije ali opuščanja, osrednjovlogo v dolgoročnih regionalnih razvojnihstrategijah. EU priznava zavarovana območja kotustrezno obliko usmerjanja manj konvencionalnihnačinov razvoja, zlasti v smislu uravnoteženjaregionalnih socialnih in gospodarskih zahtev znjihovimi naravnimi danostmi. Lokalnemu

Članki62 UMAR IB revija 4/2004

prebivalstvu omogoča pridobivanje sredstev izsistemov podpor in pomoči. Kot taka lahkopostanejo instrument regionalnega razvoja, za karpa je nujno medresorsko in prostorsko usklaje-vanje, partnerstvo države z občinami in učinkovitaorganizacija državne uprave, ki bo sposobnauspešno uporabiti razpoložljive razvojneinstrumente (EU in domače). S prilagajanjempolitike državnih pomoči ureditvi v EU pridobivajona pomenu regionalne državne pomoči.

V praksi se vsebini regionalne in prostorske politikeprecej prepletata. Prostorski razvoj je eden odtemeljev endogenosti razvoja. Regionalna politikepredpostavlja homogenost regij in z njo naszanimajo razlike med regijami; pri prostorskipolitiki nas zanima notranja prostorska strukturaregij, s funkcionalnimi povezavami med naselji innjihovim zaledjem (SGRS, 2001). Prostor je zamajhno, prehodno in dokaj ekstenzivno poseljenoSlovenijo odločilen dejavnik razvoja, zlasti zaradinjene biotske raznovrstnosti. Ta opredelitevpomeni odločitev v prid ohranjanju nacionalnihrazvojnih posebnosti, zlasti naravnih sestavin.Pogoj, da prostor postane pomembnejši dejavnikodločanja med razvojnimi alternativami, pa je, dapostanejo sistemske, institucionalne terinstrumentalne podlage njegovega urejanja(predvsem pluralne obravnave prostorskihalternativ) operativne. Mehanizmi doseganja ciljevprostorskega razvoja so: krepitev vloge pro-storskega planiranja kot dejavnika gospodarskegarazvoja in vplivanja na fizični prostor; oblikovanjesodobne zemljiške politike in izkoriščanje legeSlovenije na križišču petega in desetega vse-evropskega prometnega koridorja z oblikovanjemintegriranega prometnega sistema (SGRS, 2001,str. 102-109).

Med ključnimi rezultati bolj trajnostno naravnanegaprostorskega razvoja bosta na eni stranirazbremenitev tistih območij, ki so s človekovoekonomsko dejavnostjo najbolj obremenjena,obenem pa tudi povečanje razvojnega potencialaobmočij, ki so ekonomsko sedaj še podcenjena.To so predvsem območja visoke in najvišje biotskeraznovrstnosti. Tako bi bilo politično smiselno, dabi imelo ohranjanje raznovrstnosti, med drugimtudi biotske, v sistemu urejanja prostora inprostorskega razvoja osrednjo vlogo20.

Čeprav okoljevarstvene dejavnosti primarnoproizvajajo okoljske učinke (ohranjene vrste inhabitati, boljše razumevanje okolja, boljšeorganizacijske zmogljivosti itd.) in se kakršenkoliekonomski (in ožji gospodarski) učinek

okoljevarstvenih dejavnosti obravnava kotsekundarni rezultat, ki nastane kot posledica in nekot glavni namen dejavnosti, pa je za trajnostni razvojpomembna prav sinergija obeh učinkov. Prav tejsinergiji mora služiti institucionalno ogrodje zarazmah trajnostne uporabe biotske raznovrstnostikot doslej še slabo izkoriščenega vira blaginje.

Ti dve politiki sta stičišče multifunkcionalnihrazvojnih interesov, zato morata za čim večjouporabo trajnostnih potencialov biotskeraznovrstnosti ponuditi participativne insti-tucionalne sisteme. Regionalne razvojneorganizacije in organizacije urejanja prostora nemorejo neposredno uresničevati ciljev na področjubiotske raznovrstnosti, ampak jih lahko le vključijokot nadredne principe primerjav med razno-vrstnimi ekonomskimi pobudami. Potrebno jeuveljaviti multifunkcionalno načelo upravljanjabogastev, ki so po svoji naravi multifunkcionalna.Prostorska in regionalna politika imata pomembnovlogo pri usposabljanju zainteresiranih za razvojnidialog in za uveljavitev mehanizmov odločanja,ki sistematično emancipirajo interese do tistihsestavin blaginje, ki so bile doslej sistematičnopodrejene komercialnim vidikom. To pa sevedana drugi strani zahteva tudi ekonomsko utemeljitevpolitik uporabe in varovanja biotske raznovrstnosti.V primeru predlogov za postavitev vetrnihelektrarn na Kraškem robu je prišlo do zavezništvamed energetskim podjetjem in lokalnimprebivalstvom pri zavzemanju za postavitevelektrarn, podjetje bi si iz naslova preskrbeobnovljivih virov povečalo dotok državnih pomoči,lokalno prebivalstvo pa bi ‘zaslužilo’ odškodnino.Toda biotska raznovrstnost v resnici ni le lokalnikapital ampak skupna globalna dobrina, zatoodločanje o njej ne more biti odvisno le od lokalneskupnosti.

2.3.2. Mehanizmi ohranjanja biotskeraznovrstnosti

Uspešnost uresničevanja razvojnih priložnosti iznaslova visoke biotske raznovrstnosti pogojuje‘izgradnja’ razvojne infrastrukture varstva narave.Poleg obravnavanih sistemskih in ekonomskihmehanizmov ohranjanja biotske raznovrstnosti kotpomembnih delov infrastrukture varstva narave seprispevek v nadaljevanju dotakne še zakonodajein finančnih mehanizmov.

Slovenska zakonodaja obsega ustrezne instrumenteza izboljšanje trajnostne rabe biotskeraznovrstnosti, vendar njihovo izvajanje omejujedejstvo, da množica podzakonskih aktov, ki bi jih

20 Gl. npr. utemeljitev s stališča multifunkcionalnosti v Rodenburg C., P. Nijkamp. 2001. Evaluation of multifunctional land use:design and application of policy criteria. Research memorandum 2002-2008. Vrije Universiteit Amsterdam, Faculty ofeconomics and business administration, 15 pp. (iz intervjuja z B. Radej, UMAR, 15. VI. 2003)

IB revija 4/2004 UMAR 63 Članki

operacionalizirali, še ni sprejeta. Poleg tega pa tiše niso zadovoljivo podprti z ustreznimiekonomskimi in socialnimi instrumenti. Zaradineizvajanja izvedljivih nalog je opazen tudi visokimplementacijski deficit, ki je eden od negativnihdejavnikov ekonomskega razvoja v Sloveniji.Predvsem prizadene upravljanje s prevladujočimnormativnim pristopom, ki je značilen zlasti zazavarovana območja.

Najbolj uveljavljeni zakonodajni inštrumentzavarovana območja in varovana območjaevropskega ekološkega omrežja Natura 2000 sopodlaga za celovito ohranjanje naravne in kulturnedediščine, podpirajo trajnostno gospodarjenje znaravnimi viri in omogočajo družbenoekonomskekoristi. Pri nas te možnosti niso dovolj izkoriščene,zato imamo opraviti s podoptimalno rabo naravnih

virov oziroma biotske raznovrstnosti, ki kotizjemen kapital ne prispeva dovolj k blaginjiSlovenije. Zgolj zavarovanje ne more zagotovitiučinkovitega varstva. Nujen je ustrezen sistemupravljanja, ki temelji na analizi problemov,deležnikov, razvojnih možnosti, vzpostavljanjupartnerstev, ustreznega financiranja in vzpodbudza vključevanje poslovnega sektorja in civilnedružbe v naravovarstvene dejavnosti. Za okrepitevupravljavskega sistema predvideva zakonodajapoleg upravljavskih zavodov tudi koncesije,pogodbeno varstvo in skrbništvo. Za učinkovitostupravljanja pa je nujna tudi institucionalnaokrepitev varstva narave na regionalni in lokalniravni ter razmejitev vlog varstva narave vsaj medkmetijsko, okoljsko, prostorsko in regionalnopolitiko ter temu ustrezno medsktorsko sodelovanje.

Tabela 1: Nekateri evropski finančni viri v podporo upravljanju območij Natura 2000

Finančni mehanizem Glavni cilj Primeri financiranja na območjih Natura 2000

LIFE IIIPromocija in naravovarstvenapodpora vzpostavljanjuNature 2000

Pilotni projektiUkrepi ekološkega gozdarstvaObnova habitatovNeposredni varstveni ukrepiOdkup zemljiščRazvoj upravljavskih načrtovInformacijske kampanjeVključevanje deležnikovInventar in monitoring območijNatura 2000

Sklad za podporo razvojupodeželja (regulativa 1257/99)

Izboljšanje ekonomskih, socialnihin ekoloških struktur na podeželju,zlasti na področju kmetijstva ingozdarstva

Usposabljanje kmetov in gozdarjevEkoturizemPogozdovanjeUkrepi trajnostnega gozdarstvaZnanstvene študijeInovativni projekti za razvoj podeželja - npr.regionalni koncepti turizma

Leader +

Razvoj podeželja zvisokokakovostnimi inambicioznimi celovitimistrategijami za lokalni razvojpodeželja

Strateški, inovativni koncepti razvojapodeželja, zlasti medsektorski inmultideležniški konceptiInformacijski in drugicentri za obiskovalce

INTERREG III

Podpora čezmejnemu,transnacionalnemu ininterregionalnemu sodelovanju vokviru uravnoteženega razvojapodeželja, zlasti na območjihpristopnih držav

Čezmejni projekti, npr. na področju narave inturizmaČezmejno upravljanje zavarovanih območij

Strukturni skladi

Sklad za evropski regionalnirazvoj (ERDF)

Ustvarjanje zaposlitev spospeševanjem konkurence intrajnostnega razvoja

Diverzifikacija kmetijskega prihodkaUsposabljanje in nadaljnje izobraževanjeInovativne iniciative razvoja podeželjaIzmenjava izkušenj med regijami in državamiPogozdovanje

Evropski socialni sklad (ESF)Ustvarjanje zaposlitev v okvirunadaljnjega izobraževanja

Usposabljanje in nadaljnje izobraževanjegozdarjev in naravovarstvenega kadra

Kohezijski sklad

Okrepitev ekonomske in socialnekohezije v Uniji v okviru projektovna področju okolja intransevropskih prometnih omrežij

Natura 2000 podatkovne bazePogozdovanjeRazvoj upravljavskih načrtovObnova habitatovStrateško prostorsko planiranje

Vir: Idle, 2002

Članki64 UMAR IB revija 4/2004

Med ekonomskimi instrumenti so na področjuvarstva okolja in narave najpogostejši f inančniinstrumenti. Usmerjeni so v zbiranje finančnihsredstev, na primer proračunskih ali investicijskih.Ekonomski inštrumenti delujejo spodbujevalno natiste, ki so jim namenjeni in niso nujno denarnenarave, ampak gre lahko tudi za posebne pogojeuporabe razpoložljivih ekonomskih bogastev, npr.razvojne cone ali občutljiva območja narave.Ekonomski inštrumenti so lahko v prid poslovnilogiki ali pa delujejo proti njej.

Tako direktiva o habitatih (92/43/EGS) kotdirektiva o prostoživečih pticah (79/409/EGS) vsplošnem ne zahtevata omejevanja ekonomskihdejavnosti, pač pa ohranitev visoke vrednostibiotske raznovrstnosti območij Natura 2000. Topomeni, da se lahko uveljavi škodljiv razvoj le obprevladi javnega interesa in še takrat le poddoločenimi pogoji.

Finančni inštrumenti pomenijo zbiranje sredstevza vnaprej določen namen. Obveznosti držav pohabitatni direktivi EU (Idle, 2002) zahtevajosredstva za naslednje dejavnosti (kapitalski inupravljavski stroški): (i) odkup/najem zemljišč,(ii) infrastruktura – vključno z gradnjami, potmi,stroji, upravljanjem obiskovalcev, (iii) pripravaupravljavskih načrtov, v sodelovanju z deležniki,(iv) izvajanje upravljanja – upravljavski režimi,obnova habitatov, (v) plačila lastnikom, (vi)zavarovanje območja in nadzor, (vii) monitoring,ekosistemsko raziskovanje v podporo upravljanju,(viii) promocija in informiranje.

V tabeli 1 so navedeni nekateri evropski finančnimehanizmi (LIFE III, Sklad za podporo razvojupodeželja Leader+, INTERREG III, Sklad zaevropski regionalni razvoj, Evropski socialni skladin Kohezijski sklad) po njihovih glavnih ciljih innekaterih možnosti (kot primeri) za financiranjena območjih Natura 2000.

Mnoge pobude za financiranje projektov ohranjanjain trajnostne rabe biotske raznovrstnosti izhajajo izmultilateralnih finančnih institucij, na primerSvetovne banke. Udejstvovanje finančnega sektorjapri podpori biodiverzitetnih projektov je razmeromaskromno. Vzrok za to je na eni strani premajhnoznanje in razumevanje priložnosti, ki jih lahkoprinašajo biodiverzitetne investicije finančniminstitucijam. Na drugi strani zaradi pomanjkanjaznanja in izkušenj pri razvoju relevantnih projektovvnovčljive biotske raznovrstnosti, ki izpolnjujejobančne investicijske kriterije.

3. Zaključki

V trajnostni družbi dobivata naravni in socialnikapital enako pomembno vlogo kot gospodarski.

O razvoju lahko govorimo le, če ga obravnavamointegralno. Gospodarskih možnosti ne ponuja samo‘umazano’ služenje dohodka s predelavo surovinv izdelke ter z nepovratnim razvrednotenjemnaravnega in socialnega kapitala, ampak so vsezanimivejše možnosti čiste blaginjske rabenaravnih bogastev. To pa ustvarja možnosti za tiste,ki vidijo in vodijo te spremembe. Osnovne potrebeljudi (eksistenca, varnost, razumevanje, parti-cipacija, prosti čas, kreativnost, identiteta, svoboda)in ekosistemske storitve, ki jih vzdržujejo, soizhodišče za različne vrste blaginje, ki se lahkoprenašajo iz generacije v generacijo. Tudi vglobalizaciji ekonomije so pestre regionalneoziroma lokalne ekonomije bolj samozadostne vzadovoljevanju svojih lastnih potreb in s tem boljkonkurenčne in manj ranljive. Posamezniki inposlovni subjekti prosperirajo z iskanjem povezavsvojih interesov z interesi skupnosti in ekosistemovokoli njih. To pomeni ustvarjanje novih poslovnihmodelov, transformacijo pravnih ali institucional-nih okvirov ali iskanje multifunkcionalnih učinkovv smislu sinergije.

Biotska raznovrstnost je najbolj kritična innenadomestljiva komponenta naravnega kapitalana ravni genov, vrst, ekosistemov, krajin in celotnebiosfere. Ker gospodarske in nekatere družbenedejavnosti z izkoriščanjem naravnih virov in sposeganjem v prostor bistveno vplivajo na biotskoraznovrstnost, je nujno povezovanje in vključevanjeohranjanja in trajnostne rabe sestavin biotskeraznovrstnosti v (med)sektorske načrte, programein politike. Z združevanjem socialnega, naravnegain gospodarskega kapitala se ustvarjajo povezaveinteresov z interesi skupnosti in ekosistemov okolinjih. To pomeni ustvarjanje novih poslovnihmodelov, transformacijo pravnih ali institucional-nih okvirov ali iskanje multifunkcionalnih učinkovin sinergij. Gospodarski kapital bi morali primarnorazumeti samo kot orodje za zadovoljevanjeosnovnih materialnih potreb ob istočasnemohranjanju zdravja ekosistemov. Pravočasnoupoštevanje socialnih in ekoloških sistemov vokviru celovitega razvoja družbe zmanjšuje porabosredstev za sanacijo nezaželenih posledic in je stem tudi javnofinančno utemeljeno. Izkušnjesanacij in renaturacij kažejo veliko investicijskoporabo finančnih sredstev, zato ni mogoče trditi,da preventivni pristop za državo ni daleč cenejši.Eden najbolj učinkovitih ukrepov je ustreznatrajnostna raba prostora, ki ohranja oziromavzdržuje integriteto celotne krajine. Pri vsem temje socialna kohezija bistvenega pomena zaekonomsko prosperiranje družbe in trajnostnegarazvoja. Socialni kapital namreč ni le vsotainstitucij, ki podpirajo družbo, ampak je lepilo,ki jo drži skupaj. Zmogljivost različnih družbenihskupin v prizadevanjih za doseganje skupnegainteresa kritično zavisi od podpore, ki jo prejemajo

IB revija 4/2004 UMAR 65 Članki

od države in zasebnega sektorja. Gospodarski indružbeni razvoj sta uspešna, kadar predstavnikidržave, poslovni sektor in civilna družba ustvarjajoforume, v katerih lahko identificirajo in zasledujejoskupne cilje.

V splošnem torej lahko delimo kapital na območjihvisoke biotske raznovrstnosti na naravni, gospodarskiin socialni. Pri uresničevanju priložnosti razvoja iznaslova biotske raznovrstnosti pa ta kapital opravljafunkcije, kot so ekosistemska, institucionalna,uporabnostna in socialna. Vse te funkcije se izražajov razvojni infrastrukturi varstva narave. Uvodomasmo postavili tezo, da je biotska raznovrstnostekonomska razvojna priložnost Slovenije, zaradibogate geografske in vrstne pestrosti je to celoprednostna razvojna naloga države in zlasti lokalnihskupnosti na območjih najvišje biotskeraznovrstnosti v državi. Tezo smo v prispevku testiralis poskusom opredelitve infrastrukture varstva naravekot ogrodja sistema varstva narave, ki zajema: (1)zeleno infrastrukturo (omrežje Natura 2000,ekološko pomembna območja, zavarovana območja,koridorji ipd.), (2) institucionalne zmogljivosti(makroekonomske in strukturne politike, programiin sistemi, vezani na organizacijski menedžment,podatkovne baze, monitoring), (3) sivo infrastrukturo(prometno omrežje, urejene sprehajalne oziromatematske poti, sanitarije, zbiranje odpadkov,informacijski centri, počivališča, prenočišča oziromanastanitvene zmogljivosti …) in (4) socialni kapitalin v tem okviru vključevalne in integrativnemehanizme (izobraževanje, usposabljanje, vodenje,raziskovanje, komuniciranje, participacija, upravljanje).

Ocenjujemo, da je razvojna infrastruktura varstvanarave vse, kar je potrebno za premik odupravljanja pretežno enostransko opredeljenihekonomskih bogastev k upravljanju večnamenskihbogastev. Infrastruktura varstva narave jepravzaprav sestavina infrastrukture za usmerjanjenove vrste ekonomskega razvoja, odprtega doizboljšanja razvojne participacije socialnegakapitala tako, kot je bila dosedanja do izboljšanjastroškovne učinkovitosti gospodarskega kapitala.Izboljšanje infrastrukture za ohranjanje biotskeraznovrstnosti povečuje njen prispevek ktrajnostnemu razvoju (blaginji), ki ga omogočajonjene neposredne in posredne uporabne vrednosti.

Ugotavljamo, da se bo boljša razvojna infra-struktura varstva narave končno pokazala v višjiparticipaciji vseh, ki uporabljamo naravna in drugabogastva za zadovoljevanje svojih potreb in kiodločamo o uporabi svojih ekonomskih bogastev(ustvarjalnosti, sodelovalnosti itn). Z višjoparticipativnostjo se ne znižajo le izgube zaradineusklajenosti razvojnih pobud, ampak se dosegajotudi bolj povezani materialni in nematerialniučinki. Več participacije omogoča dolgoročno

ohranjati dosežene ravni blaginje z vse manjšimposeganjem v zaloge ireverzibilnih naravnihbogastev. Ohranjanje biotske raznovrstnosti spoviševanjem participacije torej ni le cilj sam posebi (kakor za tiste, ki preferirajo čisto naravo),ampak je hkrati pokazatelj sposobnostiekonomskega sodelovanja v družbi v zvezi zupravljanjem multifunckionalnih bogastev. Kottakšno je ohranjanje biotske raznovrstnosti lahkoavtonomni cilj ekonomskega in družbenega razvojav duhu trajnosti, ki v bistvenem dopolnjuje doslejustaljene mere uspešnosti in učinkovitostiekonomskega razvoja.

S tem pa spoznavamo, da biotska raznovrstnost nile en od vidikov ekonomskega razvoja, ki bi galahko optimalneje izkoristili za pridobivanjeblaginje, ampak je očitno, da gre za trajnostnookoliščino, po kateri presojamo ustreznostekonomskega in družbenega razvoja. Ekonomskegarazvoja oziroma družbe, ki se ne zaveda svojepogojenosti z biotsko raznovrstnostjo v naravi, nitine prepoznava svojih učinkov na njenospreminjanje, ne bi mogli obravnavati kottrajnostno verodostojnih. Zato predlagava sistemvrednotenja razvoja perspektivno dopolniti sspremljanjem vsaj dveh trajnostnih razvojnihpokazateljev: (i) rast ireverzibilnosti ekonomskegarazvoja, ne samo trošenja neobnovljivih naravnihbogastev, ampak tudi akumuliranja akumulativnihbogastev in (ii) raznolikost strukture blaginje (pomultifunkcionalnosti učinkov posameznihprispevkov k blaginji).

V prihodnosti bi lahko nadaljevali s preiskusomintegracijskih mikroekonomskih in makro-ekonomskih možnosti za razvoj tega eminentnegadejavnika. Konkretno bi se lahko usmerili nareševanje problema (ki se je izpostavil tudi v temprispevku), tj. kako pritegniti investitorje zaizvajanje gospodarske dejavnosti v naravnih(krajinskih ali regijskih) parkih in za trženjeparkovne blagovne znamke (predvsem gre za turizems podpornimi storitvami: npr. trženje domačihpridelkov, izdelkov domače in umetne obrti, izposojašportne opreme itd.), tj. kako izkoristiti potencialenaravne dediščine za lokalni razvoj in dvig kakovostiživljenja prebivalcev. Ocenjujemo, da so za razvojpodjetništva v naravnih parkih odločilne sistemskespodbude (ekološki sklad, subvencije, davčneolajšave …) in interes domačih finančnih inštitucijza spodbujanje endogenega lokalnega razvoja Zatobi bilo treba pregledati obstoječe državne spodbude(subvencije, davki, nepovratna sredstva, pro-grami …), aktivnosti domačih finančnih institucijpri spodbujanju razvoja naravnih (regionalnih,krajinskih) parkov in aktivnosti lokalnih institucij(Lokalni podjetniški centri, Regionalne razvojneagencije - unitarne ali mrežne, parkovne občine,parkovne uprave).

Članki66 UMAR IB revija 4/2004

Literatura in viri

ARSO, 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti inkrajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana, str. 224.

Borrini-Feyerabend, 2002: Indigenous and localcommunities and protected areas: rethinking therelationship. Parks, International journal for protectedarea managers, Vol 12 No 2. IUCN, Gland.

Brown, J. Kothari, A., 2002: There is no ignoring it.Parks, International journal for protected areamanagers, Vol 12 No 2. IUCN, Gland.

Dung T.H. 1992. Consumption, Production, andTechnological Progress: A Unified Entropic Approach.Amsterdam: Elsevier Science - Ecological Economics,št. 6:195-210

Eurostat Working Papers: Environment-relatedEmployment in the Netherlands, 1997, 2000, 13 str.

Fraser Associates, 2002: Scottish Natural Heritage –Economic Analysis fo SNH Grants. Final Report.

http://www.biodiversityeconomics.org/business/handbook/index.htm (Earthwatch Institute (Europe),IUCN and WBCSD: Business and Biodiveristy: TheHandbook for Corporate Action, 2002, 60 str.)

h t t p : / / w w w . c o n s e r v a t i o n e c o n o m y . n e t(ConservationEconomy.net: A Project of Ecotrust: Whatdoes a sustainable society look like, 8.3. 2003)

http://www.ecotourism.org/textf iles/wallace.txt(Francesca Giongo, Jean Bosco-Nizeye: A Study ofVisitor Management in the World’s National Parksand Protected Areas, Profressional Paper)

http://www.greeninfrastructure.net (TheConseravation Fund and US Forest Service:GreenInfrastructure.net, 8.3.2003)

http://www.worldbank.org/poverty/scapital/whatsc.htm(The World Bank Group: Social Capital forDevelopment, 8.3. 2003)

Kovačič A., Slabe-Erker Renata: Soodvisnostkomponent trajnostnega razvoja pri vključevanjuSlovenije v EU, 2004

Kryštufek Boris: Osnove varstvene biologije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1999. 155 str.

Miller, K. v Borrini-Feyerabend, 2002: Indigenous andlocal communities and protected areas: rethinking therelationship. Parks, International journal for protectedarea managers, Vol 12 No 2. IUCN, Gland.

Mlinšek D.: Poduk iz življenja pragozda, Revija zarazvoj, Let. 5, št. 5, 1989, str. 43-46.

Pearce, D., et al, 1991: Blueprint 2: Greening the WorldEconomy. Earthscan Publications Ltd. London.

Radej B. 2002: Delovna skica za opredelitevekonomskih pojmov trajnostnega razvoja in razmerijmed njimi. IB revija, 36(2002)4.

RSPB (The Royal Society for the Protection of Birds),1995: Nature Conservation, Employment and LocalEconomies: A literature review. RSPB, the Lodge,Sandy, Badfordshire, UK.

SGRS, Strategija gospodarskega razvoja Slovenije doleta 2006 - Slovenija v Evropski uniji. Urad zamakroekonomske analize in razvoj, julij 2001.

SOBRS, 2002: Strategija ohranjanja biotskeraznovrstnosti. Ministrstvo za okolje in prostor RS,Ljubljana

Verša, D., 2002: Varstvo narave kot ustvarjaleczaposlitvenih možnosti – primer Triglavskeganarodnega parka. Magistrsko delo. Univerza vLjubljani, Fakulteta za družbene vede. Ljubljana.

Ključne besede: razvojna infrastruktura varstvanarave, zelena infrastruktura, siva infrastruktura,institucionalne zmogljivosti, integrativni mehanizmi

Keywords: developmental infrastructure, natureconservation, green infrastructure, greyinfrastructure, institutional capacities, integrativemechanisms

IB revija 4/2004 UMAR 67 Članki

UDK: 339.13

dr. Art Kovačič*

Trajnostni izzivi slovenske konkurenčnosti povključitvi v Evropsko unijo

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

V osemdesetih letih je velikoposlovnežev, politikov in razisko-valcev spoznalo pomen mednarodnekonkurenčnosti za gospodarskorast in življenjski standard. V temčasu je prišlo do hitrih tehnološkihsprememb, povečane mobilnosti

proizvodnih virov ter naraščajočihstrukturnih problemov industriali-ziranih ekonomij, kar je postavilopod vprašaj tradicionalne eko-nomske teorije. Prosperiteta državeje odvisna od sposobnosti ustvar-janja ali privabljanja gospodarskih

aktivnosti, ki so zmožne povečatistandard prebivalstva. Slovenskodohitevanje EU v luči blagostanjain gospodarske rasti je povezano zuvajanjem novih tehnologij in znanjter z ustvarjanjem trajnostneekonomije.

* Inštitut za ekonomske raziskave, kovacica@ier.si; prispevek ima podlago v doktorski dizertaciji na Ekonomski fakulteti vLjubljani z naslovom Globalna konkurenčnost Slovenije v času njenega vključevanja v EU.

Summary

Since the mid 1980s, a growingnumber of business people, policymakers and researchers haverecognized the importance ofinternational competitiveness forfostering economic growth andimproving living standards. Rapidtechnological change, increasing

mobility of productive resources andthe growing structural problems ofindustrialized economies havecalled into question the validity oftraditional economic theories. Theeconomic prosperity of countrieshinges on their ability to generateor attract economic activities which

1. Uvod

V prispevku želim prikazati, kako koncepttrajnostnega razvoja vpliva na proučevanjenacionalne konkurenčnosti. Pri tem izhajam izdveh poročil konkurenčnosti - IMD (Mednarodniinštitut za razvoj managementa) in WEF (Svetovnigospodarski forum), ki sta tudi podlaga strategijegospodarskega razvoja (UMAR, 2001).

Strukturna analiza nacionalne konkurenčnosti jeena izmed sestavin ciklusa ekonomskih politik.Visoka nacionalna konkurenčnost ni le rezultatpodjetniških sposobnosti, ampak tudi usmerjenihin premišljenih vladnih oziroma regionalnihpolitik. Članek prikazuje slovensko konkurenčnostna podjetniški ravni. Izhajamo iz tega, da slovenskogospodarstvo lahko doseže razvojni napredek samo,če se bodo spremembe zgodile tudi na mikro ravni.

Vlade se vedno bolj ukvarjajo z nacionalnokonkurenčnostjo in v tem okviru tudi resnospremljajo range konkurenčnosti držav, ki jih

ocenjuejta WEF in IMD. Njuna letna poročila soena od podlag za oblikovanje razvojnih ocen instrategij. To ni značilno samo za tranzicijske države,ki so odprle svoja gospodarstva globalnemu trgu,ampak tudi za vlade industrializiranih držav, kijih skrbi zmanjšanje njihovega industrijskegavodstva, ne samo v primerjavi z drugimi bogatimidržavami, ampak tudi z novimi industrializiranimikonkurenti, ki imajo nižje cene. Po drugi stranipa se srednje bogate države ukvarjajo z možnostmidohitevanja naprednih gospodarstev pri novihtehnologijah in znanju. Konkurenčnost države jevse bolj odvisna od sprejemanja pravilnih strategijin politik tako na podjetniški kot na vladni ravni.Standard in kvaliteta življenja se lahko dvignetasamo, če ustvarjamo nova in boljša znanja,dosegamo višjo produktivnost ter s tem ekonomijovišjih plač.

Delovanje vlade in javne uprave na podjetniškookolje je zato vse pomembnejše. Njena vloga pripovečevanju privlačnosti nacionalne ekonomije zatuje investitorje (zmanjševanje davkov, državnih

increase the population's livingstandards Slovenia's ability to catch-up with the EU countries in termsof welfare and economic growth isassociated with the application ofnew technology and knowledge andwith the creation of a sustainableeconomy.

Članki68 UMAR IB revija 4/2004

pomoči in različnih oblik zaščite, administrativnihpostopkov, postavitev ekonomskih con terinvesticijskih spodbud, izobraževanja ter znanostiin tehnologije) je nenadomestljiva. Konkurenčnostdržave izvira iz sposobnosti podjetij, da delujejov tistih dejavnosti, kjer ustvarjajo visoko dodanovrednost in jo ohranjajo na dolgi rok obmednarodni konkurenci.

V prvem poglavju prikazujem razvoj konceptakonkurenčnosti ter novejši pogled na vzvodekonkurence. IMD in WEF poročili zaradi uporabeanketne metode spremljanja konkurenčnostiosvetljujeta bolj kvalitativni in dolgoročen vidik, karje v skladu s konceptom trajnostnega razvoja. Vdrugem poglavju se osredotočam na trajnostnokonkurenčnost in prikazujem položaj slovenskeekonomije pri posameznih determinantah razvoja.V tretjem poglavju ocenjujem kvalitativnokonkurenčnost Slovenije z diamantom družbe znanja.Na koncu utemeljujem pomen indikatorjevkonkurenčnosti pri oblikovanju ekonomske politike.Ekonometrični modeli kot podlaga za oblikovanjeposameznih politik izgubljajo na pomenu, saj nemorejo zajeti tako širokih področij, kot sta nacionalnakonkurenčnost in trajnostni razvoj.

1.1. Razvoj koncepta nacionalnekonkurenčnosti

Klasična razlaga konkurenčnosti posameznihindustrij temelji na teoriji primerjalnih prednosti.Adam Smith je izpostavil pomen absolutnihprednosti s tezo, da države izvažajo tiste izdelke,pri katerih so svetovno najcenejši proizvajalci.David Ricardo je absolutne prednosti zamenjal sprimerjalnimi in izpostavil, da tržne silepovzročijo, da se v posameznih državah razvijejotiste industrije, ki so relativno najbolj produktivne.Država ob tem uvaža tudi nekatere tiste izdelke,kjer bi bila lahko globalno najcenejši proizvajalecv primeru, če je še produktivnejša pri proizvodnjikaterih drugih izdelkov. Ricardova teorija temeljina diferenciaciji delovne produktivnosti mednarodi. Teorijo primerjalnih prednosti stadopolnila Heckscher in Ohlin s tem, da sta polegfaktorjev zemlja in delo dodala še kapital. Državeimajo potem primerjalne prednosti v tistihpanogah, kjer so močno zastopani tisti proizvodnjifaktorji, s katerimi država razpolaga obilno.

Klasične teorije mednarodne menjave vse težjepojasnjujejo današnji položaj držav. Ker jeEvropska unija območje visokih plač, je obpovečani globalizaciji vidno povečevanje deležavisokotehnoloških panog in prenos nizko-tehnoloških panog v druge države. Kljub temuostaja na primer tekstilna industrija močnozastopana v italijanskem izvozu, čeprav so seitalijanske plače (izguba primerjalne prednosti) v

zadnjem obdobju zvišale. Klasična teorijamednarodne menjave, ki temelji na raznihvariacijah Heckscher-Ohlin/Stoper-Samuelsonovegamodela, slabo pojasnjuje mednarodno menjavoznotraj Triade (ZDA, EU, Japonska), kjerprevladuje znotrajpanožna menjava. Ob pomočiHeckscher-Ohlin/Stoper-Samuelsonovega modela,ki poudarja primerjalne prednosti in prisotnostfaktorjev, se lahko zelo dobro razloži menjavo medtako imenovanim Severom in Jugom.

V smislu klasičnih teorij mednarodne menjave imagospodarstvo vedno primerjalno prednost v eni odpanog, tako da pri mednarodni menjavi vedno obstajaobojestranska korist. To pa v realnem svetu ne delujevedno. Primerjalne prednosti, ki temeljijo na faktorskihdejavnikih proizvodnje, ne morejo več zadostno pojasnitimednarodne menjave. Južna Koreja je bila po Korejskivojni brez kapitala, pa je kljub temu dosegla visok izvozpri industrijah, ki so srednje kapitalsko intenzivne(ladjedelništvo, avtomobilska industrija). Na drugi straniimajo ZDA visokoizobraženo delovno silo in precejkapitala, ob tem pa je viden upad izvoza pri izdelkihvisoke elektronike (Porter, 1998, str. 12). Klasična teorijaprimerjalnih prednosti ignorira obstoj ekonomijeobsega, predpostavlja, da je tehnologija povsod enaka,da so izdelki nediferencirani in da so nacionalni faktorjifiksni. Teorija primerjalnih prednosti je vezana naekonomijo, ki temelji na virih (delo, zemlja, kapital).Z razmahom ekonomije, temelječe na znanju (knowledgebased economy), postaja znanje ključni dejavnikgospodarske rasti in konkurenčnosti.

Ko se poglobimo v koncept konkurenčne prednostividimo: če je odvisna od uspeha podjetij, nezagotavlja, da bo imelo gospodarstvo vednokonkurenčno prednost v eni od panog. Podjetjamorajo organizirati proces proizvodnje tako, daproces postane konkurenčen, kar pa ne gre brezskupne vloge gospodarstva in države, ki se naprimer kaže v relativni višini stroškov (cena delovnesile, cene kreditov, cene lokalnih dobaviteljev, cenenepremičnin). Kay je na primer izpostavil, daVelika Britanija vzdržuje nacionalno primerjalnoprednost na področjih, kjer je pomemben angleškijezik (založništvo, avdio-vizualni mediji inuniverzitetno izobraževanje; Hirst, Thompson,1999, str. 135). Velika Britanija teh svojih prednostine bi mogla ohraniti brez določenega številakonkurenčnih podjetij na tem področju. Odpodjetij je odvisno, ali bodo določene primerjalneprednosti nadgradili in si tako zagotovili dodatnekonkurenčne prednosti.

Nova teorija konkurenčnih prednosti upoštevastrategijo podjetij v mednarodni konkurenci boljekot predhodne. Različne strategije so prisotne vrazličnih panogah, saj so močno odvisne odstrukture podjetij in od narave konkurenčnih virov.Tudi znotraj iste panoge se podjetja odločajo za

IB revija 4/2004 UMAR 69 Članki

različne strategije, in sicer glede na to, kakšnekonkurenčne prednosti gradijo. Konkurenčniuspeh države je dosežen, če pogoji v nacionalnemokolju podpirajo in omogočajo izbiro pravilnihstrategij v podjetjih in panogah. Okolje- od sistemavrednot, ki vpliva na to, kako so podjetja vodena(menedžment), pa vse do razpoložljivostivisokoizobraženih profilov na trgu dela, kar vplivana hitrost prehajanja podjetij na višjo dodanovrednost- lahko podpira ali otežuje izvajanjeizbranih strategij v podjetjih.

Nova teorija mednarodne menjave, ki izhaja iz noveteorije gospodarske rasti, kot ključne vzvode rastipoudarja determinante tehnološkega razvoja in aplikacijnovega znanja v prakso. Inovacije so bolj pogoste vtistih državah, ki imajo bolj razvito znanstvenoinfrastrukturo, višji tehnološki nivo in bolj kakovostenizobraževalni sistem. Tudi druge države imajo lahkood tega prek transferja tehnologije korist. Nova teorijagospodarske rasti opredeljuje znanje kot ključendejavnik rasti. Povezava med novo teorijo mednarodnemenjave in novo teorijo gospodarske rasti je vpoudarjanju pomena tehnologije in difuzije novegaznanja med državami.

Porter (1998) opredeljuje dejavnike, ki prispevajok nacionalni konkurenčnosti. Kljub vse večjiglobalizaciji je pomen držav še vedno prisoten.Nacionalne ali regionalne okoliščine igrajo ključnovlogo pri uspešnosti podjetij. Njihovo povezovanjev posameznem industrijskem okrožju (grozdenje)prinaša tako konkurenco kot sodelovanje, ki stapri globalnem nastopu podjetij bistvenega pomena.Michael Best (1990) ravno tako obravnavakooperativno konkurenco, kjer si podjetjakonkurirajo na večini področij, vendar sodelujejotam, kjer to prinaša korist vsem. Ob proučevanjujaponskega in italijanskega gospodarstva je spoznaltako vlogo konkurence kot kooperacije. Precejmajhnih podjetij med seboj sodeluje primednarodnem marketingu, močno pa sikonkurirajo pri proizvodnji. Gospodarski razvojv pogojih nove konkurence temelji predvsem nanovih idejah, znanju, informacijah in novihtehnologijah. Ključna dejavnika, ki spreminjatagospodarsko strukturo naprednih gospodarstev, stainovativnost in podjetništvo (Petrin, 2002, str. 7).Hiter tehnološki napredek in intenzivnakonkurenca zahtevata od podjetij stalnespremembe v poslovnih procesih, razvojuproizvodov in proizvodih samih. Da bi lahko bilapodjetja inovativna, prilagodljiva in podjetniškousmerjena, morajo biti tudi ustrezno organizirana(Petrin, Vahčič, Best, 1990, str. 5). V razmerahnove konkurence zato konkurenčnost na trguopredeljuje organizacijski in institucionalni okvir,v katerem deluje podjetje. Prilagodljivost inodzivnost sta lastnosti, ki jih že od nekdajpripisujemo predvsem manjšim podjetjem, vendar

pa je prav majhnost lahko tudi ovira za izvajanjenenehnih sprememb, na primer zaradi omejenihvirov (delovne sile, finančnih sredstev), omejenegadostopa do trgov, nezmožnosti doseganja ekonomijobsega ter šibkega vpliva na ekonomsko in političnookolje. Ovire, ki izhajajo iz majhnosti, lahkopodjetja premagajo z vključevanjem v podjetniškemreže. Kot kažejo izkušnje, pa je vključevanje vmreže in sklepanje strateških zavezništev nujnotudi za največja podjetja (Petrin, Vahčič, Best,1990, str. 6-7). Povezovanje v mreže ter sodelovanjez drugimi podjetji in institucijami vzpostavljatemelje za takšno organizacijo v podjetju, ki muzagotavlja prilagodljivost in odzivnost, saj lahko stem (omejene) vire usmeri v aktivnosti, povezanez njegovimi osrednjimi sposobnostmi, drugeaktivnosti pa izloči. Poleg tega so medpodjetniškepovezave in interakcije vir novih idej, s čimerspodbujajo inovativnost in hkrati spodbujajonastanek novih podjetij (Petrin, 1990).

Best (2001) poudarja razvoj tehnološkegamenedžmenta na določenem območju. Napredekin inovativnost sta odvisna od treh razvojnihprocesov (triada produktivnosti; Best, 2001, str. 15):poslovni model, proizvodni sistem ter formiranjeznanja. Triada ponazarja soodvisnost regionalnein podjetniške ravni pri doseganju konkurenčnihprednosti (Best, 2001, str. 15). Od položajaposamezne regije na teh treh segmentih zavisi,kakšne so razvojne možnosti podjetij.

Poslovni model pomeni organizacijsko sposobnostpodjetij za razvoj. Izhodiščna točka so tehnološkekapacitete in dinamičnost tržnih priložnosti. Ciljvečine podjetij je oblikovanje posebnih kapacitetza dosego konkurenčne prednosti na trgu. Različnevariante poslovnih modelov različno kombinirajoobstoječe tehnološke kapacitete in tržne možnosti.Razvoju novih izdelkov mora sledi tudi razvojproizvodnega sistema. Tretja skupina je formiranjeznanja. Razvoj visokotehnoloških industrij jeodvisen od dotoka tehničnih strokovnjakov tervisoko izobraženega kadra. Inovativnost informiranje znanja sta dve strani iste medalje.

Z vidika globalne konkurenčnosti danes za podjetjain države ni več nujno, da so velika. Povečanaglobalizacija teh hiter tehnološki napredek dajejomožnost tudi majhnim državam da razvijajoinfrastrukturo, delovno silo, politični sistem, javneinstitucije ter druge dejavnike, ki močno prispevajoh konkurenčnosti. V novi konkurenci je nujno, dase podjetja organizirajo tako, da dvigujejo kvalitetoživljenja zaposlenim ter produktivnost. Ker jeprivabljanje dobro izobraženega človeškegakapitala izrednega pomena za podjetje, se ta nesme skoncentrirati samo na dvigovanjeproduktivnosti. Podjetja to dosežejo tako, da nekonkurirajo na podlagi cenenih izdelkov, ampak s

Članki70 UMAR IB revija 4/2004

sinergijsko inteligenco zaposlenih, s inovativnostjoter z dvigovanjem kvalitete proizvodov in storitev.

Dvigovanje konkurenčnosti ali f leksibilnosti jezapleten proces, ob katerem skoraj vsak napredekpri izobraževanju, zdravstvu, pri infrastrukturi,zniževanju korupcije ali pri izboljšanju javnihinstitucij pomeni izboljševanje poslovnega okolja,v katerem podjetja delujejo. Ker delujejo najboljšapodjetja tam, kjer je najboljše poslovno okolje,lahko namesto podjetij proučujemo poslovnookolje. Ker vlade držav ne morejo neposrednodvigovati konkurenčnost podjetij, je osredotočanjena kvaliteto poslovnega okolja še bolj umestno.

Konkurenčnost podjetij je precej lažje določiti kotkonkurenčnost držav. Po definiciji OECD je državaglobalno konkurenčna, ko lahko njena podjetja vokoliščinah svobodnega tržišča ustvarjajo blago instoritve, ki prestanejo test mednarodnega trga, obtem pa se povečuje realni dohodek prebivalstva.Sachs, ki vodi raziskavoWEF, poudarja (2002),da pomeni konkurenčnost sposobnost doseganjagospodarske rasti v srednjeročnem obdobju.Garelli, ki vodi raziskavo IMD, (IMD, 2002),poudarja, da si države med seboj ne konkurirajoneposredno, ampak so osredotočene naizboljševanje nacionalnega okolja, v kateremtekmujejo podjetja.

V razpravah o produktivnosti in konkurenčnostidržav igrata pomembno vlogo dve poročili, in sicerGlobal Competitiveness Report WEF in TheWorld Competitiveness Yearbook IMD.

Koncept konkurenčnosti daje pooblastilo vladam,da se dejavno vključujejo v razvoj gospodarstva.Pomembno je, da vlada skrbi za čim boljšeposlovno okolje v državi in podpira R & R terizobraževanje. Potreba po dvigu konkurenčnostini zahtevana s strani vlade, ampak s stranispreminjajoče se svetovne ekonomije. Izboljševanjekonkurenčnosti pomeni ustvarjanje visokih znanj,visoke produktivnosti in s tem gospodarstvo visokihplač, kjer so samoumevne gospodarske panoge, kidosegajo visoko dodano vrednost. Redko vzbujakak gospodarski koncept pri snovanju gospodarskihstrategij toliko pozornosti kot konceptkonkurenčnosti. Naraščajoč interes je razumljivglede večjega zavedanja, da se ob globalizaciji trgovblaga in storitev vse države srečujejo z dvigomstandarda gospodarske učinkovitosti.

Enostavno je definirati konkurenčnost na ravnipodjetij, in sicer kot sposobnost delati bolje odkonkurenčnih podjetij pri prodaji, tržnem deležu,donosnosti. Bolj zapleteno je definirati nacionalnokonkurenčnost. Ta je določena zelo široko (kotsposobnost ustvarjanja dohodka ali kot zmožnostpovečevanja produktivnosti), kar jo vključuje vstrategije gospodarskega razvoja in rasti (Lall, 2001,

str.4) Nacionalna konkurenčnost vsekakor ni vsotaučinkovitega delovanja podjetij v državi, ampakskupek sinergij in zunanjih učinkov skupnegaprocesa učenja. To pomeni celotni inovacijskisistem, ki vsebuje zunanje učinke in sinergije, kise ustvarjajo ob procesu učenja glede delovanjaposlovnih sistemov in glede potreb znanja terizkušenj v soodvisnih institucijah. Tehnološkonadgrajevanje in poglabljanje zahteva večje naložbepodjetij v bolj napredne in dražje učne procese,ne pa v cenejše in znane produkcijske procese.

Ker je v svetu dolgo veljalo, da so velike korporacijeključni igralci globalnega gospodarstva, so vladnepolitike dolgo časa skušale pomagati predvsemnjim. Razvoj podjetništva se je ob tem puščal obstrani. Novejši pristop vladnih politik namenja večpozornosti mikroekonomskim reformam,vzpostavljanju industrijskih grozdov, pospeševanjuinovativnosti, regionalni politiki in socialnimvprašanjem. (Porter, 2000, str. 14)

Na začetku tretjega tisočletja se v svetu oblikujenova paradigma konkurenčnosti, ki postavlja na prvomesto človeški kapital. Nova paradigma konku-renčnosti temelji na inovativnosti in nadgrajevanjuobstoječih tehnologij. Podjetja so se v preteklostipreveč ukvarjala z izboljševanjem že obstoječih znanj(izboljševanje učinkovitosti proizvodnih procesov,širitev palete izdelkov, racionalizacija procesov). Vprihodnosti bodo podjetja bolj podobna univerzam.Podjetja bodo morala vzpostaviti inovativno okolje,kjer bo človeški kapital s svojo inovativnostjo inidejami kanibaliziral starejše izdelke podjetja, šepreden jih bo konkurenca izrinila s tržišča. Ciljdružbenega razvoja ni samo maksimiranje nacionalnegabogastva, temveč optimiziranje kakovosti človeškegaživljenja, kjer se poleg ekonomske uspešnosti upoštevajotudi drugi dejavniki: zdravje, izobrazba in znanje, kulturain vrednote ... S tem pa gospodarska rast ni izključnicilj ekonomskega in družbenega razvoja, ampak postanetudi sredstvo za doseganje večje kakovosti življenja.

2. Trajnostna konkurenčnost kot novkoncept Evropske unije

Gospodarska strategija EU (Lizbonska strategija,2000) predvideva, da bo EU v desetih letih postalanajmodernejše in najbolj konkurenčno go-spodarstvo na svetu. EU namerava zato nadaljevatiliberalizacijo trgov in proces privatizacije,spodbujati podjetniško politiko in nameniti večsredstev za znanost in tehnologijo. Namenintegracije EU je želja po dvigu globalnekonkurenčnosti in razvojno-tehnološkem dohajanjuZDA. Čeprav je bil precejšen napredek v nekaterihdržavah EU dosežen pri deregulaciji, privatizacijiin konkurenčnosti, ostaja občutek, da reforme nisoprišle dovolj daleč, sploh v primerjavi z ZDA.

IB revija 4/2004 UMAR 71 Članki

Evropska konkurenčnost ima v primerjavi z ZDAše vedno določen zaostanek glede ustvarjanjavzpodbudnega okolja za nastanek inovacijskousmerjenih podjetij, še posebej majhnih in srednjevelikih, glede učinkovitosti finančnega trga inuporabe mehanizmov za pospeševanje podjetništvapri uvajanju novih tehnologij in gledeprilagodljivosti trga delovne sile. Evropska podjetjaso uspešna zaradi visoke kakovosti izdelkov instoritev, vodilna so tudi pri inovacijah v kemičniin avtomobilski industriji, strojegradnji ininženiringu. Globalizacijski pritisk je v razvitihekonomijah najmočnejši pri delovno intenzivnihpanogah, zaradi internacionalizacije trga nizkokvalificiranega delovne sile sredi devetdesetih. let(Palier, Sykes, 2000, str. 8). Zato se v SeverniAmeriki in Evropi zmanjšuje delež delovnointenzivnih panog.

Evropsko gospodarstvo je zelo konkurenčno prisrednje visokotehnoloških industrijah, pomanjklji-vosti pa se kažejo predvsem pri visokotehnološkihindustrijah. Evropska podjetja imajo v primerjaviz ameriškimi bolj omejen dostop do tistih orodij,ki spodbujajo inovativnost (raziskave, patenti,tvegani kapital in povezovanja, kot na primerindustrijski grozdi) (European Commission, 1999,str. 10). Ameriški urad za konkurenčnost (USCouncil on Competitiveness) poudarja prikonkurenčnosti ključno vlogo štirih medsebojnopovezanih faktorjev: naložbe, produktivnost,menjava in izvoz. Ključna naloga napredne državeje, da povečuje raven življenjskega standarda. Vmočno integriranem svetovnem gospodarstvu seto dosega ob pomoči menjave, predvsem zizvozom. Sposobnost izvažanja pod ugodnimipogoji je v dolgoročnem smislu pogojena s rastjoproduktivnosti. Produktivnost temelji na naložbahv izobraževanje, R & R in v opremo, kar zagotavljadolgoročen gospodarski uspeh.

Koncept evropske konkurenčnosti bolj poudarjakvaliteto življenja ter zadovoljstvo prebivalstva.Življenjska raven (standard) države je pogojena sproduktivnostjo gospodarstva, ki je merjena zvrednostjo ustvarjenega blaga in storitev na enotonacionalnih virov (kapitalski, človeški, naravniviri). Glavno vprašanje iz vidika gospodarskegarazvoja je, kako ustvariti osnove za hitro invzdržno rast produktivnosti. Ker življenjska ravenne zajema samo nivoja BDP, ampak tudi socialnistandard, družinske vrednote, kulturno dediščino, jepristop med državami z vidika konkurenčnosti različen.

Ob vse bolj homogenizirani svetovni ekonomijise pojavljajo potrebe po zaščiti kulturne identitete.Francozi recimo pridelujejo več kot 100 vrst sirov.Vsaka francoska regija ima svoje vrste sirov, katerihproizvodnja ni popolnoma izpostavljena prostikonkurenci. Če bi Francozi prevzeli ameriškipristop konkurenčnosti, bi svoje sirarje izpostavili

prosti konkurenci, kar bi zmanjšalo številofrancoskih sirov na deset. Z vidika naložb,produktivnosti in mednarodne menjave bi bilo todobro, ne pa s strani kakovosti življenja.Zmanjšanje števila sirov bi pomenilo izgubokulturne dediščine in mednarodne prepoznavnosti.V Evropski uniji se zelo uveljavlja izraz trajnostnakonkurenčnost (sustainable competitiveness), ki polegkonkurenčnosti gospodarstva upošteva tudi drugevrednote vsakdanjega življenja. Ta evropskadrugačnost je zelo opazna tudi pri filmskiprodukciji, ki ostaja drugačna od ameriške.

Po mnenju Porterja bi EU morala biti boljkonkurenčna od ZDA. Poudarja, da evropskištudentje običajno precej prekašajo ameriške,njihova baza tehnološko usposobljene delovne silepa se vidno širi. EU že sedaj kaže dober položajna področjih, kot sta mobilna telefonija inenergetika (Reyes, 2001, str. 37). Kljub temuostajajo ZDA bolj produktivno in konkurenčnogospodarstvo zaradi več razlogov. Porter navajapredvsem pretirano vmešavanje vlad vgospodarstvo, pomanjkanje spodbudnih dodatkovza delavce in menedžerje, pomanjkanjekonkurenčnega pritiska znotraj podjetij, prikritonasprotovanje anglosaksonskemu kapitalizmu inmigracijske omejitve. Evropski neenotni davčnirežim je kjučna ovira za dvig produktivnosti inkonkurenčnosti. Porter ima občutek, da v EUprevladuje mišljenje, da dober socialni model niv prid visoki gospodarski rasti (Mcadoo, 2001, str. 44).

Čeprav je evropski koncept trajnostnekonkurenčnosti najbližje konceptu trajnostnegarazvoja, je razlika še vedno opazna. Trajnostnirazvoj močno izpostavlja odgovornost do bodočihgeneracij. Bodoče generacije so sestavljene izposameznikov ne samo iz naše države, ampak tudiiz drugih. Reševanje okoljskih problemov zahtevaglobalni pristop, pod kar spada tudi večjasolidarnost (tehnološka, izobraževalna, finančna,itd) med državami. Trajnostni razvoj lahkodosežemo samo tako, da se razvijajo vse države,ob čemer se dviga kvaliteta življenja pri vsehnarodih. Globalna odgovornost za skupnoprihodnost lahko vidimo samo kot globalnosolidarnost ob zmanjševanju razlik.

Na drugi strani koncept konkurenčnosti uvajalogiko tekmovalnosti in željo, da bi naš narod takorazvojno kot tehnološko presegel sosednje. ČeSlovenija nameni tehnološko-izobraževalno pomočmanj razvitim državam, to ne bo dvignilo slovenskekonkurenčnosti. Tudi večja zaščita gozdov in rekne dviguje konkurenčnosti. Vse bolj poudarjenkoncept trajnostnega razvoja je privedel do tega,da se pri konceptu konkurenčnosti stvari gledajobolj dolgoročno. Dolgoročna konkurenčnost boljupošteva okoljske in socialne cilje, se pa še vednorazlikuje od koncepta trajnostnega razvoja.

Članki72 UMAR IB revija 4/2004

Bolj ko gledamo nacionalno konkurenčnost zdolgoročnega vidika, večjo težo imata vlada inmenedžment, saj vplivata na druge dejavnikekonkurenčnosti. Bolj ko se uveljavlja teorijatrajnostnega razvoja, večji je poudarek nadolgoročnem gledanju tudi pri konkurenčnosti. Tolahko prikažem tako, da nacionalno konkurenčnostrazgradim na posamezne skupine, kot so domačegospodarstvo, internacionalizacija, delovanje vladein javne uprave, finančni trgi, infrastruktura,menedžment, znanost in tehnologija, človeški viriin varstvo okolja. Pri kratkoročnem gledanju nakonkurenčnost imajo vse skupine enako težo. Pridolgoročnem gledanju pa dobita delovanje vlade injavne uprave ter menedžment precej večjo težo, sajje od vladnih in podjetniških stratetgij in politikodvisen položaj pri drugih skupinah konkurenčnosti.

Vse industrijske države v zadnjem času preoblikujejovlogo vlade glede na novo gospodarsko razvojnoparadigmo v 21. stoletju. Spremembe zahtevajo vglavnem dajanje drugačne teže dvema glavnimavlogama vlade: gospodarski učinkovitosti(konkurenčnosti) in socialni koheziji. Ker sta si tistvari dostikrat nasprotujoči, je nujno, da vladenamenijo več pozornosti gospodarski učinkovitostiin konkurenčnosti. To je jasno, saj ob naraščajočiglobalni konkurenci in večji mobilnostiprodukcijskih faktorjev prihajajo tiste države, ki nezagotovijo ustreznega institucionalnega inposlovnega okolja za konkurenčno delovanjeindustrije, v položaj, ko ne morejo konkurirati zvidika globalnih naložb. Ob tem se lokacijskaprivlačnost zmanjšuje, s tem pa upadata tudigospodarska učinkovitost in konkurenčnost.

Slabša gospodarska učinkovitost države bopovzročila še težje socialne spremembe vprihodnosti, ko bodo manjši davčni prihodki vprimerjavi z enakimi socialnim izdatki povzročili

dolgoročni fiskalni primanjkljaj. Zato je za državobolje, da naredi nekoliko manj boleče popravkena socialnem področju takoj in s tem zagotovirazvoj dinamične socialne družbe, kot pa da narediše bolj radikalne spremembe v bližnji prihodnosti.V hitro spreminjajočem se svetovnem go-spodarstvu se dostikrat postavlja vprašanje, kakšnasocialna kohezija je z vidika produktivnosti inkonkurenčnosti najprimernejša. Močna socialnadržava odpravlja strah pred negotovostjo prispreminjanju gospodarske strukture. Gospodarskauspešnost pogojuje napredek na socialnempodročju, determinanto gospodarske rasti papredstavlja tudi socialno okolje (Slika 1). Vsekakorlahko prevelika sistemska varnost brezposelnihzmanjša iniciative za njihovo vračanje na delo. Ciljvsake države je ustvariti tak socialni model, ki nebo škodoval globalni konkurenčnosti države,ampak jo bo še podpiral.

Če se socialni izdatki naglo povečujejo, ob temda jih država zagotovi z zadolževanjem, sepovečajo cene kapitala, kar izrinja zasebne naložbe.Ponudba kapitala je lahko prav tako motena, čevisoki socialni prispevki in davki dražijoposlovanje podjetij na račun socialne države. Česocialni sistem odvrača ljudi od dela, potem jeponudba delovne sile na trgu zmanjšana, karzmanjšuje tudi kapitalske naložbe in gospodarskorast. Če socialni sistem z zagotavljanjem varnostiodvrača ljudi od varčevanja, se to dolgoročno poznana razpoložljivem kapitalu za reinvestiranje.

Ideja socialne zaščite je lahko tudi dobra za dvigproduktivnosti in gospodarske rasti. S tem seustvarja večja kohezija v družbi, ki varuje določendel družbe pred socialnim izločanjem, kar ima vdolgoročnem smislu pozitiven vpliv na pro-duktivnost. Socialne naložbe so dejavnik

Slika 1: Ekonomska politika v primerjavi s socialno politiko

Vir: Porter, 2000

- zajamčiti svobodne in odprte trge - skrbeti za človeške potrebe - privatizirati različne oblike proizvodnje - ponuditi univerzalno javno izobraževanje - minimizirati vladne intervencije - pomagati izključenim skupinam - zaščititi zdravje in varnost z regulacijo - zaščititi in obvarovati okolje

Krepi se prepričanje, da je povečana globalna konkurenca združljiva s človeškim razvojem in varovanjem naravnega okolja

Ekonomska politika Socialna politika

IB revija 4/2004 UMAR 73 Članki

gospodarske rasti, saj ima recimo odmaknitev delamlajše populacije od izobraževalnega sistemanegativne posledice na gospodarski razvoj.

Pomen prispevka socialnega kapitala h gospodarskirasti je najvidnejši pri ocenjevanju učinkovitostijavnih institucij. Kot primer lahko navedem oceno,1

da so razlike delovanja institucij med severnimiin južnimi pokrajinami Italije posledica razlik vsocialnem kapitalu in kulturi.

2.1 Merjenje konkurenčnosti

Merjenje konkurenčnosti po WEF in IMD temeljina metodi benchmarking. Na Lizbonskem vrhuEU je bila metoda benchmarking ter iskanjenajboljših primerov predlagana za najboljšo naskoraj vseh političnih področjih. Je pomembenelement pri koordinaciji medsebojnih vplivov prirazvoju informacijske družbe, podjetniške politike,strukturnih reform, izobraževalne politike,raziskovalne politike ter socialne politike. V časuportugalskega predsedstva je izšel dokument(Council of the European Union, 9088/00, 14 julij2000), ki spodbuja uporabo benchmarkinga(Rodrigues, 2003. str. 225). Benchmarking lahkoprecej prispeva h konvergenci nacionalnih ciljevin instrumentov znotraj EU, poleg tega pa spodbujainovativnost in socialno kohezijo. Z razmahominformacijske tehnologije postaja vse pomembnejšeneoprejemljivo premoženje »intangible assets«, kini enostavno merljivo z nekaj spremenljivkami.Ekonometrični modeli so del stare ekonomije, obrazmahu nove ekonomije pa prihajajo bolj doizraza indikatorji. Jasno je, da neoprejemljivoveliko bolj kot oprejemljivo premoženje ni takomočno v relaciji s stroški (cenami). Število novihpatentov, dohodki na podlagi licenc, dohodki napodlagi novih izdelkov, delež storitvenega sektorjav BDP, število strežnikov, število osebnihračunalnikov, uporaba interneta, kvaliteta MBAprogramov, ponudba IT strokovnjakov na borzi delaso samo del indikatorjev, ki pridobivajo na teži.

Ekonometrični modeli postajajo ob tem vedno boljpomanjkljivi. Razlog je ta, da lahko pribenchmarkingu zajamemo precej več spremenljivk(lahko tudi tisoč), ekonometrični modeli pa soomejeni na majhno število spremenljivk. Zekonometričnimi modeli, ki temeljijo na input-output logiki, na primer zelo težko zajamemoorganizacijski in kvalitativni napredek, ki je lahkozelo pomemben v javnem sektorju. Prizdravstvenem sistemu ne moremo jemati istihtehnik proučevanja kot pri zasebnem sektorju.Konkurenčni pritisk ni isti. Cilji javnega sektorjaniso definirani s strani konkurence ter kupcev,

ampak z demokratičnimi procesi. Javni sektor jenajprimernejši kraj za uvajanje benchmarkinga.Neučinkovita birokratska administracija je tukajbolj prisotna kot v zasebnem sektorju, kjer finančniin konkurenčni pritiski zavirajo rast in kjerrazmerje med ceno in kvaliteto izdelkov daje znako učinkovitosti (neučinkovitosti). Pri zasebnemsektorju se križajo interesi lastnikov, menedžerjev,zaposlenih, kupcev ter lokalne skupnosti, prijavnem sektorji pa je dostikrat v ospredju interespolitičnih ter biroktatskih voditeljev.

Koncept trajnostnega razvoja tudi pri konkurenčnostiuvaja dolgoročni pogled. Globalno konkurenčnostdržav merita IMD in WEF z anketno pridobljenimiindikatorji. Anketni odgovori zagotavljajo oceneglede gospodarskih faktorjev, za katere ne obstajajostatistične baze. Tako se na primer zajameučinkovitost vladnih institucij, krepkost mreželokalnih dobaviteljev in delovanje konkurence(Kovačič, 2002, str 31). Ta metoda je z vidikaocenjevanja bodočih trendov zelo primerna.2 Ssistemom kakovostnih (anketnih) in količinskih(statističnih) indikatorjev nacionalne konkurenčnostidobimo najpopolnejšo sliko o nacionalnikonkurenčnosti v primerjavi z drugimi metodamimerjenja. Intenzivnost konkurence, inovacijskipotencial, kakovost menedžmenta ter vrednote inmerila podjetnikov so področja, ki jih s statističnimipodatki skoraj ne moremo meriti. Raven znanja jetežko ovrednotiti. Vsekakor je transfer znanja intehnologije težje meriti kot obseg neposrednih tujihnaložb. Zato je nujno, da se posamezna področjamerijo z anketnimi indikatorji.

Posamezni indeksi, ob pomoči katerih se razvrščajoposamezne države, se izračunavajo z metodostandardne deviacije. Ker ima večina statističnihin anketnih indikatorjev različno skalo (razpon),je primerljiva standardna skala potrebna za izračunsplošnih, skupinskih in podskupinskih rangov. Todosežemo z metodo standardne deviacije, ki merirelativne razlike med konkurenčnostjo držav poindikatorjih. Ker absolutne mere variacij zaradirazličnosti pojavov ne moremo uporabljati,uporabljamo relativne, ki omogočajo primerjavomed seboj raznovrstnih pojavov in podatkov narazličnih ravneh. Konsolidirane rezultate omogočastandardna mera deviacije (STD), ki odslikujerelativne diference med državami. Za vsakindikator se izračuna povprečje od vseh držav.

V večini primerov višja vrednost posameznegaindikatorja (BDP) pomeni boljšo konkurenčnost,zato se država z najvišjo standardizirano vrednostjouvršča na prvo mesto, država z najnižjo pa se uvrščana zadnje mesto. Pri nekaterih indikatorjih najnižja

1 Porter, 1990. The Competitive Advantage of the Nation; Putnam, 1993. Making Democracy Work: Civil Traditions in Modern Italy.2 Najpopolnejšo sliko pri merjenju globalne konkurenčnosti držav daje kombinacija anketnih in statističnih indikatorjev.

Članki74 UMAR IB revija 4/2004

vrednost odseva najvišjo konkurenčnost po temindikatorju (npr. inf lacija).

Letopis IMD samo 40 % podatkov zajame zanketami, zato v precejšnji meri zajame tudicenovno konkurenčnost. Na drugi strani seporočilo konkurenčnosti WEF osredotoča naocenjevanje razvojnih politik in strategij. Kerporočilo 80 % sloni na anketah, tako meri boljkvalitativno konkurenčnost kot IMD. Ker kažeporočilo WEF razvojno zmožnost države vnaslednjih petih letih, se rangi držav ne spreminjajotako izrazito kot v letopisu IMD.

Metoda IMD zelo upošteva gospodarsko uspešnostdržave, ki se odseva pri ravni BDP, stopnjizaposlenosti, produktivnosti (dodana vrednost),tujih naložbah, javnih financah in zunanje-trgovinski bilanci. Indikatorji, ki to prikazujejo,predstavljajo pri IMD 25 % vseh indikatorjev,medtem ko pri WEF samo 8 %. Razlog za to je vtem, da WEF gleda na globalno konkurenčnostbolj dolgoročno, ob čemer ločuje izvorkonkurenčnosti in posledico konkurenčnosti. Tujenaložbe pritečejo šele takrat, ko je gospodarstvože konkurenčno. Tudi produktivnost in ugodnazunanjetrgovinska bilanca sta posledica visokekonkurenčnosti in ne njen izvor. Bolj dolgoročenpristop potrjujejo tudi indikatorji, ki dobijo pripreučevanju trajnostnega razvoja večjo težo(okoljska regulacija, izobraževanje). Ti indikatorjipredstavljajo pri WEF 13 %, pri IMD pa 8 % odvseh indikatorjev.

2.2 Rezultati za Slovenijo

V Sloveniji je bolj poznan IMD, ker je bila v njemocenjena že večkrat (40. mesto 1999, 35. mesto2000, 39. mesto 2001, 38. mesto 2002, 40. mesto2003 in 45. mesto 2004). Ob tem je opazno, daocene o slabostih in prednostih Slovenije nisodovolj točne. Obe poročili konkurenčnostivključujeta tudi tiste države, s katerimi slovenskogospodarstvo ne tekmuje neposredno. Ker so vraziskavo konkurenčnosti vključene države, kot soRusija, Koreja, ZDA, Čile, Singapur, Malezija,Avstralija, Egipt in Japonska, se ob tem nepokažejo realne meje, ki bi jih lahko Slovenijadosegala z vidika konkurenčnosti. Za Singapur,Malezijo in Tajvan sta zelo pomembni precejšnjainternacionalizacija gospodarstva in liberalizacijafinančnih trgov, ker so ključni trgi za te državezelo daleč. Na drugi strani je slovenskogospodarstvo ob do nedavnega dokaj zaprtemkapitalskem trgu uspešno trgovalo v svoji regiji(Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija). Obvključenosti precejšnjega števila držav z različnihcelin IMD in WEF pri slovenski konkurenčnostiizpostavljata dober izobraževalni sistem, prevečintervencionistično delovanje vlade in precej

razvito osnovno infrastrukturo. To pa ni značilnosamo za Slovenijo, ampak za večino evropskihdržav. Za Slovenijo, ki sedaj dosega 72 %evropskega (EU-15) povprečja pri BDP naprebivalca, so bistvene predvsem tiste determinantekonkurenčnosti, ki v primerjavi z EU upočasnjujejogospodarsko konvergenco.

Razlog za precej nižji rang Slovenije v IMDletopisu se skriva v tem, da se IMD osretotočapredvsem na merjenje lokacijske privlačnosti inkvaliteto poslovnega okolja. Če želi tuj investitorinvestirati v Sloveniji, ga zanima predvsem to,kakšno donosnost naložbe bo dosegel v naši državi.Zaradi tega se na primer Slovaška, Madžarska inČeška rangirajo pred Slovenijo.

Analizi SWOT v Prilogi 1 prikazujeta ključnedolgoročne prednosti in pomanjkljivosti slovenskeekonomije. Prednosti slovenske ekonomije sovisoka odprtost, celotni izdatki za zdravstvo, interesmladih za znanost in tehnologijo, zaposlovanježensk na vodilnih položajih, stabilnost menjalnegatečaja ter cena delovne sile v industriji.Pomanjkljivosti slovenske ekonomije so nizekpriliv neposrednih tujih naložb, razpoložljivaznanja na področju informacijske tehnologije,izobraževanje na področju financ, slab prenosznanja med podjetji in univerzami, regulacijabančnega sistema ter zaprtost nacionalne kulture.

Če primerjamo analizi SWOT opazim, da v letu2004 konkurenčnost slovenskega bančništva ni večproblematična. Tudi slovenski kapitalski trg jepostal bolj odprt v obe smeri. Slovenska inflacijase je znižala na sprejemljivo raven. Pri uvrstitvahpo alternativnih merilih razvoja, kot so indeksčlovekovega razvoja, kazalec uravnoteženegarazvoja ali indeks »genuine savings«, uvrščajoSlovenijo vsaj tako dobro, večkrat pa celo boljeod tradicionalnih metod, med 25 najvišjerangiranih držav na svetu. To pomeni, da stablaginja in kvaliteta življenja v Sloveniji višji, kotse to kaže po ekonomski plati (Slabe-Erker, 2002,str. 5).

Slovenski menedžerji so bili v anketnih odgovorihdokaj kritični do vrste ukrepov ekonomske politikein ekonomskega sistema v Sloveniji. Analiza jepokazala, da so menedžerji manjših podjetij boljkritični od tistih v večjih. Opazen pa je tudi določenpesimizem v tistem delu predelovalne industrije,kjer je podkapitaliziranost in pomanjkanjerazvojnih programov. Čeprav postajajo neposrednetuje naložbe v Sloveniji vedno bolj zaželene, glavneprepreke za njihovo povečanje še niso odpravljene(Kovačič, Stanovnik, 2000, str. 134)

Poleg ocene prednosti in pomanjkljivosti slovenskekonkurenčnosti je potreben prikaz vpliva

IB revija 4/2004 UMAR 75 Članki

posameznih determinant konkurenčnosti naglobalno konkurenčnost. Ker posamezne podskupinekonkurenčnosti ne pokažejo dovolj pomenanekaterih ključnih determinant konkurenčnosti, jezanimiv prikaz položaja Slovenije pri dvajsetihvzvodih gospodarske rasti (Slika 2). Položaj EU inSlovenije pri dvajsetih vzvodih gospodarske rasti jenarejen na podlagi agregacije posameznih

Shema 1: Sestava novih determinant

Nove determinante Podskupine konkurenčnosti, ki sestavljajo nove determinante

Makroekonomskastabilnost

tekoči račun, inflacija, stabilnost menjalnega tečaja (anketa) in kredibilnost finančnegasistema (anketa)

Pogoji za zagon podjetijadministrativne ovire za zagon podjetja (anketa), razpoložljivost tveganega kapitala(anketa) in dostopnost posojil brez poznanstev (anketa)

Finančni sistemobrestni razmik, premoženje bančnega sistema kot delež v BDP, ocena finančnestabilnosti, razvitost finančnega sistema (anketa) in razvitost kapitalskega trga (anketa)

Odprtost do mednarodnemenjave

nizke uvozne tarife (anketa), skrite uvozne ovire (anketa), nizke premije pri mednarodnimenjavi ter nizke izvozne takse (anketa)

Kakovost vladekoristnost javnih izdatkov (anketa), prispevek državnih subvencij k produktivnosti (anketa)in pristojnost osebja v javnem sektorju (anketa).

Akumulacija kapitala stopnja nacionalnega varčevanja in investicijska stopnja

Nizki davkistopnja davka na dodano vrednost, stopnja dohodnine, davek na dobiček, davčni sistemizboljšuje konkurenčnost (anketa)

Lokalni dobavitelji

kakovost lokalnih dobaviteljev v državi (anketa), količina lokalnih dobaviteljev (anketa) innačin pridobivanja dejavnikov v industriji: komponente ter posamezne dele (1 - večinomaso uvoženi, 7 - večinoma so pridobljeni lokalno); proizvodnje stroje (1 - večinoma souvoženi, 7 - večinoma so pridobljeni lokalno); specializirane raziskave in usposabljanja(1 - niso na voljo v državi, 7 - so na voljo pri lokalnih institucijah svetovnega ugleda);specializirane informacijsko-tehnološke storitve (1 - niso na voljo v državi, 7 - so na voljopri lokalnih institucijah svetovnega ugleda).

Inovativnost

kakovost znanstveno-raziskovalnih inštitutov v državi (anketa), položaj gospodarstva napodročju tehnologije (anketa), sodelovanje med podjetji in univerzami pri dejavnostih R &R (anketa), vladna podpora podjetjem za dejavnosti R & R (anketa) in višina izdatkovpodjetij za R & R.

Transfer tehnologijeprispevek neposrednih tujih naložb z vidika novih tehnologij (anketa) in na prejemanjenovih tehnologij od drugod prek licenc (anketa)

Nova ekonomijainternet strežniki, št. osebnih računalnikov, razvoj ponudnikov internetnih storitev (anketa),gostota telefonskih linij, stopnja javne podpore internetu (anketa), razvoj zakonodaje pripodpori novi ekonomiji (anketa), kvalitata ponudnikov dostopa na internet (anketa)

Izobraževanještevilo let izobraževanja v populaciji, kvalitata izobraževalnega sistema ter investicijepodjetij v usposabljanje zaposlenih

Infrastrukturakvaliteta cestnega omrežja (anketa), učinkovitost električne proizvodnje (anketa), hitrostmednarodne pošte (anketa), stopnja konkurence pri ponudnikih osnovne infrastrukture(anketa)

Pravna državaneodvisnost sodstva (anketa), možnost uspešnega nastopa v odnosu do države (anketa),cena pravne države (anketa), vlada spoštuje prestavnike prejšnje vlade (anketa)

Birokratsko oteževanjeposlovanja

poraba časa zgornjega menedžmenta za dogovarjanje z državnimi uradniki (anketa) in naobremenilno naravo administrativne regulacije (anketa).

Korupcijakorupcija pri ponudnikih izvozno-uvoznih dovoljenj (anketa), korupcija pri dostopu do javnihstoritev (anketa), korupcija pri javnih naročilih (anketa), korupcija pri plačevanju davkov(anketa), korupcija pri prejemanju posojil (anketa)

Iniciative za deloplačilo je vezano na produktivnost (anketa), menedžerski položaji so namenjeniprofesionalcem (anketa), nagrajevanje menedžmenta vključuje precejšnje dodatke v oblikibonitet in delnic (anketa), diskriminacija žensk (anketa)

Fleksibilnost trga delazaposlovanje in odpuščanje delavcev je v prosti presoji delodajalca (anketa), prevelikaregulacija trga dela otežuje fleksibilnost (anketa), določanje plač je decentralizirano(anketa)

Intenzivnost konkurencezaznana intenzivnost konkurence (anketa), običajnost vstopanja novih konkurentov(anketa), zaznana koncentracija gospodarske dejavnosti (anketa).

Razvoj industrijskihgrozdov

običajnost industrijskih grozdov v državi (anketa)

Vir: Warner, 2002

indikatorjev (anketnih in statističnih kar prikazujeShema 1). Zaostanek Slovenije za EU pri dvajsetihvzvodih gospodarskih rasti je izračunan kot:

((vzvod gospodarske rasti)Slovenija

–(vzvodgospodarske rasti)

EU/(vzvod gospodarske rasti)

EU)

Zaostanek za petnajstimi starimi članicami EU jenajvečji pri razvoju industrijskih grozdov, pogojih

Članki76 UMAR IB revija 4/2004

za odpiranje novih podjetij, kvaliteti finančnegasistema, pravni državi ter pri prilagodljivosti trgadela. (Slika 2).

Med novimi determinantami je iz podatkov za desetdržav (Izrael, Španija, Nova Zelandija, Tajvan,Portugalska, Grčija, Slovenija, Koreja, Argentinain Mehika), ki dosegajo BDP na prebivalca med6.300 USD in 17.000 USD v letu 2001, izračunanakorelacijska matrika (Tabela 1). Slovenija se z9.306 USD na prebivalca uvršča nekje na sredo teskupine, zato je korelacijska matrika dober prikazzanjo. Ker je WEF-ova metodologija kon-kurenčnosti močno povezana s Porterjevimdiamantom konkurenčnih prednosti, je razumljivamočna korelacija razpoložljivosti podpornihindustrij (lokalnih dobaviteljev) z indeksomkonkurenčnosti WEF (0.939). Ker je inovativnostena najpomembnejših determinant konkurenčnosti,je korelacija z indeksoma konkurenčnosti WEF(0,818) in IMD (0,782) zelo močna. V Slovenijise v zadnjem času precej poudarja razvojindustrijskih grozdov. Njihova precejšnja povezava

Slika 2: Zaostanek Slovenije za EU pri dvajsetih vzvodih gospodarske rasti

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Makroekonomska stabilnost

Pogoji za zagon podjetij

Finančni sistem

Odprtost do mednarodne menjave

Kakovost vlade

Akumulacija kapitala

Nizki davki

Inovativnost

Transfer tehnologije

Nova ekonomija

Izobraževanje

Infrastruktura

Pravna država

Birokratsko oteževanje poslovanja

Korupcija

Konkurenca

Kakovost in količina lokalnih dobaviteljev

Iniciative za delo

Prilagodljivost trga dela

Razvoj industrijskih grozdov

Vir: Warner, 2002, lastni izračun

je vidna s transferjem tehnologije (0,539) in zrazpoložljivostjo lokalnih dobaviteljev (0,455).

Razlika med IMD in WEF je vidna pri različni težiposlovnega in makrookolja. Spodnja matrika(Tabela 2) prikazuje zelo močno povezanost medkakovostjo poslovnega okolja in strategijo indelovanjem podjetij (0,927). Vlada lahko precejizboljša poslovno okolje, in tako vpliva na uspešnostpodjetij. Ker se bogastvo ustvarja na mikroravni, jerazumljiva velika stopnja povezanosti med strategijoin delovanjem podjetij ter BDP-jem (0,794) v državi.Čeprav nivo tehnologije močno vpliva nakonkurenčnost držav, kar kaže močna korelacija zglobalnim indeksom konkurenčnosti WEF (0,879)in globalnim indeksom konkurenčnosti IMD(0,733), ne smemo pozabiti na podjetništvo. Tudikakovost poslovnega okolja močno korelira scelovitima indeksoma konkurenčnosti WEF (0,830)in IMD (0,879). Problem Slovenije je v tem, da naredipremalo za primerno poslovno okolje v državi, na karkaže sedemmestni razkorak položajev med kakovostjoposlovnega okolja in strategijo in delovanjem podjetij.

IB revija 4/2004 UMAR 77 Članki

Tabela 1: Korelacijska matrika za posamezne determinante konkurenčnosti

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

1. Pogoji za odprtje podjetja

2. Kakovost vlade 0,285

3. Lokalni dobavitelji 0,776 0,636

4. Inovativnost 0,800 0,600 0,842

5. Transfer tehnologije 0,358 0,285 0,394 0,758

6. Birokratsko oteževanje poslovanja 0,078 0,600 0,515 0,176 -0,115

7. Intenzivnost konkurence 0,406 0,685 0,588 0,182 0,030 0,539

8. Razvoj industrijskih grozdov 0,515 -0,248 0,455 0,370 0,539 -0,273 -0,297

9. BDP 0,770 0,564 0,709 0,794 0,236 0,152 0,661 0,115

10. Indeks WEF 0,758 0,479 0,939 0,818 0,188 0,418 0,636 0,442 0,697

11. Indeks IMD 0,758 0,479 0,636 0,782 0,206 0,370 0,636 0,333 0,830 0,939

Vir: WEF, Ženeva, lastni izračun

Uvrstitev Slovenije tako v poročilu konkurenčnostiIMD kot WEF na področju človeških virov jerazmeroma dobra, pomanjkljivosti se kažejo prislabi vključenost v vseživljenjsko izobraževanje in vpadcu družbenih vrednot, kar je značilno za državev prehodu. Pri primerjavah z državami OECD jeSlovenija glede formalne izobraženosti nad-povprečna, kljub temu pa je zadnja analiza OECDglede pismenosti pokazala tudi na pomanjkljivosti.Slovenci s končano srednjo šolo v preveliki meriobtičijo na tej stopnji izobrazbe. Ker je izobrazbenastruktura prebivalcev dokaj slaba, kar lahkorazberemo tudi iz indeksa človekovega razvoja,3 topredstavlja enega pomembnejših vzrokov zastrukturno brezposelnost, se bo treba nujno usmeritiv povečanje vključenosti ljudi v permanentnoizobraževanje tako med mladimi kot odraslimi.

Nova ekonomija spreminja vrednotenje človeškihvirov. Vse pomembnejše postaja sposobnostčloveškega kapitala, da sprejme nove izzive razvoja

Tabela 2: Korelacijska matrika za najpomembnejše podskupine v poročilu WEF

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

1. Tehnološki indeks

2. Makroekonomsko okolje 0,552

3. Strategija in delovanje podjetij 0,733 0,236

4. Kakovost poslovnega okolja 0,709 0,200 0,927

5. BDP 0,442 0,139 0,794 0,915

6. Rast BDP -0,067 0,430 -0,091 -0,139 -0,018

7. Globalni konkurenčni indeks WEF 0,879 0,636 0,842 0,830 0,697 0,018

8. Globalni konkurenčni indeks IMD 0,733 0,594 0,855 0,879 0,830 0,939 0,939

Vir: WEF, Ženeva, lastni izračun

informatike in telekomunikacij. Samo povečevanještevila računalnikov v državi in internetnihstrežnikov še ne zagotavlja razmaha družbe znanja.Multiplikativen učinek na produktivnost je doseženle, če je človeški kapital dovolj usposobljen, dasprejme nove organizacijske možnosti.

Pri značilnostih slovenske delovne sile je opazenmehak prehod iz prejšnjega sistema. Prejšnji sistemje zaznamovala visoka stopnja zaposlenosti, prikritabrezposelnost, velik delež žensk v delovni sili, največdejavnega prebivalstva je zaposloval industrijskisektor, majhna geografska mobilnost, majhni razponimed plačami in vpletenost države in delavcev pridoločanju plač. V prehodu se je slovenski trg delasrečeval s podobnimi trendi kot druge nove članiceEU. Ti trendi vključujejo padec stopnje zaposlenosti.Za Slovenijo je bil še pred kratkim značilen zeloradodaren sistem zavarovanja za primerbrezposelnosti, ki se postopoma približuje tistim vrazvitih tržnih ekonomijah.

3 Po indeksu človeškega razvoja se je Slovenija v letu 1999 uvrstila na 28. mesto med 174 državami, kar je primerljivo zuvrstitvijo po kazalcu BDP po kupni moči. Sestavljen je iz treh področij, v katerih je Slovenija dokaj enako uvrščena. Pri temv negativni smeri izstopa le vpisni količnik v izobraževanje, na osnovi katerega s 73.4 %, vključenih v osnovno, srednjo invišjo oziroma visoko šolo zaseda šele 54. mesto.

Članki78 UMAR IB revija 4/2004

3. Kvalitativna konkurenčnostSlovenije

Čeprav se nekatere nove članice EU pri raznihocenah konkurenčnosti uvrščajo pred Slovenijo,nam mehkejši kazalci konkurenčnosti prikazujejodrugačno sliko (Tabela 3). Dolgoročen vidikkonkurenčnosti bolj poudarja kakovost življenjain razvojne možnosti prebivalstva. Gledepričakovane življenjske dobe se Slovenija uvrščapred vsemi novimi članicami EU in tudi predPortugalsko. Cena delovne sile je v Sloveniji precejvišja kot pri drugih novih članicah EU. Glede nato, da lahko slovensko gospodarstvo vzdržuje višjeplače, pomeni, da je bolj konkurenčno odgospodarstev drugih novih članic EU.

Sposobnost ustvarjanja, prenašanja ter izkoriščanjaznanja postaja bistvo konkurenčnih prednosti,ustvarjanja bogastva ter boljšega življenjskegastandarda. Ekonomija, temelječa na znanju, je vednobolj opazna v mnogih državah OECD (2001, str. 7).Investicije v znanje, ki so vidne pri javnih in zasebnihizdatkih za visoko šolstvo, pri izdatkih za raziskavein razvoj in pri naložbah v programsko opremoskupno dosegajo že 4,7 % BDP v članicah OECD.Če bi šteli vse ravni izobraževalnega sistema, bištevilka dosegla 10 % BDP. Po tem kriteriju soŠvedska, Velika Britanija, Koreja in Finska na vrhu,kar pomeni, da so najbolj pripravljene za ekonomijo,temelječo na znanju. V devetdesetih letih so naložbev znanje na območju OECD rasle 3,4 % na leto,naložbe v fiksni kapital pa 2,2 % (ibid).

Družbo znanja opredeljuje vrsta medsebojnoprepletenih področij, katerih skupna značilnost jerazvoj. Ti se osredotočajo predvsem na ustvarjanjeznanja (vlaganje v izobraževanje, raziskave,tehnološki razvoj, inoviranje) in prenos znanja(prenos raziskovalnih rezultatov, uporaba znanjain informacijsko-komunikacijske tehnologije) v vsesegmente gospodarstva in družbe. Samo vzporednorazvijanje vseh omenjenih dejavnikov lahko nadolgi rok prispeva k uveljavljanju na znanjutemelječe družbe (Poročilo o razvoju, 2002, str. 30).

Tabela 3: Mehki kazalci konkurenčnosti

Slovenija Estonija Madžarska Češka Poljska Portugalska Grčija

Pričakovana življenjska doba 75,7 71,0 70,8 74,9 73,5 75,5 78,1

Pričakovana zdrava življenjska doba 66,9 60,8 59,9 65,6 61,8 66,3 71,0

Številno mrtvih novorojenčkov na1000 rojstev

5 10 8 5 9 6 6

Indeks človekovega razvoja 1999 0,874 0,812 0,829 0,844 0,828 0,874 0,881

Cena delovne ure v predelovalnihdejavnostih (USD 2001)

4,51 1,39 2,13 2,06 4,61 8,61

Delež prebivalstva med 25. in34.letom z univerzitetno izobrazbo

19,5 27,9 14,0 11,0 12,0 12,0 26,0

Vir: IMD, 2001; The World Bank, 2001

Značilnosti družbe znanja v Sloveniji prikazujems posebnim diamantom. Diamant ekonomijeznanja sem skonstruiral tako, da sem zajel glavnetri skupine družbe znanja (izobraževanje,tehnološki razvoj in informacijska tehnologija).Izobraževanje je prikazano s sledečimi indikatorji:javni izdatki za izobraževanje, dosežena visokaizobrazba in terciarna vključenost. Tehnološkirazvoj je prikazan z celotnimi izdatki za R&R,poslovnimi izdatki za R&R, R&R osebje, R&Rosebje v podjetjih, število patentov in patentnaproduktivnost. Razvoj informacijske tehnologijeje prikazan s številom strežnikov, uporabointerneta, številom osebnih račuunalnikov,številom mobitelov in ceno mednarodnegatelefonskega klica. Drugi indikatorji, ki ravno takopredstavljajo kvalitativni napredek, so delež storitevv BDP, BDP na prebivalca, delovna produktivnostin produktivnost storitev.

Diamant družbe znanja prikazuje range izranihdržav v sklopu dvajsetih držav. Sklop dvajsetihdržav je sestavljen iz štirinjastih starih članic EU.Luksemburg kot nenormalna ekonomija jeizključen. Luksemburg je izrazito storitvenaekonomija, ki je drugačna od drugih ekonomij EU.Ostalih šest držav predstavljajo nekatere novečlanice EU (Estonija, Poljska, Madžarska, Češka,Slovaška in Slovenija). Bližje ko je krivuljaanalizirane države izhodišču diamanta, boljši jenjen položaj v primerjavi z devetnajstimiekonomijami. Slovenska ekonomija se rangiranajbolje pri R&R osebju, številu patentov inpatentni produktivnosti (številu patentov/R&Rosebje v podjetjih). Slovenski položaj je najslabšipri številu prenosnih telefonov, terciarnivključenosti, BDP na prebivalca, delovniproduktivnosti ter pri produktivnosti storitev.

Glede na nekatere članice EU (Portugalska,Španija in Grčija) se Slovenija rangira najvišje priR&R osebju, R&R osebju v podjetjih, številuosebnih računalnikov ter pri uporabi interneta.Položaj je najslabši pri produktivnosti storitev,delovni produktivnosti, BDP na preb, deležu

IB revija 4/2004 UMAR 79 Članki

0

5

10

15

20celotni izdatki za R & R

poslovni izdatki za R & R

osebje R & R

osebje R & R v podjetjih

število patentov

patentna produktivnost

cena mednarodnega telefonskega klica

število mobitelov

število OR

uporabniki interneta

število strežnikov

terciarna vključenost (bruto)

dosežena visoka izobrazba (25–34)

javni izdatki za izobraževanje

delež storitev v BDP

BDP/prebivalca

delovna produktivnost

produktivnost storitev

Slovenija

Češka

Madžarska

Estonija

0

5

10

15

20celotni izdatki za R&R

poslovni izdatki za R&R

R&R osebje

R&R osebje v podjetjih

število patentov

patentna produktivnost

cena mednarodnega telefonskega klica

število mobitelov

število OR

uporabniki interneta

število strežnikov

terciarna vključenost (bruto)

dosežena visoka izobrazba (25-34)

javni izdatki za izobraževanje

delež storitev v BDP

BDP/prebivalca

delovna produktivnost

produktivnost storitev

Slovenija

Portugalska

Grčija

Španija

storitev v BDP, terciarni vključenosti ter pri številuprenosnih telefonov.

Če primerjam Slovenijo s nekaterimi novimičlanicami EU (Češka, Madžarska, Poljska terEstonija) je položaj najboljši pri celotnih izdatkihza R&R, poslovnih izdatkih za R&R, številu R&Rosebja, številu R&R osebja v podjetjih, številuosebnih računalnikov, deležu storitev v BDP, BDPna preb., delovni produktivnosti ter priproduktivnosti storitev. Položaj je najslabši prijavnih izdatkih za izobraževanje ter pri številuprenosnih telefonov.

Kvalitativna konkurenčnost pomeni tudi hitroodzivanje na spremembe v globalni ekonomiji.Konkurenčnost je močno odvisna od hitrostiprilagajanja proizvodnje spremembam povpra-

Slika 3: Diamant o pripravljenosti Slovenije na družbo, temelječo na znanju, 1. del

Vir: WEF, IMD 2002, lastna evaluacija

Slika 4: Diamant o pripravljenosti Slovenije na družbo, temelječo na znanju, 2 del

Vir: WEF, IMD 2002, lastna evalvacija

ševanja na globalnem trgu ali spremembamprimerjalnih prednosti države. Zato je treba meritisposobnost države, da se prilagaja novim možnostimz merjenjem hitrosti spreminjanja gospodarskestrukture (Aiginger, 2000, str. 1). Teorija pravi, dadvig dohodkov povzroča spremembo v strukturipovpraševanja in da se države specializirajo napodlagi primerjalnih prednosti. Če se dohodki(domači in svetovni) spremenijo, ob tem da sespreminjajo tudi primerjalne prednosti držav, potembodo tiste države, ki se hitro odzovejo na tespremembe, imele boljše gospodarske rezultate oddržav, ki pasivno doživijo globalne šoke. Zato jetreba ločiti med dejavnimi spremembami v strukturigospodarstva in pasivnimi spremembami, ki sezgodijo prej ali slej zaradi poslabšanjakonkurenčnosti ali pojemajočega povpraševanja(ibid, str 28).

Članki80 UMAR IB revija 4/2004

Za ocenjevanje sprememb gospodarske strukturedoločene države uporabljamo strukturni indikatorspremembe. Če je S blizu vrednosti 0, potem jestrukturna sprememba čez čas zelo majhna. Če jeS velik, to pomeni veliko strukturno spremembo.

( ) ( )∑ −=k

tk

tk

tk shxshshS 100/112

2

k = posamezno področje dejavnosti,

shk = delež področja dejavnosti, merjena z bruto

dodano vrednostjo (%),

ti = časovni indeks, kjer i = 1,2 – 1 predstavlja

predhodno leto.

Strukturno spremembo lahko merimo tudi tako,da nove članice EU primerjamo z eno od članicEU. Pri opazovanju spremembe gospodarskestrukture Slovenije, Madžarske, Češke in Poljskeje najbolj smiselna primerjava z gospodarskostrukturo Avstrije.

( ) ( )∑ −=k

yk

yk

xk shxshshS 100/

2

x – individualna nova članica EU,

y – individualna članica EU,

k – posamezno področje dejavnosti:

yksh – delež področja dejavnosti, merjen z bruto

dodano vrednostjo (%) pri članici EU,

xksh – delež področja dejavnosti, merjen z bruto

dodano vrednostjo (%) pri novi članici EU.

Madžarska ima od analiziranih novih članic najboljprilagojeno gospodarsko strukturo avstrijski(Tabela 2). Slovenija je v obdobju 1995-2000dosegla ugodno strukturno spremembo (4,24-1995,3,69-1997, 3,37-1999 in 3,08-2000). Razlika medgospodarsko strukturo novih članic ter medstrukturo avstrijskega gospodarstva se je v obdobju1995-2000 zmanjšala. Eden od razlogov je tudidvig dohodkov, ki vpliva na spreminjanjegospodarske strukture.

To, da dvig dohodkov spreminja gospodarskostrukturo, ni nič novega. Spreminjanje gospodarskestrukture ima večinoma pozitiven vpliv nagospodarsko rast. Zmanjšanje primarnega sektorjaje bilo zabeleženo ob dvigu sekundarnega sektorja,ki se je pozneje začel umikati terciarnemu (ibid,str. 2). Dandanes se pojavlja že četrti sektor (sektorinformacijske tehnologije- IT), katerega razvoj ima

precejšen vpliv tako na gospodarsko rast kot nakonkurenčnost gospodarstev. Za razvoj ekonomije,ki temelji na znanju, je ključnega pomenaspreminjanje gospodarske strukture v prid razvojusektorja IT.

V novih članicah EU so pri gospodarski dinamikikar precejšnje razlike. Dinamika gospodarstva(speed of change) je izračunana za posamezna letana osnovi strukture dodane vrednosti po področjihdejavnosti. V vseh letih dosega češko gospodarstvonajvečjo dinamiko gospodarstva. Slovenskogospodarstvo je v letih 1996 in 1997 beležilonajnižjo gospodarsko dinamiko, v letih 1998 in1999 pa je ta izenačena s madžarsko. Češka je vletu 1997 doživela finančno krizo, kar je imeloprecejšen vpliv na dinamiko gospodarstva. Primerjenju dinamike ne moremo razločiti, ali greza Schumpetrovo konstruktivno destrukcijo ali pase neke stvari v krizi spremenijo in se poznejepovrnejo v prvotno stanje.

Kumulativna gospodarska dinamika je najvišja pripoljskem gospodarstvu. V primerjavi s Češko inMadžarsko je Poljska vzpostavila boljkonkurenčno razmerje med tujimi in domačimipodjetji. Že zaradi same velikosti (40 milijonov)tujci težko pokupijo celotne gospodarske panoge.Slovenija pri kumulativni gospodarski dinamikiizrazito zaostaja za drugimi novimi članicami EU.

4. Zaključek

Analitično spremljanje nacionalne konkurenčnostiSlovenije po determinantah je pomembno, sajpredstavlja ključ za vodenje posameznihekonomskih politik. Sistem indikatorjev je podlagaza metodo benchmarking. S primerjanjem se lahkonaučimo, kako bi lahko postali najboljši.

Čeprav so konkurenčnost, inovativnost inpodjetništvo domena privatnega sektorja, je poslovnauspešnost odvisna tudi od države, ki vpliva na pogojegospodarjenja. Novi koncept kvalitativnegospodarske rasti zahteva preusmeritev državnepolitike od tradicionalnih intervencionističnihukrepov v spodbujanje razvoja znanja, inovativnosti,informacij in nove tehnologije. Drnovšek in Kovačič(2003) ocenjujeta, da bo morala slovenska politikanarediti v prihodnje bistveno več za dvig kvaliteteposlovnega okolja. Samo spodbujanje grozdenja nitako pomembno kot oblikovanje primernegaposlovnega okolja v državi.

Z vidika gospodarskega in socialnega razvojapostaja benchmarking pomemben instrument zaizboljšanje kvalitete in učinkovitosti javnegasektorja (šole, bolnice, univerze, administracija).Pri tem ima država na razvoj zasebnega sektorjaprecej manjši vpliv. Javni sektor je drugačen že

IB revija 4/2004 UMAR 81 Članki

Tabela 4: Prilagojenost gospodarske strukture izbranih novih članic gospodarski strukturi Avstrije(bruto dodana vrednost po področjih dejavnosti NACE Rev 2)

1995 1997 1999 2000

Slovenija 4,24 3,69 3,37 3,08

Madžarska 2,07 2,37 2,42 -

Češka 7,16 4,56 3,44 3,51

Poljska 4,01 4,07 3,48 3,33

Vir: CESTAT, 2002, lastni izračun

Slika 5: Dinamika gospodarstev v štirih novih članicah EU (1996–1999)

0 2 4 6 8 10 12 14

Slovenija

Madžarska

Češka

Poljska

Vir: CESTAT, 2002, lastni izračun

zaradi tega, ker nima tako jasnih ciljev kot podjetje.Razlog, zakaj je benchmarking postal v zadnjemčasu tako zanimiv, je, da je sedaj v informacijskidobi na voljo veliko dostopnih informacij, ob temda mednarodne institucije, kot so OECD, Eurostat,Svetovna banka, UNICEF itn. spremljajo razvojdržav na podlagi mnogih indikatorjev.

Diamant družbe znanja pokaže, da se slovenskaekonomija glede na nekatere članice EU(Portugalska, Španija in Grčija) rangira najvišjepri R&R osebju, R&R osebju v podjetjih, številuosebnih računalnikov ter pri uporabi interneta.Položaj je najslabši pri produktivnosti storitev,delovni produktivnosti, BDP na preb, deležustoritev v BDP, terciarni vključenosti ter pri številuprenosnih telefonov. Če primerjam Slovenijo znekaterimi novimi članicami EU (Češka,Madžarska, Poljska, Estonija ter Slovaška) jepoložaj najboljši pri celotnih izdatkih za R&R,poslovnih izdatkih za R&R, številu R&R osebja,številu R&R osebja v podjetjih, številu osebnihračunalnikov, deležu storitev v BDP, BDP na preb.,delovni produktivnosti ter pri produktivnostistoritev. Položaj je najslabši pri javnih izdatkih zaizobraževanje ter pri številu prenosnih telefonov.

Lastna evalvacija slovenske konkurenčnosti napodlagi IMD in WEF poročila je pokazala, da soprednosti slovenske ekonomije: visoka odprtost,celotni izdatki za zdravstvo, interes mladih za

znanost in tehnologijo, zaposlovanje žensk navodilnih položajih, stabilnost menjalnega tečaja tercena delovne sile v industriji. Pomanjkljivosti pa sonizek priliv neposrednih tujih naložb, razpoložljivaznanja na področju informacijske tehnologije,izobraževanje na področju financ, slab prenos znanjamed podjetji in univerzami, regulacija bančnegasistema ter zaprtost nacionalne kulture. Čeprimerjamo analizi SWOT slovenske konkurenčnosti(Priloga 1), opazimo, da v letu 2004 konkurenčnostslovenskega bančništva ni več problematična. Tudikapitalski trg je postal bolj odprt v obe smeri.Inflacija se je znižala na sprejemljivo raven. Zaekonomsko politiko bo v prihodnje nujno, da je boljpozorna na pomanjkljivosti, ki jih pokažeta poročilikonkurenčnosti. Hitrejšo konvergenco lahkopričakujemo samo v primeru, da bo Slovenija dovoljhitro odpravljala svoje ključne pomanjkljivosti.

Literatura

Aiginer, K 2000. Speed of Change, Enterprise DGWorking paper, WIFO Dunaj.

Best, M. 1990. The New Competition, Polity Press.

Best, M. 2001- The New Competitive Advantage,Oxford University Press.

Drnovšek, M. Kovačič, A. 2003. Why Slovenia Lagsin National Competitiveness Development, A Frame-Work for Analysing a Competitive Environment for

Članki82 UMAR IB revija 4/2004

Clustering, Economic and Business Review, Vol 5, No3: 183-201.

European Commission. 1999. The Competitiveness ofEuropean Enterprises in the Face of Globalization,Brussels .

Garelli, S. 1997. The Four Fundamental Forces ofCompetitiveness, The World CompetitivenessYearbook, IMD Lausanne.

Global Competitiveness Report 2001, 2002. WEFGeneve.

Hirst, P., Thompson, G. 1999. Globalization in Question,The International Economy and the Possibilities ofGovernance, Polity press.

Kovačič, A., Slabe Erker, R. 2004. Soodvisnostkomponent trajnostnega razvoja pri vključevanjuSlovenije v EU, IER Ljubljana.

Kovačič, A. Stanovnik, P. 2000. Svetovnakonkurenčnost Slovenije ter vplivi vključevanja v EU,IER Ljubljana

Kovačič, A. Stanovnik, P. 2002. KonkurenčnostSlovenije 2001/2002, IER Ljubljana.

Kovačič, A., Stanovnik,P. 2003. Konkurenčnostslovenskega gospodarstva v letu 2002 ter mednarodneprimerjave poslovnega okolja, IER Ljubljana.

Kovačič, A. Stanovnik, P. 2003. Konkurenčnostslovenskega gospodarstva ter pomen ekonomije znanja,IER Ljubljana.

Kovačič, A. Stanovnik, P. 2004. Determinants ofCompetitiveness: The Case of Slovenia and other CEEEconomies, Competitiveness Strategies for SmallStates, Formatek Ltd Malta, str 75-88.

Kovačič, A. 1999. Harmonizacija slovenskega pravnegareda s pravnimi predpisi in drugimi akti EU, magistrskanaloga EPF Maribor.

Kovačič, A. 2001. Merjenje globalne konkurenčnostidržav ter pomen varstva okolja, IB revija, št 4 str. 53-63

Kovačič, A. 2002. Globalna konkurenčnost Slovenijein pomen finančnega trga, bančni vestnik, leto 51, str30-35.

Kovačič, A. 2004. Globalna konkurenčnost Slovenijev času njenega vključevanja v Evropsko unijo, doktorskadisertacija, EF Ljubljana.

Lall, S. 2001. Competitiveness, Technology and Skills,Edward Elgar.

Mcadoo, W. 2001. Annual Meeting in Davos, WEFDavos.

OECD. 2001. Towards a Knowledge-based Economy,OECD Paris.

Palier, B., Sykes, R. 2000. Annual Meeting in Davos,WEF Davos.

Petrin, T. 2002. Competitiveness Policy-theory andpractice, Southern Economic Association AnnualMeeting New Orleans.

Petrin, T. 2003. Ministry of the Economy’sEntrepreneurship and Competitiveness Policy,Ljubljana.

Petrin, T. Vahčič, A. Best, M. 1990. Graditev mreževertikalno in horizontalno povezanih enot drobnegagospodarstva v skladu z zahtevami nove konkurence,Ekonomska fakulteta.

Poročilo o razvoju 2002. UMAR Ljubljana.

Porter, M. 1998. The Competitive Advantage of theNations, MacMillan Press.

Porter, M. 2000. Human Development and GlobalCompetitiveness, World Bank.

Reyes, A. 2001. Productivity and Competitiveness:Emulating America; The Spirit of Davos, str. 36-38.

Rodrigues, M.J. 2003. The New Knowledge Economyin Europe, Edward Elgar.

Slabe-Erker, R. 2002. Ocenjevanje okoljske trajnostiza učvrstitev konkurenčnosti-grožnje in priložnosti, IERLjubljana.

Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006.2001. UMAR Ljubljana.

The World Competitiveness Yearbook 2001. 2002. IMDLaussane.

Warner, A.M. 2002. Twenty Growth Engines forEuropean Transition Countries, The EuropeanCompetitiveness and Transition Report 2001-2002,WEF Geneve, str 10-35.

Ključne besede: nacionalna konkurenčnost,konkurenca, trajnostna konkurenčnost, hitrostspreminjanja

Keywords: national competitiveness, competition,sustainable competitiveness, speed of change

IB revija 4/2004 UMAR 83 Članki

Priloga 1Priloga 1/Tabela 1: SWOT analiza slovenske konkurenčnosti 2003

PREDNOSTINizki življenjski stroški v LjubljaniVisok delež izvoza v BDPOdpornost slovenske ekonomije na gospodarske cikleVisok delež zaposlenega prebivalstvaCelotni izdatki za zdravstvoInteres mladih za znanost in tehnologijoRazmerje med učenci in učitelji v osnovnih in srednjihšolah

PRILOŽNOSTIZaposlovanje žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu indružbiRazmah podjetništva in internacionalizacija podjetijStabilnost menjalnega tečajaPovečanje produktivnosti v predelovalnih in storitvenihdejavnostihPovečanje konkurenčnosti finančnega sektorjaDvig borznega indeksaNizka cena delovne sile v industriji

SLABOSTIVisoka inflacijaNizek priliv neposrednih tujih naložbObrestni razmik (nizka konkurenčnost bančništva)Nizek priliv tujih neposrednih naložbRazpoložljiva znanja na področju ITFinanciranje tehnološkega oziroma trajnostnega razvojaIzobraževanje na področju financ ne ustreza potrebamSlab prenos znanja med podjetji in univerzami

GROŽNJESlab dostop na tuj kapitalski trgSlab dostop na domači kapitalski trgZaupnost finančnih transakcij ni zagotovljenaRegulacija otežuje bančno konkurenčnostSlabe investicijske spodbude (za domače in tujeinvestitorje)Kompetentni managerji in ostali strokovnjaki nisorazpoložljivi na trgu delaZaprtost nacionalne kulture

Vir: IMD, WEF, lastna evalvacija

Priloga 1/Tabela 2: SWOT analiza slovenske konkurenčnosti 2004

PREDNOSTIVisok delež izvoza v BDPIzhodne naložbe (realna rast)Visok delež menjave v BDPUgodni življenjski stroški v LjubljaniNizka stopnja brezposelnostiŠtevilo mobitel naročnikovRazmerje med učenci in učitelji v osnovnih insrednjih šolahDelež izdatkov za izobraževanje (% v BDP)Cena mednarodnega klica

PRILOŽNOSTIStabilnost menjalnega tečajaSubvencije (državne pomoči) ne ovirajo gospodarski razvojUravnoteženost prejemkov med spolomaDelež žensk v celotni zaposlenostiManagerji imajo občutek za podjetništvoNizek davek na dobičekNizki prihodki managerjevPodjetja brez problemov dobijo ugodna posojila od bankLastniški delež so ugodno upravljani s strani managerjev

SLABOSTITehnološko sodelovanje med podjetjiUniverzitetni programi slabo zadovoljujejo potrebegospodarstvaIzobraževanje na področju financ intehnologije ne ustreza potrebamSlab prenos znanja med podjetji in univerzamiNizek delež visoko tehnološkega izvoza "high-tech"Ekonomska pismenost je nizka med prebivalstvom

GROŽNJESlabe investicijske spodbude (za domače in tuje investitorje)Birokratsko oteževanje poslovanja (red tape)Zaprtost nacionalne kultureZakonodaja o varstvu konkurence ni učinkovitaRazmah notranjega trgovanja na borziTuji visoko kvalificirani strokovnjaki niso pritegnjeni s stranislovenskega gospodarstvaSlaba odzivnost vladnih politik na spremembe v gospodarstvu

Vir: IMD, WEF, lastna evalvacija

Članki84 UMAR IB revija 4/2004

UDK: 349.6+316.75

Miroslav Verbič*

Razkrivanje preferenc kot pristop k ekonomskemuvrednotenju okoljskih vrednot ter naravne in kulturnedediščine: analiza predpostavk in uporaba ekonometričnih tehnik

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Članek prikazuje analizo predpo-stavk in uporabo ekonometričnihtehnik pri ekonomskem vrednotenjuprostorskih vrednot s pomočjopristopa razkrivanja preferenc.Ključni metodi tega pristopa stametoda potnih stroškov in metodahedonističnih cen, ki imata vsakasvoje prednosti in pomanjkljivosti.

Bistvena prednost metode potnihstroškov, ki je zelo koristenpripomoček pri ocenjevanju koristirekreacijskih dobrin, se kaže vanalizi opazovanega obnašanja inne zgolj v analizi izraženih preferenc.Ključna lastnost metode hedoni-stičnih cen, ki je uveljavljeno orodjeza ocenjevanje dezagregiranih

koristi različnih lastnosti dobrin, kotso strukturne lastnosti nepremičninin prostorske značilnosti njihovegaokolja, pa je v njeni sposobnostiocenjevanja ex post koristiuveljavljenih prostorskih sprememb,zaradi česar je še posebej uporabnapri implementaciji prostorskepolitike.

* Raziskovalni asistent, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.

Za koristen napotek pri pisanju članka se zahvaljujem prof. dr. Kenu Willisu z Univerze v Newcastlu, za plodno diskusijo paGuyu Garrodu z Univerze v Newcastlu.

Summary

The article presents an analysis ofthe assumptions and econometrictechniques used in a revealedpreference approach to theeconomic valuation of spatial values.The key methods of the approachare the travel-cost method and thehedonic price method, each of whichhas its own strengths andweaknesses. The key advantage of

the travel-cost method, which is auseful tool for assessing the benefitsof recreational goods, is its abilityto evaluate the observed behaviourand not only the expressedpreferences. The key characteristicsof the hedonic price method, whichis an established tool for estimatingdisaggregated utilities of goods'characteristics, such as the

structural characteristics of housesor the environmental characteristicsof its environment, is its ability toestimate the ex post utility ofimplemented spatial changes, whichis why this method is especiallyvaluable for evaluating theimplementation of different policies.

1. Uvod

Na prehodu v novo stoletje prihajajo vse bolj napovršje posledice vse bolj izrazitega izkoriščanjaokoljskih in prostorskih vrednot, zato se krepi tudizavest o nesmotrnosti njihove brezobzirneeksploatacije in potrebnosti nadzora nad posegi vokolje in prostor. Hkrati nove tehnologije omogočajozmanjševanje eksternalij in se socializirane družbenekoristi in stroški zopet individualizirajo.Globalizacija pa prenaša tovrstne probleme z lokalnein nacionalne na nadnacionalno oziroma globalnoraven, kar povečuje kompleksnost obravnavaneproblematike. K sreči nove tehnologije omogočajotudi vrednotenje naravne in kulturne dediščine teruvajanje in izvrševanje okoljske in prostorske

regulacije po tržnih merilih, ki odražajo preferenceposameznikov. V preteklosti je bilo veliko narejenegaz vidika vrednotenja stroškov tovrstnih projektov inpolitik, relativno slabo pa je razvito vrednotenjepripadajočih koristi, zato bo to predmet našegaproučevanja. V članku se osredotočamo predvsemna razkrivanje preferenc kot pristop k ekonomskemvrednotenju prostorskih vrednot.

Smoter pričujočega članka je analiziratipredpostavke in uporabo ekonometričnih tehnikv okviru pristopa razkrivanja preferenc. Dosečiga želimo s proučevanjem zelo različnih sestavintega pristopa k ekonomskem vrednotenjuprostorskih vrednot. Tako bomo v drugem poglavjuumestili pristop razkrivanja preferenc v splet

IB revija 4/2004 UMAR 85 Članki

različnih metod za ekonomsko vrednotenjeprostorskih vrednot in opisali obe ključni metoditega pristopa. V tretjem poglavju se bomo ukvarjaliz izbiro funkcijske oblike v okviru pristoparazkrivanja preferenc, v četrtem in petem poglavjupa bomo obravnavali nekatere ključne vsebinskeoziroma tehnične vidike v zvezi s konkretnoaplikacijo. V šestem poglavju zaključujemo našedelo z nekaterimi ključnimi ugotovitvami.

2. Razkrivanje preferenc kot pristop kekonomskem vrednotenju prostorskihvrednot

Da bi v družbi lahko izbrali primeren obsegprostorskih dobrin v razmerju z drugimidobrinami, v skladu s tem pa tudi primeren obsegprostorskih virov, je treba prostorske vrednoteustrezno ovrednotiti. Metode za ekonomskovrednotenje prostorskih vrednot v osnovi delimona metode ocenjevanja krivulje povpraševanja inmetode ocenjevanja netržnega povpraševanja (cf.Garrod in Willis, 1999). Ker metode iz drugeskupine niso sposobne oceniti krivuljepovpraševanja, menimo da nam lahko služijo lekot dodaten pripomoček pri odločanju, nikakorpa ne kot osnovno merilo za izbiro projekta vokviru obravnave prostorskih vrednot. Pri tem jepomembno razumeti, da pojmujemo koncepttržnosti predvsem z vidika vrednotenja prostorskihvrednot (naravne in kulturne dediščine), utelešenihv prostorskih dobrinah, in ne toliko z vidikavrednotenja tržnih dobrin (npr. izgradnjeregionalne ceste ali čistilne naprave), ki so pari

passu predmet obravnave v okviru projektov spodročja prostorskih vrednot.

V okviru pristopa netržnega povpraševanja kekonomskem vrednotenju prostorskih vrednot, kitorej zaradi parcialnega pristopa k analizi vrednostiin drugih omejitev (cf. Verbič, 2004) ni predmetnašega proučevanja, sicer v osnovi ločimonaslednjih pet metod (Garrod in Willis, 1999, str.5-7, 21-47): (1) pristop oportunitetnih stroškov(angl. opportunity cost approach – OC) oziroma učinkana proizvodnjo (angl. effect on production approach –EoP); (2) pristop odziva na odmerek (angl. doseresponse approach – DR); (3) pristop preprečevalnihizdatkov (angl. preventative expenditure approach – PE);(4) pristop izogibanja (angl. averting or mitigatingbehaviour approach – AB) ter (5) pristopnadomestitvenih stroškov (angl. replacement costapproach – RC).

Iz podrobnejšega pregleda metod krivuljepovpraševanja za ekonomsko vrednotenjeprostorskih vrednot (glej sliko 1) pa je razvidno,da v osnovi ločimo pristop razkrivanja preferencter pristop izraženih preferenc (Garrod in Willis,1999, str. 7-10; Bateman et al., 2002, str. 30).Povpraševanje po prostorskih vrednotah lahkonamreč razkrijemo s proučevanjem nakupovpovezanih dobrin na privatnih trgih, pri čemerlahko gre za substitute, komplementarne dobrineali za druge faktorske dejavnike v produkcijskifunkciji gospodinjstev (angl. revealed preferenceapproach). Povpraševanje po prostorskih vrednotahpa lahko tudi merimo s proučevanjem izraženihpreferenc posameznika do teh dobrin glede na

Slika 1: Metode krivulje povpraševanja za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot

METODA POTNIH STROŠKOV

METODA HEDONISTIČNIH CEN

METODE KONTINGENČNEGA

VREDNOTENJA

METODE DISKRETNE IZBIRE

PREFERENCE

RAZKRITE PREFERENCE(nadomestni trgi / posreden pristop )

IZRAŽENE PREFERENCE(neposreden pristop )

UPORABA SEZNAMA

PLAČIL

ODPRTA IN ZAPRTA

RAZLIČICA

IZKLICNI PRISTOP

UPORABNA VREDNOST IN VREDNOST NEUPORABEUPORABNA VREDNOST

Prirejeno po Garrodu in Willisu (1999, str. 4-10) ter Batemanu et al. (2002, str. 28-38).

Članki86 UMAR IB revija 4/2004

Slika 2: Kategorije vrednosti pri vrednotenju prostorskih vrednot

Vrednost sestavin

VREDNOST

UPORABNA VREDNOST VREDNOST NEUPORABE

Opcijska vrednost

Estetska vrednost

Izobraževalna vrednost

Kulturna vrednost

Eksistenčna vrednost

Druga vrednost

Nepotrošna uporabna vrednost

Potrošna uporabna vrednost

Produktivna uporabna vrednost

Nepotrošna produktivna uporabna vrednost

NEPOSREDNA POSREDNA

PRISTOP IZRAŽENIH PREFERENCPRISTOP RAZKRIVANJA PREFERENC IN PRISTOP IZRAŽENIH PREFERENC

Ekološka vrednost

Prirejeno po Batemanu et al. (2002, str. 28-38) ter Packerju in Macdonaldu (2003).

njegovo povpraševanje po drugem blagu, pri čemerdotičnega posameznika eksplicitno povprašamo,kako vrednoti določeno prostorsko dobrinooziroma v njej utelešene prostorske vrednote (angl.stated / expressed preference approach).

V okviru pristopa izraženih preferenc, ki ga tokratne proučujemo, ločimo metode kontingenčnegavrednotenja in metode diskretne izbire, v okvirupristopa razkrivanja preferenc, ki je predmetproučevanja v pričujočem prispevku, pa ločimometodo potnih stroškov in metodo hedonističnihcen1 (cf. Bateman et al., 2002; Garrod in Willis,1999; Navrud in Ready, 2002; Verbič, 2004).Okoljske in prostorske vrednote najdemo velementih naravne in kulturne dediščine. Celotnovrednost naravnih in kulturnih vrednot delimo nauporabno vrednost in vrednost neuporabe (glejsliko 2). Ključna in največkrat navedena razlikamed pristopoma je v tem, da metode pristopaizraženih preferenc omogočajo vrednotenje celotneekonomske vrednosti obravnavane dobrine, metodepristopa razkrivanja preferenc pa le vrednostiuporabe. Tako metoda potnih stroškov kot tudimetoda hedonističnih cen omogočata vrednotenjecelotne uporabne vrednosti (rekreacijske izkušnjeoziroma v prostor umeščene nepremičnine), neomogočata pa vrednotenja eksistenčne, opcijskein nekaterih drugih vidikov vrednosti neuporabe.Teoretično zasnovo navedenih dveh metodrazkrivanja preferenc si bomo podrobnejepogledali v nadaljevanju, primere njihove praktičneaplikacije pa je mogoče zaslediti v Verbič in SlabeErker (2004).

2.1. Teoretična osnova metode potnihstroškov

Metodo potnih stroškov (angl. travel-cost method –TCM) uporabljamo predvsem za ocenjevanjepovpraševanja po krajih za sprostitev in rekreacijo.Pristop do takšnih površin je ponavadi brezplačen,vendar pa mora posameznik „kupiti“ zasebnodobrino – uporabiti mora transportno sredstvo –za dostop do njih. Povpraševanje po površinah zarekreacijo zato ocenjujemo z opazovanjemvariabilnosti obiskov takšne površine glede naspremembe v ceni zasebne dobrine; večja razdaljado povsem ekvivalentnega kraja za rekreacijopomeni višje transportne stroške in posledičnonižji obisk. Konkretno spada metoda potnihstroškov med konvencionalne modeleprodukcijskih funkcij gospodinjstva, ki proučujejospremembe v potrošnji dobrin, ki so vsubstitutivnem ali komplementarnem odnosu(Garrod in Willis, 1999, str. 55). Podatkovnopodlago predstavljajo anketni vprašalniki, kivsebujejo vprašanja o številu obiskov kraja zarekreacijo s strani konkretnega posameznika alinjegovega gospodinjstva in stroških dostopa, ki jihima pri tem posameznik oziroma njegovogospodinjstvo. S pomočjo ocen potnih stroškovlahko nato v smislu pristopa H. Hotellinga (1947;cf. Prewitt, 1949) izvedemo povpraševanje po krajuza rekreacijo, saj so potni stroški v ekonomskemsmislu šibko komplementarni z rekreacijo, ki jotakšen kraj ponuja.

Rezultati modelov potnih stroškov implicirajoobratno sorazmerno povezavo med stroški obiska

1 Na tem mestu velja vsaj omeniti članek Wagnerja (1998), ki je napisan izrazito poljudno in prinaša razlago osnovnih pojmovekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot ter zanimiv uvod v razumevanje načel pristopa razkrivanja preferenc.

IB revija 4/2004 UMAR 87 Članki

in številom obiskov oziroma navzdol obrnjenokrivuljo povpraševanja (Moons, 2003, str. 7).Običajno pri aplikaciji metode potnih stroškovocenjujemo še funkcijo obiskov (angl. trip-generatingfunction), kjer je raven obiskov odvisna od stroškapotovanja do analiziranega kraja za rekreacijo inpotnih stroškov do substitucijskih krajev zarekreacijo (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 55-56).Pri substitutih lahko gre za kraje, ki so sorodni povsebini, ki jo ponujajo, lahko pa so to tudi povsemdrugačne rekreacijske površine. Eden ključnihrezultatov analize po metodi potnih stroškov jeizračun potrošniškega presežka (cf. Navrud inReady, 2002, str. 16-17). Čeprav so rezultatiocenjevanja javnih rekreacijskih koristi le redkopreverljivi, pa so kljub temu le korak stran odkategorij, ki jih lahko opazujemo (Garrod in Willis,1999, str. 56), kot na primer potnih stroškov. Vnadaljevanju si bomo pogledali dva modela potnihstroškov, in sicer conski ter individualni.

Conski pristop k modeliranju povpraševanja jestarejši in temelji na conah izvora obiskovalcevdanega kraja za rekreacijo. Consko metodo potnihstroškov (angl. zonal travel-cost method), ki sta jooblikovala njena začetnika Clawson in Knetsch(1966), lahko opišemo v obliki naslednje funkcijeobiskov:

(1) ,

,( , , ),h jh j h h

h

Vf P

N= SOC SUB

kjer so Vh,j

/ Nh per capita obiski oziroma stopnja

udeležbe cone h kraja za rekreacijo j; Ph,j

strošekpotovanja iz cone h do kraja za rekreacijo j; SOC

h

vektor družbenoekonomskih lastnosti cone h terSUB

h vektor lastnosti substitucijskih krajev za

rekreacijo za posameznike iz cone h.

Conska metoda je relativno enostavna. Podatkovnapodlaga, ki jo pridobimo na analiziranem krajuza rekreacijo, mora vsebovati izvor obiskovalca inštevilo obiskov kraja za rekreacijo v danemobdobju. Območje okrog analiziranega kraja zarekreacijo nato razdelimo na cone in vsaki od njihpriredimo povprečen potni strošek (Garrod inWillis, 1999, str. 57-58). Ko enkrat določimo cone,lahko obiske kraja za rekreacijo j gospodinjstev izkaterekoli cone h izračunamo z alokacijoobiskovalcev iz vzorca v cone izvora. Sedaj lahkoizračunamo conski obisk kraja za rekreacijo percapita , V

h,j / N

h, kot kvocient med številom

gospodinjstev iz cone h, ki so obiskala mesto zarekreacijo j, V

h,j, ter številom gospodinjstev v coni

h, Nh. Ko ekonometrično ocenjujemo funkcijo

obiskov , moramo seveda upoštevati, da ta povezavapredpostavlja, da imajo gospodinjstva iz dane conepodobne preference do rekreacije v kraju j in dase podobno odzivajo na spremembe v potnihstroških.

Funkcijo obiskov lahko pojmujemo kot funkcijopovpraševanja, zato potrošniški presežek kraja zarekreacijo j na gospodinjstvo ocenimo zintegriranjem funkcije povpraševanja med cenoobiska iz dane cone (potnim stroškom) in ceno,pri kateri se conska stopnja obiska na gospodinjstvoizenači z nič (Garrod in Willis, 1999, str. 58).Celoten conski potrošniški presežek izračunamokot produkt med potrošniškim presežkom nagospodinjstvo in številom gospodinjstev v vsakiconi. Agregatni potrošniški presežek rekreacije,ki jo nudi kraj za rekreacijo j, pa izračunamo kotvsoto conskih potrošniških presežkov, pri čemerzaradi poenostavitve pogosto predpostavimo, daje potrošniški presežek obiskov rekreacijskepovršine iz najbolj oddaljenih con enak nič2.

Conski pristop k modeliranju povpraševanja paima tudi določene pomanjkljivosti (Garrod inWillis, 1999, str. 58-59). Prva je gotovo ta, da jeod predpostavk, ki služijo definiciji con, ključnoodvisna velikost potrošniškega presežka. Žal neobstaja nobena splošno sprejeta metoda zaoblikovanje con; pogosto si lahko pomagamo le zopazovanjem prostorske porazdelitve izvoraobiskovalcev v konkretnem primeru. Nekateriavtorji (cf. Bowes in Loomis, 1980; Strong, 1983)zato menijo, da je zaradi občutljivostipotrošniškega presežka na definiranje con vprimeru neenakega števila prebivalstva v conah obuporabi metode navadnih najmanjših kvadratovpotrebno odpraviti heteroskedastičnost. Conskametoda potnih stroškov je zato najbolj primernaza ocenjevanje potrošniškega presežka rekreacijev krajih, kjer je izvor obiskovalcev relativnoenakomerno porazdeljen.

Pristop je posledično neprimeren, kadar je izvorobiskovalcev porazdeljen asimetrično oziromakadar imamo le nekaj pomembnih točk izvoraobiskovalcev posameznega kraja za rekreacijo; patudi kadar so rekreacijske površine v topološkemsmislu porazdeljene linearno in ne krožno. V temprimeru imajo namreč obiskovalci iz iste coneizvora na voljo poti različnih razdalj, po katerihlahko dostopajo do različnih točk iste rekreacijskepovršine, kar onemogoča izvedbo ene samekonsistentne ocene potnih stroškov za obiskovalceiz dane cone, razen če analiziramo obiske krajevza rekreacijo skupaj (Garrod in Willis, 1999,

2 Modeli potnih stroškov se lahko uporabijo tudi za kraje, kjer je vstop omejen in se plačuje vstopnina. V takšnih primerihpovprečni conski potni strošek povečamo za dodatne stroške dostopa in ustrezno prilagodimo tudi izračun potrošniškegapresežka (cf. Navrud in Ready, 2002, str. 15).

Članki88 UMAR IB revija 4/2004

str. 59). Zadeva se še bolj zaplete, kadar imamo lenekaj obiskovalcev, saj postanejo stopnje obiskastohastične narave. Pri premagovanju opisanihpomanjkljivosti si pomagamo z individualnometodo potnih stroškov.

Individualni pristop k modeliranju povpraševanjapa se je razvil šele v osemdesetih letih 20. stoletja.Opišemo ga lahko z naslednjo funkcijo obiskov(Garrod in Willis, 1999, str. 59; Moons, 2003, str. 8):

(2) , , ,( , , , , ),i j i j i j i j jV f P T Y= Q S

kjer je Vi,j število obiskov posameznika i kraja za

rekreacijo j; Pi,j potni strošek posameznika i pri

obisku kraja za rekreacijo j; Ti ,j

strošek časaposameznika i pri obisku kraja za rekreacijo j; Q

i

vektor dojetih svojstvenih lastnosti kraja zarekreacijo j ; S

j vektor lastnosti dosegljivih

substitucijskih krajev za rekreacijo ter Yi dohodek

gospodinjstva posameznika i.

Z anketnimi vprašalniki zberemo podatke, spomočjo katerih izvedemo funkcijo povpraševanja,z njeno pomočjo pa nato ocenimo potrošniškipresežek gospodinjstva za q obiskov z integriranjemfunkcije povpraševanja med nič in q, pri čemer qzavzame vrednost povprečnega števila obiskovgospodinjstev iz vzorca v obravnavanem obdobju(Garrod in Willis, 1999, str. 60). Ko enkratocenimo potrošniški presežek na gospodinjstvo,ga agregiramo po vseh gospodinjstvih, ki soobiskala kraj za rekreacijo.

Če smo ocenili potrošniški presežek gospodinjstvana obisk kraja za rekreacijo, ga pred agregiranjempo gospodinjstvih pomnožimo s povprečnimštevilom obiskov gospodinjstev v obravnavanemobdobju, da dobimo oceno potrošniškega presežkana gospodinjstvo. Če imamo pri tem na razpolagole individualne podatke o obiskih, pa izvedemo šedodatno korekcijo, tako da delimo to vrednost spovprečno velikostjo gospodinjstva, kar nam daoceno povprečnega obiska na gospodinjstvo.Agregatni potrošniški presežek končno dobimo kotprodukt med vrednostjo izračunanega določenegaintegrala in ocenjeno vrednostjo različnihgospodinjstev, ki so obiskala kraj za rekreacijo vobravnavanem obdobju. Slednjo kategorijodobimo tako, da skupne individualne obiske krajaza rekreacijo delimo s produktom povprečnevelikosti gospodinjstva in povprečnega številaobiskov na gospodinjstvo.

Vendar pa ima tudi individualni pristop kmodeliranju povpraševanja določene pomanjklji-vosti (Garrod in Willis, 1999, str. 60-62).Najopaznejša je gotovo pristranskost izbora (angl.sample selectivity bias), saj vsak anketni vzorec zajemale obiskovalce, ne pa tudi tistih posameznikov, ki

se niso odločili obiskati dani kraj za rekreacijo.Opazovana stopnja obiskov kraja za rekreacijo vobravnavanem obdobju je torej navzdol omejenaz ena in izključuje vrednost nič obiskov. Logičnaposledica pristranskosti izbora je torej okrnjenjevzorca (angl. truncation). Dodaten problem jecenzuriranje vzorca (angl. censoring), saj sovprašanja v anketnem vprašalniku pogosto izraženatako, da anketiranemu ne dopuščajo vseh možnihodgovorov. Tako pridemo tudi do problema izbirecenilke. Metoda navadnih najmanjših kvadratov(angl. ordinary-least-squares estimator – OLS) zaveljavnost testnih statistik predpostavlja normalnoporazdeljenost slučajnostne spremenljivke, kar jev našem primeru očitno kršeno, saj je številoobiskov kraja za rekreacijo pozitivnaspremenljivka, ki zavzame vrednosti večje alienake ena. Težave, ki nastopijo, rešimo z uporabometode največjega verjetja (angl. maximum-likelihoodestimator – ML / MLE), ki odpravi pristranskostmetode navadnih najmanjših kvadratov. Takodobimo tudi ustreznejše vrednosti potrošniškegapresežka. Nekateri avtorji (cf. Kling, 1988; Smith,1988) so težave sicer skušali odpraviti z metodonajmanjših kvadratov, prilagojeno okrnjenjuvzorca, s čimer so sicer v določeni meri rešili prviproblem, niso pa rešili fundamentalnega problema,po katerem metoda navadnih najmanjšihkvadratov obravnava odvisno spremenljivko kotzvezno in ne kot diskretno slučajnostnospremenljivko.

Oba pristopa k modeliranju povpraševanja imatasvoje prednosti in slabosti. Individualna metodapotnih stroškov za razliko od conske metode boljupošteva svojstveno variabilnost v podatkih in sene opira na consko agregacijo, kar se pogostojemlje kot ena od ključnih prednosti tega pristopa(cf . Garrod in Willis, 1999, str. 63). Takšnoocenjevanje je tudi statistično bolj učinkovito.Conska metoda potnih stroškov na drugi stranipredpostavlja, da je gonilna sila ocenjenegapovpraševanja reprezentativni posameznik,katerega obnašanje odraža povprečno obnašanje vpopulaciji. Vendar Brown et al. (1983) opozarjajo,da proces agregiranja v primeru, ko je objektivnoizmerjen potni strošek povezan z dojetim potnimstroškom z določeno mersko napako, zmanjšapristranskost ocen zaradi merske napake in boljustrezno zajame spremembe v stopnji udeležbekot posledice sprememb v razdaljah, cenah in stem v stroških.

Individualna metoda potnih stroškov pa ni leučinkovitejša, temveč lahko zaradi tega funkcijoobiskov ob dani ravni učinkovitosti ocenimo primanjšem številu opazovanj kot pri conski metodipotnih stroškov. Seveda zahteva individualnametoda potnih stroškov več podatkov oposameznikih in temelji na dragih anketah, s

IB revija 4/2004 UMAR 89 Članki

katerimi razkrijemo lastnosti, preference inobnašanje obiskovalcev (potrošnikov prostorskedobrine), vendar pa je zaradi svojih lastnosti boljf leksibilna in vsestransko uporabna. Še posebejpride do izraza, kadar se obiskovalci na svojemobisku ukvarjajo z več kot eno rekreacijskoaktivnostjo, saj individualna metoda potnihstroškov omogoča vrednotenje koristi inpotrošniškega presežka, povezanega z različnimiaktivnostmi posameznika, ki obišče dani kraj zarekreacijo (Garrod in Willis, 1999, str. 63).

2.2. Teoretična osnova metodehedonističnih cen3

Metoda hedonističnih cen (angl. hedonic price method– HPM) izhaja iz Lancastrove teorije potrošnje(1966) ter modelov prostorskega ravnovesja(McConnell, 1990) in temelji na predpostavki, pokateri koristi posameznika izvirajo iz lastnosti, kijih poseduje blago ali storitev. Pod določenimipogoji, o katerih bo več govora v nadaljevanju, jenamreč mogoče ločiti učinke različnih lastnosti(atributov) dobrine in analizirati spremembe vravneh posameznih atributov na koristnostposameznika. To dosežemo z modeliranjemposameznikove pripravljenosti na plačilo (angl.willingness to pay – WTP) potrošnje dane dobrine, kije odvisna od ravni lastnosti dobrine.

Metodo hedonističnih cen največkrat apliciramona primeru vrednotenja okoljskih projektov, kjeranaliziramo pripravljenost plačila za hišo alistanovanje. V tem primeru se predpostavlja, davsaka nepremičnina poseduje konkretnokombinacijo lastnosti, ki opredeljujejo cenonepremičnine, ki jo je potencialen kupecpripravljen plačati. Tržno dobrino torej pojmujemokot vmesen (intermediaren) dejavnik v proizvodnjiosnovnih lastnosti, po katerih kupci dejanskopovprašujejo, povpraševanje po tej tržni dobrinipa je izvedeno. Cena nepremičnine je odvisna odobstoja in ravni različnih lastnosti, od katerih veljaizpostaviti naslednje (Garrod in Willis, 1999, str.87-88; Navrud in Ready, 2002, str. 12-13): (1)strukturne lastnosti nepremičnine; (2) lokalnedružbenoekonomske lastnosti in razpoložljivostjavnih dobrin ter (3) lastnosti prostorskih dobrin.Izločitev prvih dveh skupin lastnosti omogočaocenjevanje implicitne cene, ki so jo posameznikipripravljeni plačati za potrošnjo prostorskihlastnosti, povezanih z nepremičnino.

Funkcije hedonističnih cen so v splošnempredstavljene v oblike reduciranega sistema enačb,ki vključuje učinke ponudbe in povpraševanja in

jih lahko interpretiramo kot razpored cen dobrin,ko so njihovi trgi v ravnovesju. Parcialne odvodecenovnih funkcij glede na posamezne lastnosti palahko interpretiramo kot cene mejnih atributov,ki počistijo trge in torej neposredno merijovrednost majhnih sprememb v ravni atributov;hkrati namreč predstavljajo ocene potrošnikovemejne pripravljenosti za plačilo atributov ter mejnidonos ponudbe proizvajalcev (Rosen, 1974).Posamezne družbene stroške in koristi, ki izhajajoiz sprememb v ravni prostorskih dobrin, lahkoanaliziramo na osnovi oblike funkcijskega odnosamed izboljšanjem kakovosti prostorske dobrine invrednostjo lastnine, ki se nanaša na vrednote,inkorporirane v prostorski dobrini (cf. Garrod inWillis, 1999, str. 88-91). Gradient te funkcijenamreč predstavlja stopnjo spremembe v vrednostilastnine oziroma mejni strošek spremembekakovosti prostorske dobrine. Metoda hedo-nističnih cen omogoča teoretično identifikacijotočke ravnovesja, ki jo dobimo s presečiščem žeomenjene gradientne krivulje s krivuljo mejnepripravljenosti za plačilo izboljšane prostorskekakovosti racionalnega potrošnika. V točkiravnovesja je potrošnikova pripravljenost za plačilospremembe v ravni prostorske kakovosti enakaspremembi v vrednosti lastnine (nepremičnine), ki jepovzročena s to ravnijo (Pearce in Markandya, 1989).

Metoda hedonističnih cen je sposobna identificiratitočko ravnovesja na krivulji mejne pripravljenostiza plačilo izboljšane prostorske kakovosti (Garrodin Willis, 1999, str. 89-90). Proučevanje nadaljnjihsprememb v ravni prostorske dobrine pa omogočaanalizo v komparativno statičnem smislu inidentifikacijo sprememb v potrošniškem presežku.Agregiranje sprememb potrošniškega presežka povseh gospodinjstvih, ki jih dana sprememba v ravniprostorske dobrine zadeva, nam daje oceno skupnevrednosti prostorske spremembe. Ključen problemtovrstne (teoretične) analize je v tem, da je krivuljamejne pripravljenosti za plačilo izboljšaneprostorske kakovosti v praksi neopazovana,pripadajoče spremembe v potrošniškem presežkupa zgolj približno empirično ocenjene (cf. Pearcein Markandya, 1989).

Tovrstna interpretacija implicira vsaj dve težavi,ki sta pomembni za razumevanje modela, ki gapredstavljamo v nadaljevanju. Prva se nanaša napredpostavko o ravnovesju, ki je implicitnoizražena v teoretičnem modelu (MacLennan,1977). Zaradi prenizke ponudbe nepremičnin alipa njihovega racioniranja v javnem sektorju selahko zgodi, da gospodinjstvo ne more zadovoljitisvojega povpraševanja po izboljšanju v ravni

3 V tem razdelku se osredotočam na teoretični model hedonističnih cen, kot ga navaja Guy Garrod z Univerze v Newcastlu (cf.Garrod in Willis, 1999, str. 91-95). Objavljeni model ima nekatere pomanjkljivosti, ki sem jih skušal odpraviti in jo tukajpredstavljam v popravljeni obliki.

Članki90 UMAR IB revija 4/2004

prostorske dobrine. Alternativno se lahko zgodi, daso zaradi pomanjkanja informacij nepremičnine natrgu prodane po prenizki ali previsoki ceni, kar pravtako povzroča neravnovesje. Druga težava pa senanaša na premijo, ki jo plačajo kupci nepremičninza izboljšanje v ravni prostorske (okoljske) dobrine(Abelson in Markandya, 1985). Premija namreč nedaje le takojšnjih in trenutnih potrošniških koristi,temveč tudi celoten bodoči tok koristi, ki mora bitiustrezno diskontiran, da ne pride do precenitvemodelirane hedonistične cene.

Teoretično podlago metode hedonističnih cen starazvila Griliches (1971) in Rosen (1974), ki staločeno modelirala posamične dobrine,diferencirane glede na količino različnihposedovanih lastnosti. Potrošniki izvedejokoristnost iz posedovanih lastnosti blaga in storitev,proizvajalci pa utrpijo oziroma nosijo stroške, kiso odvisni od spleta dobrin, ki jih ponujajo.Interakcija med proizvajalci in potrošniki nakonkurenčnem trgu diferenciranega proizvodaopredeljuje ravnovesno hedonistično ceno. Vteoretičnem modelu, ki ga bomo v nadaljevanjuprikazali na dveh stopnjah, se predpostavlja(Garrod in Willis, 1999, str. 91-92): (1) da je cenaproizvoda odvisna od njegovih lastnosti; (2) da jenabor izbire proizvodov zvezen, saj je v nasprotnemprimeru potrebno modeliranje diskretne izbire ter(3) da se obseg dane lastnosti lahko neodvisnospreminja, saj je v nasprotnem primeru cenovnafunkcija nelinearna.

Prva stopnja našega teoretičnega modela jeocenjevanje mejne implicitne cene. Metodohedonističnih cen namreč uporabljamo zaocenjevanje implicitnih cen nabora lastnosti, kiločijo podobne proizvode v skupini proizvodov(Freeman, 1979). Njena aplikacija nanepremičninski trg zahteva identifikacijo naborastrukturnih in lokacijskih lastnosti, ki vsebujejorelevantne podatke o nepremičnini in imajorelevanten vpliv na njeno prodajno ceno, HC. Česedaj predpostavljamo, da se vsa gospodinjstva, kisodelujejo na trgu, obnašajo enako, lahko opišemonjihovo obnašanje v obliki maksimiranja naslednjekompaktne funkcije koristnosti U (Rosen, 1974,str. 38; Garrod in Willis, 1999, str. 92):

(3)

ob dani omejitvi:

(4) ,hI P H= ⋅ + ⋅gP G

kjer je H nepremičnina, opredeljena z vektorjemnjenih lastnosti HC; P

h cena nepremičnine; G

vektor dobrin, ki so lokalno dosegljive; Pg vektorcen lokalno dosegljivih dobrin; A vektor lokalnihprostorskih dobrin (angl. local amenity) ter I v

denarju izražen dohodek gospodinjstva. Kosimultani enačbi (3) in (4) rešimo glede na izbranospecifikacijo lastnosti nepremičnine in lokalnodosegljive dobrine, dobimo posredno funkcijokoristnosti W, ki povezuje koristnost z dohodkom,ceno nepremičnine, naborom lastnosti ne-premičnine in razpoložljivostjo lokalnih dobrin:

(5)

Ob predpostavki popolne tržne mobilnosti in iznje izhajajoče lastnosti konstantne koristnosti W*,dobimo naslednjo funkcijo sprejetja cene hišeoziroma nepremičnine (angl. house price acceptancefunction; cf. Garrod in Willis, 1999, str. 92):

(6) ( *, , , ),haP f W I= gA P

kjer je Pha

cena, pri kateri so kupci pripravljenikupiti nepremičnino. Z odvajanjem izraza (6)glede na dano lastnost prostorske dobrine dobimoob konstantni sprejemljivi ceni nepremičnine,konstantnem denarnem dohodku gospodinjstva inkonstantnih cenah lokalnih dobrin mejnokoristnost izboljšanja lokalnih prostorskih dobringlede na ceno nepremičnine oziroma ravnovesnopripravljenost za plačilo tega izboljšanja.Ravnovesje je doseženo v točki, v kateri funkcijasprejemljive cene nepremičnine tangira t.i.oportunitetni lok cene hiše oziroma nepremičnine(angl. house price opportunity locus), ki ima naslednjoobliko (Rosen, 1974, str. 44-48; cf. Garrod in Willis,1999, str. 93):

(7) ( , , , ),hoP f I= gHC A P

kjer je Pho

cena, pri kateri so prodajalci pripravljeniprodati svojo nepremičnino. Z izrazom (7) smo vnaš teoretični model hedonističnih cen vključilitudi obstoj trga nepremičnin. Parcialni odvod tegaizraza glede na raven dane prostorske dobrine aliglede na dano lastnost nepremičnine lahkointerpretiramo kot njegovo mejno implicitno ceno(cf. Navrud in Ready, 2002, str. 13; Rosen, 1974,str. 40-41). Kot ugotavljata Garrod in Willis (1999,str. 93), se zaradi relativne enostavnosti ta izrazpogosto uporablja že kar za ocenjevanje modelahedonistične cene nepremičnine.

Če je oportunitetni lok cene nepremičnine zvezen,lahko v primeru izpolnjevanja predpostavk, kisledijo iz dosedanje specifikacije, oceno implicitnecene iz prve stopnje teoretičnega modelauporabimo na drugi stopnji modela, kjer izvedemofunkcije povpraševanja po prostorskih dobrinahlokalnega okolja oziroma po lastnostih, ki naszanimajo. Funkcijo povpraševanja po i-ti prostorskidobrini specificiramo v obliki (Garrod in Willis,1999, str. 93):

( , , )U f H= G A

IB revija 4/2004 UMAR 91 Članki

(8) ( , , , ),i iA f= Ω SOC SUB COMkjer je Ω

i mejna implicitna cena i-te lokalne

prostorske dobrine; SOC vektor lokalnihdružbenoekonomskih značilnosti, ki vključujejostarost, dohodek, število otrok in zakonski stan;SUB vektor substitucijskih lokalnih prostorskihdobrin ter COM vektor komplementarnih lokalnihprostorskih dobrin.

Dvostopenjski pristop k modeliranju hedonističnihcen temelji na ocenjevanju funkcije kom-penziranega povpraševanja po dejavnikih, ki naszanimajo. To dosežemo z uporabo ustreznegasistema enačb ponudbe in povpraševanja, ki gasimultano ocenimo, da dobimo strukturneparametre. Vendar velja poudariti, da je simultanoocenjevanje potrebno le v primeru, ko je funkcijahedonistične cene odvisna od opazovanih enotpovpraševanja. Gre za t.i. problem identifikacije(cf. Brown in Rosen, 1982; Mandelsohn, 1985), kinastane zaradi simultane opredelitve mejne ceneatributa in krivulje inverznega mejnegapovpraševanja z ravnijo potrošnje atributa. V temprimeru sta namreč cenovna funkcija in s temmejna implicitna cena pod vplivom naključnihnapak, ki nastanejo bodisi v enačbah ponudbebodisi v enačbah povpraševanja.

V zvezi z opisanim problemom simultanosti sepojavljata še dva pomisleka, o katerih pišeta Follainin Jimenez (1985). Avtorja namreč menita, dasimultano ocenjevanje sploh ni potrebno, kadaranaliziramo mikro podatke na enem samem trgu,saj naj bi bila funkcija hedonistične cene, skupajz njenimi parametri, takrat neodvisna od slučajnihnapak v enačbah ponudbe in povpraševanja. Polegtega avtorja opozarjata na nelinearno naravofunkcije hedonistične cene; vsaka nelinearnacenovna funkcija je namreč odvisna odkonkretnega spleta (svežnja) lastnosti, ki jih„potroši“ dano gospodinjstvo, zato je implicitnacen konkretnega atributa opredeljena z izbirocelotnega spleta „potrošenih atributov“ dobringospodinjstva. Posledično daje uporaba metodenavadnih najmanjših kvadratov pri ocenjevanjupristranske rezultate. Ena izmed možnosti je, da venačbi povpraševanja pri mejni implicitni ceni zuporabo metode dvo- ali tristopenjskih najmanjšihkvadratov (angl. two / three-stage least squares – 2SLS /3SLS) vključimo instrumentalno spremenljivko, kijo dobimo z regresijo mejne implicitne cene gledena nabor spremenljivk, za katere menimo, da sokorelirane z mejno implicitno ceno, niso pakorelirane z rezidualno napako funkcijepovpraševanja posameznega potrošnika. Drugamožnost je aplikacija modela diskretne izbire, kise obnese bolje pri vrednotenju učinkov nemejnihsprememb (cf. Cropper et al., 1993).

3. Izbira funkcijske oblike v okvirupristopa razkrivanja preferenc

Ekonomska teorija, ki smo jo proučevali vprejšnjem razdelku, ne daje konkretnih napotkovo funkcijski obliki oziroma nas pri konkretnioperacionalizaciji funkcije obiskov in funkcijehedonistične cene bistveno ne omejuje, zato statoliko pomembnejša poznavanje predpostavk, kiso v ozadju posamezne funkcijske oblike, in njenapravilna interpretacija. V nasprotnem primeru somodelske ocene pristranske.

V okviru metode potnih stroškov lahko funkcijoobiskov operacionaliziramo za empiričnoocenjevanje v linearni, logaritemsko linearni,negativno eksponentni in dvojnologaritemskiobliki, če navedemo le nekatere od najpogostejeuporabljenih možnosti (cf. Garrod in Willis, 1999,str. 64). V prvi vrsti je seveda pomembno, da sorezultati ocenjevanja po statistični značilnosti inpredznaku v skladu z ekonomsko teorijo. Ko senato odločamo o izbiri konkretne funkcijske oblikeizmed teoretično sprejemljivih, pa naj bi upoštevalirazlične kriterije in ne samo maksimizacijovrednosti determinacijskega koeficienta (multiple)regresije. Poleg tega kazalca velja upoštevati vsajše razmerje med napovedanim in dejanskimštevilom obiskovalcev ter korelacijski koeficientmed porazdelitvama napovedane in dejanskestopnje obiska v dani coni. Ob tem se moramo,kot že rečeno, zavedati predpostavk, ki so v ozadjuposameznih funkcijskih oblik.

Linearna funkcijska oblika tako pri ničelnihstroških implicira končno število obiskov, a tudiobstoj t.i. kritične vrednosti potnega stroška, nadkaterim model napove negativno vrednostpovpraševanja. Negativna eksponentna ali tudipollogaritemska neodvisna funkcijska oblika imaprav tako neugodno pragovno lastnost, vendarhkrati implicira še neskončno število obiskov krajaza rekreacijo pri ničelnih stroških. Logaritemskaoblika je sicer zanimiva zaradi enostavnostiizračuna elastičnosti povpraševanja, vendar recimodvojnologaritemska funkcija implicira neskončnoštevilo obiskov na osebo pri ničelnih stroških ingenerira neskončen potrošniški presežek prineelastičnem povpraševanju. Logaritemskolinearna ali pollogaritemska funkcijska oblika pana drugi strani teh nezaželenih lastnosti nima.Implicira namreč končno število obiskov priničelnih stroških in ne napove negativnega številaobiskov pri nobeni vrednosti za stroške, zato je vpraksi pogosto uporabljena.

V konkretnem primeru ocenimo primernostposamezne funkcijske oblike z ustaljenimistatističnimi in ekonometričnimi protokoli (cf.

Članki92 UMAR IB revija 4/2004

Garrod in Willis, 1999, str. 66), ki vključujejopreverjanje prisotnosti multikolinearnosti (izračunvariančno-inf lacijskih faktorjev) in heteroskeda-stičnosti (uporaba Breusch-Paganovega aliWhiteovega testa), izvajanje neparametrične parneprimerjave napovedanih in dejanskih stopenj obiska(uporabljata se t. i. „Wilcoxon signed rank“ test inMann-Whitey U test) ter preverjanje občutljivostimodela na spremembe v podatkih (uporablja se t.i.„jackknife“ procedura). Rezultati preverjanjastatističnih in ekonometričnih lastnosti različnihfunkcijskih oblik so pogosto zelo podobni, vendardajejo zelo različne vrednosti potrošniškegapresežka. Še najbolj prepričljivo podlago za izbirofunkcijske oblike tako predstavlja kombinacijastatistične zanesljivosti in konsistentnosti z drugimipodobnimi podatki (v smislu uporabe izsledkovmeta-analiz).

V okviru metode hedonističnih cen nekateripojmujejo izbiro funkcijske oblike kot izbor medkompleksnostjo in realnostjo, drugi pa proučijo karnajširši razpon funkcijskih oblik in izberejo vanaliziranem primeru najustreznejšo obliko. Izbirafunkcijske oblike je odvisna od namena raziskave;kadar je osrednji cilj študije izračunati ocene mejnihcen atributov, je potrebna temeljita proučitevstrukture in parameterizacije modela hedonističnecene, kadar pa je namen študije generirati pogojnenapovedi cen oziroma najemnin za nepremičnine,igrata ključno vlogo robustnost in ekstrapolativnaverodostojnost modela.

V praksi uporabljene funkcijske oblike lahkouvrstimo v restriktivno ali pa fleksibilno skupino(Garrod in Willis, 1999, str. 111). V prvo skupinospadajo linearna, pollogaritemska, logaritemskolinearna in linearna Box-Coxova funkcijska oblika,v drugo skupino pa kvadratna, kvadratnapollogaritemska, translogaritemska in kvadratnaBox-Coxova funkcijska oblika. Funkcije iz prveskupine so po vrsti posebni primeri funkcij iz drugeskupine. Prednosti tradicionalnih funkcijskih oblikso enostavnost in transparentnost povezave medmejno ceno atributa in parametrom funkcije, glavnaslabost pa pomanjkanje splošnosti modela hedoni-stične cene, ki se pogosto kaže v nerealnosti rezultatov.

Najenostavnejša restriktivna oblika je linearnafunkcijska oblika, pri kateri so mejne cene atributovkonstantne, kar bi pomenilo, da imajo vsagospodinjstva enak vektor mejnih cen atributov,neodvisen od strukture svežnja atributovnepremičnine ter njene cene oziroma zakupnine.Ker kupci oziroma zakupniki nepremičnin nemorejo obravnavati posameznih lastnostinepremičnine kot diskretnih enot, ki bi jih lahko poželji kombinirali, je nelinearnost funkcijske oblike

pričakovana lastnost pri modeliranju hedonističnihcen4 (Rosen, 1974). Kadar je linearna funkcijskaoblika vendarle uporabljena, jo pogosto ocenjujemokar z metodo navadnih najmanjših kvadratov.

Specifikacija nelinearne funkcije oblike nasprotnoimplicira, da mejne cene atributov niso identičneza vsa gospodinjstva, vendar to še ne pomeni, da jetakšna funkcijska oblika nujno tudi bolj splošna(Garrod in Willis, 1999, str. 112). Aplikacijapollogaritemske funkcije tako impliciraproporcionalnost mejnih cen atributov cenamnepremičnin, kar pomeni, da bosta nepremičnini zenako tržno ceno imeli enak vektor mejnih cenatributov, ne glede na različna svežnja atributov.Logaritemsko linearna funkcija pa impliciraproporcionalnost mejne cene atributa razmerju medravnijo danega atributa in ceno nepremičnine, karpomeni, da bosta katerikoli nepremičnini imeli enakvektor deležev implicitnih stroškov atributa, ne gledena različni ceni in spleta atributov.

Nadalje sta Box in Cox (1964) razvila metodologijo,ki omogoča razlikovanje med tradicionalnimifunkcijskimi oblikami glede na raven prileganjapodatkom. Neomejena linearna Box-Coxova funkcija(angl. unrestricted linear Box-Cox function – ULBC) takoolajša iskanje alternativne funkcijske oblike in obpripadajočih omejitvah vsebuje različne (tudi žeobravnavane) funkcijske oblike kot posebne primere.Zanimivo je, da sta Cassel in Mendelsohn (1985)zavrnila različne omejitve v korist neomejenelinearne Box-Coxove funkcijske oblike per se, vendarpa velja omeniti, da ima ta funkcija pri empiričniuporabi številne slabosti: (1) ker se globalnimaksimum funkcije verjetja določi z metododvodimenzionalnega mrežnega iskanja nadvrednostmi nelinearnih parametrov, je postopekocenjevanja računsko zahteven in drag; (2) Box-Coxove transformacije imajo za posledico oceneproučevanih ekonomskih učinkov, ki so nerodne zanadaljnjo uporabo in nimajo jasne ekonomskeinterpretacije ter (3) z neomejeno linearno Box-Coxovo funkcijo ni mogoče proučevati nekaterihključnih povezav, kot je tista med mejno cenoatributa in ravnijo atributa.

Glavna privlačnost fleksibilnih funkcijskih oblik jev tem, da vsiljujejo podatkom le malo strukture inposledično omogočajo zelo različne eksplicitneformulacije odnosa med mejno ceno atributa inravnijo posameznega atributa. Lastnost, ki je sicerzaželena, pa ima tudi slabost, saj je ocenjevanjemedsebojnih učinkov med atributi podatkovno inračunsko zelo zahtevno (cf. Garrod in Willis, 1999,str. 113). Različne f leksibilne funkcijske oblikenamreč dobimo z razširitvijo posameznihrestriktivnih funkcijskih oblik s pomočjo

4 Kljub temu velja omeniti, kot ugotavlja Goodman (1988), da so funkcije hedonističnih cen zakupnikov nepremičninpraviloma bolj linearne od funkcij hedonističnih cen lastnikov nepremičnin.

IB revija 4/2004 UMAR 93 Članki

kvadratnih interakcijskih členov med atributi.Kljub temu, da so se kvadratni členi kot celota vštudijah večinoma izkazali za značilne ne gledena konkretno fleksibilno funkcijsko specifikacijo,pa to še ne pomeni, da aplikacija f leksibilnefunkcije nujno daje tudi bolj učinkovite ocene,saj se poveča varianca vrednosti vsakega parametra(cf. Rao in Miller, 1971).

Cropper et al. (1988) so tako z analizo različnihfunkcijskih oblik prišli do naslednjih sklepov: (1)mejne cene pomembnih atributov – torej tistih, kiprispevajo velik del skupne koristnosti nepremičnine– so navadno izmerjene z večjo natančnostjo od manjpomembnih atributov ter (2) kadar so spremenljivkeatributov izpuščene ali izmerjene z napako, dajerestriktivna funkcijska oblika bolj natančne vrednostimejnih cen od fleksibilne funkcijske oblike. Slednjase je zaradi učinka kvadratnih členov izkazala za šeposebej nezanesljivo ob ekstremnih vrednostihsvežnja atributov. Izbira konkretne funkcijske oblikespada torej k ocenjevanju modela, pri čemer moramodati poseben poudarek analizi občutljivostifunkcijske oblike na spremembo v specifikacijimodela. Samo ocenjevanje poteka večinoma zuporabo metode največjega verjetja, včasih pa pridev poštev tudi dvodimenzionalno mrežno iskanje.

4. Analiza nekaterih ključnihvsebinskih vidikov v okviru pristoparazkrivanja preferenc

Kot smo ugotovili v naši obravnavi ekonomskegavrednotenja prostorskih vrednot, obstaja v zvezi zaplikacijo pristopa razkrivanja preferenc nekajvsebinskih nedorečenosti. V nadaljevanju tegarazdelka bomo osvetlili štiri izmed njih, ki se namzdijo najpomembnejše: (1) problematikapredpostavke rekreacijske preference, (2)problematika predpostavke ločljivosti, (3)problematika negotovosti bodočih koristiprostorskih izboljšav ter (4) problematika uporabepodtrgov v modelu.

Osrednja predpostavka metode potnih stroškov je,da so stroški potovanja do nekega kraja za rekreacijomerilo rekreacijske preference, s katero lahko natoocenimo povpraševanje po rekreacijski oziromaprostorski dobrini. Ta predpostavka je kršena, kadarse posamezniki ali gospodinjstva preselijo naobmočje, ki jim nudi boljši dostop do rekreacijskepovršine (Garrod in Willis, 1999, str. 76). S tempostane potni strošek endogena spremenljivka,ocenjena krivulja povpraševanja pa leži pod dejanskokrivuljo, kar hkrati pomeni, da je tudi izračunanipotrošniški presežek podcenjen. Čeprav takšni

dogodki niso ravno pogosti, pa so takšni posameznikinavadno redni obiskovalci kraja za rekreacijo in sonjihove koristi občutne, zato jih je smiselnoidentificirati in oceniti njihov potrošniški presežek.To lahko storimo s pristopom, ki ga je izpeljalParsons (1991) in temelji na uvedbi instrumentalnespremenljivke, ki upošteva takšno obnašanje inodpravi problem endogenosti ali pa z metodohedonističnih cen.

Metoda potnih stroškov predpostavlja tudi ločljivostv specifikaciji modela, kar pomeni, da je porabarekreacijske (prostorske) dobrine, katere cena jeenaka nič, neodvisna od kakovosti katerekoli drugerekreacijske dobrine, ki jo posameznik troši.Ocenjena funkcija povpraševanja po rekreacijskidobrini namreč navadno ne vključuje povpraševanjapo tržnih dobrinah, čeprav pogosto obstaja množicakomplementarnih tržnih dobrin, ki so povezane zizkoriščanjem obravnavane rekreacijske dobrine.Ločljivost glede na različne rekreacijske aktivnostipa mora veljati tudi za funkcijo koristnosti, drugačeso rezultati ocenjevanja pristranski. Ločljivostalternativnih rekreacijskih aktivnosti je povezana sproblematiko skupne proizvodnje in stroškov(Garrod in Willis, 1999, str. 68-69), katere primerso stroški časa in stroški potovanja5. Kadar določenadodatna dobrina ni ločena od same rekreacijskedobrine, ker je slednja njen neposreden vzrok, morabiti taka dobrina vključena v sistem povpraševanja.

Metodo potnih stroškov navadno apliciramo na enosamo rekreacijsko površino, kar je korektno, kadarso obiski te površine ločljivi od obiskov vseh drugihpovršin. Kadar ta predpostavka ni izpolnjena in soposamezni kraji za rekreacijo del večjega območjaz istim krajinskim izgledom, je treba razviti sistempovpraševanja za alternativne kraje za rekreacijo,kar pomeni simultano proučevanje večihsubstitucijskih površin. Dodatna predpostavka senanaša na prostorsko ločljivost (cf. Garrod in Willis,1999, str. 69). Čeprav metoda potnih stroškov zajemamerjenje celotne rekreacijske izkušnje, ki jesestavljena iz pričakovanja potovanja, koristnosti odobiska per se ter spomina o izkušnji, namrečpredpostavljamo, da je edini namen potovanjaobiskati konkreten kraj za rekreacijo oziroma se vtem kraju ukvarjati s specifično rekreacijskoaktivnostjo. Kadar potovanje zajema obisk večaktivnosti, skupne aktivnosti, več destinacij ali paima skupen namen, torej naletimo na določenetežave, ki so povezane z lastnostjo neločljivosti(Moons, 2003, str. 9). To je treba še posebejupoštevati, kadar udejstvovanje v eni od aktivnostine sovpada z udejstvovanjem v drugih aktivnostiali pa je celo v nasprotju z ostalimi aktivnostmi.V takem primeru lahko na podlagi posebnega

5 O vrednotenju časa so pisali McConnell in Strand (1981) ter McKean et al. (1995). Problematiko stroškov potovanja papodrobneje opisujeta Willis in Benson (1988) ter Willis in Garrod (1991).

Članki94 UMAR IB revija 4/2004

anketnega vprašalnika izločimo iz analizeposameznike, ki so obiskali več krajev zarekreacijo ali pa od njih zahtevamo, naj poskušajoločiti prispevke posamezne rekreacijske površinek njihovi rekreacijski izkušnji.

Glavna značilnost metode hedonističnih cen je njenaex post analiza učinkov sprememb v razvoju in politiki,ki izhaja iz dejstva, da je lažje meriti tiste lastnostidobrine, ki jih le-ta že poseduje, kot pa tiste, ki jihbo šele posedovala v prihodnosti. To seveda implicira,da so atributi dobrine vrednoteni glede na celotentok bodočih koristi, ki jih bo dobrina povzročila(Garrod in Willis, 1999, str. 95). Nakupna cenanepremičnine lahko potemtakem vključuje tudipremijo za bodoče koristi, ki so lahko negotove intudi samo izvedene. Spremembe v prostorski politikilahko premikajo krivuljo hedonistične cene, zato sonapovedi koristi prostorskih izboljšav negotove. Kotje bilo že rečeno, mora biti celoten bodoči tok koristiod izboljšanja v ravni prostorske dobrine ustreznodiskontiran, da ne pride do precenitve modeliranehedonistične cene (cf. Abelson in Markandya, 1985).

Problematika uporabe podtrgov pri metodihedonističnih cen pa se nanaša na vprašanje, alilahko podatke obravnavamo, kot da pripadajoenemu samemu trgu, in jih analiziramo z eno samofunkcijo hedonistične cene ali pa jih moramorazdeliti v ločene podtrge in vsakega opisati s svojofunkcijo hedonistične cene (Garrod in Willis,1999, str. 105-106, 109-110). Slednja situacijanastopa navadno v naslednjih dveh primerih(Michaels in Smith, 1990): (1) kadar eksogeni(družbenoekonomski in politični) dejavnikiomejujejo posamezna gospodinjstva prisodelovanju samo na nekaterih segmentih večjeganepremičninskega trga ter (2) kadar pride doinformacijskih omejitev za udeležence nanepremičninskem trgu. Obravnavani teoretičnimodel namreč predpostavlja, da imajo udeležencina trgu zadostne informacije za izpeljavonepremičninske transakcije6. Izpustitev tega vidikaiz modela bi vanj vnesla pristranskost, agregacijapo lokalnih podtrgih pa bi bila praktično nemogo-ča, zato pogosto modeliramo posamezne podtrge.

5. Analiza nekaterih ključnihtehničnih vidikov v okviru pristoparazkrivanja preferenc

Pri aplikaciji pristopa razkrivanja preferenc nakonkretnem projektu pa obstaja v okviru obravnaveekonomskega vrednotenja prostorskih vrednot tudinekaj tehničnih nedorečenosti, o katerih smo delomaže govorili v naši dosedanji metodološki obravnavi.

V nadaljevanju tega razdelka bomo posebejizpostavili štiri izmed njih, ki se nam zdijonajpomembnejše: (1) problematika obravnavesubstitucijskih krajev za rekreacijo v modelu, (2)problematika učinkov pristranskosti izbora, (3)problematika ugotavljanja in odpravljanjamultikolinearnosti v modelu ter (4) problematikarobustnosti in zanesljivosti modelskih ocen.

Pri ocenjevanju funkcije obiskov je pri metodi potnihstroškov zelo pomembno upoštevati substitucijskekraje za rekreacijo, vendar pa ni nekega splošnosprejetega principa, po katerem bi bilo to mogočeudejanjiti (cf. Garrod in Willis, 1999, str. 77).Pojavlja se vprašanje, ali naj bodo upoštevani lebližnji substituti ali pa naj pridejo v poštev vsesubstitucijske rekreacijske površine. Bližje, kot živiposameznik nekemu kraju za rekreacijo, večja jeverjetnost, da ga bo v analiziranem obdobju obiskal.Bolj kot je oddaljen od določene rekreacijskepovršine, večja je verjetnost, da bo obiskal enega aliveč substitucijskih krajev za rekreacijo, ki so mugeografsko bliže. V modelu potnih stroškov se toodraža tako, da se lega krivulje povpraševanjapomakne bolj proti izhodišču, izračunani potrošniškipresežek pa se zmanjša. Kot sta ugotovila Christensenin Price (1982), lahko spremembe v razpoložljivostisubstitucijskih krajev za rekreacijo podcenijo aliprecenijo potrošniški presežek, kar je odvisno odrazmerja med rekreacijskimi površinami innaselitvenimi središči.

Kadar pri conski metodi potnih stroškov opredelimocone v obliki koncentričnih krogov s središčem vizhodišču obravnavanega kraja za rekreacijo, solahko dejanske razdalje potovanja iz posamezne conedo kraja za rekreacijo zelo različne zaradi različnerazvejanosti cestnega in železniškega omrežja.Posledični problem zelo različnih ravni dostopa dorekreacijske površine lahko sicer razrešimo zaplikacijo individualne metode potnih stroškov,vendar nam še vedno ostane problem upoštevanjaveč substitutov z različnimi rekreacijskimi atributi.To neprijetnost lahko poskušamo odpraviti zmodelom naključne koristnosti (angl. random utilitymodel – RUM; cf. Garrod in Willis, 1999, str. 66-68),vendar s tem precej povečamo kompleksnost, zatonekateri okoljski ekonomisti (cf. Willis in Garrod,1991) problem substitutov enostavno prezrejo alipa poskušajo učinke substitutov zajeti z uporabonepravih spremenljivk.

Specifičen problem pri aplikaciji metode potnihstroškov je pristranskost izbora s svojimi posledicami(Navrud in Ready, 2002, str. 17; Garrod in Willis,1999, str. 79-80), o čemer smo v pričujočem člankuže govorili. Vsaka metoda, ki uporablja podatke iz

6 Tovrstne informacije lahko dobijo od nepremičninskem posrednikov, katerih ekspertno (ponavadi idiosinkratično) znanjeje težko modelirati v modelu hedonistične cene.

IB revija 4/2004 UMAR 95 Članki

anketnih vprašalnikov, ki se izvajajo na kraju zarekreacijo, je namreč ranljiva na učinke pristranskostiizbora, kar pomeni, da analiza, temelječa na obiskihrekreacijske površine, nujno ne predstavlja tudiobiskovalcev te površine7. Vendar pa obstajajopristopi, s katerimi je mogoče ta problem obvladovati(cf. Garrod in Willis, 1999, str. 231-233). Kadar jevzrok pristranskosti vzorca v nesorazmerju medobiskovalci in obiski, tj. da imamo nekaj zelopogostih obiskovalcev, drugi pa v analiziranemobdobju obiščejo rekreacijsko površino le enkrat,lahko to rešimo s tehtanjem števila obiskov zrecipročno vrednostjo resničnega razmerjaobiskovalcev. Če je vzrok pristranskosti izbora vprecenjenem številu obiskov zaradi pogostihobiskovalcev, za katere je bolj verjetno, da se bodo„znašli“ v anketi, to rešujemo z modelomslučajnostne koristnosti diskretne izbire, kipredpostavlja, da je verjetnost prisotnostiposameznika v vzorcu linearna funkcija celotnegaštevila opravljenih poti. Populacijsko porazdelitevv funkciji verjetja tako nadomestimo z vzorčnoporazdelitvijo, pri čemer moramo poudariti, da tolahko pripelje do (teoretično) kontradiktornihrezultatov. Če pa je vzrok pristranskosti vzorcaenostavno v dejstvu, da vsak tak anketni vzoreczajema le obiskovalce, ne pa tudi tistih posameznikov,ki se niso odločili obiskati danega kraja za rekreacijo,potem si lahko pomagamo le z izbiro konsistentnecenilke. Smith (1988) je namreč v svoji analizipokazal, da različni drugi pristopi k soočanju sproblematiko pristranskosti izbora v tem primerubistveno ne vplivajo na potrošniški presežek.

Kadar ima vrednotena dobrina za posledico široknabor učinkov v različnih prostorskih kategorijah,kot v primeru vrednotenja koristi okoljske politike,postane analiza po metodi hedonističnih cenzapletena. Ker je vrednotenje vseh posameznihkoristi praktično nemogoče, v analizo pogostouvedemo nepravo spremenljivko in merimo učinkeaktivne okoljske politike v primerjavi s stanjem, kookoljska politika ni aktivna (cf. Garrod in Willis,1999, str. 105, 106). Težava se pojavi tudi privrednotenju kakovosti soseske, saj ni splošnegakonsenza niti o naboru spremenljivk za neposrednomerjenje lastnosti soseske niti o naboru ustreznihpribližkov. Kadar pa lastnosti soseske le uspemoizmeriti, se lahko pojavi problem medsebojnekorelacije med njimi (Dubin in Sung, 1990).Problem multikolinearnosti je tako osrednji problempri uporabi metode hedonističnih cen in se nanašana interpretacijo njenih ocen zaradi medsebojnekorelacije med učinki več spremenljivk. Kadar sospremenljivke, ki predstavljajo mere prostorskekakovosti, med seboj močno korelirane, je namrečtežko oceniti učinke posameznih spremenljivk.

Morebitno prisotnost multikolinearnosti ugotavlja-mo z analizo občutljivosti regresijskih koeficientovna izpustitev pomembnih pojasnjevalnih spre-menljivk iz modela ter z izračunom variančno-inflacijskih faktorjev. Tako ugotovimo, katera izmedpojasnjevalnih spremenljivk je korelirana z drugimispremenljivkami prostorske kakovosti, in jakost tekorelacije.

Ko se želimo pri uporabi metode hedonističnihcen izogniti multikolinearnosti, si pomagamo natri načine (Garrod in Willis, 1999, str. 108-109).Prvi način je gotovo v skrbni izbiri podatkov, kjerlahko z metodo glavnih komponent ugotovimoglavne vire variabilnosti v podatkih. Tako lahko izvsake pomembne pojasnjevalne komponente, kiso med seboj ortogonalne, izberemo enospremenljivko in jo vključimo v model. Izbranespremenljivke se obnašajo kot približki skupinkolinearnih spremenljivk, kar sicer zmanjšaproblem multikolinearnosti, ne pomaga pa priproblemu interpretacije, saj ne moremo ločitiučinkov posameznih elementov kolinearne skupinena ceno nepremičnine8. Namesto posameznihspremenljivk lahko za približke izberemo tudikompozitne spremenljivke, še posebej kadaranaliziramo eno samo ključno spremembo, dokatere pride v relativno kratkem časovnemrazdobju. Tretji način spopadanja z multi-kolinearnostjo pa se nanaša na ločevanjeposameznih učinkov vsake od koreliranihspremenljivk z ustreznim statističnim pristopom(cf. Klepper in Leamer, 1984).

Če menimo, da utegne v modelu povzročati težavemultikolinearnost, je še posebej pomembnovprašanje robustnosti in zanesljivosti modelskih ocen.Obstaja kar nekaj postopkov, s katerimi je mogočepreveriti omenjeni lastnosti; med njimi pa veljaposebej izpostaviti analizo ponovljenih prodaj, t.i.„jackknife“ proceduro, simulacijo učinkovpristranskosti zaradi izpuščenih spremenljivk terBrown-Durbin-Evansov test. Pristop ponovljenihprodaj (Palmquist, 1982) proučuje ponovljeneprodaje iste nepremičnine z namenom ugotoviti, aliso prostorske spremembe v času vplivale na cenonepremičnine. Glavna in dokaj restriktivnapredpostavka tega pristopa je, da se krivuljahedonistične cene za lastnosti nepremičnine, ki nisopredmet analize, v času ne premika. Preverjanjeobčutljivosti modela na spremembe v podatkih s t.i. „jackknife“ proceduro pa temelji na ponovnemocenjevanju modela ob izključitvi slučajno izbranihskupin opazovanj. Kadar je v modelu prisotna resnamulti-kolinearnost, namreč že izključitev nekajopazovanj lahko povzroči velike spremembe vvrednostih regresijskih koeficientov (Garrod inWillis, 1999, str. 116).

7 To še posebej velja za metode, ki proučujejo učinke različnih dejavnikov na izvedeno povpraševanje po prostorski dobrini,pa najsi bo to v rekreacijskem, okoljevarstvenem ali kakšnem drugem smislu.

8 V tem primeru lahko ocenimo zgolj mejni učinek posameznega nabora lastnosti, ki ga predstavlja raven glavne spremenljivke.

Članki96 UMAR IB revija 4/2004

Simulacija učinkov pristranskosti zaradi izpuščenihspremenljivk proučuje možne učinke pristranskostiv vrednostih regresijskih koeficientov zaradiizpuščanja potencialno pomembnih pojasnjevalnihspremenljivk. Kadar se s simulacijami ugotovi, daima določena spremenljivka statistično pomembenučinek na ceno nepremičnine in je takšnaspremenljivka v modelu izpuščena zaradipomanjkanja podatkov, se lahko vprašamo ozanesljivosti ocen regresijskih koef icientov.Uporabimo lahko še test stabilnosti parametrov vregresijski enačbi. Navadno se v ta namen uporabljaBrown-Durbin-Evansov test kumulativne vsotekvadratov rekurzivnih rezidualov (Brown et al., 1975;angl. cusum of squares test). Rezultat testa je statistika,ki naj sledi konkretni linearni poti; kadar se njenavrednost giblje zunaj določenega intervala zaupanja,je to resen znak za zavrnitev ničelne hipoteze ostabilnosti regresijskih koeficientov.

6. Sklep

V članku analiziramo predpostavke in proučujemouporabo ekonometričnih tehnik pri ekonomskemvrednotenju prostorskih vrednot s pomočjopristopa razkrivanja preferenc. Ključni metodi tegapristopa sta metoda potnih stroškov in metodahedonističnih cen.

Metoda potnih stroškov je zelo koristenpripomoček pri ocenjevanju koristi rekreacijskihdobrin, vendar je njena uporabna vrednostomejena pri vrednotenju celotnega spleta koristiprostorskih dobrin. Potrošnikove koristi temeljijona merjenju potrošniškega presežka, ki ga ocenimona podlagi krivulje povpraševanja, izvedene izfunkcije obiska. Potrošniški presežek je pri temzelo občutljiv na specifikacijo metode potnihstroškov in uporabljeno cenilko, zato velja priaplikaciji metode kombinirati vrednosti kazalcevstatistične zanesljivosti ter konsistentnost spodobnimi podatki in analizami, ki so namdosegljive. Kljub pomislekom in pomanjkljivostimvelja poudariti ključno prednost pristopa pometodi potnih stroškov, ki se kaže v analiziopazovanega obnašanja in ne zgolj v analiziizraženih preferenc.

Metoda hedonističnih cen je uveljavljeno orodjeza ocenjevanje dezagregiranih koristi različnihlastnosti dobrin, kot so strukturne lastnostinepremičnin in prostorske značilnosti njihovegaokolja. Še posebej pride njena uporabna vrednostdo izraza pri implementaciji konkretne prostorskepolitike, kjer je pomembneje meriti spremembe vkoristih, ki izhajajo iz prostorske spremembe, kotpa celotne stroške in koristi, ki izhajajo iz daneravni prostorske kakovosti. Zaradi predpostavkmetode, pri čemer pride do izraza negotovost inposledične časovne nestabilnosti krivulje hedoni-

stične cene, je namreč metoda hedonističnih cenprimernejša za ocenjevanje ex post koristiuveljavljene prostorske politike, kot pa zanapovedovanje ex ante koristi, ki bi lahko nastalezaradi predlaganih sprememb prostorske politike.

Literatura

Abelson P. W., Markandya A.: The Interpretation ofCapitalized Hedonic Prices in a Dynamic Environment.Journal of Environmental Economics andManagement, 12(1985), str. 195-206.

Bateman I., Carson R., Day B., Hanemann M., HanleyN., Hett T., Jones-Lee M., Loomes G., Mourato S.,Özdemiroglu E., Pearce D. W., Sugden R., SwansonJ.: Economic Valuation With Stated PreferenceTechniques: A Manual. Cheltenham : Edward Elgar, 2002.

Bowes M., Loomis J. B.: A Note on the Use of Travel-Cost Models with Unequal Zonal Populations. LandEconomics, 56(1980), str. 465-470.

Box G., Cox C.: An Analysis of Transformations.Journal of the Royal Statistical Society, Series B,26(1964), str. 211-252.

Brown R. L., Durbin J., Evans J. M.: Techniques forTesting the Constancy of Regression RelationshipsOver Time. Journal of the Royal Statistical Society,Series A, (1975), 7702, str. 149-163.

Brown J. N., Rosen H.: On the Estimation of StructuralHedonic Pricing Models. Econometrica, 50(1982), str.765-768.

Brown W. G., Sorthus C., Chou-Yang B., Richards J.T.: Using Individual Observations to EstimateRecreation Demand Functions: A Caution. AmericanJournal of Agricultural Economics, 65(1983), str. 154-157.

Cassel E., Mendelsohn R.: The Choice of FunctionalForms for Hedonic Price Equations: Comment. Journalof Urban Economics, 18(1985), str. 135-142.

Christensen J. B., Price C.: A Note on the Use of TravelCost Models with Unequal Zonal Populations:Comment. Land Economics, 58(1982), str. 395-399.

Clawson M., Knetsch J. L.: Economics of OutdoorRecreation. Baltimore : Johns Hopkins University Press, 1966.

Cropper M. L., Deck L. B., McConnell K. E.: On theChoice of Functional Forms for Hedonic Price Functions.Review of Economics and Statistics, 70(1988), str. 668-675.

Cropper M. L., Deck L. B., Kishor N., McConnell K.E.: Valuing Product Attributes Using Single MarketData: A Comparison of Hedonic and Discrete ChoiceApproaches. Review of Economics and Statistics,75(1993), str. 225-232.

Dubin R. A., Sung C.-H.: Specification of HedonicRegressions: Non-nested Tests on Measures ofNeighborhood Quality. Journal of Urban Economics,27(1990), str. 97-110.

Follain J. R., Jimenez E.: Estimating the Demand forHousing Characteristics. Regional Science and UrbanEconomics, 15(1985), str. 77-107.

IB revija 4/2004 UMAR 97 Članki

Freeman A. M.: Hedonic Prices, Property Values, andMeasuring Environmental Benefits. ScandinavianJournal of Economics, 81(1979), str. 154-173.

Garrod G. D., Willis K. G.: Economic Valuation of theEnvironment: Methods and Case Studies. Cheltenham: Edward Elgar, 1999.

Goodman A. C.: An Econometric Model of HousingPrice, Permanent Income, Tenure Choice and HedonicPrices. Journal of Urban Economics, 23(1988), str.327-354.

Griliches Z.: Price Indexes and Quality Change.Studies in New Methods of Measurement. Cambridge,MA : Harvard University Press, 1971.

Hotelling H. H.: Multivariate Quality ControlIllustrated by the Air Testing of Sample Bombsights:Techniques of Statistical Analysis. New York : McGraw-Hill, 1947.

Klepper S., Leamer E. E.: Consistent Sets of Estimatesfor Regression and Errors in All Variables.Econometrica, 52(1984), str. 163-183.

Kling C. L.: Comparing Welfare Estimates ofEnvironmental Quality Changes from RecreationDemand Models. Journal of EnvironmentalManagement, 15(1988), str. 331 340.

Lancaster K. J.: A New Approach to ConsumerTheory. Journal of Political Economy, 74(1966), 2, str.132-157.

MacLennan D.: Some Thoughts on the Nature andPurpose of House Price Studies. Urban Studies,14(1977), str. 59-71.

Mandelsohn R.: Identifying Structural Equations withSingle Market Data. The Review of Economics andStatistics, 67(1985), str. 525-528.

McConnell K. E.: Double Counting in Hedonic andTravel Cost Models. Land Economics, 66(1990), str.121-127.

McConnell K. E., Strand I.: Measuring the Cost ofTime in Recreation Demand Analysis: An Applicationto Sport Fishing. American Journal of AgriculturalEconomics, 63(1981), str. 153-166.

McKean J. R., Johnson D. M., Walsh R. G.: Valuingtime in travel-cost demand analysis: An empiricalinvestigation. Land Economics, 71(1995), str. 96-105.

Michaels R. G., Smith V. K.: Market Segmentationand Valuing Amenities with Hedonic Models: The Caseof Hazardous Waste Sites. Journal of UrbanEconomics, 28(1990), str. 231-242.

Moons E.: The Development and Application ofEconomic Valuation Techniques and Their Use inEnvironmental Policy – A Survey. Leuven : Faculty ofEconomics and Applied Economic Sciences, WorkingPaper, 7, 2003.

Navrud S., Ready R. C.: Valuing Cultural Heritage.Applying Environmental Evaluation Techniques toHistoric Buildings, Monuments and Artefacts.Cheltenham : Edward Elgar, 2002.

Packer M., Macdonald D.: Business and Biodiversity.Existing Threats – Emerging Opportunities. Gland :International Union for Conservation of Nature and

Natural Resources, The Biodiversity EconomicsLibrary. [URL: http://www.biodiversityeconomics.org/business/handbook/presentation.htm], 13.08.2003.

Palmquist R. B.: Measuring Environmental Effects onProperty Values without Hedonic Regressions. Journalof Urban Economics, 11(1982), str. 333-347.

Parsons G. R.: A Note on the Choice of ResidentialLocation in Travel-cost Demand Models. LandEconomics, 67(1991), str. 360-364.

Pearce D. W., Markandya A.: Environmental PolicyBenefits: Monetary Valuation. Paris : Organisation forEconomic Co-operation and Development, 1989.

Prewitt R. A.: The Economics of Public Recreation –An Economic Survey of the Monetary Evaluation ofRecreation in National Parks. Washington, DC :National Park Service and Recreational PlanningDivision, 1949.

Rao P., Miller R.: Applied Econometrics. Belmont, CA: Wardsworth Publishing, 1971.

Rosen S.: Hedonic Prices and Implicit Markets: ProductDifferentiation in Pure Competition. Journal of PoliticalEconomy, 82(1974), str. 34-55.

Smith V. K.: Selection and Recreation Demand.American Journal of Agricultural Economics, 70(1988),str. 29-36.

Strong E.: A Note on the Functional Form of TravelCost Models with Zones of Unequal Populations. LandEconomics, 59(1983), str. 342-349.

Verbič M.: Ekonomski vidik prostorskih vrednot vprocesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenihzahtev: Konstrukcija, analiza in evalvacija metod zaekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2004.

Verbič M., Slabe Erker R.: Smernice za ekonomskovrednotenje naravne in kulturne dediščine. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2004.

Wagner M.: Ekonomske metode za ocenjevanjevrednosti okolja: Kritični pregled z nekaterimi primeri.I. del: Indirektne tržne metode. IB revija, 32(1998),8-9-10, str. 3 13.

Willis K. G., Benson J. F.: A Comparison of User Benefitsand Costs of Nature Preservation at Three NatureConservation Reserves. Regional Studies, 22(1988),str. 417-428.

Willis K. G., Garrod G. D.: An Individual Travel-CostMethod of Evaluating Forrest Recreation. Journal ofAgricultural Economics, 41(1991), str. 33-42.

Ključne besede: ekonometrija, metoda hedonističnihcen, metoda potnih stroškov, potrošniški presežek,okolje, pristop razkrivanja preferenc, ekonomskovrednotenje.

Keywords: consumer surplus, econometrics,environment, hedonic price method, revealedpreference approach, travel-cost method, economicvaluation.

Članki98 UMAR IB revija 4/2004

UDK: 351.824.1

Matej Matija Grobelšek*

Zasebni sektor ni panaceja za težaveprestrukturiranja vodopreskrbe

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Zasebni sektor pridobiva čedaljevidnejšo vlogo v dejavnostih pre-skrbe z vodo. Pot za hitrejši vstopv panogo pa mu pomaga tlakovatisplošno prepričanje, da sta neučin-kovitost poslovanja in nezmožnostzagotavljanja zadostnih investicij-skih sredstev imanentni težavi

javnega upravljanja in lastništva.A empirične ugotovitve in pri-merjave učinkovitosti javnih inzasebnih izvajalcev kažejo na to,da zasebni sektor sam po sebi nezagotavlja izboljšanja ekonomskeučinkovitosti, temveč gotovomaksimira le pozitiven finančni

tok. Kakor sam po sebi tudi nezagotavlja dviga kakovosti oprav-ljanja storitev in izboljšanja načinaravnanja z vodo. Vse to pa morajoprav tako biti cilji javnega sektorjaglede vstopanja zasebnega se-ktorja v dejavnosti preskrbe z vodoin njihovega preoblikovanja.

* Prispevek je povzetek poudarkov diplomskega dela, ki sem ga julija 2002 zagovarjal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani znaslovom Zasebni sektor v dejavnostih preskrbe z vodo

1 Sicer pa je v Franciji javna uprava že leta 1554 dodelila prvo koncesijo Adamu Craponneu za izgradnjo kanala.2 OECD. 1987. Economic instruments for environmental policy.3 Po ocenah Svetovne banke po vrednosti naložb prednjačita elektrogospodarstvo in telekomunikacije s 30 oziroma 28

odstotki zasebnih vlaganj v infrastrukturo, dejavnosti preskrbe z vodo pa sledijo z 18 odstotki (Haarmeyer, Mody, 1997).

Summary

The private sector is playing anincreasingly visible role in servicesrelating to the provision of water.This increased prominence hasbeen prompted by the widespreadbelief that public ownership andcontrol inherently leads tooperational inefficiencies and aninability to secure adequate

investment funding. However,empirical studies comparing theefficiency of public and privatecontractors indicate that theprivate sector in itself does notguarantee increased economicefficiency, but rather maximumrevenues for the private con-tractors. Also, it does not

necessarily guarantee higherquality services and better watermanagement. These considera-tions should be included in thepublic sector's goals regarding theentry of the private sector intowater provision activities and itsrestructuring.

1. Cilji javnega sektorja pri prestruktu-riranju dejavnosti preskrbe z vodo

Pojem sodelovanja oziroma partnerstva medjavnim in zasebnim sektorjem (PPP: partenariatpublic-privé ali public private partnership, angleško pogostoPSP: private sector participation) je samo novejši izraz,s katerim se želi poimenovati čedalje večje številorazličnih oblik povezovanja zasebnih podjetij injavne uprave za potrebe zagotavljanja javnihstoritev. Partnerstva med javnim in zasebnimsektorjem so namreč ravno v dejavnostih preskrbez vodo v Franciji prvi razcvet doživela že v začetku19. stoletja.1 Komercialni vidiki vodopreskrbe sozgodovinsko tudi eden najvplivnejših primerov

integralne obravnave gospodarskih in okoljskihizzivov trajnostnega razvoja.2

V zadnjih dveh desetletjih je postalo partnerstvovse pogostejši način izvajanja infrastrukturnihdejavnosti3 ali/in izgradnje infrastrukture tudi vmnogih drugih državah. Iskanje dodatnih virovfinanciranja, ki je v mnogih državah glavni povodza odločitev javnega sektorja za povezovanje zzasebnim, pa je, kakor ugotavljamo v prispevku,lahko le eden od vzvodov preoblikovanja preskrbein sam po sebi nezadostno utemeljen razlog zapovečevanje vloge zasebnega sektorja pri preskrbijavnih dobrin. Preoblikovanje panoge mora razennovih virov financiranja zagotoviti tudi pozitivnespremembe tržne strukture ter stroškovno

IB revija 4/2004 UMAR 99 Članki

učinkovitejšo, okoljsko manj obremenjujočo in zauporabnike bolj kakovostno vodopreskrbo.Doseganje teh glavnih hkratnih ciljev je medsebojnoodvisno, pri nekaterih pa so možni tudi navzkrižnokoristni učinki (angl. trade-off, na primer medpridobivanjem cenenih zasebnih virov financiranjain konkurenčnim preoblikovanjem panoge).

Če naj bi bil torej javni sektor ekonomski subjekt,ki se pri zastopanju javnega interesa vede racionalno,bi moral pri lastninsko-upravljavskem pre-oblikovanju preskrbe z vodo vključiti tudi zasebniinteres, obenem pa poskrbeti za hkratno zasledovanjevseh glavnih ciljev vodopreskrbe in javni interes tudiuresničevati celovito. Na vključevanje zasebnegasektorja oziroma na partnerstvo je zato treba gledatikot na sestavino celovitega lastninsko-upravljavskegapreoblikovanja panoge.

A tudi v Sloveniji je cilj pridobiti nova finančnasredstva za financiranje infrastrukturnih investicijv ospredju pred drugimi cilji partnerstva inpreoblikovanja. Razlog je preprost. Po podatkihiz razvojnih dokumentov za komunalni sektor sobile investicijske potrebe v njem v letih 1996-1999kar za 4,5-krat večje od dejansko izvedenih investicijv tem času, kar kaže na podinvestiranost tegasektorja v preteklosti (Slovenija v Evropski uniji,2001, str. 80-81). Velike investicijske potrebe(predvsem pri izgradnji infrastrukture za odvajanjein čiščenje odpadnih voda), f inančna šibkostkomunalnih podjetij in lokalnih skupnosti,razmeroma kratki časovni roki, do katerih naj biSlovenija v skladu z dogovorom z EU zgradilapomemben del dodatne infrastrukture, ter slabpregled države nad dejanskimi potrebami javnisektor spodbujajo k iskanju dodatnih virov zafinanciranje njene izgradnje. Časovna in finančnastiska sta nekatere lokalne skupnosti (KranjskaGora in Maribor) že spodbudili k sodelovanju zzasebnim sektorjem pri izgradnji infrastrukture.

Vendar f inančno stanje ni v vseh komunalnihpodjetjih enako. Neenakost med izvajalci jepovzročila politika cen v devetdesetih letih, ko jedržava brez natančnih predstav o razlikah vlokalnih naravnih razmerah in donosnosti različnihizvajalcev storitev vodopreskrbe zaradi zniževanjainflacije povsod linearno omejevala rast cen vsehkomunalnih storitev. Ne glede na precejšnje razlikev izhodiščnih cenah so za vse izvajalce veljali enakinajvišji možni odstotki povečanj cen storitev, višjapovišanja pa je bilo možno doseči le izjemoma.To je vodilo do nekonsistentnega uvajanja raznihoblik financiranja (prispevki, takse) na ravnilokalnih skupnosti, kar je sistem cen komunalnih

storitev še dodatno deformiralo (Fabjančič, 1997,str. 42). Vladi nato kljub nekaterim ukrepom (npr.ukinitev občinskih taks, uveljavljanje elementovstroškovne presoje pri oblikovanju cen itn.) ševedno ni uspelo odpraviti cenovnih nesorazmerij.Ureditev cenovnih razmerij je pomembna, ker soprihodki iz opravljanja storitev vir financiranjainfrastrukturnih investicij. Načrtovane infra-strukturne investicije pa so v Sloveniji visoke. VSloveniji je vodooskrbna infrastruktura večinomaizgrajena in je potrebna predvsem nujne obnove,4

infrastruktura za čiščenje odpadnih voda pa je šeprecej pomanjkljiva. Po študiji Phare naj biSlovenija za popolno uveljavitev zahtev smerniceo komunalni odpadni vodi v letih 1998-2020potrebovala 889 milijonov evrov (Mrak, 1999,str. 9). V Državnem razvojnem programu zaobdobje 2001-2006 (DRP) pa je predvideno, danaj bi Slovenija samo v obravnavanem obdobjuinvestirala skupno kar 927 milijonov evrov vcelotno infrastrukturo za varstvo voda (Državnirazvojni program 2001-2006, 2001, str. 121-128).DRP med te investicije prišteva: investicije napodročju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnihvoda, investicije na področju vodooskrbe terurejanje vodnega režima in vodnogospodarskihobjektov in naprav.

Drugi, v literaturi pogosto navedeni razlog zaodpiranje neke infrastrukturne panoge zasebnemusektorju je povečati učinkovitost v panogi inpomeni dvoje. Prvo se nanaša na razmerje medinvesticijami v infrastrukturo na enoto preskrbe,drugo pa na vpliv podjetniške učinkovitosti nastroške izvajanja storitev. Izboljšanje ekonomskeučinkovitosti naj bi bil ključni problem tudigospodarskih javnih služb v Sloveniji (Hrovatin,2001a, str. 13). Odgovornost za neučinkovitoposlovanje javnih podjetij se pogosto pripisujedejstvu, da je njihov upravljavec in lastnik država(v širšem smislu). Vendar empirične ugotovitve inprimerjave učinkovitosti javnih in zasebnihizvajalcev kažejo, da lastninsko preoblikovanjeinfrastrukturnih dejavnosti samo po sebi ne prinašaizboljšav (Ordover, Pittman, 1995, str. 50). V VelikiBritaniji se je v določenih segmentih infra-strukturnih panog učinkovitost po vstopuzasebnega sektorja celo zmanjšala (Rees, 1998, str. 6).

Tretji cilj lastninsko-upravljavskega preoblikovanjapanoge mora zato biti konkurenčno pre-strukturiranje panoge in povečanje konkurence vnjej. Zgolj s pozasebljanjem monopolistov inderegulacijo panoge bi se vrnili v čas pred pojavomjavnih služb, ki so nastale ravno zaradi nedopustnegaravnanja zasebnih monopolistov. Ker so v dejavnostih

4 Velik problem so izgube vode iz omrežja. Po podatkih iz Statističnega letopisa 2001 je bilo v letu 1999 gospodinjstvom,dejavnostim in drugim vodovodnim sistemom skupno dobavljeno 143,9 milijona kubičnih metrov vode, zabeleženih izgub vodev omrežju in prelivov pa je bilo za 104,0 milijona kubičnih metrov vode (Statistični letopis Republike Slovenije, 2001, str. 526).Če vzamemo, da predstavlja seštevek skupno količino načrpane vode, potem znašajo izgube vode za leto 1999 kar 42 odstotkov.

100 UMAR IB revija 4/2004 Članki

preskrbe z vodo pogoji za ekonomsko smiselnovpeljavo neposredne tržne konkurence le izjemomaizpolnjeni, v Sloveniji pa omembe vrednih možnostiza to sploh ni (o tem več v Grobelšek, 2002, 24-28),mora javni sektor razmišljati zlasti o spodbujanjukonkurence za trg (angl. for-the-market competition) in ouvedbi mehanizmov, ki konkurenco posnemajo(angl. market-like). To sta najbolj znana načinanadomeščanja neposredne tržne konkurencevodopreskrbe.

Konkurenca za vstop na trg (angl. for-the-market competition)je najbolj razširjen način spodbujanja konkurenčnegaobnašanja. V tem primeru javni sektor preko javneganatečaja za opravljanje določene dejavnosti izbereizvajalca. Načeloma naj bi javni sektor na tak načinpridobil najustreznejšega ponudnika, kar pa lahkopokaže šele čas. Težava je predvsem v dolžini trajanjaizključne pravice opravljanja določene dejavnostiin s tem v odsotnosti od konkurenčnih pritiskov.Zahtevnejša je oblika sodelovanja, daljše je toobdobje (od 15 let pa celo tja do 50 let). Ugotovimolahko, da zahtevnejše oblike sodelovanja sicerprinašajo dodatne finančne vire, a hkrati boljomejujejo možnosti spodbujanja konkurence.

Zato mora javni sektor, če naj bi zasledoval tudicilj povečati konkurenčnost, uporabljati še drugemehanizme za spodbujanje te. Umetna oziromaprimerjalna konkurenca (yardstick competition,comparative competition) temelji na primerjavigeografsko ločenih naravnomonopolnih podjetij porazličnih kriterijih (proizvodna cena, puščanjecevovodov, stroški vzdrževanja na kilometercevovoda, stroški investicij ipd.), ki vplivajo nakončno ceno storitve oziroma proizvoda. Cena, kijo zaračuna dano podjetje, se primerja s povprečjemstroškov, ki so jih dosegla druga primerljiva podjetja.Taka primerjava, poleg formalnega (s straniregulatorja), izvaja tudi neformalni pritisk napodjetja, da izboljšajo učinkovitost, saj menedžerjeskrbi njihov ugled v javnosti in si zato ne želijopristati na repu primerjalne tabele učinkovitostipodjetij (Rees, 1998, str. 24). Umetna konkurencase kot formalno orodje regulatornih organov lahkoizkaže predvsem v določanju ciljev učinkovitosti inv določanju dovoljenih sprememb cen. Možno jo jevpeljati tako v primeru, ko je lastništvo in upravljanje

v rokah javnega sektorja (npr. Čile), kot tudi, kadarima podjetje v lasti in/ali z njim upravlja zasebnisektor (npr. Anglija in Wales). Intenzivnejša uporabatega mehanizma bi bila zaradi neučinkovitostiinfrastrukturnih dejavnosti še kako dobrodošla tudiv Sloveniji tudi, če se ne odločimo za radikalnolastninsko preoblikovanje dejavnosti preskrbe z vodo.Ima pa primerjalna konkurenca tudi svoje slabosti.Če stroški danega podjetja precej odstopajo odstroškov vseh ostalih podjetij, je potrebno v ocenistroškov upoštevati še številne neodvisnespremenljivke, ki pojasnjujejo višino stroškov(Hrovatin, 1997, str. 108). Od tod izhaja tudi omejitevte oblike konkurence. V ekonometrične ocene jetežko vključiti vse pojasnjevalne spremenljivke, zatolahko pride do pristranskosti. Druge težave sopovezane s pridobivanjem podatkov zaradi problemameritve posameznih neodvisnih spremenljivk,zadostnega števila opazovanih enot (neodvisnihpodjetij) ipd.

Konkurenčno preoblikovanje lahko ugodno vplivana dvig ravni kakovosti storitev, ki se nato izvajajoob večjem upoštevanju zahtev potrošnikov. Vendarmora nad kakovostjo izvajanja storitev bdetipredvsem javni sektor, ki se s preoblikovanjempanoge osredotoči zlasti na izvajanje regulativnihnalog. Njegova vloga je ravno tako ključna priprizadevanju za izboljšanje načina ravnanja z vodo,za kar se je Slovenija nenazadnje zavezala tako zmednarodnimi pogodbami kot tudi nacionalnimprogramom (NPVO).

Uspešnost uresničevanja navedenih ciljev je odvisnazlasti od dejavnosti javnega sektorja predpreoblikovanjem panoge in njegove vloge v regulacijite po končanem procesu. Le z aktivno vlogo pripreoblikovanju panoge lahko javni sektor vpliva nadruge pomembne dejavnike preoblikovanja(obstoječa tržna struktura in možnosti za njenospremembo, način vstopanja zasebnega sektorja vpanogo oziroma oblika sodelovanja med javnim inzasebnim sektorjem ter tip zasebnega podjetja), dabi delovali v smeri k zastavljenim ciljem. Podobnokot cilji preoblikovanja panoge tudi dejavniki tegaprocesa niso neodvisni (Tabela 1). Tako na primerjavni sektor odloča o načinu sodelovanja z zasebnim,na drugi strani pa izbrana oblika sodelovanja vpliva

Tabela 1: Cilji lastninsko-upravljavskega in konkurenčnega preoblikovanja dejavnosti preskrbe zvodo, ki si jih mora zadati javni sektor, in dejavniki, ki jih mora pri tem procesu upoštevati

Dejavniki preoblikovanja Cilji preoblikovanja

- delovanje javnega sektorja - pridobiti nove vire financiranja

- struktura trga in možnosti za njeno spreminjanje - povečati konkurenco in učinkovitost

- oblika sodelovanja - dvigniti kakovost storitev

- zasebno podjetje kot partner - izboljšati način ravnanja z vodo

Vir: Rees, 1998, str. 6 in Grobelšek 2003, str. 5

IB revija 4/2004 UMAR 101 Članki

na uporabo mehanizmov za reguliranje panoge povstopu zasebnega izvajalca vanjo. Nadalje ima javnisektor odločilno vlogo pri konkurenčnempreoblikovanju panoge, hkrati pa obstoječa tržnastruktura in možnosti za njeno spreminjanje močnovplivajo na prizadevanje javnega sektorja v smeripovečanja konkurence.

2. Šibki člen je regualcija

Z umikanjem javnega sektorja iz neposrednegaizvajanja in upravljanja javnih služb in gospodarskeinfrastrukture mora javni sektor poglobiti vlogoregulatorja in nadzornika infrastrukturnih dejavnosti,s katero varuje javni interes in interes uporabnikov.Naloga regulacije je, da išče modus vivendi med javnimiin zasebnimi interesi. Po eni strani regulacija nesme biti le zgolj zbir nekih zapovedi, oblik nadzorain načinov kaznovanja, ki se vsiljujejo zasebnemusektorju, saj lahko učinkovito deluje le ob načelnemstrinjanju z zasebnim sektorjem o pravilih preskrbejavne storitve. Po drugi strani pa lahko pretiranosozvočje regulatornih mehanizmov z interesizasebnega sektorja predstavlja nevarnost za javniinteres. Način regulacije je v veliki meri izid pogajanjmed vsemi udeleženimi in interesnimi skupinami:vlado, zasebnimi podjetji in finančnimi institucijami,neodvisnimi agencijami, političnimi strankami,trenutnimi upravljavci infrastrukture, sindikati terorganizacijami za varstvo potrošnikov.

V preteklosti so od države neodvisni regulatorniorgani, ki so v nekaterih razvitih državah žezamenjali konvencionalno javno upravljanje, pogostoščitili regulirana podjetja pred konkurenco v ravnotaki meri kot uporabnike pred monopolnimizlorabami (Ordover, Pittman, 1995, str. 56). Vnekaterih primerih pa so se očitno postavili celo nastran podjetij.5 Zasebnemu sektorju bi regulacija,ki bi ovirala vstop konkurenčnih podjetij na trg inpreprečevala pojave substitutov, zelo ustrezala. VZDA je na primer država v preteklosti v različnihpanogah pogosto posegala na trg z argumentomprevencije zlorabe monopolne tržne moči(Samuelson, Nordhaus, 1992, str. 343). Nato se jemarsikje izkazalo, da je z regulacijo v panogah, kibi sicer lahko delovale po tržnih zakonitostih, leomejevala vstop novih podjetij in na nek načinpodjetjem, ki so imela dovoljenje za opravljanjedoločenih dejavnosti, omogočala ravno tisto, kar najbi jim kot monopolistom preprečevala: visoke cenein nizko raven kakovosti proizvodov oziroma storitev.

De iure v Sloveniji ovir znotraj splošnegazakonodajnega okvira za vstop zasebnega sektorja vdejavnostih preskrbe z vodo ni. Za zasebnegaizvajalca glede davčnih obveznosti in spoštovanja

delovne zakonodaje veljajo enaka pravila kot zakaterokoli drugo (zasebno) gospodarsko družbo.Okoljevarstveno zakonodajo s tega področja pa jeSlovenija leta 2001 uskladila s pravnim redom EU.A bolj kot de iure je v Sloveniji vstop zasebnegasektorja, zaradi nedoraslosti javnega sektorjaregulatorni vlogi, težaven de facto. Za področjelokalnih obveznih javnih služb Radej (2000, str. 5)opozarja na sistemski razkorak med ambicioznostjociljev varstva okolja in neambicioznostjo njihoveimplementacije. S povečevanjem sistemskih zahtevse le povečuje prepad med njimi in predvidenimidejanskimi ukrepi. Tak razkorak je mogoče zasledititudi na drugih področjih, ne le pri okoljevarstvu.Na področju izgradnje oziroma obnoveinfrastrukture za oskrbo z vodo ter odvajanje inčiščenja odpadnih voda so se z začetimi projektiizgradnje in obnove sicer zgodili nekateri premiki(Državni razvojni program 2001-2006, 2001, str. 79),a kljub temu obstajajo pomisleki glede doseganjarokov, do katerih naj bi Slovenija v skladu zdogovorom z EU ustrezno infrastrukturo zgradila.

Slovenija se ne more primerjati z državami z dolgotradicijo javno-zasebnega partnerstva. V Franciji sejavna uprava pri zagotavljanju komunalnih storitevže stoletja naslanja na zasebni sektor. Vendar stoletneinstitucionalne izkušnje in tradicija, ki so osnova zaoblikovanje in dinamiko odnosov med subjekti vdoločenem okolju, ne morejo služiti za konstrukcijovzorčnega modela, ki bi ga bilo moč brez prilagajanjimplementirati v drugačnem okolju. Interakcij medsubjekti ter poslovne in pravne prakse ni mogočepreprosto »uvoziti«, možno pa je prenesti idejo injo prilagoditi konkretnim razmeram. Samosprejemanje zakonov še ne rešuje dejanskih težav,saj ni mogoče enostavno normirati odnosov medsubjekti. Zaradi tradicije institucij v nekemgospodarstvu včasih posebni področni zakoni nitiniso potrebni. Čeprav je koncesijska pogodba vFranciji le krajši dokument, Francija nima denimoniti posebne zakonodaje o koncesiji – pravila določasplošna gospodarska zakonodaja – niti nacionalnegaregulatorja (Pedrini, 2001).

Zasebni sektor daje pogodbi kot osnovnemumehanizmu regulacije prednost pred diskrecijoregulatorja, ker se tako zmanjša njegovo regulacijskotveganje, natančno specificiranje pogojev in ciljevsodelovanja pa mu olajšata predvidevanje donosnostipodviga (Rees, 1998, str. 29). To prinaša tudi nekajprednosti za javni sektor. Posledica take regulacijeje večja zainteresiranost zasebnega sektorja. Številopotencialnih ponudnikov pa je pomembno zaradilegitimnosti razpisa in konkurence za trg medponudniki. A tudi v tem primeru mora javni sektor(lokalne skupnosti) kot regulator opravljati svojo

5 Sredi petdesetih let v ZDA je Bernstein dokazoval, da regulatorni organi delujejo bolj v korist podjetij kot uporabnikov (Rees,1998, str. 27).

102 UMAR IB revija 4/2004 Članki

nadzorno funkcijo. Odsotnost ustreznegaregulatornega sistema se lahko kaj hitro odrazi vkrhkosti pogodb.6 Če regulatorni mehanizmi nezagotavljajo osnovnih varovalk za zasebni sektor prednenadnimi spremembami, ki znatno vplivajo nastroške opravljanja storitev (razpoložljivost inkakovost virov), bo ta namreč zahteval, da se čimveč varovalk vključi v pogodbo, in poskusil uveljavitimetodo prevaljevanja stroškov ne glede na razlog7

(cost pass through) (Rees, 1998, str. 29).

Zaradi geografske raznolikosti je regulacija nalokalnem nivoju zanimiva alternativa za Slovenijo.A ima hkrati ta zaradi šibkosti naših lokalnihskupnosti tudi pomembno pomanjkljivost. Lokalneskupnosti namreč v tem primeru nastopajo kot ediniregulatorji in pogajalci nasproti izkušenim podjetjem,od katerih marsikatere nadnacionalne družbeobvladujejo številne velike projekte v svetu in imajopovezana podjetja v različnih panogah.

Za razliko od lokalne regulacije skrbijo nacionalniregulatorji za nadzor v določeni infrastrukturnidejavnosti na ravni celotne države in z zgledovanjempo najboljših dosežkih simulirajo konkurenco medizvajalci (s t.i. benčmarkingom). Nekateri menijo,da bi bila taka rešitev primerna tudi za Slovenijo(Hrovatin, 2001, str. 24). Pravzaprav so določenizametki takšnega organa v Sloveniji tudi že obstajali.Po neposrednem zadrževanju rasti cen komunalnihstoritev v devetdesetih letih so se kasneje zzakonodajnimi spremembami in dopolnili poskušaliuveljavljati elementi stroškovne presoje prioblikovanju cen.8 Predloge za povečanje cen se jenato naslavljalo na nekdanje Ministrstvo zaekonomske odnose in razvoj, kjer jih je obravnavalain zanje dajala soglasja medresorska komisija. Takomisija ne obstaja več, vprašanja o ustanavljanjustrokovnega in od dnevne politike neodvisnegaregulatorja pa postajajo zdaj zaradi vstopanjazasebnega sektorja v panogo čedalje bolj aktualna.Evropska zakonodaja prepušča državam članicampri postavitvi institucionalne strukture regulacijeprecejšnjo mero avtonomije. Trend v EU gre v smeriustanavljanja samostojnih sektorskih organov, čemursledi tudi slovenska zakonodaja (Hrovatin, 2001a,str. 6).

A samo ustanavljanje novih regulatorjev, ki soneodvisni zgolj na deklarativni ravni, operativno pabodisi nimajo prave moči bodisi so njihove ključneodločitve v resnici v rokah kapitalsko in političnomočnih skupin ali posameznikov, nima nobenegapravega smisla. Taka »regulacija« skrbi le za

kamuflažo zasebnih interesov na račun javnegainteresa in nepristranskega delovanja trga. Polegnezanemarljivih dodatnih stroškov, ki jih takaregulacija povzroča javnemu in zasebnemu sektorju,ne moremo torej mimo slabosti, ki jih povzematermin regulatorna past (regulatory capture)(Ordover, Pittman, 1995, str. 56), in so odrazizpostavljenosti regulatornega organa nevarnostikorupcije in konfliktu interesov.

Zaslediti je tudi mnenje, da je v določenih pogojihcelo bolje, da namesto sektorskega regulatornegaorgana kot regulator nastopa kar obstoječa agencija(oziroma urad) za varstvo konkurence (Hewitt, 1999,str. 183; Ordover, Pittman, 1995, str. 60-61), vendarvelja to predvsem za tiste dejavnosti, v katerih soregulatorni mehanizmi vzpostavljeni le začasno preddokončnim preoblikovanjem panoge, in manj zadejavnosti preskrbe z vodo. Agencije za varstvokonkurence se načeloma bolje izkažejo pripreprečevanju, da bi nekonkurenčno obnašanje inzdružitve zmanjšale koristi uvajanja konkurence vregulirane dejavnosti, sektorski regulatorni organipa naj bi bolje opravljali analize stroškov, ki sopotrebni za ekonomsko regulacijo in regulacijodostopa (Hewitt, 1999, str. 169). Toda sobivanje inhkratno poseganje obeh organov v panogo, lahkovnese precej nejasnosti glede razmejitev pristojnostimed njima.

Nejasnosti glede razmejitev pristojnosti očitnokažejo na to, da novo poslanstvo javnega sektorja šeni povsem definirano. Regulacija dejavnosti preskrbez vodo, ki bi znala poiskati ustrezne mehanizme zaspodbujanje konkurenčnega obnašanja podjetij, sevzdržati in obraniti interesom močnih skupin inpolitične intervencije ter hkrati uveljavljati javniinteres, ki ga poleg ekonomskih in socialnihdejavnikov oblikujejo tudi zahteve po ustreznikakovosti in okoljski neoporečnosti preskrbe, je šev fazi zorenja v veliki večini držav. Na to, da jeregulacijska politika dinamičen in kontinuiranproces, jasno kaže tudi veliko število novo nastajajočihpredlogov predpisov v EU.

Zaradi zapletenega reguliranja si skeptikipovečevanja vloge zasebnega sektorja v dejavnostihpreskrbe z vodo celo zastavljajo vprašanje, kakšnaizboljšanja sploh omogoča zamenjava vloge javnegasektorja v dejavnostih preskrbe z vodo, se pravi, vkolikšni meri je lahko ta boljši nadzornik, kot jeneposredni izvajalec in upravljavec (Rees, 1998, str.11). Ekonomsko gledano bi morale koristi vstopazasebnega sektorja presegati njegove stroške. Čeprav

6 Študija dvajsetih različnih primerov sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem v Braziliji je pokazala, da se velikopogodb prekine še pred potekom predvidenega pogodbenega razmerja (Water Forum, 2000).

7 Metoda se sicer uporablja tudi kadar cene nadzoruje regulator (po npr. RPI-X metodi), vendar le, če gre za elemente stroškovin cene, na katere podjetje ne more vplivati.

8 Uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev leta 1997 (Uradni list RS, št. 63/97) in Uredba o določitvi mehanizmaza oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 11/2000).

IB revija 4/2004 UMAR 103 Članki

je že identifikacija vseh stroškov in koristi težavna,neredko pa celo nemogoča naloga (če ovrednotenjeteh niti ne omenjano), tega načela ne smemozanemarjati. Potencialne ekonomske koristipreoblikovanja panoge sicer obstajajo, a od delovanjajavnega sektorja je odvisno, kako te možnosti izkoristiv dobrobit javnega interesa in končnih uporabnikov.Odpiranje panoge za zasebni sektor ponuja možnostiza izboljšanje razmer v panogi, a nobeden od zgorajnavedenih ciljev preoblikovanja panoge nisamouresničljiv zgolj s prihodom zasebnihponudnikov storitev.

3. Oblike sodelovanja

Naloge javnega sektorja kot regulatorja panoge inučinkovitosti delovanja konkurenčnih mehanizmovdoloča oblika sodelovanja med javnim in zasebnimsektorjem. Oblike sodelovanja se med sebojrazlikujejo predvsem po številu funkcij, ki jih povstopu v panogo prevzame zasebni sektor, in po časutrajanja sodelovanja. Pri preprostejših oblikahsodelovanja zasebni izvajalec prevzame odgovornostza opravljanje določenih del (pogodba o opravljanjustoritev), lahko pa tudi nekaterih oziroma večinepomembnih upravljavskih funkcij (pogodba oupravljanju oziroma pogodba o najemu). Vsezapletenejše oblike sodelovanja vključujejo tudizasebno financiranje infrastrukture, ki bodisi ostanev lasti javnega sektorja (koncesija) bodisi začasno(BOT) ali trajno (privatizacija) preide v lastzasebnega sektorja (več o oblikah sodelovanja vGrobelšek, 2002, str. 29-43).

Z izbiro oblike sodelovanja javni sektor vpliva zlastina dva cilja: na pridobivanje novih virov financiranjater na povečanje konkurence in tem s predvidomavišjo učinkovitost v panogi. Preprostejše oblikesodelovanja (prve tri v tabeli 2) se uporabljajo

prvenstveno za izboljšanje učinkovitosti izvajanja(določenih segmentov) dejavnosti, zapletenejšeoblike (BOT, koncesija in privatizacija) pa sousmerjene zlasti v zasebno financiranjeinfrastrukture. Več posvečanja enemu cilju navadnopomeni določeno odpovedovanje drugemu. Nalogajavnega sektorja pa je, da v tem odnosu med ciljemanajde ustrezen kompromis in pri tem upošteva tudiinstitucionalno razvitost, ki jo posamezna oblikasodelovanja zahteva.

Od ciljev preoblikovanja dejavnosti preskrbe z vodoje zaradi finančne zahtevnosti predvidenihinfrastrukturnih investicij, s katero se srečuje velikolokalnih skupnosti, pridobivanje novih virovfinanciranja v Sloveniji v ospredju. Zato se javnisektor pri izbiri oblike sodelovanja z zasebnimsektorjem povečini nagiba k zahtevnejšim oblikamjavno-zasebnega partnerstva, ki vključujejo tudizasebno financiranje (npr. BOT z različicami inkoncesija). Te oblike sodelovanja pa zaradi večjihkoristi preferira tudi zasebni sektor in jih takoagresivneje ponuja javnemu sektorju. A polegrelativno dražjega zasebnega financiranjainfrastrukture je osnovna težava teh obliksodelovanja v omejenih možnostih za spodbujanjekonkurence (ne le zaradi dolgega obdobjaposameznega aranžmaja, temveč tudi zaradimaloštevilčnih ponudnikov na svetovnem trgukoncesij in oblik BOT) in v dokaj zahtevni regulaciji.

Manjši konkurenčni pritisk, ki odseva tudi vmanjšem prizadevanju za povečanje učinkovitostiin za kakovostno izvajanje storitev, se lahkonadomesti le z učinkovitim reguliranjem panoge, zakar pa mora javni sektor pridobiti določene izkušnje.Zato je na sodelovanje treba gledati evolucijsko-dinamično. Najbolje je, če se javni sektor odloči zapostopno preoblikovanje panoge z namenompribliževati se jasno določenim ciljem

Tabela 2: Pomembnejše oblike sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem glede naprenos posameznih funkcij na zasebni sektor in glede na čas sodelovanja

Oblika sodelovanja Lastništvo Financiranje Upravljanje Trajanje

Pogodba o izvedbidoločenih storitev

Javni sektor Javni sektor Javni sektor 1-2 leti

Pogodba oupravljanju

Javni sektor Javni sektor Zasebni sektor 2-5 let

Pogodba o najemu Javni sektor Javni sektor Zasebni sektor5-10 let(tudi do 15 let)

BOT* Zasebni nato javnisektor

Zasebni sektor Zasebni sektor 10-20 let(tudi do 25 in več let)

Koncesija Javni sektor Zasebni sektor Zasebni sektor20-30 let(tudi do 50 let)

a) delnaprivatizacija Javni/zaseb. sektor

Javni/zaseb.sektor

Javni/zaseb.sektor

--

b) popolnaprivatizacija /prodaja

Zasebni sektor Zasebni sektor Zasebni sektor --

*Velja le za izvirno različico BOT (build-operate-transfer) in ne za izpeljanke tega modela, kot sta na primer BOO (build-own-operate) inobrnjeni BOT (reverse BOT).Vir: Haarmeyer, Mody, 1997; Idelovitch, Ringskog, 1995, str. 22.

Eno

stav

nejš

eob

like

sode

lov.

Priv

atiz

acija

104 UMAR IB revija 4/2004 Članki

preoblikovanja. Enostavnejša oblika sodelovanjalahko torej s časoma preraste v zahtevnejšo obliko.

Vse to torej ne pomeni, da so zahtevnejše oblikesodelovanja povsem neustrezna rešitev, temveč dabi spričo številčnosti oblik javno-zasebnegapartnerstva in razlik v njihovi zahtevnosti kazalorazmisliti o postopnejšem vpeljevanju zasebnegasektorja v dejavnosti, ki bi se pričelo z enostavnejšimioblikami javno-zasebnega partnerstva, kot stapogodba o upravljanju (management contract) innajem (lease ali affermage).

4. Predlogi za Slovenijo

Preoblikovanje tako pomembnega segmentagospodarstva in področja neke države mora potekatipostopoma. Radikalne in nenadne preobrazberazličnih gospodarstev se doslej niso izkazale zauspešne. Ocene uspešnosti preobrazbe tranzicijskihgospodarstev so pokazale, da se šok terapija privpeljevanju sistemskih sprememb z daljnosežnejšimiposledicami ne obnese in da so se gospodarstva, kiso reforme z znanimi cilji izvajala postopneje,izkazala za relativno uspešnejša (tako na primerStiglitz , gl. Šmuc, 2002, str. 22-23). Procesipreoblikovanja infrastrukturnih panog kotpomembnih segmentov gospodarstva so v mnogihpogledih podobni procesom preoblikovanjatranzicijskih gospodarstev (lastninsko in konkurenčnopreoblikovanje). Nenadne spremembe pri preobrazbidejavnosti preskrbe z vodo bi lahko povzročileregulatorno praznino ali nedelovanje regulacije, kibi jo – v prid sebi in v škodo javnega interesa(kakovost storitev in skrb za okolje) – izkoristilimanjšinski oziroma posamični zasebni interesi.

A primanjkovanje finančnih virov za investicije vvodopreskrbno infrastrukturo je akutno in zahtevatakojšnje reševanje. Toda preden se v Sloveniji javnisektor (lokalna skupnost) poda v iskanje zasebnihvirov financiranja infrastrukture, mora ta preveriti,kakšne so možnosti za pridobivanje cenejših virovfinanciranja, ki niso pogojeni s pozasebljanjeminfrastrukture.

V prvi vrsti je treba preveriti, koliko sredstev jemogoče dobiti iz obstoječih virov in kako učinkovitoso ta porabljena; zlasti cena in taksa, ki se pobira obceni. Ker so cene eden izmed pomembnih virovfinanciranja investicij, hkrati pa je od njihove ravniodvisen tudi interes zasebnega sektorja, bi bilo vSloveniji potrebno za izenačitev pogojev medizvajalci in zaradi velikih cenovnih nesorazmerijnajprej izdelati strokovna navodila, ki bi bila v oporo

pri ugotavljanju dejanskih stroškovnih in prodajnihcen. Hitra povišanja cen storitev vodopreskrbe zaradiučinka na inflacijo niso zaželena, vendar je trebaupoštevati, da je vlada z zadrževanjem rasti cen tehstoritev v devetdesetih letih javna podjetja ujela vneenakem položaju. Izenačitev metodologijeizračuna prodajnih cen bi olajšala presojo oupravičenosti povišanja cen in vzpostavila temeljeza uvajanje umetne konkurence, hkrati pa bi javnisektor s tem zasebnemu sektorju tudi signaliziralsvoj namen, da daje dejavnostim preskrbe z vodomožnost, da poslujejo kot gospodarske dejavnosti.Poleg prenizkih cen storitev bi bila lahko razlog zanezadostno akumulacijo marsikje tudi neučinkovitaporaba sredstev (na primer takse – zaradi disperzije),kar bi bilo potrebno dodatno proučiti.

Nadalje se ponuja možnost pridobivanja finančnihvirov z delno privatizacijo javnih podjetij. Javni sektor biobdržal najmanj kontrolni delež v podjetju, prekokaterega bi nadzoroval poslovanje podjetja, polegtega pa bi lokalna skupnost imela pravico izvedbeobčasnih nenapovedanih revizij poslovanja podjetja,ker slovenskega praksa kaže, da nadzorni sveti vjavnih podjetjih ne opravljajo svojega dela.9 Kupninood prodaje (deležev) javnih podjetij bi moralelokalne skupnosti zbrati na posebnem računu, sajbi morala biti namenjena izključno financiranjuinfrastrukture. Na tem ločenem računu bi se kasnejezbirala tudi sredstva iz naslova amortizacije inoblikovanja rezervacij za investicijsko vzdrževanjeinfrastrukture, ki bi bila rezultat rednega izvajanjastoritev na javni infrastrukturi in bi se pridobivalaiz ekonomske cene storitev.

Umikanje javnega sektorja iz izvajanja dejavnostibi se lahko nadaljevalo vse do popolne privatizacijepodjetja (ne pa tudi same infrastrukture, ki je in bitudi ostala v lasti javnega sektorja)10, odnos medzasebnim upravljavcem in javnim sektorjem kotdejanskim lastnikom infrastrukture pa bi se lahkorazvil v katero od navedenih preprostejših obliksodelovanja – bodisi v pogodbo o upravljanju(management contract) bodisi v najem (lease,affermage) – pri katerih mehanizmi za spodbujanjekonkurenčnega obnašanja (npr. konkurenca za vstopna trg) relativno dobro delujejo.

Nenazadnje pa velja omeniti še tretji (dopolnilni)vir financiranja infrastrukture, ki je bil v preteklostipogosto slabo izkoriščen. Neizkoriščenost (ne-povratnih) sredstev iz skladov EU je predvsem posledicapomanjkanja znanja na ravni lokalnih skupnosti zapripravo zahtevne in obsežne dokumentacije, ki jood prosilca zahteva EU. Pri tem bi bilo treba vprihodnosti potrebno vzpostaviti tesnejše

9 Denimo, da bi vsakokratna lokalna oblast imela na voljo izvesti dve nenapovedani reviziji v svojem mandatu. Eno bi naročilevladajoče stranke v lokalni skupnosti, drugo pa stranke v opoziciji. Vsaka stran bi imela možnost izbrati svojega pooblaščenega revizorja.

10 Po Zakonu o gospodarskih javnih službah so morali izvajalci, preden so se preoblikovali v eno izmed predvidenihorganizacijskih oblik, infrastrukturo prenesti na občino ali republiko.

IB revija 4/2004 UMAR 105 Članki

sodelovanje med samimi lokalnimi skupnostmi termed lokalnimi skupnostmi in državo, ki bi imelasvetovalno funkcijo. Tudi o teh sredstvih je potrebnorazmisliti pred odločitvijo za zasebno financiranjeinfrastrukture, saj jih slednja lahko celo izključujejo.

Zaključek

S proučitvijo razpoložljivega gradiva preliminarnougotavljam, da odpiranje dejavnosti preskrbe zvodo za zasebni sektor ni nikakršna panaceja, ki bisamodejno odpravljala pomanjkljivosti subjektovjavnega prava kot izvajalcev v panogi. Zasebnisektor ponuja možnosti za izboljšanje razmer vpanogi, od delovanja javnega sektorja – pred inpo preoblikovanju panoge – pa je odvisno, kakodobro bo javni sektor omejene možnosti zaizboljšanje tudi izkoristil.

Ker je institucionalizacija regulacije v Slovenijitrenutno na samem začetku in niti še ni povsemznano, v kakšni obliki in na kateri ravni (lokalniali nacionalni) se bo izvajala, je potrebno torejproces lastninsko-upravljavskega in konkurenčnegapreoblikovanja dejavnosti voditi postopoma, sajje učinkovita regulacija ključna za dosego vsehnavedenih ciljev preoblikovanja: pridobiti novevire f inanciranja, povečati konkurenco inučinkovitost, dvigniti kakovost storitev, izboljšatinačin ravnanja z vodo.

Literatura in viri

Državni razvojni program 2001-2006, osnutek. Ljubljana: Agencija RS za regionalni razvoj, 2001. 238 str.

Državni razvojni program 2001-2006, osnutek. Ljubljana: Agencija RS za regionalni razvoj, 2001. 238 str.

Fabjančič Zarjan: Strategija razvoja komunalnegagospodarstva v Republiki Sloveniji. Ljubljana : Svetovalnicenter, 1997. 143 str.

Grobelšek Matej Matija : Zasebni sektor v dejavnostihpreskrbe z vodo. Diplomsko delo. Ljubljana : Univerza vLjubljani, Ekonomska fakulteta, 2002. 57 str.

Haarmeyer David, Mody Ashoka: Private Capital inWater and Sanitation. The World Bank. [URL: http://www.worldbank.org/fandd/english/0397/articles/0100397.htm], 1997.

Hewitt Gary: The Relationship between Competition andRegulatory Authorities. Phillips J. Bernard, ed., Journalof Competition Law and Policy. Paris : OECD, 1999, str.169-202.

Hrovatin Nevenka: Javna podjetja so lahko smotrnejšakakor zasebna (intervju). Gospodarski vestnik, Ljubljana,51(2001), 27, str. 24-26.

Hrovatin Nevenka: Prestrukturiranje infrastrukturnihdejavnosti. Slovenska ekonomska revija, Ljubljana,48(1997), 1/2, str. 93-114.

Hrovatin Nevenka: Regualcija trgov po vključitvi Slovenijev EU. Sintezno poročilo. Urad za makroekonomske analizein razvoj.

[URL: http://www.gov.si/umar/sgrs/raziskave/a6.exe],14.6.2001a.

Idelovitch Emanuel, Ringskog Klas: Private SectorParticipation in Water Supply and Sanitation in LatinAmerica. Washington, D.C. : The World Bank, 1995. 51 str.

Kovačič Neda: Koncesija – možnost financiranja gradnjein upravljanja javne infrastrukture v občini. KranjskaGora : Občina Kranjska Gora, 2001. 20 str.

Mrak Mojmir: Communal Infrastructure in Slovenia inView of Its Accession to the EU: Sector Review, InvestmentNeeds and Policy Priorities. Ljubljana : Ekonomskafakulteta, 1999. 22 str.

Ordover A. Janusz, Pittman W. Russell: Competition Policyfor Natural Monopolies in a Developing Market Economy.Conference on Competition and Regulation in NetworkInfrastructure Inudstries. Budapest : The World Bankin OECD, 1995, str. 49-74.

Pedrini M. Philippe: intervju. Maribor : Aquasystems d.o.o.,2001.

Radej Bojan: Politika varstva okolja – financiranje. BojanRadej, ed., Okolje kot razvojni dejavnik v pogojihnotranjega trga. Ljubljana : Kemijski inštitut, 2000. str. 1-88.

Rees Judith A.: Regulation and Private Participation inthe Water and Sanitation Sector. Stockholm : GlobalWater Partership, 1998. 32 str.

Samuelson Paul A., Nordhaus William D.: Ekonomija.Četrnaesto izdanje. Zagreb : Mate, 1992. 783 str.

Slovenija v Evropski uniji. Strategija gospodarskegarazvoja Slovenije. Ljubljana : Urad Republike Slovenijeza makroekonomske analize in razvoj, 2001. 122 str.

Statistični letopis Republike Slovenije 2001. Ljubljana :Statistični urad Republike Slovenije, 2001.

Šmuc Sonja: Razvpiti upornik z razlogom. Manager,Ljubljana, 2002, 1, str. 22-23.

Water Forum 2000: Investing in Sanitation. The WorldBank. [URL: http://www.worldbank.org/html/fpd/water/forum2000/summary_roundtable.html], 19.12.2000.

Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94,45/97, 67/97, 56/98 in 61/99).

Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.32/93 in 30/98).

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni listRS, št. 55/92, 7/93).

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).

Ključne besede: infrastrukturne dejavnosti,dejavnosti preskrbe z vodo, javno-zasebnopartnerstvo, koncesija, BOT, prestrukturiranjedejavnosti,

Keywords: infrastructural activities, water provisionservices, public-private partnerships, concessions, BOT,restructuring services

106 UMAR IB revija 4/2004 Članki

UDK: 581.4"71"+346.9

Tjaša Bole*

Trajnostni razvoj in pristno varčevanje

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Teoretski modeli dokazujejo, da jetrajnostna razvojna pot pridoločenih pogojih dosegljiva. Vprispevku najprej obdelam modeltrajnostno vzdržne potrošnje(Solow), nato Hartwickovo praviloreinvestiranja rent od uporabeneobnovljivih virov in nazadnje šeHamiltonovo dopolnilo Hartwicko-vega pravila v zvezi elastičnostjosubstitucije med produciranimi(obnovljivimi) in naravnimi(neobnovljivimi) oblikami kapitala.Kljub nekaterim pomanjkljivostimso obravnavani modeli pomembna

osnova za koncept pristnegavarčevanja (PV), ki se uporabljakot merilo šibke trajnosti. Pristnovarčevanje dobimo tako, da netovarčevanje zmanjšamo za okoljskoškodo in povečamo za naložbe včloveški kapital. Čeprav imaobstoječa metodologija izračuna-vanja PV pomembne pomanjklji-vosti, zaradi katerih so njegovestopnje praviloma precenjene, pa jePV makroekonomsko zanimivo kotmonetarni kazalec trajnosti.Analiza stopenj PV pripelje donekaterih zanimivih zaključkov,

npr., da so le-te za najbogatejšedržave relativno nizke v primerjaviz državami s precej nižjimi dohodki,da imajo države bogate z nahaja-lišči fosilnih goriv, konsistentno nizkestopnje PV, kar hkrati nakazujepomembno metodološko pomanjklji-vost obravnavanega indikatorja.Analiza stopenj PV Slovenije, ki kotnajbolj razvita nova članica EU vprimerjavi z drugimi tranzicijskimidržavami ne izkazuje višjih stopenjPV, pokaže, kje so rezerve našedržave za ustreznejšo razvojnopolitiko.

* Univ. dipl. ekon; prispevek je povzetek diplomskega dela z naslovom Trajnostni razvoj in pristno varčevanje, ki sem gazagovarjala na EF (julij 2004). Študij nadaljujem na magistrski stopnji (politologija - področje svetovnih študij).

Summary

Theoretic models have proven thatsustainable development paths areattainable under certain conditions.In this article, I first present anoverview of the sustainable con-sumption model (Solow), followedby the Hartwick Rule of reinvestingrents generated by non-renewableresources and finally Hamilton'saddendum to the Hartwick Ruleconcerning the elasticity of substitu-tion between produced (renewable)and natural (non-renewable) formsof capital. Despite some deficiencies,these models are an importantbasis for the concept of genuine

savings (GS), which is used as ameasure of weak sustainability.Genuine savings can be obtainedby taking net savings, subtractingenvironmental damages, andadding human capital investments.Although the existing methodologyfor calculating GS has significantdeficiencies which tend to bias itsestimates upward, GS is never-theless interesting from a macro-economic viewpoint as a monetaryindicator of sustainability. Analyzingthe levels of GS leads to someinteresting conclusions, e.g. that GSlevels are relatively low for the

richest countries compared to lower-income countries, that countrieswhich have become wealthy fromfossil fuels have consistently lowlevels of GS (which also exposes animportant methodological deficiencyof this indicator). An analysis of GSin Slovenia - which, despite beingthe most developed new EUmember amongst transitioneconomies, does not exhibit higherlevels of GS - leads to developmentalpolicy recommendations, includingareas with the most room forimprovement.

1. Uvod

Dosedanje pojmovanje blaginje se je nanašalopredvsem na njen kvantitativni vidik. Da bi se ozkorazumevanje blagostanja razširilo, je treba vnarodnogospodarsko analizo vključiti vsaj dvoje:nepovratno škodo, ki jo človek s svojo gospodarskodejavnostjo povzroča okolju, in napredek vusposobljenosti človeških virov. Ti dve dopolnitvi

izhajata iz teoretičnih zahtev koncepta trajnostnegarazvoja, ki sicer zajema tri enakovredne elemente:okoljskega, socialnega in gospodarskega. Četudi sev odnosu med gospodarskim razvojem in naravnimokoljem srečujeta dva navidezno nezdružljivaprincipa – princip ohranjanja naravnega okolja inzagotavljanja trajnosti ekosistemov ter principustvarjanja dobička in doseganja gospodarske rasti,so Solow, Hartwick in Hamilton s svojimi

IB revija 4/2004 UMAR 107 Članki

formalnimi modeli dokazali, da se trajno ohranjanjematerialne blaginje ne izključuje z ohranjanjemnaravnega okolja in s tem prvič v moderni dobizdružili ekonomsko misel z ekološko. Njihovizaključki, osnovani na teoriji, so v praksi preverljivi.Eno takšno možnost daje koncept pristnegavarčevanja (PV), ki ga teoretično vpeljujejoAtkinson, Pearce in Hamilton, zadnjih sedem let paempirično ocenjuje Svetovna banka, in ga bom tukajanalizirala. Koncept PV smatra okoljske škode vnegativnem predznaku oziroma kot zmanjšanjerazpoložljivih bogastev za prihodnjo ekonomskodejavnost. Empirična ocena to zelo robustnoupošteva, saj kvantificira štiri najbolj merljiveglobalne probleme (emisije CO

2, posek lesa, izkop

rudnin in črpanje energetskih virov).

Varčevanje je osnova za blaginjo prihodnjih generacij.Stanje današnje blaginje, merjeno z BDP, jeprecenjeno, varčevanje pa izkazuje možnostinvestiranja ali bodoče potrošnje, ki nista trajnostna,saj bo zaloga nekaterih vrst kapitala na razpolagodejansko manjša. Pristno varčevanje je zanesljivejšipokazatelj trajnosti sedanje in bodoče blaginje odkonvencionalne mere zgolj gospodarske rasti. Zarazvoj, ki ga bo mogoče vzdrževati v nedogled, jetreba zalogo produktivnega kapitala vsaj ohranjati,zato moramo upoštevati tudi zaloge kritičnihnaravnih virov, predvsem neobnovljivih, ter zagotovitiustrezne naložbe, ki bodo kljub izčrpanjuneobnovljivih naravnih bogastev ohranjaleekonomske možnosti za vsaj ohranjanje že doseženeravni blaginje tudi v prihodnje. Koncept šibketrajnosti, ki je teoretična podlaga koncepta pristnegavarčevanja, predlaga, da se cilj nezmanjšanjaprihodnje blaginje doseže ravno z reinvestiranjemrent od preteklega črpanja neobnovljivih virov, vnadomestno akumuliranje obnovljivih oblik kapitala.Naslednja stopnja na poti do trajnostnih merekonomskega razvoja je upoštevanje človeškegakapitala. Z akumuliranjem človeških virov razširjenopristno varčevanje v ocenah blaginje upošteva tuditekoče investicije v izobraževanje.

Empirični podatki o pristnem varčevanju pokažejo,kakšna (trajnostna ali netrajnostna) je pot razvojadržav in regij sveta, tudi Slovenije. Pri tem jezanimivo proučiti tudi strukturne lastnostipristnega varčevanja, ki težnjo po gospodarski rastiin razvoju postavljajo v širši okvir medgeneracijskepravičnosti. V zaključku bom poskusila kritičnoovrednotiti prednosti in pomanjkljivosti tovrstneanalize in njene implikacije za »bolj zeleno«ekonomsko politiko. Prvi in najočitnejši ukrep,ki izhaja iz podatkov o pristnem varčevanju, bibilo povečanje investiranja v človeški kapital intehnologijo, ki bi bila sposobna poiskatinadomestne razvojne možnosti prihodnjimgeneracijam, s čimer bi vsaj delno odtehtali tekočeprekomerno črpanje neobnovljivih virov in drugo

okoljsko škodo. Cilj je seveda doseči takšen(trajnostni) razvoj, ki bo omogočal »zadovoljevanjepotrebe današnjih generacij, ne da bi pri tem oviralmožnosti prihodnjih generacij pri zadovoljevanjunjihovih lastnih potreb« (WCDE, 1987). Izražatorej zahtevo po ohranitvi enake palete možnostidanašnjih generacij tudi prihodnjim generacijam.Razprava o pristnem varčevanju lahko prispeva kpostavitvi razvojnih prioritet za doseganjetrajnostnega razvoja.

2. Okoljska trajnost

Širitev mehanizacije po industrijski revoluciji jeomogočala bistveno večje črpanje naravnih virovza njihov vstop v proces industrijske proizvodnje,kakor tudi hitrejšo deterioracijo kvalitete okoljazaradi onesnaževanja. Povečanje industrijskeproizvodnje pa je imelo poleg negativnih učinkovna okolje tudi pozitivne učinke na povečanjedohodka in posledično na hitro rast prebivalstva.Okoljski vidik trajnosti je sam po sebi podvržendelovanju štirih mehanizmov: tehnološkega inkulturnega (d

y – D/Y intenzivnost degradacije okolja;

D – skupna okoljska deterioracija), demografskega(P – svetovna populacija), ekonomskega (y – Y/Pdohodek per capita) in kulturnega.

Ko razmišljamo o dolgoročni trajnosti, je trebagledati na nosilno sposobnost celotnega planeta,zato pri izpeljavi pogoja trajnosti izhajamo izglobalne deterioracije okolja. Če se D povečuje,bo vsaj eden od indeksov prej ali slej prekršilpogoje okoljske trajnosti, bodisi ker bo prekoračilasimilacijsko sposobnost okolja, ali ker bo črpanjedoločenega obnovljivega vira hitrejše, kot je njegovasposobnost obnavljanja. Da bi torej ohranilitrajnost, se celotna okoljska deterioracija v časune sme povečevati:

D* = y*+dy*+P*

Zvezdica nad vsako spremenljivko pomeni stopnjorasti. Iz te enačbe je očitno, da se svetovnoslabšanje okolja, ceteris paribus, povečuje z rastjodohodka, razen če je vsota demografske rasti inintenzitete degradacije negativna. Iz tega lahkodoločimo pogoj za dolgoročno okoljsko trajnost:

y* ≤ -(dy*+P*)

Z drugimi besedami, stanje svetovnega naravnegaokolja se ne slabša če, in samo če, sta intenzitetaslabšanja okolja in rast prebivalstva dovoljnegativna, da kompenzirata rast per capitadohodka. Ker se tako svetovno prebivalstvo kotsvetovni dohodek per capita nenehno večata, jeedina determinanta, ki ji lahko dejansko pripišemonegativni predznak, tehnološka. Samo izboljšanjeprodukcijske učinkovitosti oziroma učinkovitosti

108 UMAR IB revija 4/2004 Članki

izrabe naravnih virov lahko izravna negativneučinke rasti prebivalstva in dohodka na stanjeokolja (Borghesi, Vercelli, 2001, str. 15).

Zgornja neenačba navaja tudi k manj znanemuvidiku problematike uveljavljanja trajnosti, in sicerk tehnološkim rešitvam za večanje učinkovitostipri uporabi naravnih virov. Problem okoljskenetrajnosti lahko namreč formuliramo kot dvavidika ali pa kombinacijo dveh enako pomembnihvidikov: prvi zajema pretirano črpanje obnovljivihin neobnovljivih virov, drugi pa samoneučinkovitost njihovega črpanja. Če bi se z boljšotehnologijo stroškovna efektivnost uporabe inčrpanja naravnih bogastev dvignila, bi se njihovarelativna redkost zmanjšala in možnost njihoveuporabe bi se projicirala dlje v prihodnost.

Osnovno zahtevo prej opisane šibke trajnosti,reinvestiranje rente od črpanja naravnih virov vproizvedeni kapital, lahko razširimo tudi natehnološki razvoj, ki ga vključimo med proizvodnedejavnike. Postavlja se torej zanimivo vprašanje,kam oziroma v katere proizvodne dejavnikereinvestirati rente. Hartwick, čigar prispevek napodročju trajnosti bom obravnavala v nadaljevanju,sicer pravi, da naj bi to bil producirani kapital,vendar pa to ni nujno tudi edina možnost.Raziskave in razvoj, ki bi generirale takšentehnološki napredek, ki bi preko večje stroškovneučinkovitosti dejansko zmanjšal relativno redkostvirov, bi bile lahko še boljši kandidat zareinvestiranje rent. Razširjeni koncept pristnegavarčevanja implicitno že upošteva ta pogled, sajvključuje tudi tekoče izdatke za izobraževanje, kilahko generira znanje, potrebno za razvoj ustreznetehnologije. Ti izdatki povečujejo njegovovrednost, višje pristno varčevanje pa (vsaj v osnovi)pomeni bolj trajnostno pot razvoja.

3. Medgeneracijska enakost inizčrpljivi viri

V modelu, obdelanem v naslednjih štirih poglavjih,je Solow (1974) raziskal posledice aplikacije max-min principa pri medgeneracijskem problemuoptimalne akumulacije kapitala. Model temelji nakonvencionalni enosektorski ekonomiji, katereedini proizvod se lahko porabi takoj v končnipotrošnji ali pa se akumulira kot kapitalska dobrina.Predpostavlja še, da je v vsakem trenutku potrošnjaenakomerno razdeljena med populacijo. Ediniproblem je medčasovna razdelitev oziromarazdelitev med generacijami.

Max-min pravilo v kontekstu trajnosti se razlikujeod max-min načela pri teoriji iger in zahteva, daje maksimalna potrošnja per capita v časukonstantna – torej maksimalna potrošnja pri

minimalni trajnosti (konstantni koristnosti v času).Če je funkcija koristnosti zvezna nepojemajočafunkcija potrošnje, potem je minimalna trajnostenaka konstantni potrošnji (Hamilton, 1995, str.393). Če bi bila potrošnja na osebo za prihodnjogeneracijo višja kot za sedanjo, bi se skupnadružbena blaginja obeh generacij povečala, če bisedanja generacija varčevala in investirala manj,da bi lahko povečala svojo potrošnjo na računprihodnje generacije. V nasprotnem primeru, kobi bila potrošnja na osebo večja pri sedanji kot priprihodnji generaciji, bi se družbena blaginjapovečala, če bi sedanja generacija zmanjšala tekočopotrošnjo in povečala varčevanje ter investiranje,s čimer bi omogočila večjo potrošnjo prihodnjigeneraciji. Načelo max-min torej pokaže, da morapotrošnja na osebo ostati enaka za vse generacije.

Da bi to dosegli, je potrebno sproti privarčevatidovolj za financiranje sanacije povzročeneokoljske škode in zmanjševanje zaloge naravnegakapitala oziroma vseh dejavnikov, ki bi utegnilizmanjšati možnost potrošnje v prihodnosti. Vnaslednjih poglavjih bo s postopno širitvijo modelapredstavljena matematična izpeljava trajno vzdržnepotrošnje, torej takšne ki zagotavlja dovoljvarčevanja za reinvestiranje v kapital in s temohranjanje njegove nespremenljive zaloge.

3.1. Konstantna prebivalstvo intehnologija, ni redkih virov

Pri nespremenjenem številu prebivalcev, tehnologijiin brez redkih bogastev je najboljša politika zavsako generacijo, da porabi ves svoj neto proizvodin pusti zalogo kapitala nespremenjeno. Če bi vdani situaciji prva generacija varčevala, bi jo tonaredilo revnejšo od naslednjih, in obratno, če bivarčevala prihodnja generacija, bi bila prvageneracija, vsaj kar se tiče obsega porabe lahkobogatejša od nje (ker bi lahko potrošila delkapitala, ne da bi prihodnji zmanjšala potrošnjoveč, kot si jo le-ta zmanjšuje sama z varčevanjem),nobena od teh situacij pa ni trajnostno zaželena,bodisi zato, ker zmanjšuje dosegljivo porabo alirazpoložljivi kapital (Solow, 1974, str. 31).

3.2. Eksponentno naraščanjeprebivalstva

V naslednjem koraku je Solow uvedel eksponentnorast prebivalstva. Vprašanje je sedaj katera jenajvečja dosegljiva poraba per capita, ki ob danistopnji rasti prebivalstva zagotavlja nenegativnorazmerje med kapitalom in delom za vse t ≥ 0, tj.tehnično opremljenostjo dela k, pri čemer je dank(0) = k

0, ki je začetni kapital na zaposlenega.

Kapitalska opremljenost dela se torej zmanjšujezaradi rasti prebivalstva in potrošnje per capita.

IB revija 4/2004 UMAR 109 Članki

Katerakoli časovna pot potrošnje per capita c(t)definira časovno pot za k(t). Podedovana zalogakapitala in eksogeno dana ponudba deladeterminirata polnozaposlitveni output; ko jeenkrat definirana potrošnja, je ostanekpolnozaposlitvenega proizvoda enak netoinvesticijam, ki se prištejejo podedovani zalogikapitala in tako formirajo zalogo kapitala vnaslednjem trenutku (generaciji). Problem je torejdoločitev trajnostno vzdržne potrošnje c*, ki bidovoljevala prvi generaciji, da ohrani del proizvodain s tem zagotovi samo toliko investicij, da zagotovidovolj kapitala za povečanje populacije prizačetnem nespremenjenem razmerju medkapitalom in delom. Nato naj vsaka naslednjageneracija naredi enako. Časovna pot c(t) je torejmožna v primeru, da zagotovi nenegativni ∆k intako zadovolji k(t) ≥ 0, torej da zagotovi dovoljneto investicij, ki bodo preprečile zmanjševanjezaloge kapitala. (Solow, 1974, str. 31-32).

Pomembna razlika med pristopom Solowa in samimkonceptom pristnega varčevanja, kot ga bomanalizirala v nadaljevanju naloge, je tudi v tem, daSolow trajnost išče preko uravnavanja potrošnje, PVpa analizo začenja šele pri bruto varčevanju, ob žedani potrošnji in preko uravnavanja proizvodnje, kitroši naravni napital in onesnažuje okolje.

3.3. Tehnološki napredek

Pri nadaljnji razširitvi modela uvedemo šetehnološki napredek, ki povečuje učinkovitost dela.Problem je ponovno najti največji konstantni c, kiustvari rešitev za kapital na delavca v enotahučinkovitosti z(t) , začenši pri z(0) = z

0, ki je

nenegativen za vse t ≥ 0.

V primeru brez tehnološkega napredka bi lahkoizbrali tak c

0, da bi rast kapitala pri maksimalni in

konstantni porabi ostala za vedno nič. Ob prisotnostitehnološkega napredka pa ohranitev nedotaknjenihzalog kapitala ni najboljša strategija. Tehnološkinapredek bi namreč favoriziral prihodnje generacijev primerjavi s sedanjimi. Primerna strategija bi bilatrošiti kapital od samega začetka in dovolititehnološkemu napredku, da vzdržuje doseženopotrošnjo v prihodnosti. To bi pomenilo ∆z(0) = 0,vseeno pa ∆z(t) > 0 za vse t > 0, v izhodiščnem trenutkunamreč vplivov tehnološkega napredka še ni čutiti,pač pa vsak naslednji t, glede na napredek, doseženv t-1. Ta vrednost c

0 je možna, vendar malo verjetno

tudi največja možna, saj ne upošteva spremembe vkapitalski opremljenosti dela, ki nastane na računtehnološkega napredka in zaradi katere je potrebnomanjše omejevanje potrošnje (Solow, 1974, str. 32-34).

Max-min načelo se v danih situacijah ni izkazalokot najprimernejše za določanje medgeneracijske

enakosti. Pri stacionarni tehnologiji zahteva ničelnoneto varčevanje ter celo negativno varčevanje prirazvijajoči se tehnologiji. Največja težava v zveziz le-tem pa je, da je popolnoma odvisen od danihzačetnih razmer. Če je začetna zaloga kapitala zelomajhna, se akumulacija ne bo nikoli zgodila inživljenjski standard bo ostal nižji za vedno. Kapitalbi se sicer lahko akumuliralo in potrošnjopovečalo kasneje, vendar zgolj za ceno nižjegaživljenjskega standarda zgodnejših generacij(Solow, 1974, str. 33).

Tehnološki napredek se sicer kaže kot možnivzdrževalec trajnosti tudi ob negativnemvarčevanju, vendar pa je ta možnost povezana zvisokim tveganjem, ki tukaj ni upoštevano.Tehnološkega napredka ni moč natančnopredvideti, tako da tudi v primeru, ko se pojavi inomogoči negativno varčevanje v določenemčasovnem obdobju, to še ne pomeni, da jezagotovljeno njegovo konsistentno naraščanje vvseh časovnih obdobjih. Pristno varčevanje kotkonzervativni koncept ni naklonjeno takemutveganju in kljub možnim tehnološkim izboljšavampredvideva zalaganje rente, ki bi omilila posledice,povezane s tveganjem, če se potrebni tehnološkinapredek za povečanje učinkovitosti izrabe virovne bi realiziral. Vlaganje v človeške vire pa podrugi strani ni povezano z velikim tveganjem, sajse rezultati praviloma pokažejo v izboljšanjusocialnega položaja bolje izobraženega prebivalstvain hkrati v večji bazi generatorjev razvoja.Investicije v človeške vire se torej ponovno kažejokot smiseln investicijski cilj za rente.

3.4. Izčrpljivi viri

Produkcijski model je Solow nadalje razširil tako, davključuje še izčrpljive vire. Predvidoma bi se začetnazaloga porabila zgodaj, da bi s tem zvišali potrošnjo,medtem ko bi se akumilirala zaloga kapitala, ki bi se ganato vzdrževalo nespremen-jenega, potrošnja pa bi sevzdrževala na enaki ravni v nedogled, tudi potem, ko bibilo ležišče naravnega vira že popolnoma izčrpano. Podrugi strani pa, če je povprečni proizvod naravnegavira omejen, se lahko iz izčrpljivega ležišča proizvedezgolj končno količino outputa; v tem primeru je edina v neskončnost vzdržna raven agregatne porabe enaka nič.Formalno je problem optimuma pri max-minkriteriju v tem, da se najde največjo konstantno c

0,

pri kateri obstaja večja od nič za vse t ≥ 0, pri daniomejitvi povprečne stopnje črpanja naravnih virovR. Najti moramo torej največjo konstantnopotrošnjo na osebo, ki jo lahko vzdržujemo vnedogled, upoštevajoč končnost ležiščaizčrpljivega vira in dejstvo, da ne moremo trošitikapitala, ki ga ni.

Ker neposrednega pristopa ne poznamo, Solowpredlaga iskanje rešitve s posrednim pristopom.

110 UMAR IB revija 4/2004 Članki

Izberemo arbitrarno vrednost c0 v integralu, v

katerem je potrebno minimizirati vrednost stopnječrpanja naravnih virov per capita ob dani stopnjipovečanja učinkovitosti dela na račun tehnološkegaprocesa in stopnji rasti prebivalstva1. Če jeminimizirana vrednost integrala večja od R/L

0 (L

je delovna sila), je bil izbrani c0 previsok in ga je

treba zmanjšati; če je bila minimizirana vrednostintervala manjša od R/L

0, je bila izbrana c

0 prenizka

in jo lahko povišamo. Ko najdemo tako vrednostc

0, pri kateri je minimizirana vrednost integrala

ravno enaka R/L0, je originalni problem, kot si ga

je zastavil Solow, rešen (Solow, 1974, str. 34-36).

Kot že omenjeno, je možna potrošnja na osebo vveliki meri odvisna od začetne zaloge kapitala. Podtukaj uporabljenimi predpostavkami je možna c

0

konkavna neomejena funkcija začetne zalogekapitala na zaposlenega, ko je prebivalstvokonstantno. Obstoj nepogrešljivih izčrpljivih virovte predpostavke ne spremeni le, če je elastičnostsubstitucije med viri na eni in delom ter kapitalomna drugi vsaj ena. Zato je lahko, če je le začetnazaloga kapitala dovolj velika, trajnostenkakršenkoli nivo potrošnje na zaposlenega.

Optimalni razvoj pod Rawlsovim max-minkriterijem zahteva, da kapital na zaposlenega (a)narašča od samega začetka, uporaba naravnih virovna zaposlenega (b) pa istočasno pada. Če je (a)veliko večje od (b), kar je bolj verjetno, naj prvegeneracije izrabijo ležišča virov dokaj hitro, vnadomestilo pa naj zagotovijo dovolj veliko zalogokapitala.

Max-min kriterij se torej zdi razumen kriterij zaobravnavanje medčasovnih planskih odločitev,razen pri dveh pomembnih težavah: (a) zahtevadovolj velik začetni kapital, ki bi lahko vzdrževalspodoben življenjski standard, saj v nasprotnemprimeru ohranja revščino, vendar nam ne morepovedati, zakaj bi začetna zaloga kapitala splohkdaj bila akumulirana. In (b) daje čudneimplikacije v razmerah stacionarnega prebivalstvain neomejenega tehnološkega napredka.

Vključitev izčrpljivih virov v analizo bistveno nespremeni osnovnih principov. Vendar pa tazaključek temelji na pomembni predpostavki oelastičnosti substitucije med naravnimi viri inproizvodi, narejenimi zgolj z delom in kapitalom,ki ne sme biti manjša od ena. Tudi končno ležiščenaravnih virov naj bo uporabljeno optimalno, vskladu s splošnimi pravili, ki določajo uporaboobnovljivih virov. Optimalno porabo naravnih virovpojasnjuje t.i. Hotellingovo pravilo, ki zahtevaizenačitev rente od rabe naravnega vira z donosi,ki izhajajo iz drugih oblik kapitala. Zgodnejše

generacije imajo pravico izčrpati ležišče(optimalno, seveda), če dodajajo (ponovnooptimalno) k zalogi obnovljivega kapitala.

Solowove ugotovitve po vključitvi izčrpljivihnaravnih virov se skladajo z v drugem poglavjuopisano šibko trajnostjo, ki predvidevazamenljivost med naravnim in produciranimkapitalom. Analiza treh korakov, ki od trajnovzdržne potrošnje vodi k trajno vzdržnemučrpanju naravnih virov in preko tega knezmanjševanju zaloge kapitala skozi čas, je zatoše bližje definiciji pristnega varčevanja. V kapitalnamreč zajema tako proizvedene kot naravneneobnovljive vire. Kot bomo videli pri obravnavisamega pristnega varčevanja in njegovih lastnostioz. uporabne vrednosti, je le-to manj natančno odpristopa, ki ga tukaj ponuja Solow. Slednji namrečdoloča takšno časovno pot črpanja izčrpljiveganaravnega vira per capita, ki je nenegativna za vsaktrenutek v prihodnosti, pristno varčevanje pa nedaje nobenih podatkov o tem, kakšna pot porabein črpanja bi bila maksimalno trajnostna, ampakle, ali je določena že obstoječa pot trajnostna aline. Z zahtevo po nenegativnosti meri samo en vidiktrajnosti, to je ohranjanje zaloge kapitala.

3.5. Medgeneracijska enakost ininvestiranje rente od neobnovljivih virov

Podobno je problem reševal Hartwick, ki je takojv izhodišču postavil trditev, da je treba investirativse profite ali rente, ki izhajajo iz uporabeizčrpljivih naravnih virov, v obnovljiv kapital, kotso denimo stroji. Tak nalog bi lahko (vsaj deloma)rešil etični problem sedanje generacije, ki s svojopretirano potrošnjo tekočega proizvoda omejujeprihodnje rodove. V takšnem programu sedanjageneracija spremeni izčrpljive vire v stroje inpotem živi od trenutnih tokov strojev in dela. Takobi se lahko trdilo, da se celotna zalogaproduktivnega kapitala ni nikoli zmanjšala, saj sebo na koncu zaloga neobnovljivega vira spremenilav zalogo strojev, za le-te pa se predpostavlja, da nedeprecirajo nepovratno. Če se v tem smislu zalogaproduktivnega kapitala ne manjša, kaj je potemmogoče reči o časovni poti tekočega proizvoda intekoče potrošnje per capita? V primeru, da ostaneper capita potrošnja v času konstantna, bi lahkorekli, da nobena generacija ni bila v relativnoboljšem položaju v primerjavi z drugimi.Medgeneracijska enakost bi tako bila dosežena, karsta trdila že Rawls in Solow.

Hartwick je v svojem poenostavljenem modelupredpostavljal, da se populacija ne spreminja, takoda je zaenkrat zanimiva zgolj časovna pot agregatnepotrošnje. Če torej družba investira vse rente od

1 Glej Solow R.M.: The Economics of Resource or the Resource of Economics. American Journal of Economics, 1974a, št. 2, str. 1-14.

IB revija 4/2004 UMAR 111 Članki

črpanja neobnovljivih virov v obnovljivi kapital (ininvestira samo toliko), ostalo pa potroši, ali se bostapri konstantni populaciji agregatna potrošnja inoutput večala, manjšala ali ostala nespremenjena?Pri svoji analizi je avtor uporabil Cobb-Douglasovoprodukcijsko funkcijo, ker ima to pomembnolastnost, da je vsak produkcijski faktor (še posebejtok mineralov iz neobnovljivega vira) bistven zaproizvodnjo danega pozitivnega outputa. Takogospodarstvo ne more popolnoma izčrpati naravnegavira in še naprej imeti pozitiven output in potrošnjo.V Hartwickovi analizi ima ključno vlogo Hotellingovopravilo, ki zahteva, da je stopnja donosa uporabeobnovljivega kapitala enaka stopnji donosa odlastništva enote depozita oziroma renti odneobnovljivega vira. V enotah cene se ta pogoj odražapri tekočem kapitalskem donosu na mineralnanahajališča (Hartwick je za primer vzel mineralna,enako seveda velja tudi za fosilna nahajališča), kimora biti enak obrestim oz. stopnji donosa odobnovljivega kapitala. Preprosto povedano, lastnikkapitala mora biti indiferenten med lastništvom strojaali nahajališča nekega neobnovljivega vira, saj obaprinašata enak donos.

Ob takih izhodiščih je Hartwick s svojimmatematičnim modelom pokazal, da bo glede nakončnost zaloge naravnega vira potrebno, da sesedanji tok črpanega vira asimptotično približujenič, ko gre čas proti neskončnosti. Glavni zaključekte analize je znan kot Hartwickovo pravilo in zahteva, dase rente, ki izhajajo iz črpanja esencialnihneobnovljivih virov, reinvestirajo v produciranikapital, s čimer se bo ohranila v času nespremenjenapotrošnja in s tem dosegla medgeneracijskapravičnost (kot jo je definiral že Solow). Ti tekočiprihodki od uporabe toka neobnovljivih virov paso, upoštevajoč Hotellingovo pravilo, ravno enakiekonomski depreciaciji naravnega vira (Hartwick,1977, str. 972-974). V primeru, ko se upošteva šedepreciacija obnovljivega (produciranega) kapitala,pa pravilo varčevanja-investiranja ne zagotavlja večkonstantne potrošnje skozi čas. Tekoče zmanjšanjeper capita porabe je enostavno enako vrednostiproduciranega blaga, ki je potrebno za nadomestitevdepreciranega obnovljivega kapitala.

Črpanje naravnih neobnovljivih virov je poHartwickovem mnenju torej upravičeno, če serente, ki iz tega izhajajo, reinvestirajo v obnovljivkapital, kar bo zagotavljalo nespremenjeno ravenproizvodnje v nedogled. Koncept je seveda zanimiv,vendar pa sloni na zelo šibki predpostavki opopolni zamenljivosti med naravnim in produ-ciranim kapitalom, glede česar se razhajata tudišibka in stroga trajnost. Potreben pogoj za obstojobravnavane teorije je namreč tudi, da je deležproizvoda, ki ga lahko pripišemo naravnim virom,manjši od deleža proizvoda, ki ga lahko pripišemoobnovljivemu kapitalu (β<α).

Četudi bi denimo sedanja generacija vse rente odčrpanja mineralnih in fosilnih goriv reinvestiralav produciran kapital, ob čemer bi izčrpala vsaznana ležišča teh neobnovljivih virov, bi naslednjigeneraciji s tem naredila veliko škode, saj bi se le-ta znašla z veliko količino strojev, ki jih ne bi imelas čim poganjati. Pristno varčevanje je sevedapodvrženo enakim težavam. Dejansko je v svetuprisotna kritična količina nezamenljivega kapitala,ki ga še takšne investicije ne morejo nadomestiti.Zato se ponovno ponuja možnost investiranja včloveške vire, raziskave in razvoj, ki bi obstoječozalogo produciranega kapitala postopomapreoblikovala tako, da bi zmanjšala njihovoodvisnost od določenih vrst neobnovljivihnaravnih virov in jih s tem približala pogoju, da jeelastičnost substitucije med obnovljivim kapitalomin neobnovljivimi viri enako ena, kar jeobravnavano v naslednjem poglavju. Hartwick jez reinvestiranjem rente iz neobnovljivih virov vobnovljive pravzaprav predvidel menjavoireverzibilnosti za reverzibilnost. Pristnovarčevanje, ki kot možnost izboljšanja razvojnepoti gospodarstev v smeri trajnosti promovirainvesticije v človeški kapital, pa predvidevamenjavo okoljske negativne ireverzibilnosti zapozitivno ireverzibilnost znanja, ki izboljšujeekonomske možnosti tako sedanjim kot prihodnjimgeneracijam.

3.6. Hartwickovo pravilo in optimalnarast ter elastičnost substitucije

Hamilton, ki v svojem delu nadaljuje Hartwickovo,še pred nadaljevanjem analize poudari, da je obstojmaksimalne potrošnje v času kritično odvisen odelastičnosti substitucije med obnovljivim(produciranim) kapitalom in neobnovljivimi(naravnimi) viri. Če je le-ta manjša od ena, potemse potrošnja manjša, če je večja od ena, potempotrošnja ni maksimalna, če je enaka ena, potemje potrošnja maksimalna in konstantna v času.

Poleg tega lahko potrošnja v času narašča, če ječista stopnja časovne preference enaka nič, vnasprotnem primeru se bo zmanjševala.

Hamilton (1995) prične svojo analizo na Pezzeyjevidefiniciji trajnostnega razvoja, ki ima za ciljnezmanjševanje per capita koristnosti in se vpraša,pod katerimi pogoji je na ta način definiran trajnostnirazvoj konsistenten z optimalno rastjo in končnimiviri. Pri tem lahko problem razčlenimo na dvarazlična primera. Minimalna trajnost je definirana kotkonstantna koristnost skozi čas. Če je funkcijakoristnosti kontinuirana in nepadajoča funkcija zgoljpotrošnje, potem je minimalna trajnost enakakonstantni potrošnji, in je že bila predmet obravnavepri Solowu in Hartwicku. Minimalno trajnostnaporaba je tista, pod katero ne moremo govoriti o

112 UMAR IB revija 4/2004 Članki

trajnosti. Močna trajnost pa je definirana kotnaraščajoča koristnost skozi čas2 (Pezzy, 1989). TudiHamilton se pri svoji analizi omeji na iskanjemaksimalne potrošnje, ki je lahko konstantna alicelo naraščajoča v času. Njegov osnovni problem jetorej ponovno iskanje razvojne poti z maksimalnoporabo, ki je minimalno trajna v kontekstu končnihvirov. Glede na to, da se večina držav nahaja podsvojo transformacijsko krivuljo, bi morala, doklerse ne povzpne do krivulje, zasledovati močnotrajnost, torej naraščajoče koristnosti, po tem paminimalne trajnosti oz. konstantne koristnosti.

Substitucijske možnosti med kapitalom innaravnimi viri so pomembne in določajo, ali maxmin pot sploh obstaja. Elastičnost substitucije s jetudi osnova razlikovanja med šibko in strogotrajnostjo. Zagovorniki šibke trajnosti trdijo, da sokapital in naravni viri zamenljivi in zato enačijotrajnostni razvoj z vzdrževanjem celotnegapremoženja (produciranega in naravnega) nakonstantni ravni ali pa naraščajočega. Zanje somožnosti substitucije elastične (σ > 1). Pozicija strogetrajnosti pa zagovarja tezo, da obstaja kritična količinavsaj nekaterih naravnih virov, ki mora ostatinedotaknjena, če naj se koristnost v prihodnosti nezmanjšuje – v skrajnem primeru bi to pomeniloobstoj ničelne elastičnosti substitucije za te vire. Vsplošnem pa se predvideva vsaj neelastičnesubstitucijske možnosti (σ < 1). Hamilton vnadaljevanju članka ugotavlja, da za (σ < 1)konstantna potrošnja, upoštevajoč Hartwickovopravilo, ni možna (Hamilton, 1995, str. 393-394).Enako trdi Solow, ki v svojem osnovnem modelune upošteva tehnološkega napredka, se pa zato boljosredotoča na zamenljivost med viri in trdi, da je zaneko končno stroškovno vsoto možno osvoboditiproizvodnjo odvisnosti od naravnih virov. Empiričneanalize kažejo, da je kar velika možnostzamenljivosti med neobnovljivimi in obnovljivimivrstami kapitala, ni pa to vedno tudi stroškovnonajugodnejša rešitev.

V svojih zaključkih Hamilton ponovno potrdi, daje v primeru, ko je zaradi medgeneracijskepravičnosti cilj minimalna trajnost z maksimalnopotrošnjo, potem je rešitev v obliki Hartwickovegapravila, reinvestiranje rent, najboljša. V razmerahneomejene produkcijske funkcije sta Hartwickovoin Hotellingovo pravilo potreben, kot tudi zadostenpogoj za vzdrževanje konstantne potrošnje. Cobb-Douglasova produkcijska funkcija, pri kateri jeelastičnost substitucije med kapitalom in naravnimiviri natanko ena, daje potrošnjo, ki je konstantna,pozitivna in maksimalna, če se upoštevata takoHartwickovo kot Hotellingovo pravilo in se virpopolnoma izčrpa.

Solow je problem trajnosti (tudi ob prisotnostineobnovljivih virov) obravnaval preko uravnavanjapotrošnje, Hartwick pa je dokazal, da lahko zreinvestiranjem rent od neobnovljivih virov kobnovljivim ohranjamo nespremenjen agregatniproizvod in s tem potrošnjo v nedogled.Obravnavani analizi, vključno s Hartwickovimpravilom, se nanašata na vzdrževanje šibketrajnosti, torej ohranjanje enakega nivoja kapitala,ne glede na spreminjajoče se razmerje mednaravnim in produciranim kapitalom. Vendar paso določene komponente naravnega kapitalaedinstvene in njihova izguba lahko pomeniireverzibilno škodo za človeško blagostanje. Zaohranitev takih virov bi bilo potrebno določiti»varnostne minimalne standarde,« če le-ti ne bipredstavljali »nesprejemljive« cene. Meja»nesprejemljivosti« seveda ostaja nenatančna(Atkinson et al., 1997, str. 16).

Vsi trije obravnavani avtorji so v svojih delihmatematično dokazovali možnost obstojakonstantno nespremenjene (ali celo naraščajoče)potrošnje, ki so jo enačili s konstantnonespremenjeno koristnostjo. Vendar pa že iz samedefinicije trajnostnega razvoja izhaja, da je njegovcilj zadovoljevanje širših potreb sedanje generacije,ne da bi pri tem prihodnje generacije prikrajšaliza enake možnosti. Obravnave zgolj problemamaksimalne možne potrošnje torej ne morejodokazovati uveljavljanja trajnostnega razvoja, sajje le-ta zasnovan precej širše. Namesto potrošnjebi bilo pri tovrstnih analizah potrebno obravnavaticelovito funkcijo koristnosti, ki bi poleg potrošnjezajemala tudi vrednost uživanja ob naravnihlepotah in ostale druge okoljske storitve. To nasprivede do druge pomanjkljivosti obravnavanihmodelov, namreč, da v svojih analizah upoštevajozgolj naravne vire, ki vstopajo v proces produkcije,torej tiste, ki posredno prispevajo svoje storitve inso upoštevani že v sistemu nacionalnih računov,zaradi česar je enostavno oceniti rento od njihoveuporabe. O neposrednih okoljskih virih instoritvah, kot so čisti zrak in voda ter ohranjanjebiotske raznolikosti, ne povedo prav ničesar, čepravse okoljski vidik trajnostnega razvoja nanaša tudina take vire. Tako Hotellingovo kot Hartwickovopravilo zgubita svojo uporabnost, če v analizovključimo tisti del okoljskih virov in storitev, kinimajo komercialne funkcije. Kako naj določimovrednost gozdu, ki poleg poseka ponuja tudimožnost rekreacije in estetskega zadovoljstva?Tudi če vso rento, ki bo iz tega izhajala,reinvestiramo v neko obliko produciranegakapitala, nam to ne bo odtehtalo izgubenekomercialne vrednosti gozda. Rentam naravnihvirov bi zato kazalo prišteti še neko arbitrarno

2 Četudi Hamilton in Pezzey naraščajočo koristnost skozi čas imenujeta ‘strong sustainability’, sem to prevedla kot ‘močnotrajnost’, da ne bi prišlo do njene zamenjave s strogo trajnostjo, kot je definirana zgoraj.

IB revija 4/2004 UMAR 113 Članki

vrednost. Tako bi lastnik kapitala moral dljepočakati na ustrezen dvig vrednosti drugihkapitalskih oblik, preden bi dal posekati gozd.Pribitek nad komercialno vrednostjo lesa bi takolahko porabil za nadomeščanje njegovih estetskihin rekreativnih funkcij. Vprašljiv je tudi kriterijelastičnosti substitucije, saj zadostna elastičnostsubstitucije še vedno ni zagotovilo, da jenadomeščanje naravnega z umetnim kapitalomnajboljša možna rešitev, tako stroškovno kotsocialno in okoljsko.

Kljub vsemu je pomemben zaključek obravnavanihanaliz v poudarku potrebe po varčevanju inreinvestiranju rent od neobnovljivih naravnih virov,s čimer naj bi omogočili trajnostno potrošnjo. Voptimalni situaciji bi ta vrednost morala biti enakaHotellingovi renti. Hotellingovo pravilo oučinkovitosti črpanja naravnih virov postavlja cenotem virom, ki jo lahko enačimo s potrebnimiinvesticijami v obnovljivi kapital. Drugi bistvenizaključek se nanaša na elastičnost substitucije mednaravnim in produciranim kapitalom. Pristnovarčevanje kot mera šibke trajnosti upoštevazamenljivost med obema vrstama kapitala, njegovogibanje pa tudi opozarja na spreminjajoče serazmerje med njima ter na potrebe po investiranjuv nadomestni kapital. Zato so te analize uporabnekot formalna obravnava prvega dela pristnegavarčevanja, in sicer tistega, ki od bruto varčevanjaodbija vrednost črpanja - naravnih virov, ki vstopajov proces proizvodnje.

4. Pristno varčevanje

Glede na osrednjo vlogo varčevanja in investicij vekonomski teoriji je morda presenetljivo, da učinkiizčrpavanja naravnih virov in degradacije okoljaniso bili vključeni v merjenje nacionalnegavarčevanja. Vzrok za to bo najbrž v modelih, kijih večina ekonomistov uporablja in se naslanjajona bruto mere aktivnosti, in pa v dejstvu, da sistemnacionalnih računov (SNA) ne upoštevaizčrpavanja in degradacije naravnega okolja.Tradicionalno merjenje stopnje narodno-gospodarske akumulacije premoženja je brutovarčevanje, ki pove zelo malo o trajnosti razvoja,ker produktivno premoženje izgublja vrednostzaradi običajne obrabe in se v primeru, da jedepreciacija večja od bruto varčevanja, agregatnobogastvo manjša. Neto varčevanje je en korak bližjemeri trajnostnega razvoja, vendar se še vedno ozkoosredotoča na producirano premoženje.

Vsaka pot razvoja, kjer so investicije, zmanjšaneza črpanje naravnih virov, vztrajno negativne, jenetrajnostna. Tako dobimo posebno varčevalno

pravilo – varčevanje minus črpanje virov – in gapoimenujemo pristno varčevanje3. Pristno varčevanjeje empirično merilo trajnostnega razvoja, izpeljanoiz »zelenih« nacionalnih računov, ki upošteva velikoširši koncept trajnosti kot konvencionalni konceptneto varčevanja, saj poleg produciranega premoženjavrednoti tudi spremembe v zalogi naravnih virov inonesnaževanje. Vendar je pristno varčevanje zgoljenostranska mera – nenegativno pristno varčevanjev času še ne pomeni nujno, da je gospodarstvo natrajnostni poti. Četudi so investicije v produciranopremoženje večje ali enake vrednosti črpanjanaravnih neobnovljivih virov, so ob pozitivni čististopnji časovne preference gospodarstva nanetrajnostni poti. Zagotovo pa konsistentno negativnopristno varčevanje pomeni, da je gospodarstvo nanetrajnostni poti, saj dolgoročno gledano neka državane more trošiti več, kot ustvari oziroma ima(Atkinson et al., 1997, str. 63).

Razširitev koncepta neto varčevanja tako, davključuje še črpanje naravnih virov, jenajnaravnejša sprememba tradicionalnega konceptavarčevanja. Če je naravni vir kot denimo naftaupoštevan kot vir, ki prispeva k proizvodnji kakorstroj, ki ga ta vir poganja, je izčrpanje naravnegavira dejansko likvidacija določene vrstepremoženja, kar ne bi smelo biti prikazano kotpozitiven prispevek neto nacionalnemu proizvoduali neto varčevanju (Bolt et al., 2002, str.7). Kotže omenjeno, vrednotenje črpanja, odkritij in rastkomercialnih naravnih virov (ki vstopajo v procesprodukcije) ni problematično, saj se obravnava vkontekstu SNA. Bolj problematično je vrednotenjeokoljske degradacije. Združeni narodi tukajpreferirajo uporabo stroškov vzdrževanja, torejstroškov, ki so potrebni za ponovno vzpostavitevokolja na enako stanje kot na začetkuračunovodskega obdobja. Hamilton in Atkinsonpa kot boljšo rešitev predlagata uporabo mejnihdružbenih stroškov zaradi naraščajočegaonesnaževanja kot najprimernejšo osnovo zavrednotenje odpadnih emisij v okolje.

4.1. Operativna metodologijaizračunavanja PV

Formalno izpeljavo pristnega varčevanja je objavilHamilton (2000) z modelom, ki ga je potrebovalza identifikacijo potrebnih popravkov k meramvarčevanja, s katerimi bi se upoštevalo tudi naravnevire, onesnaževanje in človeški kapital. Na njegovometodologijo se danes naslanja tudi Svetovnabanka, ki pristno varčevanje računa po naslednjiformuli:

Sg = GNP – C – D – n(r – g) - σ(e – d ) + E.

3 Najnovejše objave Svetovne banke govorijo že o vsebinsko enakem Popravljenem neto varčevanju (Adjusted Net Savings).

114 UMAR IB revija 4/2004 Članki

GNP – bruto nacionalni proizvod4, C – potrošnja,D – vrednost depreciacije produciranegapremoženja, n – renta od uporabe enote vira,zmanjšana za vrednost implicitnega davka naonesnaževanje od proizvodnje, r – črpanje vira, g– rast vira, σ - mejni družbeni stroški, e –onesnaževalne emisije, d – naravna razpršenostonesnaževanja (oz. stopnja absorpcije), E – tekočiizdatki za izobraževanje.

Neto nacionalni proizvod ob upoštevanju širšihvidikov blaginje je torej enak potrošnji inspremembi v kapitalu, zmanjšan za okoljsko škodoin povečan za naložbe v človeški kapital. Končnosmo prišli do take mere trajnosti, ki ne upoštevazgolj potrošnje, pač pa tudi oba elementa blaginje,ki sta sploh sprožila potrebo po redefiniranjurazvoja, kot je bil zastavljen doslej. Vendar pa vprimerjavi s prejšnjimi analizami pričujoča nedoloča časovne poti za nobeno od spremenljivk,ki bi zagotavljala trajnost proizvoda in potrošnjev nedogled. To pa nikakor ne pomeni, da je pristnovarčevanje manj pomembno od drugih poti zadoločanje trajnosti, saj posameznim družbampokaže, ali je njihova razvojna pot trajnostna aline, medtem ko jim dopušča samostojno izbiro ospremembah, ki jih bo izvedla, da trajnost doseže,ali bo to s povečevanem naložb v človeški kapital,z investicijami v obnovljiv kapital ali prekozmanjševanja pritiskov na okolje.

Aktualna metodologija pristnega varčevanja priobravnavi okolja vključuje naslednje elemente:naravne vire – minerale, mineralno gorivo ingozdove; onesnaževanje – trenutno upošteva zgoljCO

2 ki je glavni povzročitelj učinka tople grede.

PV uporablja denarno vrednotenje, da pripeljerazlične okoljske skrbi na enoten kazalec. Težavepri ocenjevanju izčrpavanja in degradacije okoljase pri metodologiji pristnega varčevanjarazčlenjujejo v tri glavne skupine.

Veliko je razprav glede tehnik vrednotenjaelementov PV, od vprašljivosti svetovne cene naftekot osnove za izračunavanje rent od uporabeneobnovljivih virov, do pomanjkanja zanesljivihpodatkov o naravnih stopnjah rasti in posekagozdov ter dejstva, da PV ne upošteva vplivovstrupenih substanc in je zelo omejeno priupoštevanju onesnaževalcev.5 Obstaja sicer težnjapo vključitvi večjega števila teh elementov, vendarso zanesljivi podatki o mejni škodi zelo skopi.Zaradi pomanjkanja podatkov ni vključenovrednotenje erozije tal, kar je pomembnapomanjkljivost predvsem za natančnejšo oceno

pristnega varčevanja v državah v razvoju, kjer jepoljedelstvo še zelo pomembno. Prav tako nevključuje nobenih elementov biotske raznolikosti.

Razmišljanje, kateri so drugi viri premoženja, kibi jih lahko upoštevali v tem okviru, je povsemnaravno nadaljevanje začetega dela na področju»zelenega« računovodstva. Seveda je očitno, da ječloveški kapital manjkajoči element. Zaradi teganekateri izračuni mere pristnega varčevanjavključujejo tudi izdatke za izobraževanje. Čepravbi lahko trdili, da so donosi na človeški kapitalimplicitno že vključeni v vrednost BNP, pa to nidovolj. Cilj mere pristnega varčevanja je namrečv tem, da eksplicitno pokaže realno ravenproizvoda, ki ni porabljen in je zato razpoložljivza ustvarjanje blaginje v prihodnosti. Države svetavečajo svojo zalogo človeškega kapitala večinomapreko svojih izobraževalnih sistemov, v katereskupaj vložijo na bilijone dolarjev vsako leto.Težava s standardnimi nacionalnimi računi, sperspektive človeškega kapitala, je v tem, dakapitalske izdatke (npr. za zgradbe in opremo)upošteva kot investicijo (le-te znašajo manj kot 10odstotkov zneska, vloženega v izobraževalni sistem(Bolt et al., 2002, str. 7), tekoče izdatke (za plačeprofesorjev in knjige), tako javne kot zasebne, pane, ampak so vključeni v tekočo potrošnjo, kar jeočitno v neskladju z razširjenim konceptomblaginje. Z vidika ustvarjanja človeškega kapitalaje jasno, da bi tudi tekoči izdatki morali bitiupoštevani kot investicije.

Vendar pa je vprašanje vrednotenja človeškegakapitala precej kompleksno. Praviloma je šlo zavrednotenje donosov od človeškega napora iznadtistih, ki jih je prispevala nekvalificirana delovnasila. Zato je prevladalo vprašanje vrednotenjaoutputa izobraževalnega sektorja. S tega stališčaje dovolj, da se v izračun pristnega varčevanjavključi tekoče izdatke za izobraževanje E kotinvesticijski dodatek k pristnemu varčevanju. Kljubvsemu obstaja veliko dvomov glede pravilnemetode vrednotenja investicij v človeški kapital,saj en dolar, vložen v izobraževalni sistem, nedoprinese nujno vrednosti človeškega kapitala vznesku natanko enega dolarja. Tradicionalnestopnje varčevanja bi praviloma morale bitipopravljene za spremembo v vrednosti človeškegakapitala, da bi se ta investicija pravilno odražala,vendar pa zaenkrat ne obstaja konsenz o tem, kakonaj se vrednotenje te spremembe tudi izpelje.Zagotovo pa se lahko trdi, da v okviru konceptablaginje, ki je razširjen na način, da vsebuje tudičloveški kapital, tekoči izdatki za izobraževanjeniso potrošnja. Kot prva aproksimacija se zato

4 Svetovna Banka od leta 2002 izračunava pristno varčevanje na podlagi BNP, pred tem pa je tri leta osnova bila BDP. Zaradikonsistentnosti sem empirične podatke preračunala vse na osnovo BDP.

5 Za natančnejši opis metod glej Atkinson et al. (1997), Exapnding the Measure of Wealth (1997), Hamilton (2000).

IB revija 4/2004 UMAR 115 Članki

upošteva stopnje pristnega varčevanja, ki so navzgorpopravljene za tekoče izdatke za izobraževanje.

Prednosti koncepta PV so predvsem v tem, da jezaradi pristopa monetarnega vrednotenja innjegove povezanosti z okvirom nacionalnihračunov lahko razumljiv snovalcem politike. Polegtega ponuja osnovo za oblikovanje uravnoteženemešanice politik glede ekonomske rasti, uporabenaravnih virov ter emisij. Zaradi vseh prejomenjenih podatkovnih pomanjkljivosti pa je trebaupoštevati, da trenutna metodologija precenjujevrednost PV.

Čeprav ima pristno varčevanje največjo razlagalnomoč prikazano v časovni vrsti ali kot indeks, jetudi časovni presek zanimiv za določeneprimerjave. Empirični podatki v nasprotju spričakovanjem pokažejo, da so stopnje PV najvišjev industrializiranih državah s srednjim dohodkomin ne v tistih z najvišjim. Še bolj problematičnokot to pa se mi zdi, da je pristno varčevanje vdržavah z visokim dohodkom zgolj za 73 % višjeod PV v državah z nizkim dohodkom, četudi sorazlike v dohodkih po več stoodstotne. Razlika6,5 odstotnih točk med PV v državah s srednjevisokim dohodkom in PV držav z nizkimdohodkom je v večji meri pojasnjena z začetnorazliko v bruto varčevanju (5,8 odstotne točke). Izdoslej opaženega bi lahko potegnili sklep, dabogate države relativno, glede na dohodkovnedanosti, najslabše skrbijo za doseganje trajnostirazvoja, države s srednje visokim dohodkom panajbolje. Najbogatejši namreč malo neto varčujejo– razlog je potrošništvo, srednje razvite države paimajo visoke investicije, ker so v razvojnemzagonu. Razlike v okoljskih škodah so relativnomajhne proti zneskom, ki gredo za produktivnenaložbe; to pokaže, da je koncept IPV zelorestriktiven pri upoštevanju okljskih škod in

Tabela 1: Stopnje bruto, neto in pristnega varčevanja za leto 1999 glede na dohodek držav

Dohodkovna skupina Bruto varčevanje Neto varčevanje Pristno varčevanje

kot % BDP

Države z visokim dohodkom 22,7 9,6 13,5

Države s srednje visokim dohodkom 26,1 16,6 14,3

Države z nizkim dohodkom 20,3 12 7,8

Vir: World Development Indicators 2001.

njihovega vpliva na prihodnje zaloge kapitala, naprimer, tono CO

2 računa po 20 USD, čeprav bi

bila trajnostna – tista, pri katerih bi zmanjšaliemisije pod raven, ki bi pri vsem nespremenjenemše povzročala podnebne spremembe verjetno višjaod 100 USD na tono CO

2). Razumljivo je, da imajo

države v najnižji dohodkovni skupini tudi najnižjePV, saj jim odpravljanje revščine predstavlja večjoprioriteto kot ohranjanje naravnih virov aliproizvodne naložbe. Kot že omenjeno, je najboljskrb vzbujajoča nevelika razlika med stopnjamiPV takih držav in bogatih.

4.2. Pristno varčevanje po komponentah

Kot je razvidno iz tabele 2, predstavlja največjidelež zmanjšanja svetovnega bruto varčevanjadepreciacija fiksnega kapitala, vendar to ne veljaza vse države sveta. Pri državah, ki so bogate zmineralnimi ali fosilnimi viri in ki te vire tudiintenzivno črpajo, je lahko skupna okoljska škodaglede na BDP precej večja od depreciacije fiksnegakapitala (za Alžirijo denimo zgolj črpanjeenergetskih virov predstavlja 19,8 % BDP, trošenjefiksnega kapitala pa je enako 8,9 % BDP). Vendarpa na to lahko gledamo kot na nekoliko zavajajočpodatek, saj potemtakem države, ki so bolj bogatez naravnimi viri, težje dosegajo bolj trajnostnorazvojno pot. Večina držav z negativnim pristnimvarčevanjem (čeprav ne vse!) spada ravno meddržave izvoznice fosilnih ali mineralnih virov,vendar je njihovo PV lahko nekoliko podcenjenoglede na države brez takih virov. Po drugi stranipa drži, da se renta računa od svetovne cene, karonemogoča, da bi neka država zaračunavala visokorento, večina ostalih pa bi pobirala nizko. Zaradirazmer na svetovnem naftnem trgu, ki še ne priznavavisokih rent, netrajnost po PV ni samo posledicanacionalnih odločitev, ampak tudi svetovnih razmer.Na primeru izvoznic nafte se vidi, da je PV v tem

Tabela 2: Bruto, neto in pristno varčevanje za svet za leto 1999

Bruto varčevanje Neto varčevanje Pristno varčevanje PV popravljeno za E

% BDP

24,7 12,4 10,4 15

Depreci. fiksnega K12,3%

Okoljska škoda2%

Tekoèi izdatki za izob.4,5%

Vir: World Development Indicators 2001

116 UMAR IB revija 4/2004 Članki

pogledu konceptualno šibko in je njegova uporabaprimerna le med državami, ki niso izvozice nafte.Svetovna cena nafte zato pogosto ni najprimernejšaosnova za ocenjevanje rente.

4.3. Regionalni trendi pristnegavarčevanja

Primerjava stopenj pristnega varčevanja medsvetovnimi regijami pokaže ogromne razlike prinjihovem doseganju trajnostnega razvoja. Stopnjapristnega varčevanja kot mera trajnosti je najboljprimerna za države v razvoju, le-te pa redkoizkazujejo kaj več kot minimalno nacionalnovarčevanje. Začenši pri Subsaharski Afriki vidimo,da v vseh analiziranih letih njeno PV ni niti enkratpreseglo 5 odstotkov BDP, zadnji dve leti pa je le-to bilo celo negativno. Podatki Svetovne bankepokažejo, da so nizke stopnje pristnega varčevanjaspremljali tudi zelo nizki regionalni indikatorjičloveške blaginje (World Bank, 1996). Vse toseveda ne preseneča, saj so naravni viri pomembni,ljudje pa so še bolj, in nerealno bi bilo pričakovati,da se bo današnja generacija tamkajšnjih državodločila za še večjo revščino v dobro prihodnjihrodov. Nestabilna politična situacija regije šedodatno onemogoča kakršnekoli ukrepe zaizboljšanje te situacije.

V velikem kontrastu so stopnje pristnegavarčevanja za Vzhodno Azijo in Pacifik, ki nihajomed 20 in 30 odstotkov BDP. Analiza pokomponentah pristnega varčevanja pokaže, da jetakšno stanje posledica visokega bruto varčevanjain predvsem relativno nižje energijske porabe gledena druge svetovne regije.

Daleč najslabšo sliko pa prikazujejo stopnjepristnega varčevanja za Srednji vzhod in Severno

Slika 1: Regionalni trendi za PV

Vir: World Development Indicators 1999, 2000, 2001, 2002, 2003.

Afriko, kjer se nahaja tudi glavnina držav izvoznicnafte. Pozitivni učinek, ki ga ima izvoz nafte naBDP teh držav, ne odtehta povsod izgubeenergetskih virov, ki se dogaja v tej regiji (črpanjeenergetskih virov v Savdski Arabiji je denimo vletu 1999 celo preseglo bruto domače varčevanje).Prihodnje generacije držav, katerih izvoz slonipredvsem na energetskih virih, kot sta nafta inzemeljski plin, bodo toliko bolj v nevarnosti, dase znajdejo v netrajnostni situaciji, zaradi česar bimorale te države rente od črpanja takih virov šetoliko bolj dosledno investirati v določene oblikeobnovljivega kapitala.

Zanimivo je tudi, da imata Srednja Evropa insrednja Azija približno enake stopnje pristnegavarčevanja kot Latinska Amerika in Karibi.Svetovna banka je pri svojih ocenah in agregiranjupo regijah očitno upoštevala podobnost stopenjpristnega varčevanja in ponovno je zaskrbljujočeto, da so stopnje le-tega v Evropi primerljive sstopnjami PV v Centralni Aziji in LatinskiAmeriki, ki pa imata bistveno nižji življenjskistandard. Zanimivo je tudi, da SB ni objavilaagregiranih podatkov za Severno Ameriko, kotnajbogatejšo svetovno regijo, podatki za ZDA inKanado pa pokažejo, da so stopnje PV za ti državiv obravnavanem obdobju nekoliko višje inpredvsem konsistentnejše (med 11 in 14 odstotkiBDP za Kanado in med 7 in 10 za ZDA). Kljubtemu pa tudi takšni rezultati v povprečju nedosegajo niti polovice vrednosti PV za VzhodnoAzijo in Pacifiško regijo.

Ravno to se mi zdi najbolj sporno. Zaradi vsehproblemov pri določanju medgeneracijske enakostimenim, da je prezgodaj postavljati zahtevo odoseganju pozitivnih stopenj PV v najrevnejšihregijah, kot je Subsaharska Afrika, hkrati pa se mi

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

1997 1998 1999 2000 2001

Leto

% B

DP

Vzhodna Azija in Pacifik

Evropa in Centralna Azija

Latinska Amerika in Karibi

Srednji vzhod in SevernaAfrika

Južna Azija

Sub-saharska Afrika

IB revija 4/2004 UMAR 117 Članki

zdi nedopustno, da sta najbogatejši regiji, kot staEvropa in Severna Amerika, še vedno takoneučinkoviti pri doseganju večje trajnosti na svojirazvojni poti. Sicer je res, da so njune stopnje PVnenegativne, vendar to še ne pomeni, da se pomikatav smeri trajnosti, še toliko manj zadovoljujoče, čepri tem upoštevamo večji uspeh vzhodnoazijskih inpacif iških držav. Kot najbogatejši regiji imatanamreč največ doseženih pogojev za uvajanje ukrepovvečjega ohranjanja naravnih virov ter vlaganja vrazvoj človeškega kapitala, vendar tega ne storita,kar se odraža v njunih stopnjah PV.

4.4. Pristno varčevanje v Sloveniji

Kot je razvidno s slike 2, je slovensko PV v prvemletu izračunavanja bilo povsem primerljivo spovprečjem držav članic EMU, kar je za Slovenijougodno izhodišče, saj se tako politično kotgospodarsko poskuša približati tem državam.

Za leto 2000 se je vrednost PV za Slovenijo gledena druge države močno izboljšala, vendar zgolj naračun postopnega zniževanja deleža amortizacije vBDP. To je jasno razvidno iz tabele 3, kjer jepostavka, ki v letu 2000 doživi največje spremembeglede na predhodna tri leta, prav neto varčevanje.Glede na to, da Slovenija ne spada med države, bogates fosilnimi ali mineralnimi viri, sta zanjo zadoseganje višje stopnje PV relevantni njegovi zadnjidve komponenti, in sicer ravnanje z gozdovi in emisijeCO

2. Po podatkih Svetovne banke je Slovenija dokaj

zaščitniška do svojih gozdnatih področij, saj zaenkratni podatkov o večjih posekih, tako da je najresnejšagrožnja slovenskemu okolju le obseg presežnihemisij CO

2, ki so do leta 2000 vseskozi počasi

naraščale (glede na cilje Slovenije do kjotskegaprotokola) in kljub rahlemu znižanju (za 0,1 odstotnetočke) v letu 2001 že krepko presegajo 0,5%slovenskega BDP.

Slika 2: Gibanje pristnega varčevanja za Slovenijo, svet in EMU

Vir: World Development Indicators 1999, 2000, 2001, 2002, 2003.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1997 1998 1999 2000 2001

Leto

% B

DP

Slovenija

Svet

Evropa EMU

Primerjava z drugimi tranzicijskimi državamipokaže naslednje: V petletnem obdobju 1997-2001sta konsistentno visoke stopnje PV izkazovali edinoČeška (med 14,8 in 21,2 % BDP) in Slovaška (med15,3 in 21,1 % BDP), Madžarske stopnje PV so venakem obdobju drastično upadle (z 23 na 13,6 %BDP), Poljske pa so nihale podobno slovenskim.Od baltskih držav je svoje PV izboljševala le Latvija(s 3,1 na 15 % BDP), Litva in Estonija pa v celotnemobdobju izkazujeta nizke stopnje PV. Slovenija kotnajbolje pripravljena članica na vstop v EU očitnole ni najbolje pripravljena na vseh področjih. Šenajbolj zaskrbljujoč je upad tekočih sredstev,namenjenih izobraževanju, ki po upadu za 1,9odstotne točke med leti 1998 in 1998 še vedno ostajana nizki ravni pri 5,6 % BDP v letu 2001, kar nasuvršča na sredino lestvice med tranzicijskimidržavami po investicijah v človeške vire.

Indeks pristnega varčevanja daje metodološko zelogrobe informacije o težko merljivem pojavu, zatoga je treba obravnavati v čim daljšem obdobju,sploh če želimo ugotoviti, ali se neko gospodarstvogiblje po trajnostno razvojni poti ali ne. Letnipodatki kažejo, da so možne hitre in precej visokespremembe indeksa, ki pa še ne morejo kazatisprememb razvojnega vzorca.

Iz strukture slovenskega pristnega varčevanja jemožno razbrati, da bi tudi Slovenija svojo stopnjoPV lahko izboljšala z večjimi investicijami vizobraževanje in v sanacijo škode od CO

2 oziroma

z usmerjanjem investicij v ekološko manj spornenačine pridobivanja energije, npr. v nadomeščanjetermoelektrarn ipd.

5. Sklep

Ob obstoječih stopnjah izkoriščanja neobnovljivihvirov in njihovem predvidenem porastu naj bi

118 UMAR IB revija 4/2004 Članki

večina neobnovljivih virov postala zelo draga. Zatobi morali sprejeti tako ravnanje, ki bi zmanjšaloporabo virov v sedanjosti ali vsaj ustavilo procesvečanja te porabe, da bi si zagotovili dosegljivostvira v prihodnosti (Meadows et al., 1974, str. 78).Teoretični modeli dokazujejo, da takšno ravnanjene zmanjšuje obstoječe blaginje in da je doseganjemedgeneracijske enakosti, ki bi že doseženoblaginjo enakomerno porazdelila med sedanjo inbodoče generacije, možno. Najboljši načindoseganja take pravične distribucije je po teorijiohranjanje zaloge produktivnega kapitala, ki boomogočilo trajno proizvodnjo in s tem potrošnjo.Ohranjanje zaloge produktivnega kapitala padosežemo z reinvestiranjem rent od neobnovljivihnaravnih virov k obnovljivim, takim, ki jih jeustvaril človek. Potreben pogoj za uspešnost takegaprojekta je zadostna zamenljivost med naravnimiin umetnimi viri, ki jo določimo z elastičnostjosubstitucije. Tudi to pa se nanaša na ohranjanjeoziroma nadomeščanje tistega dela naravnegakapitala, ki opravlja funkcijo oskrbovanja znaravnimi viri in funkcijo vsrkavanja odpadkov.Za naravno premoženje, ki opravlja funkcijookoljskih storitev in zajema od čistega zraka doestetske vrednosti, še nimamo nadomestil, zaradičesar ga je potrebno obravnavati po načelih stroge trajnosti.

Pristno varčevanje je prvi široko sprejeti odgovorna težnje po ugotavljanju dejanske trajnostne alinetrajnostne gospodarske poti razvoja držav in kottakega ga je potrebno tudi upoštevati. Gre za prvonumerično aproksimacijo stopnje, po kateriposamezna država ali regija zadovoljuje Hartwick-Solowo pravilo o šibki trajnosti, ki ima kljubštevilnim pomanjkljivostim pomembno vlogo priozaveščanju snovalcev gospodarskih politik držav,predvsem pa bi moral služiti kot kazalec uspešnostiusklajevanja ekonomske, okoljske in socialnepolitike. Zaradi obdelanih metodološkihpomanjkljivosti ima večjo razlagalno moč zadoločene države v primerjavi z drugimi, najbolj

Tabela 3: Komponente PV za Slovenijo za obdobje 1997 – 20016

6 Zaradi konsistentnosti podatkov sem ponovno preračunala PV in njegove komponete z osnove BNI na osnovo BDP, pričemer sem upoštevala podatke iz World Development Indicators 2002 in 2003 na enak način, kot sem to naredila za samoPV za vse države sveta, kar je razvidno iz tabel 1d in 2d. Podatki za vrednost komponent PV kot % BNI so v tabeli 7d v prilogi.

Brutodomačevarče-vanje

Trošenjefiksnegakapitala

Netodomačevarče-vanje

Izdatki zaizobraž.

Črpanjeenerget--skih virov

Črpanjemineral.virov

Netočrpanjegozdov

Škoda odCO2

Pristnovarče-vanje

Leto % BDP

1997 23,1 16,9 6,2 7,1 0,0 0,0 0,0 0,4 12,9

1998 23,7 16,6 7,2 5,2 0,0 0,0 0,0 0,4 12,0

1999 23,9 17,6 6,3 5,2 0,0 0,0 0,0 0,5 11,1

2000 27,1 13,2 13,9 5,7 0,0 0,0 0,0 0,7 19,0

2001 25,6 12,4 13,2 5,6 0,1 0,0 0,0 0,6 17,8

Vir: World Development Indicators 1999, 2000, 2001, 2002, 2003.

smiselno pa ga je uporabljati za države na podobnistopnji razvoja. Vidik, ki ga iz aktualne formulacijepristnega varčevanja ne moremo razbrati, je namrečzelo različna baza naravnega premoženja podržavah. Ne zgolj med državami z naftniminahajališči in tistimi brez njih, razlike so veliketudi med državami izvoznicami nafte. Zato bi bilovredno razmisliti o nekakšnem popravku zasvetovno ceno kot osnovi za računanje rente.

V splošnem bi bilo tudi treba zmanjšati občutljivoststopnje PV na metodološke manipulacije – naprimeru Slovenije smo videli, kako poprivatizacijskozmanjšanje amortizacije nerealno močno dvignevrednost PV, brez kakršnegakoli pozitivnega učinkana okolje ali na izobraževanje - to nakazuje potrebopo metodološki proučitvi PV, ki daje amortizacijizelo pomembno vlogo pri ugotavljanju razvojnetrajnosti in hkrati kaže, da je PV težko primerjatimed državami, ki so v različnih fazah industrijskegaciklusa, kot npr. vzhodnoazijske s hitro rastjopodjetniških investicij in zrelih evropskih, zzmernimi deleži amortizacije, ki v veliki meri leobnavljajo kapital.

Čeprav PV ne določa neke absolutne meje, ki bizagotavljala trajnostni razvoj in s tem tudi varnostza prihodnje rodove, pa daje signale o tem, kakohitro mora neka država reagirati in spremeniti svojegospodarske usmeritve. Pristno varčevanje ocenjujeizčrpavanje neobnovljivih (in ene vrste obnovljivegavira – gozdov) naravnih virov, njihova ekonomskadepreciacija sicer ne zajema vseh vidikov blaginje,h katerim taisti viri na različne načine prispevajo,vseeno pa bi reinvestiranje teh vrednosti vsaj delomazadostilo kriteriju medgeneracijske pravičnosti. Pritem bi bilo treba upoštevati elastičnost substitucijemed naravnim, človeškim in umetnim kapitalom,da se ugotovi, kaj je najbolj smiselno nadomeščati sčim, pri čemer pa, kot smo videli, to ni nujno edinipomembni kriterij pri določanju strategijnadomeščanja ene vrste premoženja z drugo.

IB revija 4/2004 UMAR 119 Članki

Vsaka država bi sama zase morala analizirati,kateri je vzrok za njeno stanje PV, in ugotoviti,kje lahko situacijo izboljša – bodisi poveča tekočeinvesticije v izobraževanje, bodisi zmanjša pritiskena okolje. Treba bi bilo tudi določiti razmerje meddopustno okoljsko škodo in investicijami v človeškikapital, saj se eni ne morejo popolnomakompenzirati z drugimi, čeprav se iz končnevrednosti pristnega varčevanja tega ne daneposredno razbrati. Z vidika pristnega varčevanjanamreč država, ki vso rento od izčrpaneganeobnovljivega vira investira v človeški kapital, nizmanjšala razvojnih možnosti prihodnjimgeneracijam. Pomen investiranja v izobrazbo jepo različnih državah ali regijah lahko različen. Zarevne afriške države je na tej stopnji reinvestiranjerent v izobraževanje bolj smiselno od nakupastrojev, katerih si ne morejo privoščiti. Nasprotnobi Severna Amerika ob bistveno boljši izobrazbenistrukturi prebivalstva lahko več investirala vkapitalske dobrine, ki bi povečevale učinkovitostizrabe naravnih virov, ali investirale v sanacijookolja, česar si denimo revne države še ne morejoprivoščiti. Čeprav je izobraževalni sistem najboljšikandidat za reinvestiranje rent, pa menim, da jetudi v tem razmerju treba upoštevatinezamenljivost med določenimi kritičnimi viri, kotsta npr. čist zrak in voda, in vsemi drugimi viripremoženja. Za Slovenijo bi, kot rečeno, bilonajbolj smiselno investirati v povečanje energetskeučinkovitosti in alternativne vire energije, saj sotermoelektrarne eden izmed največjihonesnaževalcev s CO

2 pri nas.

Koncept pristnega varčevanja bi najhitreje innajučinkoviteje služil svojemu namenu, če bi biluporabljen kot politika za reinvestiranje prihodkovonesnaževalcev (ali alternativno prihodkovpobranih od onesnaževalcev) v čistilne naprave,razvoj čistejše tehnologije in dodatnegaizobraževanja kadrov. Sredstva, pridobljena naračun črpanja neobnovljivih virov (ali pretiranegačrpanja obnovljivih virov), bi morala postati strogonamenska in biti v najkrajšem času investirana veno od opcij, ki lahko generiranja obnovljiv kapitalali poveča učinkovitost obstoječih tehnologij priuporabi neobnovljivih virov. Da bi to dosegli paje potrebna premostitev problema kratkoročnihčasovnih horizontov, ki so mu podvrženi snovalciekonomske politike in največkrat lastniki kapitala.To pa je že druga zgodba.

Literatura

Atkinson et al.: Measuring Sustainable Development– Macroeconomics and the Environment. Cheltenham:Edward Elgar, 1997. 252 str.

Borghesi Simone, Vercelli Alessandro: SustainableGlobalisation. Appunti del corso di economia dell’ambiente. Siena: Universita’ degli studi di Siena, 2001. 19 str.

Ecological footprinting. Directorate general for research.Luxemburg: European Parliament, DirectorateGeneral for Research, Directorate A, The STOAProgramme, 2001. 66 str.

Expanding the Measure of Wealth – Indicators ofEnvironmentally Sustainable Development.Washington, D.C.: The World Bank, 1997. 109 str.

Hamilton Kirk: Sustainable development, the HartwickRule and Optimal Growth. Environmental andResource Economics, 5 (1995), str. 393–411.

Hamilton Kirk: Genuine Saving as a SustainabiltyIndicator. Washington: World Bank, EnvironmentDepartment Papers, 2000. 16 str.

Hartwick John M.: Intergenerational Equity and theInvesting of Rents from Exhaustible Resources.American Economic Review, 1977, str. 972-974.

Hartwick John M, OleWiler, Nancy D: The Economicsof Natural Resource Use. New York: Harper and RowPublishers, Inc, 1986, 530 str.

Integrated Environmental and Economic Accounting– An Operational Manual. New York, United Nations,2000. 235 str.

Munasinghe Mohan: Countrywide policies andsustainable development: are the linkages perverse?The International Yearbook of Environmental andResource Economics 1998/1999. Cheltenham: EdwardElgar Publishing Limited, 1998, str. 33-88.

Seljak Janko: Kazalec uravnoteženega razvoja.Doktorska disertacija. Ljubljana: UMAR, 2001. 195 str.

Solow R.M.: Intergenerational Equity and ExhaustibleResources. Review of Economic Studies, Symposium,1974, št. 128, str. 29-46.

Solow R.M.: The Economics of Resource or theResource of Economics. American Journal ofEconomics, 1974a, št. 2, str. 1-14.

Poročilo o razvoju 2003. Ljubljana: UMAR, 2003, str. 8-9.

Vercelli Alessandro: Sustainable Development and theFreedom of Future Generations. Appunti del corso dieconomia dell’ ambiente. Siena: Universita’ degli studidi Siena, 2001.

World Wildlife Fund: Sustainable Use of NaturalResources: Concepts, Issues and Criteria. Gland:WWF, 1993. 32 str.

Ključne besede: pristno varčevanje, šibka trajnost

Keywords: genuine savings, weak sustainability

120 UMAR IB revija 4/2004 Članki

UDK: 504.064:339

mag. Aleksandra Murks*

Trgovanje z emisijami in uresničevanjetoplogrednega protokola

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Trgovanje z emisijami je novejšiekonomski instrument okoljskepolitike, ki hkrati omogoča čistejšeokolje in nižje okoljske stroške.Njegova najpomembnejša lastnostje fleksibilnost, ker omogoča izbiromed različnimi sistemi oziromatehnologijami zmanjševanja emisijna ciljno raven, ki so v trenutkutrgovanja na voljo. Osnovna razlika

med tradicionalnimi emisijskimidavki in trgovanjem z emisijami je,da je pri prvih cena emisij določenavnaprej in se na trgu oblikujeravnovesna količina emisij, pritrgovanju pa določena količina inse na trgu oblikuje ravnovesna cenaza emisije. Trguje se z emisijskimikuponi ter s krediti, ki se pridobijos trajnim znižanjem emisij pod

raven, ki jo dopuščajo že pridobljenikuponi. Prikazujem zgodovinskirazvoj, osnovne značilnosti,posamezne vrste, učinkovitost inuporabo sistema trgovanja zemisijami v praksi. Obravnavane sotudi smernice in pogoji trgovanja zemisijami v Sloveniji.

* Mag. ekonomije; aleksandra.murks@talum.si. Prispevek je povzetek magistrskega dela, pripravljenega na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, pod mentorstvom prof. dr. Rasta Ovina, z naslovom Onesnaževalna dovoljenja in prostovoljnipristopi za spodbujanje trajnostnega razvoja.

Summary

Emissions trading is a relatively newtool in environmental economics - itenables policymakers to improve thequality of the environment whilesimultaneously lowering (abatement)implementation costs. Its distinguishingcharacteristic is its flexibility to allowfor different systems and techno-logies to be used in the process,based on target emissions levelsand market forces. The basicdifference between conventional

emissions taxes and emissionstrading is that in the former, theprice of emissions is fixed in advanceand the equilibrium quantity isdetermined by the market, whilein the latter, the quantity ofemissions is capped and it is theequilibrium price that is determinedby the market. Trading is basedon emissions coupons and credits,with the latter earned when actualemissions are below the quantity

allotted by the coupons. This paperdiscusses several aspects ofemissions trading: its historicaldevelopment, its basic character-istics, various schemes, efficiencyconsiderations, and its applicationsin practice. Policy recommendationsfor its implementation in Slovenia,including the conditions underwhich it is to be traded, are alsoconsidered.

1. Uvod

Trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (vnadaljevanju TGP) spada med trajnostne in tržnousmerjene ekonomske instrumente. Trgovanje zemisijami omogoča doseganje zastavljenihokoljskih ciljev z nižjimi stroški kot stradicionalnimi ekonomskimi instrumenti (davki,taksami, pristojbinami in subvencijami).Inštrument proučujem v povezavi s zniževanjemtoplogrednih emisij z negativnimi podnebnimiučinki. Na tretji konferenci pogodbenic Okvirnekonvencije Združenih narodov o spremembipodnebja je več kot 160 držav decembra 1997 v

Kjotu sprejelo protokol o zniževanju toplogrednihemisij, po katerem je treba zaradi globalnegasegrevanja zmanjšati emisije TGP za najmanj 5,2 %v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 glede naizhodiščno leto 1990. Obveznosti so različne zaposamezne države: EU, Švica ter države Srednjein Vzhodne Evrope so sprejele 8-odstotno, ZDA7-odstotno ter Japonska, Kanada, Madžarska inPoljska 6-odstotno zmanjšanje emisij glede naizhodiščno leto. Nova Zelandija, Rusija inUkrajina morajo emisije stabilizirati. Povečanjeemisij je dovoljeno Norveški za 1 %, Avstraliji za8 % in Islandiji za 10 % glede na izhodiščno leto.Slovenija je ratificirala Kjotski protokol 21. junija

IB revija 4/2004 UMAR 121 Članki

2002 in s tem sprejela obveznost, da zmanjša emisijeTGP za 8 % v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščnoleto 1986. Z rusko ratifikacijo protokola v novembru2004 je protokol stopil v veljavo.

Za dosego teh ciljev Kjtoski protokol med drugimobravnava tudi uporabo mehanizma trgovanja zemisijami na mednarodni ravni. Protokol pomeniizhodišče in začetek uvedbe trgovanja z emisijami.Enota trgovanja je CO

2 ekvivalent in predstavlja

splošno enoto za ugotavljanje učinkov emisijdrugih TGP, ki so določeni glede na učinekglobalnega segrevanja v obdobju 100 let. Tržnetransakcije se izvajajo na osnovi relativnih cenemisijskih kuponov in se odražajo v različnihstroških zmanjšanja emisij med udeleženci, kisodelujejo v shemi trgovanja z emisijami. Trgovanjez emisijami se opravi neposredno med kupcem inprodajalcem, s posredniki ali brez njih.

Trgovanje z emisijami je bilo doslej uporabljenole v ZDA in se je izkazalo za uspešno. V letu 2005pa se začenja trgovanje v EU. Trgovanje z emisijamina področju EU definira direktiva 2003/87/ECEvropska shema trgovanja z emisijami TGP, ki joje Evropski parlament sprejel 13. oktobra 2003.V prvem obdobju evropske sheme (2005-2007) sebo trgovalo samo z emisijami ogljikovega dioksida.V shemo so vključene energetske aktivnosti,proizvodnja in predelava železnih kovin,proizvodnja cementa, apna, stekla, keramike inopeke, proizvodnja papirja in kartona. Medenergetske aktivnosti so vključene naprave, katerihvhodne toplotne moči presegajo 20 MW (vSloveniji lahko prostovoljno sodelujejo napravenad 15 MW vhodne toplotne moči) (MOPE, 2004,str. 17). V drugi fazi (2008-2012) pa se bo trgovanjerazširilo na druge toplogredne pline in drugegospodarske dejavnosti.

2. Trgovanje z emisijami

Prva, ki sta predlagala uvedbo praktičnih pro-gramov na področju trgovanja z emisijami, sta bilaDales (1968) in Crocker (1966). Dales je predlagaluvedbo onesnaževalnih pravic za tisto količinoodpadkov, ki jih je dovoljeno izpustiti v vodo vobdobju petih let. Onesnaževalne pravice bi lahkokupovali vsi. Učinkovitost in uspešnost takšnegasistema se kaže v tem, da noben človek in neagencija ne more določiti cene, ker se le-ta oblikujena trgu in je odvisna od konkurence med kupci inprodajalci pravic. Crocker je predlagal podobenpristop na področju nadziranja onesnaževanjazraka (Tietenberg 2001, str. 2-3).

Kuponi v sistemu trgovanja z emisijami so senajprej pojavili v obliki lastninskih pravic zaokolje. Sčasoma so se preoblikovali v tržniekonomski instrument. S pravicami skušamo

odpraviti ali vsaj zmanjšati posledice, ki so nastalezaradi vse večje obremenjenosti naravnega okolja.Zaradi prisotnosti trga veljajo prenosne kvote zatržni ekonomski instrument in država sodelujesamo v začetku procesa, ko se definirajo skupnedovoljene količine emisij. Okoljski cilji soizpolnjeni neposredno s pomočjo količinskegaomejevanja emisij s kvotami. Skupne emisije, kiso omejene v sistemu trgovanja, se lahko zmanjšajos pomočjo spremembe proizvodnega procesa, toje z uvedbo boljše (lastne ali prenesene)tehnologije. Ali pa se zmanjšajo s pomočjospremenjene rabe energetskih virov oziroma goriv,npr. prehod s premoga na zemeljski plin. Trgovanjez emisijami spodbuja iskanje boljših,učinkovitejših in uspešnejših tehnologij(Tietenberg 2000, str. 7).

Pri oblikovanju sistema trgovanja z emisijami je trebaupoštevati dejstvo, da je natančno mogoče določitiin nadzirati okoljske probleme, ki so izraženi vmerljivih enotah. Hkrati pa so neposredno povezaniz merljivimi spremenljivkami (merljive emisije inizkoriščanje naravnih virov pri proizvodnemprocesu) ter jih nadzirajo ekonomski subjekti(Ellerman 2000, str. 5).

Trg za emisije je trg v nastajanju in bo prisoten nadolgi rok. Vsak udeleženec-podjetje mora natančnopreučiti, kako bo sodeloval na trgu emisij.Zagotoviti mora ustrezen kader in izdelati celotnostrategijo trgovanja z emisijami. Na trgovanje semoraš temeljito pripraviti. Izgraditi si morašzmogljivosti in vnaprej načrtovati, kako boš trgoval.Ni mogoče namreč trgovati kar v nekaj dneh, npr.da bi se danes odločil za trgovanje in jutri bi žehotel trgovati, to ni izvedljivo (Tangen 2004).Trgovanje z emisijami igra zelo pomembno vlogopri izboljševanju stroškovne učinkovitosti okoljskepolitike. Hkrati pa prevzema vlogo pomembnegadejavnika pri prenosu najboljših razpoložljivihtehnologij med sodelujočimi trgovanja zemisijami.

2.1. Trgovanje z emisijami v ZDA

Trgovanje z emisijami še do nedavnega ni bilo zelorazširjen instrument, z izjemo ZDA, ki je za nadzoronesnaževanja zraka v industrijskem sektorjuuporabila emisijske kupone že leta 1975. Uspešniprogrami v ZDA obsegajo kupone in »kredite«, kise nanašajo na območje celotne države ali pa soomejeni samo na eno ali več geografskih območijdržave. Večina sistemov v ZDA dovoljujetrgovanje, kadar imetnik kuponov zmanjša emisijeveč, kot se zahteva, in si pridobi določen presežekza prihodnjo uporabo ali prodajo.

Sistem trgovanja z emisijami, ki povročajo kislidež, v ZDA velja do danes za najuspešnejšega inomogoča nadziranje emisij v celoti. Emisije

122 UMAR IB revija 4/2004 Članki

žveplovega dioksida so se v prvem letu programa(1995) zmanjšale za več kot 30 % glede na leto1980 (Shellabarger 2004, str. 3). Kuponi so bilisprva dodeljeni na osnovi preteklih emisij in so sekasneje spremenili v sistem dodeljevanja na dražbi.Druga velika shema, ki deluje v ZDA, je sistemtrgovanja za emisije NO

x, ki zajema deset

severovzhodnih držav in deluje od leta 1999. SO2

shema deluje pod okriljem države v skladu spredpisom »Clean Air Act« iz leta 1990, shemaNO

x pa temelji na prostovoljnem dogovoru med

državami, ki sodelujejo v shemi trgovanja. Programkislega dežja je tudi zanimiv zaradi višine finančnekazni v primeru, če gospodarski subjekti nerazpolagajo s takšno količino kuponov, ki v celotipokriva njihove emisije SO

2 in ne dosegajo

emisijske meje za NOx. Finančna kazen namreč

znaša kar 2.581 USD na prekomerno tono emisijSO

2 ali NO

x. Visoka finančna kazen velja za enega

najpomembnejših dejavnikov za uspešnosttrgovanja z emisijami v ZDA (Springer, Varilek2004, str. 614-615).

Do danes je bilo največ sistemov trgovanja zemisijami uvedenih na področju varstva zraka. To

Tabela 1: Sistemi trgovanja z emisijami, uveljavljeni v državah OECD

kaže, da sta učinek tople grede in tanjšanje ozonskeplasti zelo resna problema in jima strokovnjakiposvečajo posebno pozornost. Še bolj zaskrbljujočepa je, da ju je povzročilo samo človeštvo (OECD1999, str. 36-38). V Tabeli 1 prikazujemo državeOECD, ki so že v preteklosti uporabile instrumenttrgovanja z emisijami.

2.2. Kjotski protokol

Kjotski protokol iz leta 1997 je bil oblikovan zaznižanje toplogrednih emisij na raven, ki ne biveč povzročala nevarnih sprememb v podnebju.Je nova priložnost za razmah trgovanja zokoljskimi dovoljenji. Pomembno je, da Kjotskiprotokol hkrati predvideva skupno, vendar različnorazporejene obveznosti med državami.

Kjotski protokol za področje nadziranjaonesnaževanja v splošnem navaja dve vrstiekonomskih instrumentov, ekološke davke intrgovanje z emisijami (UNCTAD 2001a).Ekološki davki in trgovanje z emisijami so sinačeloma zelo podobni instrumenti okoljskepolitike. Obe vrsti sta odvisni od obnašanja

Področje/država Predmet Cilj/namen

Danska (2001-2003)emisije CO2 pri proizvodnji električneenergije zmanjšanje emisij CO2

Kanada (1994-) snovi, ki tanjšajo ozonsko plast1 omejitev potrošnje ODS

Poljska (1991-1992)nadziranje posrednih toplogrednihplinov - VOC2

zmanjšanje emisij šestihonesnaževalcev zraka

Švica (1993-) nadziranje emisij VOC in NOx3 zmanjšanje emisij VOC in NOx

Velika Britanija (2002-) emisije CO2 zmanjšanje emisij CO2

ZDA (1990-) kisli dež zmanjšanje emisij SO2 za 50 %

ZDA (1983-1987) vsebnost svinca v bencinuzmanjšanje povečane vsebnostisvinca v bencinu na 0,1 gram/galono

ZDA (1986-1998) ODSupoštevanje ciljev Montrealskegasporazuma

ZDA (1994-) RECLAIM (NOx in SO2)4 zmanjšanje emisij NOx in SO2 za8,3 % in 6,8 % na leto

ZDA (1994-2003) emisije NOx v transportu zmanjšanje emisij NOx za 75 %

Avstralija (1995-) reka Hunterzmanjšanje slanosti reke zaradielektrarn in premogovnikov

Nemčija (1989-) varstvo podtalnice pravica do uporabe podtalnice

ZDA (1984-) Kolorado - rezervoar Dillion nadziranje vsebnosti fosforja

Avstralija, Islandija

izbrane vrste rib ohranitev ogroženih vrst ribKanada, Nizozemska

Nova Zelandija, ZDA

Francija Alpe ohranitev pokrajine

Nova Zelandijavarstvo zgod. znamenitosti,nadziranje gostote prebivalstva

ZDA (1987-) jezero Tahoeohranitev področja okrog jezera inprostor za oddih

Opombe: 1 angl. Ozone Depleting Substances (kratica ODS); 2 angl. Volatile Organic Compounds (kratica VOC); 3 NOx - dušikovi

oksidi; 4 angl. RECLAIM - Regional Clean Air Incentive Market.Vir: NERA (2003), O'Brien, Vourch (2001, str. 32) in OECD (1999, str. 36-38).

VA

RS

TV

O Z

RA

KA

VA

RS

TV

OZ

RA

KA

RIB

IŠT

VO

VA

RS

TV

OTA

L

IB revija 4/2004 UMAR 123 Članki

onesnaževalcev, kako bodo ti zniževali družbenestroške. Trgovanje z emisijami bo definiralo tržnoceno emisij. Tržna cena bo določila stroškeonesnaževanja in spodbudila onesnaževalce, dazmanjšajo emisije (Bohm 1999, str. 1-2).

Trgovanje z emisijami spada med t. i. f leksibilnemehanizme Kjotskega protokola, ki poleg trgovanjazajemajo še mehanizem »skupnega izvajanja« (angl.»Joint Implementation«) in »mehanizem čistegarazvoja« (angl. »Clean Development Mechanism«).Na nivoju EU je mehanizem trgovanja z emisijamidefiniran z Direktivo trgovanja z emisijamitoplogrednih plinov, ki je bila sprejeta oktobra2003. Mehanizma čistega razvoja in skupnegaizvajanja pa sta definirana s povezovalno (angl.»linking«) direktivo, ki je bila sprejeta aprila 2004.

Mehanizem skupnega izvajanja ali JI je projektnozasnovan mehanizem. Pogodbenica iz Aneksa IOkvirne konvencije ZN o spremembi podnebjalahko prenese na katero koli drugo pogodbenicoali dobi od nje »enote zmanjšanja emisij« ali »ERU«.Ti so rezultat projektov, katerih cilj je zmanjšanjeemisij TGP iz virov ali povečanje odstranjevanjaTGP po ponorih (vezave) s pomočjo ravnanja zgozdovi (Christiansen 2003a, str. 25).

Na podoben način deluje mehanizem čistegarazvoja ali CDM, ki je prav tako projektnonaravnan mehanizem in se emisije v dobro ali»potrjena zmanjšanja emisij« ali »CER« pridobijos pomočjo vlaganj v projekte v državah v razvoju,ki niso v Aneksu I. Kjotski protokol ne zavezujedržav v razvoju, vendar se lahko trgovanje prenesev te države ravno s pomočjo mehanizma čistegarazvoja. Argentina je bila prva država v razvoju,ki se je leta 1998 prostovoljno odločila, da bozmanjšala emisije TGP. Mehanizem čistegarazvoja omogoča razviti državi, da prostovoljnofinancira projekte v državi gostiteljici v zvezi zzmanjševanjem emisij TGP in proda doseženekredite ter si s tem zagotovi trajnostni razvoj.Kjotski protokol namreč tega ne prepoveduje.Države v razvoju lahko prostovoljno pristopijo k

protokolu in sodelujejo pri trgovanju z emisijami(Christiansen 2003a, str. 25).

Tretja vrsta f leksibilnih mehanizmov je trgovanjez emisijami, ki naj bi dopolnjevalo domače ukrepeza izpolnjevanje obveznosti količinskegaomejevanja in zmanjševanja emisij TGP. Medpomembnejše domače ukrepe štejemo povečevanjeenergetske učinkovitosti, spodbujanje rabeobnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončnaenergija in energija vetra), prehod na goriva z nižjovsebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje zodpadki, spodbujanje javnega prevoza,pospeševanje soproizvodnje toplote in energije,energijsko označevanje gospodinjskih aparatov,izboljševanje energetskih lastnosti stavb itd.(MOPE 2003, str. 9).

Trgovanje je posledica relativnih cen zmanjševanjaemisij pri posameznih udeležencih. To pomeni,da podjetje z nižjimi stroški zmanjševanja emisijlahko presežne kupone proda tistemu podjetju, kiima na razpolago omejene ali stroškovnoneučinkovite možnosti za zmanjševanje emisij.Osnovne značilnosti fleksibilnih mehanizmov soprikazane v Tabeli 2.

Glavna razlika, razvidna tudi v Tabeli 3, medtrgovanjem z emisijami ter preostalima dvemafleksibilnima mehanizmoma, so enote zmanjšanjazahtevane ali želene količine emisij. Enotezmanjšanja v sistemu trgovanja z emisijami soemisijski kuponi, v drugih dveh mehanizmih pa»krediti«. »Krediti« pomenijo zmanjšanje emisij podraven, ki jo določi pristojni organ. Podjetja sonagrajena s krediti, ki se nato prodajo ali kupujejo.Krediti so prostovoljna zmanjšanja emisij podzahtevano raven, pomnoženi s številom letsodelovanja v programu. Emisijski kuponi so enote,s katerimi se trguje v t. i. »cap and trade« ali »pokrijin trguj« sistemih. Izdana skupna količina kuponovpomeni zgornjo dovoljeno mejo emisij, ki jo določipristojni organ za določeno obdobje. Udeleženci soodgovorni za letne meritve, nadziranje emisij inporočanje o njih (Tietenberg 2000, str. 8-9).

Tabela 2: Fleksibilni mehanizmi Kjotskega protokola

Trgovanje z emisijami Skupno izvajanje Mehanizem čistega razvoja

Sistem emisijskih kuponov (AAUs) Sistem kreditov (ERUs) Sistem kreditov (CERs)

Dodeljene kvote Financiranje "zelenih" projektov

Več-dvostranski Dvostranski Več-dvo-enostranski

Prenos neuporabljenih emisijskihkuponov je možen

Prenos neuporabljenih kreditov nidefiniran

Prenos neuporabljenih kreditov jemožen od l. 2000

Uporaben l. 2008-2012* Uporaben l. 2008-2012* Začetek l. 2000

Vključuje zmanjšanja Negotov glede zmanjšanj

Trgovanje med pogodbenicami z omejenimi emisijami Najmanj ena stran nima omejenih emisij

Opomba: * Na mednarodni ravni. Med starimi in novimi članicami EU bo uporaben od l. 2005.Legenda: AAUs ("Assigned Amount Units") - Enote dodeljene količine (emisij); ERUs ("Emission Reduction Units") - Enote zmanjšanjaemisij; CERs ("Certified Emission Reductions") - Potrjena zmanjšanja emisij.Vir: Vis (2003) in UNCTAD (2001b, str. 129).

124 UMAR IB revija 4/2004 Članki

V državah, kjer je trgovanje z emisijamiuveljavljeno že vrsto let, prevladujejo »pokrij intrguj« sistemi, imenovani tudi kvotni sistemi.Količina trgovanja je večja v kvotnih sistemih kotv sistemih »kreditov«. Kredite onesnaževalecpridobi, če zmanjša emisije za več kot zahtevaneodvisni pristojni organ (Norregaard, Reppelin-Hill 2000, str. 30). Glavna razlika je v tem, da sev kvotnih sistemih postavi zgornja meja skupnihemisij, v sistemih »kreditov« pa se postavi zgornjameja emisij za posameznike (Tietenberg 1999b,str. 8). Kvotni sistem povzroča visoke začetnestroške in nizke transakcijske stroške. Sistem»kreditov« pa povzroča nizke začetne stroške invisoke transakcijske stroške (UNCTAD 2001b, str. 16).

Organ, ki je pristojen za nadziranje emisij v določenidržavi, pri uveljavljanju sheme trgovanja z emisijaminajprej določi skupne dovoljene emisije. Nato pajih razdeli na enote trgovanja – kupone. Po določitviskupne količine kuponov le-te dodeli vsemudeležencem, ki sodelujejo v shemi. Glavni metodidodelitve kuponov sta metoda dedovanja (angl.»grandfathering«) in dražba, ki sta prikazani v Tabeli 3.

V zadnjem času pa se pojavlja tudi benchmarkingali primerjalna metoda. Ta metoda je aktualnapredvsem na področju primerjave energetskeučinkovitosti vključenih naprav. Veliko število držav(med njimi tudi Slovenija) se poslužuje kombinacijevsaj dveh metod, tj. metode dedovanja in metodebenchmarkinga. Nekatere države pa bodo določenodstotek emisijskih kuponov dodelile tudi s pomočjodražbe.

Pri metodi dedovanja se kuponi dodelijo brezplačnona osnovi različnih ključev. Ključi so lahko pretekleemisije (npr. povprečje več let), delež emisij ali deležvključenih naprav posameznega udeleženca v shemivseh sodelujočih (Norregaard, Reppelin-Hill 2000,str. 30). Glavna razlika med metodo dedovanja indražbo je, da se pri dedovanju dokupi samo tistakoličina kuponov, ki jih dodatno potrebujejo lastnikiže prejetih kuponov. Na dražbi pa se mora kupiticelotna količina in ne samo dodatno potrebni kuponi(Tietenberg 1999b, str. 11).

Tabela 3: Primerjava metod dodelitve kuponov – metoda dedovanja ali dražba

Metoda dodelitve Prednosti Slabosti

Dedovanje

začetna dodelitev onesnaževalcem jebrezplačna zaradi spodbujanja uvedbenovega programa;politično je bolj sprejemljiva;

začetna dodelitev je lahko neučinkovita inpopravek temelji na obsegu kasnejših trgovanj zemisijami;vprašljiva sta dostopnost in zanesljivost začetnihpodatkov, ki so pomembni za učinkovitostprograma;pristransko vpliva na nova podjetja, ki kupujejoemisijske kupone;ne prinaša nobenega prihodka;

Dražbabolj učinkovita začetna dodelitev; povečanjeprihodka pristojnega organa;

povzroča finančna bremena za podjetja, ki lahkoogrozijo uvedbo novih programov;

Vir: Vis (2003) in UNCTAD (2001b, str. 126).

Kjotski protokol navaja tri načine, kako trgovati zemisijami TGP, ki so (IETA 2001):

1. »Spot« ali takojšnje trgovanje: pogoji ponudbein povpraševanja se oblikujejo na dan trgovanjas kuponi. Plačilo in dobava sta takojšnja in seopravita na dan trgovanja.

2. »Forward« ali terminsko trgovanje: pogojitrgovanja se oblikujejo na dan trgovanja, a stadostava in plačilo odložena na kasnejši dan vprihodnosti, določen za trgovanje.

3. Opcije: Prodajna opcija dovoljuje prodajalcu, daproda kupone na točno določen dan vprihodnosti po ceni, ki je že vnaprej določena.Nakupna opcija daje kupcu pravico, da kupikupone na točno določen dan v prihodnosti povnaprej določeni ceni.

Enota trgovanja je 1 tona CO2 ekvivalenta, ki je enaka

1 toni CO2. Vendar pa 1 tona CH

4 predstavlja 21

ton CO2 ekvivalenta in npr. 1 tona C

2F

6, ki spada

med PFC-je, predstavlja kar 9.200 ton CO2

ekvivalenta. Vsak TGP predstavlja nevarnostglobalnega segrevanja: 1 t CH

4 ima učinek

globalnega segrevanja, ki je 21-krat močnejši kot 1 tCO

2 v obdobju 100 let, 1 t N

2O ima 310-krat

močnejši učinek, 1 t HFC-jev ima od 140- do 11.700-krat močnejši učinek in 1 t SF

6 ima 23.900-krat

močnejši učinek kot 1 t CO2 (EPA 2002, str. 37).

Vsi ti se preračunajo in izrazijo v CO2

ekvivalentih.

Načrtovano zmanjševanje emisij v Kjotskemprotokolu igra pomembno vlogo pri investicijah vzmanjševanje emisij TGP. Na srednji ali dolgi rokbi lahko trgovanje z emisijami postalo osnovniinstrument mednarodne politike podnebnihsprememb. Glavni razlogi, zakaj bi države splohuvajale sistem trgovanja, so lažje mednarodnosodelovanje, zagotavljanje gospodarske rasti inspodbujanje trajnostnega razvoja. Zmanjševanjeemisij ni vsakdanja in enostavna naloga. Zahtevaveliko energije, vztrajnosti in časa. Predstavlja paosnovni pogoj za lažje izpolnjevanje zahtevKjotskega protokola (Tietenberg 1999a, str. 7).

Slovenija je edina država, ki med novimi članicamiEU ne izpolnjuje Kjotskega cilja in bo med neto

IB revija 4/2004 UMAR 125 Članki

kupci emisijskih kuponov. Največji neto prodajalecemisijskih kuponov je Poljska, z več kot 60 milijonovton CO

2 na leto. Skupaj nove članice EU tvorijo

okrog 93 milijonov ton CO2 presežkov na leto za

obdobje 2005-07. Poljski sledi Estonija (z več kot10 milijoni ton CO

2 na leto), Slovaška (z okrog 8

milijoni ton CO2 na leto), Litva (z okrog 7 milijoni

ton CO2 na leto), Madžarska (z okrog 3 milijoni

ton CO2 na leto) in Latvija (z okrog 1 milijonom

ton CO2 na leto) (Carbon Market Analyst, June 24, 2004).

Sedanje in prihodnje razmere na trgu emisij soodvisne od izpolnjevanja obveznosti Kjotskegaprotokola v novih in starih članicah EU. SajKjotski cilj pomeni temelj evropske shemetrgovanja z emisijami TGP. Po trenutnih podatkihmed novimi članicami samo Slovenija ne izpolnjujeKjotskega cilja. Med starimi članicami pa jesituacija bolj zastrašujoča, saj Kjotski ciljizpolnjujejo le Velika Britanija, Švedska,Luksemburg in Grčija. Izpolnjevanje obveznostiKjotskega protokola v državah članicah, popodatkih 2001, prikazujemo na Sliki 1.

Podatki, podani v oklepajih na Sliki 1, prikazujejoKjotske obveznosti za obdobje 2008-12 glede naizbrano izhodiščno leto. Slovenija se je obvezalazmanjšati emisije TGP za 8 % v obdobju 2008-12glede na leto 1986, a trenutno presega Kjotski ciljza 10,9 %.

2.3. Trgovanje z emisijami v EU

Trgovanje z emisijami je stroškovno učinkovit infleksibilen instrument nadziranja onesnaževanja in

upravljanja z naravnimi viri (OECD, 2002, str. 1).Oblikuje se nov velik trg in s tem uporaba tržnih silza doseganje ciljev na področju podnebnihsprememb na stroškovno učinkovit način (Wallström2003, str. 22). Mednarodno trgovanje z emisijamiima korenine v Kjotskem protokolu. 2. fazo evropskesheme trgovanja z emisijami namreč imenujejo»obvezujoče kjotsko obdobje«. Predvideva se tudi»post-kjotsko obdobje«, ki naj bi potekalo od 2013do 2018 (Doyle 2004).

To ni povsem nov instrument okoljske politike.Aktivnosti, kot so meritve in nadziranja emisij žeizvaja vsaka država (Tietenberg, 1999a, str. 10). Tarežim je relativno nov koncept predvsem zapodjetja (Christiansen, 2003b, str. 12). Ne pomenizastavljanja novih okoljskih ciljev, ampak naj biomogočalo reševanje že obstoječih okoljskih ciljevz nižjimi stroški. Za njegovo uspešnost je trebazagotoviti sodelovanje čim večjega števila podjetij(MEMO/04/44).

Režim temelji na dveh ključnih elementih:določitev količin dovoljenih emisij za ciljneskupine in definiranje ciljnih smeri transferjevdovoljenih količin (med dejavnostmi, obdobji aliobmočji). Ključ dodelitve kuponov (definiranjeciljnih skupin) so lahko pretekle emisije ali deležvključenih naprav posameznega udeleženca vshemi vseh sodelujočih (OECD 2001, str. 6).Država določi dovoljen obseg onesnaževanja(kvoto), podjetja pa se sama prek razmeromasvobodne tržne igre »dogovorijo«, kako bodo tacilj dosegla. Če onesnaževalcu potem, ko je že

Slika 1: Izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola, v %

-30,2

2,9

-13 (-6)

-23,6 (-8)

-25,6 (-8)

-26,4 (-6)

-50,1 (-8)

-51,2 (-8)

-60 (-8)

-34,5 (-8)

-47 (-8)

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0

Latvija

Estonija

Litva

Bolgarija

Romunija

Poljska

Slovaška

Češka

Madžarska

Slovenija

Skupaj EU10

32,1 (15)

4,1 (-6)

-44,2 (-28)

7,1 (-6,5)

31,1 (13)

23,5 (25)

-18,3 (-21)

0,4 (0)

4,7 (0)

6,3 (-7,5)

9,6 (-13)

36,4 (27)

-2,3 (-8)

-12 (-12,5)

-3,3 (4)

-9 (-21)

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Avstrija

Belgija

Danska

Finska

Francija

Nemčija

Grčija

Irska

Italija

Luksemburg

Nizozemska

Portugalska

Španija

Švedska

Velika Britanija

Skupaj EU15

Vir podatkov: Carbon Market Monitor (June 2004) in EEA (2003, str. 91).

126 UMAR IB revija 4/2004 Članki

dosegel kvoto, uspe dodatno znižati onesnaževanje,lahko presežno količino proda. Kupca najde v tistihpodjetjih, ki jim nadzor onesnaževanja povzročavisoke stroške, četudi niso največji onesnaževalci.Podjetja, ki razmeroma najlažje, torej z najnižjimistroški, nadzorujejo onesnaževanje, bodo to storilazato, da bodo oblikovala zalogo kuponov, ki jihbodo sčasoma prodala podjetjem, ki imajo spovečanjem nadzora onesnaževanja najvišjestroške. To pomeni, da se bodo zaradi nakupa aliprodaje kuponi razporedili med podjetja tako, dabodo podjetja nadzorovala onesnaževanje na takšniravni, da bodo skupni stroški nadzora celotnekoličine onesnaževanja najnižji (Radej 1994, str.26-28). Emisije se morajo redno nadzirati, da jekoličina med kupljenimi in prodanimi kuponiuravnovešena (Tietenberg 1998, str. 2-3).

Kuponi definirajo posebne pravice in obveznosti.Lahko temeljijo na emisijah, depozitih,izkoriščanjih ali zmogljivostih. Definirane so vabsolutnih ali relativnih vrednostih, npr. emisijahna tono outputa. Kuponi so primarno izdani, dabi se dosegli okoljski cilji. Fizična osnova kuponamora biti homogena med raznovrstnimi elementi.Omogočati morajo natančno in dokazljivonadziranje in ocenjevanje in morajo biti geografskoin časovno določeni (OECD 2001, str. 11-12).Sisteme trgovanja z emisijami razvrščamo v štiriobsežne skupine (OECD 2001, str. 8-9):

1. Kvote ali emisijski kuponi ustrezajo dovoljenikoličini emisij za določeno obdobje. Dodeljeneso po nacionalnem alokacijskem načrtu. Spresežnimi kuponi se potem trguje.

2. Povprečenje ustreza določitvi povprečne mejnevrednosti emisij za celotno vrsto podobnihproizvodov, npr. za avtomobile ali motorje, kijih proizvajajo podjetja v isti industriji. Podjetjaza nekatere proizvode presežejo določene mejnevrednosti, ki jih prodajo na trgu ali pa z njimikompenzirajo nedoseganje zahtevanih mejnihvrednosti pri drugih izdelkih.

3. Prenosljive uporabniške pravice ali pravice zaizkoriščanje naravnih virov nadzirajo dostop dovirov, ki so neomejeno dostopni, da organizirajouporabo virov, katerih lastništvo je skupno, terda vzpostavijo in obnovijo pravice za zmanjšanjeokoljskih problemov, povezanih z zasebnimilastniškimi pravicami, kot so npr. prenosljivepravice za ribištvo v Novi Zelandiji.

4. »Krediti« pridobljeni s pomočjo mehanizma čistegarazvoja (angl. »Clean Development Mechanism«ali CDM) in mehanizma skupnega izvajanja (angl.»Joint Implementation« ali JI). Ustrezajo zmanjšanipotrjeni količini emisij (angl. »Certified EmissionReductions«) v CDM sistemu oziroma zmanjšanikoličini emisij (angl. »Emission Reduction Units«)v sistemu JI. Krediti dejansko pomenijo razliko med

dejanskimi in dovoljenimi emisijami, kar pomeni,da so podeljeni ex-post. Ex-ante subvencija je možnasamo v primeru, če je emisijo mogoče zelo natančnonapovedati. Pridobijo se z izvajanjem investicij vt. i. »zelene« projekte.

Natančno definiranje kuponov v sistemu trgovanjaz emisijami zahteva izbiro med ekološkimi inekonomskimi negotovostmi in odločitev, kakoporazdeliti ekonomsko negotovost med udeležencein pristojni organ. Udeležence lahko razvrstimo vtri skupine: tisti, ki bodo od organa prejeli začetnekupone; tisti, ki bodo lahko sodelovali na sekundarnemtrgu (nakup in prodaja); in tisti, ki so obvezani, dauporabljajo kupone za svoje emisije. Izbira prejemnikovje zelo pomembna za definiranje distribucijskihučinkov uveljavljenega trgovanja z emisijami.

Pristojni organ (ministrstvo) izda kupone samotistim, ki jih bodo uporabljali in bodo na ta načinizkoristili najbolj ugodne ekonomske pogoje. Veljasplošno pravilo, ki pravi, da naj bi bilo vključevanjenovih udeležencev zelo spodbudno. Mednajpomembnejše dejavnike za začetno dodelitevkvot štejemo povprečne emisije v preteklosti,predhodno zakonsko določene emisije, tehnološkeinovacije, emisije, dosežene z uporabo določenetehnologije, in nove dogovorjene mejne emisije(UNCTAD 2001b, str. 18).

Trgovanje z emisijami se lahko uporabi zadoseganje različnih ciljev, med katerimi sonajpomembnejši okoljski, socialni in ekonomski.Prenosljivost kuponov omogoča njihovorazporeditev tistim, ki ponujajo najvišjo vrednosts končnim rezultatom učinkovite ekonomskedistribucije, kot npr. prenosljive ribiške kvote alipravice omejevanja prekomernega ribolova, sajdoločajo maksimalno dovoljeno količino ribolova(AGO 2000, str. 3).

Za spoznavanje režima kvot sta pomembnaekonomski in ekološki vidik. V nadaljevanju prvegaobravnavam s stališča stroškovne učinkovitostitrgovanja, drugega pa v okviru uspešnosti doseganjaciljev z alokacijo kvot med uporabnike.

2.4. Učinkovitost trgovanja z emisijami

Trgovanje z emisijami spodbuja ekološko inekonomsko učinkovitost, decentraliziranofleksibilnost, socialno pravičnost in pospeševanjetehnoloških inovacij. Če želimo razviti uspešensistem trgovanja z emisijami, je treba zagotovititemelje za delovanje takšnega sistema. Ena izmedosnov za uspešno delovanje sistema trgovanja zemisijami je natančno, zanesljivo in stroškovno-učinkovito nadziranje skupnih emisij določenedržave. Pomembno je, da so zajete celotne emisije,za katere so izdani kuponi.

IB revija 4/2004 UMAR 127 Članki

Da bo trg z emisijami funkcioniral, morata bitiizpolnjena dva osnovna pogoja: pomanjkanjeemisijskih kuponov na trgu in veliko številoudeležencev trgovanja. Brez pomanjkanjaemisijskih kuponov ni izpolnjen osnovniekonomski pogoj redkosti. Veliko število akterjevotežuje koncentracijo tržne moči in lahko znižujetransakcijske stroške.

Z ekonomskega stališča so emisijski kuponipriporočljivi v točno določenih razmerah.Upoštevani morajo biti transakcijski inadministrativni stroški, ki zajemajo stroške delovanjasistema trgovanja z emisijami za organe in podjetja.Transakcijski stroški vključujejo stroške iskanjanajboljšega partnerja, vzpostavitve pogojev trgovanjain uspešno zaključenega trgovanja. Podatki o stroškihokoljske škode in zmanjšanja onesnaževanja naj bibili dostopni v vsakem trenutku. Čim večja jestroškovna razlika v emisijskih pogojih, tj.raznovrstnost tehnoloških in ekonomskih pogojevpri udeležencih, tem večja je možnost koristnihtransakcij (Hitchens 2001, str. 6-15).

Transakcijski stroški negativno vplivajo naučinkovitost trgovanja z emisijami, ki je doseženatakrat, ko je mejna korist zadnje enote enakamejnemu strošku (Tietenberg 1999b, str. 3). Trgemisijskih kuponov teoretično deluje z minimalnimistroški, če ni transakcijskih stroškov. Dražba je enaizmed rešitev za znižanje transakcijskih stroškov, keromogoča enostavno trgovanje med kupci inprodajalci ter informacije o cenah, ki so dostopnejavnosti. Transakcijske stroške zniža naprednainformacijska tehnologija, npr. elektronska izmenjavapodatkov. Podatki so tisti, ki koristijo tako kupcemkot prodajalcem. Treba je torej zagotoviti čim večpodatkov o procesu trgovanja z emisijami (Tietenberg1999b, str. 23). Informacije o cenah, ki so dostopnekupcem in prodajalcem, imajo učinek zniževanjarazlik med najvišjo ponudbo in ravnovesno ceno:npr. zaradi učinka javnih informacij je cena v enemod obravnavanih primerov padla s 319 USD v letu1993 na 14 USD v letu 1997 (Tietenberg 2000, str. 12).

Trgovanje z emisijami pa prinaša tudi pozitivnekoristi, finančne ali nefinančne. Finančne koristi vobliki prihodkov se pojavijo, če je uporabljenadražba kot metoda dodelitve kuponov. Nefinančniučinki se nanašajo na odnos udeležencev dotrgovanja z emisijami in sicer, da jim jepomembno, kako deluje v praksi.

Kategorije, pomembne za definiranje stroškov inprihodkov trgovanja z emisijami, so ekološka inekonomska učinkovitost, administrativni stroški,prihodki, širši ekonomski ali makroekonomskiučinki, nefinančni učinki ter dinamični učinki ininovacije. Ekološka učinkovitost pomeni, da jeokoljski cilj glede zmanjšanja emisij izpolnjen,

ekonomska učinkovitost pa pomeni doseganje ciljapri minimalnih skupnih stroških. Učinkovitost jestatična ali dinamična. Statična pomeni znižanjeskupnih stroškov na minimalno raven, ki so sepojavili zaradi doseganja okoljskega cilja. Dinamičnaučinkovitost pa pomeni spodbujanje investicij napodročju raziskav in razvoja ter uporabo novihtehnologij, ki omogočajo nižje mejne stroškezmanjševanja onesnaževanja, nižje izdatke za kuponein možnost prodaje presežnih kuponov.

Administrativni so vsi stroški, ki omogočajodelovanje sheme trgovanja. Pri vzpostavitviučinkovitega sistema trgovanja z emisijami sopomembni pravilni in točni podatki, na katerihtemelji alokacija kvot. Razdelitve emisijskihkuponov in določitev vseh pogojev za nemotenodelovanje trgovanja z emisijami v posamezni državidoloča nacionalni alokacijski načrt.

2.5. Nacionalni alokacijski načrti kotosnova trgovanja z emisijami

Izdelava Nacionalnega alokacijskega načrta(NAN) je ena izmed najpomembnejših nalog priuvajanju trgovanja z emisijami. Razlog je, da najbi se v alokacijskem načrtu posamezne državenatančno določile količine dodeljenih kuponovnjihova alokacija in način alociranja kvot. Prvikorak izdelave NAN je makro oz. »top-down«analiza, ki zajema izračun količine potrebnegaznižanja emisij, da bo izpolnjen Kjotski cilj nadržavni ravni. Drugi korak je izdelava mikrooziroma »bottom-up« analize. Ta zajema zbiranjepodatkov o tekočih, preteklih in pričakovanihemisijah posameznih onesnaževalcev, ki bodosodelovali v shemi trgovanja. Tretji korak jeuskladitev prvih dveh. Četrti korak obsegadodelitev kuponov posameznim upravljavcemnaprav. Peti korak vsebuje pripravo pravilvključevanja novih udeležencev trga. V šestemkoraku je izdan NAN (EC 2003, str. 4-13).

Evropska komisija je 7. januarja 2004 izdalasmernice za pomoč državam članicam EU priuvajanju sheme trgovanja z emisijami TGP. Namensmernic je trojen, in sicer (EC 2004, str. 2). (i)pomagati članicam EU pri izdelavi nacionalnihalokacijskih načrtov v skladu z Aneksom IIIDirektive 2003/87/EC (Uvajanje sheme trgovanjaz emisijami TGP v EU). Aneks III namreč vsebujekriterije za izdelavo NAN; pomagati Evropskikomisiji pri ocenjevanju objavljenih NAN; opisatiokoliščine, v katerih je oziroma bi nastopila višja sila.

Smernice za izdelavo NAN vsebujejo naslednjih11 kriterijev (Official Journal of EU 2003, str. 43):(1) izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola;(2) ocena trenutnega in predvidenega razvojaemisij; (3) potencial za zmanjševanje emisij; (4)

128 UMAR IB revija 4/2004 Članki

usklajenost z vsemi drugimi zakonodajnimi okviri;(5) nepristranskost sektorjev, podjetij ali naprav;(6) vključitev novih udeležencev oziroma naprav;(7) upoštevanje zgodnjih ukrepov (angl. »Earlyactions«); (8) upoštevanje čistih tehnologij, vključnoz energetsko učinkovitimi tehnologijami; (9) vloga

Tabela 4: Kriteriji Aneksa III Direktive o evropski sheme trgovanja z emisijami TGP

javnosti pri uradno objavljenem NAN; (10)vključitev seznama naprav; (11) upoštevanjekonkurence iz držav nečlanic EU.

Med temi kriteriji so obvezni 2., 5., 9. in 10. kriterij.Prostovoljni so 6., 7., 8. in 11. kriterij. Delno obvezni

Vrsta kriterija Status1 Osnovna značilnost

1. Izpolnjevanje obveznostiKjotskega protokola

O/PSkupna količina emisijskih kuponov in izpolnitev ciljev po Kjotskem protokolu.Delež emisij vključenih naprav v celotni količini emisij posamezne države.Uporaba fleksibilnih mehanizmov (JI, CDM in IET)2.

2. Ocena trenutnega inpredvidenega razvoja emisij

OUsklajenost skupne količine dodeljenih kuponov z dejanskimi in pričakovanimiemisijami. Na osnovi ocene dejanskih in pričakovanih emisij za obdobje2008-2012 (skupno ter za posamezni sektor in toplogredni plin).

3. Potencial za zmanjševanje emisij

O/P

Potencial ni točno definiran, nanašal naj bi se na tehnološki in ekonomskipotencial.Pomeni tehnične možnosti za zmanjševanje emisij CO2 in nižje stroške zarazlične aktivnosti.Upošteva benchmarking tako, da bodo naprave, ki imajo manjše emisije naenoto proizvoda, prejele več kuponov. Naprave z višjimi emisijami na enotobodo prejele manj kuponov.Za benchmarking se lahko uporabijo "Best Available Techniques ReferenceDocuments" ali BREF.Obvezno je treba definirati skupno količino kuponov in količino kuponov poposameznih aktivnostih.V nasprotju s 7. kriterijem, ki analizira benchmarking glede na količinokuponov po napravi, 3. kriterij analizira količino kuponov po aktivnostih.

4. Usklajenost z vsemidrugimi zakonodajnimi okviri

O/PNAN mora biti usklajen (obvezno).Upoštevanje neizogibnih sprememb(povečanj) emisij, zaradi zahtev nove zakonodaje (prostovoljno).

5. Nepristranskost sektorjev,podjetij ali naprav

O NAN ne sme favorizirati sektorjev, podjetij ali naprav.

6. Vključitev novih udeležencev oziroma naprav

P3 možnosti: nakup vseh kuponov na trgu, dražba(5 % v 2005-2007 in 10 % v 2008-2012) in rezerve (država pri dodelitvi

upošteva rezerve za nove udeležence).3

7. Upoštevanje zgodnjihukrepov

P

Zgodnji ukrep pomeni ukrep, ki ga je udeleženec izvedel na vključeni napravi,da je zmanjšal emisije, preden je bil NAN izdan in prijavljen Komisiji.Možnosti za upoštevanje zgodnjih ukrepov je več, in sicer se kot osnova lahkoupošteva zgodnje leto (npr. 1986), upošteva se lahko dvokrožna alokacija naravni naprav (definira se skupna količina kuponov, pri tem se delež dá vrezervo. Po končani dodelitvi se rezerva dodeli tistim, ki so izvedli zgodnjeukrepe) ali pa se uporabi metoda benchmarkinga (upoštevanje BREF zaprimerjavo posameznih naprav).

8. Upoštevanje čistihtehnologij, vključno zenergetsko učinkovitimitehnologijami

P

Informacije o vključitvi čistih tehnologij, vključno z energetsko učinkovitimitehnologijami.Čiste ali energetsko učinkovite tehnologije izvirajo iz neposredno manjšihemisij v primerjavi z alternativnimi tehnologijami. Minimalna zahteva za statusčiste tehnologije je skladnost z BAT (angl. "Best Available Technique") alinajboljšo razpoložljivo tehnologijo. BAT pomeni najučinkovitejšo tehnologijo zadoseganje visoke stopnje varstva okolja kot celote.

9. Vloga javnosti pri uradnoobjavljenem NAN

O

Dostopnost javnosti v tekstovni obliki preko elektronskih medijev. Vsebovatimora informacijo o pristojnem organu za sprejemanje vprašanj in pripomb.Država članica mora Komisiji sporočiti spremembe zaradi zahtev javnosti inpovratno informacijo sporočiti javnosti, preden dokončno sprejme NAN.

10. Vključitev seznamanaprav

O

NAN mora vsebovati seznam vseh naprav, ki sodelujejo v shemi, vključno skoličinami kuponov za vsako napravo posebej.Razvidne morajo biti količinekuponov za vsako napravo posebej in količine izdane za vsako leto posebej,prav tako za vsako napravo.Priporoča se, da se vsako leto dodeli približno enaka količina kuponov.

11. Upoštevanje konkurenceiz držav nečlanic EU

PInformacije o tem, na kakšen način naj se upošteva konkurenca iz državoziroma podjetij izven EU.

Opombe: 1 Obvezni kriterij - O in prostovoljni kriterij - P; 2 JI - Joint Implementation (Skupno izvajanje), CDM - Clean DevelopmentMechanism (Mehanizem čistega razvoja) in IET - International Emission Trading (Mednarodno trgovanje z emisijami). 3 Večina držav seposlužuje rezerv za nove udeležence oziroma naprave (npr. Slovenija - 0,76 %, Avstrija - 1 %, Poljska - 2,1 %, Danska - 2,99 %, Litva -4,7 %in Velika Britanija - 7,7 % rezerve).Vir: EC (2004, str. 3-22), Power in Europe (2004, str. 12-13), Carbon Market Monitor (2004, str. 4-5), MOPE (2004, str. 5-6).

IB revija 4/2004 UMAR 129 Članki

oz. prostovoljni pa so ostali trije kriterij. V Tabeli 4prikazujemo osnovne značilnosti posameznihkriterijev za izdelavo NAN.

Slovenija je v NAN, ki ga je v roku (30. aprila 2004)poslala Evropski komisiji, upoštevala vse kriterije,razen kriterija 7. Slovenija se je odločila, da zgodnjihukrepov ne bo obravnavala.

Definiranje pomembnih dejavnikov (prikazanih vtabeli 2) sheme trgovanja z emisijami in s tem NAN,je poleg toplogrednega plina, tudi naprava. Gre zazgorevalno napravo, ki je definirana kot stacionarnatehnična enota, ki uporablja goriva za proizvodnjoenergetskega proizvoda, tj. električne energije, toploteali mehanične moči. Pri uvajanju sheme je ravnodefiniranje naprav povzročalo veliko problemov. Vsmernicah Sheme trgovanja z emisijami v EU sokot zgorevalne naprave navedene električnigeneratorji, kotli, soproizvodnja toplote in električneenergije ter plinske turbine (vključno s kompresorji).Enostavneje povedano, zgorevalna naprava je vsakanaprav, ki uporablja fosilna goriva v največji meriza proizvodnjo električne energije in toplote(DEFRA 2004a, str. 10-11).

Direktiva 2003/87/EC deli izvajanje shemetrgovanja z emisijami na dve fazi. 1. faza obsegaobdobje 2005-07. Rok za predložitev NAN Evropskikomisiji je bil 31. marec 2004, z izjemo Slovenijein drugih novih držav članic za katere velja rok 1.maj 2004. Evropska komisija lahko tri mesece popredložitvi NAN (do 30. junija) le-tega zavrne vceloti ali zavrne le določene elemente predloženegaNAN. Končna odločitev glede dodelitve kuponovmora biti sprejeta najkasneje tri mesece predzačetkom 1. faze 2005-07, do 1. oktobra 2004(DEFRA 2004b, str. 1-4).

2. faza obsega obdobje od 2008-2012. Rok zapredložitev NAN Evropski komisiji je 1. julij 2006oziroma 18 mesecev pred začetkom druge faze.Končna odločitev glede dodelitve kuponov mora bitisprejeta do 1. januarja 2007 oziroma 12 mesecevpred začetkom druge faze. Pristojni organ mora izdatiustrezno količino kuponov najkasneje do 28.februarja tistega leta, upravljavec naprave (podjetje)pa mora zagotoviti ustrezno količino kuponovnajkasneje do 30. aprila za predhodno koledarskoleto. Upravljavec naprave mora ob koncukoledarskega leta poročati o emisijah pristojnemuorganu. Poročilo mora biti verificirano najkasnejedo 31. marca za predhodno leto. V nasprotnemprimeru upravljavec naprav ne more trgovati vnaslednjem obdobju. Če upravljavec naprave nezagotovi zahtevane količine kuponov do 30. aprila,mora plačati kazen v višini 40 EUR/t v prvi fazi in100 EUR/t v drugi fazi. Vendar pa plačilo kazni neoprosti upravljavca od zagotovitve manjkajočekoličine kuponov, zato mora manjkajoče kuponezagotoviti v vsakem primeru. Posledica je dejansko

dvojno plačilo, prvič plačilo kazni in drugič nakupmanjkajočih kuponov. To so bile obveznostiposameznih upravljavec naprav. Najpomembnejšaobveznost držav članic pa je izdelava poročila ouporabi Direktive. Poročilo mora biti izdelano inposlano Komisiji vsako leto. Komisija pa moraposlati osnutek poročila državam članicam šestmesecev pred rokom za oddano poročila. Prvoporočilo mora biti poslano najkasneje do 30. junija2005. Države članice morajo izvesti vse, da boDirektiva podprta z zakoni, postopki, uredbami inz ostalimi administrativnimi postopki (OfficialJournal of EU 2003, str. 32-41).

Naloga Evropske komisije pa je, da mora najprejizdelati predlog za Parlament in Svet, ali bodo vevropsko shemo trgovanja z emisijami vključeni tudidrugi sektorji in drugi TGP (do 31. decembra 2004).Nato še mora izdelati Poročilo za Parlament in Sveto uporabi Direktive. Poročilo naj bi bilo izdelanido 30. junija 2006 na osnovi izkušenj izvajanjaDirektive in doseženega napredka v monitoringuemisij TGP (Official Journal of EU 2003, str. 40).

3. Trgovanje z emisijami – danes in jutri

Za prihodnji razvoj trgovanja z emisijami jepomembnih predvsem osem elementov: področjetrgovanja (vključenost sektorjev), vrsta sistema(kuponi ali »krediti«), predmet trgovanja (emisijekaterih plinov), metoda dodelitve (dedovanje,dražba ali benchmarking), razmerje trgovanja (aliso vključene celotne emisije, ali je del emisijrezerviran), prenos ali izposoja kuponov,nadziranje trgovanja (neodvisna agencija oziromaorgan) in koristi za okolje. V prihodnje bo trebaupoštevati vse navedene elemente, pogoje inkriterije, če bomo želeli razviti učinkovit in uspešensistem trgovanja z emisijami.

3.1. Dodelitev emisijskih kuponov

Problem pri uveljavljanju sheme trgovanja zemisijami, ki se pojavlja že danes in se bo tudi vprihodnje, je sam postopek definiranja kuponov.Pri tem mislimo na dodeljeno količino in način,torej osnovo, kako bodo ti kuponi dodeljeniposameznim gospodarskim subjektom, ki bodosodelovali v shemi trgovanja z emisijami.Ekonomisti zagovarjajo tezo, da se morajo kuponiobravnavati kot lastninske pravice za naravnookolje in spodbujati investicije v opremo zanadziranje onesnaževanja.

Kljub nekaterim pomanjkljivostim, npr. problemu»pravične« začetne dodelitve emisijskih kuponov, ki jihtrgovanje z emisijami prinaša, lahko v prihodnostipričakujemo njegovo vse večjo uporabo. Vzrok jev pozitivnih vplivih na kakovost okolja, ki jevsekakor bolj pomembna kot problemi tržne moči

130 UMAR IB revija 4/2004 Članki

in transakcijskih stroškov. Med slednje štejemovpisne pristojbine, posredniške pristojbine, stroškenadziranja in poročanja ter stroške pristojnegaorgana in pristojbine s strani državnih organov(Haites, Mullins 2001, str. 65).

»Pravična« začetna dodelitev emisijskih kuponovje neposredno povezana z določitvijo osnove zadodelitev kuponov. Osnove so v večini držav emisijev preteklosti. V večji meri so upoštevana leta od1998 do 2002, kajti v teh letih so na razpolagopodatki o emisijah in napravah, ki so ali bodovključene v shemo trgovanja. Veliko podjetij jeizvedlo investicije pred letom 1998 in zato sezavzemajo, da bi bila nagrajena za ta pretekla vlaganjaali zgodnje ukrepe (angl. »early actions«). Odločitevo tem je v rokah vlade. Med novimi članicami EUje glede zgodnjih ukrepov najbolj radodarnaPoljska, ki tudi količinsko izstopa glede dodeljenihkuponov. Slovenija zgodnjih ukrepov ne upošteva.

3.2. Prenos emisijskih kuponov

Zelo pomembno je, kako se bodo oblikovalinacionalni alokacijski načrti, ki morajo nuditiodgovore na veliko vprašanj, predvsem kdo in nakak način je upravičen do emisijskih kuponov terkako ravnati v primeru presežnih kuponov. Slednje zlasti vzadnjem času dviga veliko prahu, saj večina državne bo dovolila prenosa presežnih kuponov vnaslednjo obdobje. Poljska je ena izmed redkihdržav, ki se še ni dokončno odločila, ali bo dovolilaprenos presežkov kuponov v obdobje 2008-12.

Večina držav ne dovoljuje prenosa. S to odločitvijo,bo definirana situacija na trgu emisij. Če bodoPoljaki, kot največji igralci na trgu emisij,

predvidevali višje cene kuponov v obdobju 2008-12, ne bodo ponudili svojih presežkov v obdobju2005-07. To bo imelo za posledico višje cene kuponov,ki pa se lahko kaj hitro znižajo, ko bosta začeladelovati ponudba in povpraševanje na trgu emisij.Po zadnji raziskavi, opravljeni na Poljskem, naj biv 1. fazi 2005-07 trgovalo 45 % podjetij, 13 % naj nebi trgovalo, kar 38 % je še neodločenih in 4 % še nevedo (Carbon Market Analyst, June 24 2004).

3.3. Obratovanje nove naprave inrezerve za nove vstope

V povezavi z začetkom obratovanja nove napravein pripadajočimi emisijskimi kuponi se pojavidvom, kako ravnati v primeru zaprtja stare naprave.V Sloveniji velja, če obratovanje naprave trajnopreneha, potem lahko upravljavec naprave prostorazpolaga z emisijskimi kuponi le še v tistem letu,ko je naprave prenehala obratovati. V naslednjemletu bodo ti kuponi preneseni v rezervo za novevstope (MOPE 2004, str. 17). V Latviji so seodločili, da upravljavec naprave lahko po zaprtjupresežne kupone proda, s tem naj bi spodbudilitrgovanje. Na Madžarskem lahko upravljavecnaprave, ki jo je zaprl, kupone obdrži še 4 leta.Estonija se je odločila za enak postopek kotSlovenija. V Litvi pa je tematika še v postopku.Prav tako se še niso dokončno odločili v Nemčijiin Veliki Britaniji (Carbon Market Analyst, June24 2004). Možnost, da upravljavci naprave obdržijoemisijske kupone za ukinjeno napravo, naj bi bilaobravnavana kot neke vrste nagrada (Barkli 2004).

Velika neznanka so rezerve za nove vstope, ki tudipredstavljajo zelo pomemben dejavnik nacionalnih

Slika 2: Rezerve za nove vstope, v % vseh dodeljenih emisijskih kuponov

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Latvi

ja

Luks

embu

rgIta

lija

Velika

Brit

anija

Mad

zars

ka

Portu

galsk

aLit

va

Sveds

ka

Nizoze

msk

a

Spanij

a

Estonij

a

Dansk

a

Franc

ija

Poljsk

a

Nemcij

a

Finska

Irska

Belgija

Ceska

Avstri

ja

Slovas

ka

Sloven

ija

Rez

erva

za

no

ve v

sto

pe,

v %

Vir podatkov: Carbon Market Monitor (June 2004), Progress on NAPs (2004) in Carbon Market Europe (July 2004).

IB revija 4/2004 UMAR 131 Članki

alokacijskih načrtov. Rezerve za nove naprave sezelo razlikujejo po posameznih državah, ki sonacionalne alokacijske načrte že objavile. Rezerveprikazujemo na Sliki 2.

3.4. Kaj pomeni uvedba trgovanja zemisijami za podjetja?

Trgovanje z emisijami za podjetja pomeni v prvi fazipridobitev emisijskega dovoljenja ali dovoljenja za izpuščanjetoplogrednih plinov. V drugi fazi pa dodelitev emisijskih kuponov,ki jih podjetje oziroma upravljavec naprave pridobi napodlagi emisijskega dovoljenja. Če bo podjetje želelonadaljevati z opravljanjem dejavnosti, si bo moralo torejpridobiti emisijsko dovoljenje (angl. »permit«) in natoše kupone (angl. »allowances«). Drugače povedano -pridobiti si bo moralo zakonsko dovoljene emisije.Pridobljeni emisijski kuponi bodo evidentirani velektronskem registru.

3.5. Elektronski nacionalni registeremisijskih kuponov

Vsaka država bo morala v skladu z 19. členomDirektive 2003/87/EC vzpostaviti elektronskinacionalni register emisijskih kuponov. Namen registraje zagotavljanje zanesljivega in pravočasnegaevidentiranja stanja in spremljanja trgovanja zemisijskimi kuponi. Register bo vseboval tehničnepodatke o količini in vrsti emisijskih kuponov terpodatke o samih transakcijah. Register ni prostorza trgovanje, za to bodo organizirani posebnielektronski trgi emisij. Vsaj udeleženec trgovanjabo moral imeti odprt račun v registru, prekokaterega se bodo izvajale transakcije za prodajooziroma nakup emisijskih kuponov (Emanuel, vonButler 2004).

3.6. Računovodski vidik emisijskihkuponov

Za podjetja je tudi zelo pomembna obravnavaemisijskih kuponov z računovodskega vidika.Mednarodni računovodski standardi (MRS) bododopolnjeni za področje obravnave emisijskihkuponov. V osnutku pojasnil Mednarodnegaodbora za finančno poročanje in pojasnjevanje(IFRIC) imajo emisijski kuponi statusneopredmetenega dolgoročnega sredstva v skladuz MRS 38 – Neopredmetena sredstva. Pomenijotudi povečanje državne podpore po MRS 20 –Obračunavanje državnih podpor in razkrivanjedržavne pomoči, ker so kuponi brezplačnododeljeni s strani države. Kuponi predstavljajoobveznost dostave v skladu s proizvedenimiemisijami, ki dejansko pomenijo rezervacije poMRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti inpogojna sredstva. MRS naj bi bili dopolnjeni dokonca leta 2004 (Casamento 2004).

3.7. Cene električne energije in trg emisij

Veliko se piše in govori o vplivu trgovanja zemisijami na gibanje cen električne energije. Trgovanjez emisijami utegne imeti pomemben učinek nacene električne energije, ki bodo imele nasprotenučinek na dva glavna gospodarska sektorja, tj.proizvajalce električne energije in energetskointenzivne industrije, ki so glavni potrošnikielektrike (Sijm 2003, str. 6). Proizvajalci električneenergije bodo v primeru pridobitve nezadostnekoličine emisijskih kuponov prevalili višje stroškeposlovanja na končne potrošnike. Kakšno bopovišanje cene električne energije, je danes težkonapovedati, projekcije se gibljejo med 14-odstotnim in 22-odstotnim povišanjem do leta2010. Nekateri pa predvidevajo, da naj bi se ceneelektrične energije v naslednjih petih letih dvignilecelo med 40 % in 63 %. Študija, ki je bila opravljenaob trenutnih pogojih ter ceni emisijskih kuponov9,60 EUR/t CO

2, je porast cen elektrike ocenila

na okrog 0,43 EUR/MWh (Campbell-Colquhoun2004, str. 7).

Če bo trgovanje z emisijami resnično povzročilopovečanje cene elektrike za približno 0,43 EUR/MWh, bo takšno povečanje imelo pomemben vplivtako na proizvajalce električne energije kot navelike potrošnike energije. Nedavna študija jeprišla do rezultatov, ki napovedujejo do leta 2010zmanjšanje proizvodnje železa, aluminija, plastikein dušika v Evropi za 2 %, zaradi povečanja cenelektrične energije (Sijm 2004, str. 9). Zagotovovelja, da bo trgovanje z emisijami vplivalo na ceneelektrične energije. Kakšen pa ta vpliv bo, jeodvisno od razmer na trgu emisijskih kuponov intrgu električne energije.

3.8. Gibanje cen emisijskih kuponov

Težko je tudi napovedati, kakšne bodo cene emisijskihkuponov. Na cene emisijskih kuponov bodo polegtržnih dejavnikov vplivali tudi dejavniki, ki se nepojavljajo v tržnih modelih napovedi cen kuponov.Ti dodatni dejavniki se delijo na tiste, ki bodopovzročili povišanje, in na tiste, ki bodo povzročiliznižanje cen kuponov.

Dodatni dejavniki, ki bi lahko povzročili povišanjecen so transakcijski stroški (nadziranje in verifikacijaemisij, provizije odvetnikom in posrednikom zapomoč pri transakcijah); prenos stroškov iz sektorjev,ki niso zajeti v shemi trgovanja z emisijami nastroške sodelujočih sektorjev; ter povečanje rezervez namenom preprečitve prekomerne prodaje in stem zmanjšanje tržne likvidnosti na račun omejenihtransakcij.

Dodatni dejavniki, ki pa bi lahko povzročili znižanjecen, so prenos neuporabljenih kuponov iz enegaobdobja v drugo, kjer bi se nato cene znižale; višina

132 UMAR IB revija 4/2004 Članki

kazni, ki deluje kot zgornja meja za cene kuponov;dražba kot izbrana metoda dodelitve, ki povzro č anižje stroške izpolnjevanja ciljev pa tudi to, da bibila uporaba mehanizmov dopolnilo domačimaktivnostim zmanjševanja emisij (Springer, Varilek2004, str. 614).

Napovedi cen kuponov so zelo različne: 5-7 EUR/tCO

2 za obdobje 2005-07, 10 EUR/t CO

2 za obdobje

2008-12 in 25 EUR/t CO2 na dolgi rok. Nekateri

celo napovedujejo, da lahko cena kuponov pade tudipod 3 EUR/t CO

2. Vse skupaj pa je odvisno od

razmer na trgu emisij, tj. od ponudbe inpovpraševanje ter od drugih dejavnikov, kot so vplivvremena, gospodarske rasti in cene goriv (Gassan-zade 2004). Zanimiva je napoved, ki predvideva cenoemisijskih kuponov za leto 2012 v višini 11 EUR/tCO

2 ob vključitvi pristopnih članic v evropsko shemo

in v višini 21 EUR/t CO2, če pristopne članice ne bi

sodelovale (Klepper, Peterson 2004, str. 25).Trenutno se cena emisijskih kuponov giblje med 8in 10 EUR/t CO

2 za trgovanje v letu 2005, kar

prikazuje Slika 3.

Od februarja do konca aprila 2004 so cene emisijskihkuponov padale. Vzrok so bili izdani nacionalnialokacijski načrti posameznih držav članic EU. Cenakuponov je padla s 13 EUR pod 7 EUR za tonoCO2. V začetku maja pa so začele cene naraščatipredvsem zaradi zavrnitve nekaterih prevečradodarnih načrtov. Trend naraščanja se je nadaljevaltudi v začetku julija, dokler Evropska komisija niobravnavala prvih 8 nacionalnih alokacijskih načrtov.Brezpogojno je potrdila in odobrila NAN Danske,Irske, Nizozemske, Slovenije in Švedske. Pogojnopa je sprejela NAN Nemčije, Velike Britanije inAvstrije. Slednje tri morajo svoje načrte dopolnitisamo s tehničnimi popravki (npr. količine dodeljenihemisijskih kuponov se ne smejo spreminjati medtrgovalnim obdobjem – Nemčija, definiranjeobravnave rezerv za nove vstope – Velika Britanija,

Slika 3: Trend gibanja cen emisijskih kuponov CO2

usklajeno zmanjšanje količine emisijskih kuponov– Avstrija). Skupna količina emisijskih kuponov paje ostala nespremenjena tako v načrtu Nemčije kottudi Velike Britanije, zato je cena emisijskihkuponov 2005 padla z 8,80 EUR na 7,90 EUR zatono CO

2 (Reklev 2004).

4. Sklepne misli

Zmanjšanje obremenitve naravnega okolja ni edino,kar bo vplivalo na razširjeno uporabo trgovanja zemisijami v prihodnosti. Pomemben dejavnik je tudinjegova fleksibilnost, ki se kaže v možnosti izbireposameznega udeleženca. Udeleženec bo lahkoizbiral med učinkovitejšimi tehnologijami, ki mubodo na razpolago, in bo tako lahko zmanjšal emisijez nižjimi stroški kot pa v primeru, če trgovanja zemisijami sploh ne bi bilo na razpolago. Zavedatise moramo dejstva, da vsak pristop trgovanja zemisijami ne more biti uspešen že na začetku in daje treba vložiti veliko truda, da se dosežeta uspešnostin učinkovitost. Pojavljajo se novejši programi, kiposkušajo odpraviti pomanjkljivosti preteklihprogramov in doseči pričakovano uspešnost inučinkovitost (Tietenberg 1999b, str. 18).

Pomembno dejstvo, ki ga moramo upoštevati prirazvoju in uvajanju mehanizma trgovanja zemisijami v prihodnosti je, da trgovanje z emisijami nemore obstajati kot edini uveljavljen instrumentnadziranja onesnaževanja, ampak v kombinaciji zdrugimi ukrepi oziroma instrumenti. Izkazalo se jenamreč, da trgovanje z emisijami zelo dobro delujev kombinaciji s tradicionalnimi ekonomskimiinstrumenti, predvsem z davki in taksami, ter tudi vkombinaciji s prostovoljnimi pristopi, npr. pogajalskidogovori, ki so rezultat pogajanj med industrijo invladnimi oblastmi. Pogajalski dogovori se lahkopojavijo v obliki različnih vrst spodbud, npr. napodročju soproizvodnje toplote in električne

Vir podatkov: Carbon Market Europe, april 2003 – julij 2004.

IB revija 4/2004 UMAR 133 Članki

energije, povečevanja rabe obnovljivih virov energije,učinkovite rabe energije pri porabnikih, rabe biogorivin ravnanja z odpadki.

Literatura

AGO – Australian Greenhouse Office. 2000.Greenhouse Gas Emissions Trading: Allocation ofPermits. [Online]; Available:http://www.greenhouse.gov.au/emissionstrading[12.11.2001].

Barkli, L. 2004. Overview of Regulatory Issues inMember States. Presentation at Conference:Energy Trading Central & Eastern Europe, 8 June2004, Prague.

Bohm, P. 1999. Emissions Trading in the Kyoto Protocol:potential benefits and pitfalls. [Online] Available: http://www.worldbank.org [13.09.2001].

Campbell-Colquhoun, T. 2004. EU Emissions Trading– How to manage compliance within a complex portfolio.Presentation at Conference: Energy Trading Central& Eastern Europe, 8 June 2004, Prague.

CARBON MARKET ANALYST. 2004. Allocation andtrading strategies in the new EU states. [Online]Available: http://www.pointcarbon.com [24.06.2004].

CARBON MARKET EUROPE. 2003. “Power pricesup, generation sector to gain.” [Online] Available: http://www.pointcarbon.com [17.10.2003].

CARBON MARKET EUROPE. April 2003 do Julij2004. Carbon Market Indicator. [Online] Available:http://www.pointcarbon.com [02.07.2004].

CARBON MARKET MONITOR. 2004. “NationalAllocation Plans”. Issue 3 – June 2004. [Online]Available: http://www.pointcarbon.com [14.06.2004].

CARBON MARKET NEWS. 2004. [Online] Available:http://www.pointcarbon.com.

Casamento, R. 2004. Accounting for, and taxationof, emission allowances. Carbon as a Commodity, UKBusiness Council for Sustainable Energy, UK Trade& Investment. 19 February, London.

Christiansen, A. C. 2003a. Pan-European emissionstrading. Montel power news, The magazine for betterdecisions, Vol 2, No. 3, June ‘03. Oslo: Montel AS.

Christiansen, A. C. 2003b. The EU emissions tradingmarket: Ready, set … Montel powernews, Themagazine for better decisions, Vol 2, No 7-8, Dec 2003.Oslo: Montel AS.

DEFRA – Department for Environment, Food andRural Affairs. 2004a. EU Emissions Trading Scheme– Guidance Note 1. [Online] Available: http://www.defra.gov.uk/environment/climatechange/trading/en [30.01.2004].

DEFRA – Department for Environment, Food andRural Affairs. 2004b. EU Emissions Trading Scheme– Explanatory Note 3 – Timetable to Final AllocationDecision. [Online] Available: http://www.defra. gov.uk/environment/climatechange/trading/en [22.03.2004].

Doyle, G. 2004. EU – EMISSIONS TRADINGSCHEME. Presentation at the Conference: CarbonMarket Insights, April 21, 2004.

EC – European Commission. 2003. The EU EmissionsTrading Scheme: How to develop a National AllocationPlan? 2nd meeting of Working 3 Monitoring MechanismCommittee, April 1, 2003.

EC – European Commission. 2004. Guidance to assistMember States in the implementation of the criterialisted in Annex III to Directive 2003/87/ECestablishing a scheme for greenhouse gas emissionallowance trading within the Community andamending Council Directive 96/61/EC, and on thecircumstances under which force majeure isdemonstrated. [Online] Available: http://europa.eu.int/comm/ enivornment/climat [09.01.2004].

EEA – European Environment Agency. 2003.Greenhouse gas emission trends and projections inEurope 2003. Tracking progress by the EU andacceding and candidate countries towards achievingtheir Kyoto Protocol targets. Final draft, December2003. Copenhagen: EEA.

Ellerman, A.D. 2000. Tradable Permits forGreenhouse Gas Emissions: A primer with particularreference to Europe. Cambridge: MIT Joint Programon the Science and Policy of Global Change, ReportNo. 69, November [Online] Available: http://web.mit.edu/globalchange [21.11.2001].

Emanuel, J., B. von Butler. 2004. EuropeanGreenhouse Gas Trading – Registries andTransactions. [Online] Available: http://www.e vomarket s . com/ghg/asset s/ in fosheet s[17.06.2004].

EPA – Environmental Protection Agency. 2002. U.S.Climate Action Report – 2002. Third NationalCommunication of the United States of America underthe United Nations Framework Convention on ClimateChange. Washington D.C.: EPA. [Online] Available:http://www.epa.gov/globalwarming/ publications/car/index.html [06.06.2002].

Gassan-zade, O. 2004. The Status of GHG market.Presentation at Conference: Energy Trading Central& Eastern Europe, 8 June 2004, Prague.

Haites, E., F. Mullins. 2001. Linking Domestic andIndustry Greenhouse Gas Emission Trading Systems.[Online] Available: http://www.ieta.org [24.01.2002].

IETA – International Emissions Trading Association.2001. About Emission Trading. [Online] Available: http://ieta.org/IETA2 [19.11.2001].

Klepper, G., S. Peterson. 2004. The EU EmissionsTrading Scheme: Allowance Prices, Trade Flows,Competitiveness Effects. Kiel Working Paper No. 1195.Kiel: Kiel Institute for World Economics.

MEMO/04/44. Questions & Answers on EmissionsTrading and National Allocation Plans (Updatedversion of 18 May 2004). [Online] Available: http://e u r o p a . e u . i n t / c o m m / e n v i r o n m e n t / c l i m a t /emission_plans.htm [28.05.2004].

MOPE – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 2003.Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednihplinov, povzetek. Ljubljana: 8. avgust 2003. [Online]Available: http://www.gov.si/mop [29.08.2003].

MOPE – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 2004.Državni načrt Republike Slovenije o razdelitvi pravic

134 UMAR IB revija 4/2004 Članki

do emisije toplogrednih plinov za obdobje 2005-2007.Ljubljana: April 2004. [Online] Available:http://www.gov.si/mop [29.04.2004].

NERA – National Economic Research Associates.2003. Alternatives for Implementing the UK’s NationalAllocation plan. [Online] Available:h t tp : //www.de f ra .gov.uk/corporate/consul t/euemissions/index.htm ali http://www.nera.com[14.08.2003].

Norregaard, J., V. Reppelin-Hill. 2000. Taxes andTradable Permits as Instruments for ControllingPollution: Theory and Practice. International MonetaryFund – IMF Working Paper. [Online] Available:http:// www.imf.org [29.10.2001].

O’Brien, P, A. Vourc’h. 2001. Encouragingenvironmentally sustainable growth: Experience inOECD countries. [Online] Available:http://www.oecd.org [09.11.2001].

OECD – Organisation for Economic Co-operation andDevelopment. 1999. Economic Instruments for PollutionControl and Natural Resources Management inOECD Countries: A Survey. [Online] Available:http://www.oecd.org [27.11.2001].

OECD – Organisation for Economic Co-operation andDevelopment. 2001. Strategic Guidelines for the Designand Implementation of Domestic Transferable Permits.[Online] Available: http://www.oecd.org [05.12.2001].

OECD – Organisation for Economic Co-operation andDevelopment. 2002. Implementing Domestic TradablePermits: Recent Developments and Future Challenges.[Online] Available: http://www.oecd.org [19.02.2003].

Official Journal of EU. 2003. Directive 2003/87/ec ofthe European parliament and of the council of 13October 2003 establishing a scheme for greenhousegas emission allowance trading within the Communityand amending Council Directive 96/61/EC. [Online]Available: http://www. pointcarbon.com [04.11.2003].

Power in Europe. 2004. Serious doubts set in over EUETS. Platts, Power in Europe, Issue 421: 12-13.Wimbledon: the McGraw-Hill Companies, Inc..

Radej, B. 1994. Onesnaženje naprodaj. Ljubljana:Zavod Republike Slovenije za makroekonomskeanalize in razvoj.

Reklev, S. 2004. EU ETS price drops following ECNAP announcement. [Online] Available:http://www.pointcarbon.com [07.07.2004].

Shellabarger, M. 2004. Emissions Cap and TradePrograms. Detailed Description of Best Practices, USANo. 6. Washington: U. S. Environmental ProtectionAgency. [Online] Available: http://www.env.go.jp/ earth/g8_2000/forum/g8bp/detai l/usa/usa06.html[22.06.2004].

Sijm, J. 2003. The impact of the EU emissions tradingscheme on the price of electricity in the Netherlands.Amsterdam: Energy research Center of theNetherlands. [Online] Available: http://www.ecn.nl[17.06.2004].

Springer, U, M. Varilek. 2004. Estimating the price oftradable permits for greenhouse gas emissions in 2008-

12. Elsevier: Energy policy, The International Journalof the Political, Economic, Planning, Environmentaland Social Aspects of Energy, Issue 32: 611-621.[Online] Available: http://www.elsevier.com/locate/enpol[04.06.2004].

Tangen, K. 2004. The Future of the Carbon Market.Presentation at the Conference: Carbon MarketInsights, Amsterdam, April 20, 2004.

Tietenberg, T. 1998. Tradable Permits and the Controlof Air Pollution in the United States. [Online] Available:http://www.colby.edu/personal/thtieten [12.11.2001].

Tietenberg, T. 1999a. Design Issues seeking ResearchAnswers. Conference On Research Frontiers In GHGEmissions Trading, Resources for the Future,Washington DC. [Online] Available:http://www.colby.edu/personal/thtieten [12.11.2001].

Tietenberg, T. 1999b. The Tradable Permits Approachto Protecting the Commons: What Have We Learned?Waterville: Colby College. [Online] Available:http://www.colby.edu/ personal/thtieten [12.11.2001].

Tietenberg, T. 2000. Tradable Permit Approaches toPollution Control: Faustian Bargain or ParadiseRegained. Waterville: Colby College. [Online] Available:http://www.colby.edu/personal/thtieten [12.11.2001].

Tietenberg, T. 2001. ”Editor’s Introduction” in “TheEvolution of Emissions Trading: TheoreticalFoundations and Design Considerations”. Waterville:Colby College. [Online] Available: http://www.colby.edu/personal/thtieten [12.11.2001].

UNCTAD – United Nations Conference on trade anddevelopment. 2001a. Kyoto Protocol. [Online] Available:http://www.unctad.org/ghg/etinfo/kp.htm [19.11.2001].

UNCTAD – United Nations Conference on trade anddevelopment. 2001b. Greenhouse Gas MarketPerspectives: Trade and Investment Implications of theClimate Change Regime – Recent Research ofInstitutional and Economic Aspects of Carbon Trading,uredniki Aslam, M. A., J. Cozijnsen, S. Morozova, M.Stuart, R. B. Stewart, P. Sands. New York andGeneva: United Nations Foundation. [Online] Available:http://www.unctad.org [24.12.2001].

Vis, P. 2003. The EU Emissions Trading Scheme.Brussels, 25. september 2003. Environmental FinanceMagazine Conference: EU Emissions Trading Scheme:Competitive and Financial Implications, Bruselj, 25.in 26. september 2003.

Wallström, M. 2003. V: Montel power news, Vol 2, No3, June ’03, stran 22. Oslo: Montel AS.

Wallström, M. 2004. “Towards a low carbon economy”.European Business Summit. Brussels, 11. March 2004.[Online] Available: http://europa.eu.int [23.03.2004].

Ključne besede: trgovanje z emisijami, emisijskikuponi, Kjotski protokol, fleksibilni mehanizmi, na-cionalni alokacijski načrti

Keywords: emissions trading, emissions coupons,Kyoto protocol, flexible mechanisms, national allo-cation plans

IB revija 4/2004 UMAR 135 Članki

UDK: 504.054(.001.6):497.4

dr. Renata Slabe Erker* , mag. Bojan Radej**

Eksperimentalna identifikacija okoljskegaimplementacijskega deficita v Sloveniji s pomočjo indeksaokoljske trajnosti Svetovnega ekonomskega foruma1

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Slaba implementacija pravnegareda je ena glavnih ovir hitrejšemurazvoju Slovenije. Akumuliranjeimplementacijskega deficita dosegamakroekonomske dimenzije in jeposebej izrazito na novih področjihzanimanj javnih politik, kjer sotranzicijske prilagoditve še večje kotna ustaljenih področjih državnegainterveniranja. V prispevku predlagavaoblikovanje natančno definiranega

in merljivega koncepta okoljskegaimplementacijskega deficita (OID)in s tem prispevava, da se razpravao OID razvije predvsem sstrokovnimi argumenti teorije inprakse analize politik.

Predlagana metoda izhaja izuporabe podatkovne baze indika-torja okoljskih dosežkov, ki gaocenjuje Svetovni ekonomski forum.Ocenjujeva, da je OID v Sloveniji v

primerjavi z ostalimi članicami EUvisok, najbolj pri transparentnostiin učinkovitosti (2002), razmeromanizek pa pri demokratičnosti. Nakoncu zaključke posplošujeva inpredlagava, da bi vladni resorji zvisokim ID lahko bili omejeni pripoviševanju proračunskih izdatkov,dokler ne evidentirajo občutnegaznižanja ID s področij, za kateraso pristojna.

* Raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, e-pošta: erkerr@ier.si

**Svobodni razvojni ekonomist, e-pošta: bojan.radej@siol.net1 Prispevek je povzetek raziskave, opravljene v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2001-2006,

katere prvi cilj je bil proučiti metodologijo okoljskega trajnostnega indeksa WEF za analizo implementacijskega deficita napodročju okoljske politike v Sloveniji. Nalogo sta financirala Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvo zašolstvo, znanost in šport.

Summary

The poor implementation of the ruleof law is one of the key barriers toSlovenia's faster development. Theaccumulated implementationaldeficit has reached macroeconomicproportions and is particularly acutein newly relevant policy areas,where the necessary adjustmentsin transition are even greater thanin established spheres ofgovernmental intervention. In thisarticle, we propose the formulation

of a precisely defined andmeasurable concept of spatialimplementational deficit (SID),thus contributing to the literatureby framing further discussion aboutSID into one based on technicaltheories and analyses of policylessons.

The proposed method is based ona database of indicators evaluatedby the World Economic Forum. Weestimate that Slovenia's SID is high

relative to that of other EUmembers; it is highest in terms oftransparency and efficiency (2002)and relatively low in terms of"democraticness." We conclude bygeneralizing our conclusions andrecommending that governmentalunits with high ID be limited in theirability to increase their budget untilthey post a significant decrease inID in areas under their jurisdiction.

1. Uvod

Slovenija se je v aktualni Strategiji gospodarskegarazvoja do leta 2006 (SGRS) opredelila za trajnostnirazvoj kot način za dolgotrajno zvišanje nacionalnekonkurenčnosti (SGRS, 2001). Gre za nameroStrategije po odvračanju razvojnih politik odenostranskih odločitev, ki ne razvijajo polno vsehtreh sestavin blaginje, gospodarsko, okoljsko indružbeno. V skladu s Strategijo je glavna okoljska

razvojna naloga optimirati blaginjski donosokoljskega kapitala.

SGRS ugotavlja, da je na okoljskem področjuomejevanje neučinkovitega okoljskega upravljanjazaradi visokega okoljskega implementacijskegadeficita (OID v nadaljevanju) najzmogljivejši načinpovečevanja virov in vplivnosti okoljske politikev prihodnje.

136 UMAR IB revija 4/2004 Članki

Implementacijski deficit »predstavlja razliko medformalno sprejetim in dejanskim uresničevanjemsprejetega, med normirano in dejansko vplivnostjorazličnih družbenih akterjev … Je sinonim zaprimanjkljaj učinkovitosti državne uprave, vlade inekonomskih politik ter opredeljuje čas, ki jepotreben do zaključka tranzicije. Njegovozmanjševanje je ena glavnih poti za izboljšanjenacionalne konkurenčnosti in uveljavljanjetrajnostnega razvoja« (SGRS:21).

Na slabo implementacijo zakonodaje opozarjajougotovitve iz Poročila o razvoju (2002). Tako se naprimer »Neučinkovitost pravosodnega procesa meddrugim kaže v visokem razmerju med indikatorjizačetih postopkov, ovadb in indikatorji koncapostopkov, to je izvedenih kazni in izvršb« (str. 47).»Počasnost in nezadostnost izboljšav učinkovitostidržave ima svojo materialno ceno. Posledicaznatnega ID je slabo izvajanje že sprejetega pravnegareda, kar državo in lokalne skupnosti izpostavljatožbam z odškodninskimi zahtevki, ki povratnobremenijo državni proračun. Od leta 1996 do 2001so se zahtevki v primerjavi z BDP povečali za 2,4odstotne točke (str. 49), po grobih in neuradnihocenah stanje vseh zahtevkov do proračuna dosega10 % BDP. Ta strošek, kolikor visok že, pomeni skritoin še ne izstavljeno ceno slovenske tranzicije.

OID slabša nacionalno konkurenčnost in absorbirajavnofinančna sredstva. Na to opozarja tudiMinistrstvo za finance (MF), ki po podatkihdržavnega pravobranilstva opaža nenehno rastpravdnih zadev zoper državo (po stanju konec leta1998 jih je v 4,322 zahtevkih za 173 milijard SITsamo glavnice). Od uveljavitve Zakona o izvrševanjuproračuna za leto 2000 gre obveznost do izplačilaodškodnin in rent po sodnih odločbah v breme tistihministrstev, ki so z »neizpolnje-vanjem obveznostipovzročila nastanek zahtevka«. Ministrstvom znajvečjim ID se tako povečuje nepredvidljivostnjihovih proračunov (politik) v prihodnjih letih(Poročevalec DZ:749). Država ima v rokah ne leškarje (pristojnosti), ampak tudi platno (pravni red)za omejevanje ID. Motivacija tega proučevanja jeprizadevanje, da bi se izognili zaznavi OID le kotdeficita, ne pa tudi kot problema neimplementi-ranosti, se pravi le kot okoliščino, ki navaja kpovečevanju zahtev po javnih virih za javne politike,ne pa tudi kot zahteve po učinkovitejšem izvajanjujavnih funkcij pri obstoječih virih.

Po Pelkmansu sestavljajo ID za Slovenijo naslednjidejavniki (Pelkmans et al:9): pomanjkanje

upravljavskih kapacitet za uveljavitev pravnega reda(adoption gaps), pomanjkanje kapacitet za črpanjetehnične in finančne razvojne in strukturne pomočiEU, šibke kapacitete pravosodnega sistema, širokediskrecijske možnosti v izvajanju pravnega reda,pojavi korupcije, šibke kapacitete za spremembe,uvajanje novosti.

OID je bil v Sloveniji prvič identificiran inempirično ocenjen leta 1999 v sintezni ocenimednarodne konkurenčnosti IMD (Mednarodniinštitut za menedžment in razvoj) za 47 držav. Zaproučevanje OID je od osmih skupin indikatorjevrelevantna tretja (Vlada), ki ocenjuje uspešnostdržavne uprave in vodenja ekonomske politike.

Povečevanje proračunskih sredstev (in uradnikov)za javne politike in tudi za varstvo okolja bo zaradizmanjševanja vloge države vse težje. Obratno palahko omejitev ID v Sloveniji sprosti veliko zdaj šeneučinkovito uporabljenih virov, od finančnih dokadrovskih, kar pomeni, da bi v prihodnje lahkocilje javnih politik še zvišali, ne da bi bilo trebaspreminjati predpise o minimalnih okoljskihstandardih (bremena onesnaževalcev oziromauporabnikov okoljskih virov) niti povečati javneizdatke ali obdavčitev.

Prispevek gradiva na dveh izhodiščih. Prvič,Slovenija v tranziciji zaradi razpiranja ID naokoljskem področju izgublja svoje trajnostneposebnosti razvoja in mednarodno prepoznavnostrukturo blaginje. Drugič, Slovenija lahko večjiokoljski napredek doseže z izboljšanjemimplementacije obstoječega pravnega reda kot zdodatnim zaostrovanjem okoljskih pogojevNadaljnje zaostrovanje okoljskih pogojev ni nujnonajbolj potencialen način povečevanja okoljskeblaginje. Identifikacija in omejitev OID sta namenjenapovečevanju nacionalne konkurenčnosti samo z boljšoorganizacijo in brez zaostrovanja okoljskih zahtev insredstev za varstvo okolja. Znižanje OID zniža stroškeizvajanja zakonodaje in razvoja2. Najino analizoomejujeva le na vidik iz teze, kar pa ne pomeni, daanaliza izključuje druge dejavnike (npr. institucionalnirazvoj, privatizacija …). SGRS izhaja iz ocene, da jeOID glavna prepreka uspešnejšemu okoljskemu razvojuzaradi otežene integracije politik (OECD:8). Naevropski ravni se pripravlja test uveljavljenosti pravnegareda v članicah, kjer bi ocenili makroekonomskostabilnost in obstoj integracijskih silnic za večjokoherentnost notranjega trga v kandidatki s presojovpliva regulacije (Regulatory impact assessment;RIA)3, ki je namenjen ravno presoji izvedljivosti

2 Prednostni sektorji okoljske integracije so (OECD, 1996) energetika, promet, predelovalne dejavnosti, turizem in kmetijstvo.3 Gre za inštrument, ki bi vlagatelju zakona (predloga razvojnega programa, predloga proračuna) naložil, da pokaže na vse

posledice uveljavitve njegovega predloga (smotri, opcije, koristi, slabosti, pravičnost, tveganja, stroški izvajanja za tiste, ki jihprizadene izvajanje, usklajevanje, uveljavljanje, sankcije, izvajanje, spremljanje, poročanje) – namreč prvi korak k zapiranjuimplementacijskega deficita so kakovostnejši, vnaprej bolj integrirani predlogi sistemskih (normativnih in programskih)aktov (Regulatory Impact Analysis: 7,8)

IB revija 4/2004 UMAR 137 Članki

posameznih predpisov, proračuna itn. RIA jepreventivni mehanizem, ki naj preprečisprejemanje slabo pripravljene zakonodaje, ki jeznačilnost vseh tranzicijskih držav.

Ker je zanimanje za razvojne probleme, povezanez OID, še dokaj novo, vzroki zanj pa dokajkompleksni, še ni uveljavljenih metodologijmerjenja in primerjav OID med državami.Obstajajo že prve metodologije za merjenjesplošne konkurenčnosti držav, korupcije inučinkovitosti vladanja, pogosto povezane zrazkorakom med normiranim in uresničenim(IMD, WEF, WB, IER, EF in UMAR). Nekateredržave pripravljajo lastne analize konkurenčnosti(Irland’s Competitiveness Report, Finland’s CompetitivenessReport, Benchmarking Slovenia) z mednarodnimiprimerjavami, tudi na prej omenjenih področjih.Oba dunajska inštituta, WIIW (The Vienna Institutefor International Economic Studies) in WIFO(Österreichisches institut für wirtschaftsforschung) razvijatarazlične metode merjenja konkurenčnosti terspremljata uspešnost srednjeevropskih držav.Tovrstne primerjave so se razmahnile z uvajanjemmetodologij različnih razvojnih indikatorjev. Naokoljskem področju so indikatorske primerjave šeposebej pogoste, zaradi odsotnosti konsistentnejšihpodatkovnih sistemov, kot je npr. sistem nacionalnihračunov za spremljanje gospodarskega razvoja.Posebni indikatorji za ocenjevanje OID pa še nisobili predlagani.

Pri Svetovnem ekonomskem forumu (WEF) sooblikovali Okoljski trajnostni indeks (OTI). To jemera doseganja okoljske trajnosti, sestavljena izpetih komponent: okoljski sistemi, zmanjšanjepritiskov, zmanjšanje ranljivosti človeka, družbenein institucionalne kapacitete in globalna skrb.Komponente tvori 22 indikatorjev, vsak od njihpa je sestavljen iz več spremenljivk (WEF:14). Vprispevku skušava OTI uporabiti za identificiranjeOID in tako priti do konsistentnih argumentov zapredloge, kako le-tega obvladovati in znižati. Zaločevanje ID od gole neimplementacije (sistemskeneorganiziranosti, neučinkovitosti) bovadekomponirala OID na tri dejavnike: demokra-tičnost, učinkovitost in transparentnost. OTI sicerni indikator ID in njegova metodologija neomogoča neposrednega merjenja ID ampak lahkonanj sklepamo le posredno. Namen prispevka je vprvi vrsti testiranje metodološke idejeidentifikacije, merjenja in razlage OID s pomočjopodatkovne osnove OTI.

V letu 2002 se Slovenija po OTI uvršča na 23. mestood 142, po stanju okoljskih sistemov na 46. mesto,po okoljskem upravljanju (vključuje regulativo inupravljanje ter zmanjšanje izkrivljanj pri javni izbiri)pa na 50. mesto. V prehodu k višji ravni trajnosti bitrajnostno propulzivne države morale biti po

uspešnosti okoljskih politik bolje uvrščene kot poizhodiščnem stanju okolja. Slovenska uvrstitev jepo politikah slabša kot po izhodiščnem stanju, karpomeni, da svoje danosti izgublja.

V prispevku najprej razloživa povezavo medkonkurenčnostjo in okoljsko regulacijo.Nadaljujeva z metodološkim poglavjem, kjerpredstaviva koncept OID, benchmarking metodo,ter metodologijo spremljanja, identifikacije inevalvacije dinamike OID. Po tej metodi ocenjenobseg, strukturo in spremembe OID v naslednjempoglavju interpretirava in predlagava ukrepe zanjegovo obvladovanje.

2. Povezava med konkurenčnostjo inokoljsko regulacijo

S kombinacijo nabora statističnih in anketihindikatorjev merita konkurenčnost držav vmednarodnih primerjavah dva mednarodnainštituta IMD in WEF. Prvi izdaja Svetovni letopiskonkurenčnosti z najvišje agregiranim indeksomkratkoročne konkurenčnosti, ki meri trenutnosposobnost države za privabljanje NTI inpovečevanje izvoza, oziroma meri kratkoročnesposobnosti za ustvarjanje konkurenčnosti(Kovačič:60). Pri indeksu kratkoročne kon-kurenčnosti v letu 2004 se Slovenija nahaja na 45mestu izmed 60 držav (IMD:50). WEF izdajaPoročilo o globalni konkurenčnosti, kjer jepoudarek na gospodarskem nastopu države vsrednjeročnem obdobju, zato so upoštevani zgoljdejavniki, ki zagotavljajo gospodarsko rast državev daljšem obdobju. V zadnjem poročilu WEF oglobalni konkurenčnosti (2003-2004) se pokonkurenčnem indeksu (rasti) Slovenija uvršča na31. mesto (med 102 državami).

Glavne slabosti konkurenčnega položaja Slovenijev mednarodnih primerjavah WEF na področju‘javnih institucij’ so bile pristranost v odločitvahvladnih uslužbencev (49. mesto med 102državama), lastniške pravice (46./102), sodnaneodvisnost (45./102), organizirani kriminal (37./102) in neredna plačila javnih institucij (33./102).V mednarodnih primerjavah IMD pa so se napodročju ‘učinkovitost vlade’ kot glavne slabostipokazale dohodnina (58./60), slabe investicijskespodbude za tuje investitorje (57./60), pomanjkanjepodjetniških spodbud (56./60), visoki obveznisocialni prispevki (55./60).

Koncept nacionalne konkurenčnosti kot eno izmedgospodarskih okoliščin obsega tudi okoljskoregulacijo. Ekonomske teorije se glede povezavemed okoljsko regulativo in nacionalnokonkurenčnostjo razhajajo. Na eni stranikonvencionalne ekonomske teorije razlagajo, da

138 UMAR IB revija 4/2004 Članki

zahteve okoljske regulacije neizogibno povečujejoprivatne stroške podjetij (ob predpostavkinespremenjenih ostalih značilnosti trga inpopolnih informacijah; statičen pogled), inposledično znižujejo konkurenčnost države. Nadrugi strani pa sodobnejše teorije (Porter, Esty,van der Linde, Rapetto) dokazujejo, da izvajanjeustrezne in učinkovite okoljske regulative (vpogojih dinamične konkurence in nepopolnihinformacij) ne vpliva na konkurenčnost državenegativno in jo lahko celo izboljša. Porter (1998)navaja, da poostritev okoljske regulative sprožainovacije, kar povečuje konkurenčnost podjetij terpretehta stroške privatnega sektorja zaradi zaostreneregulative. Poleg tega prikazuje zelo močnopovezavo med okoljsko regulativo in kapitalom.Novejši stroji ne potrebujejo samo manj delovnesile, temveč tudi manj naravnih virov ter manjonesnažujejo kot starejši, so pa praviloma dražji.Strožja okoljska regulativa zmanjšuje delež starihstrojev in velikost podjetij, povečuje paproduktivnost. Nadalje, investicije v okoljsketehnologije, ki jim je botrovala strožja okoljskaregulativa, vplivajo na razvoj okoljskih dejavnostiin ta trend je še posebej izrazit v državah EU. Estyin Porter (2002) sta hipotezo, da izvajanje ustreznein učinkovite okoljske regulative ne vpliva nakonkurenčnost države negativno in jo lahko celoizboljša, proučila s pomočjo indeksa okoljskeregulacije in indeksa trenutne konkurenčnosti WEFob uporabi regresijske analize za 71 držav. Z njo stapotrdila, da strožja okoljska regulacija ne pomenižrtvovanja nacionalne konkurenčnosti. K temu veljadodati, da se agregiran indkes konkurenčnosti zadržavo ceteris paribus poveča, če se izboljša položajdržave pri indikatorjih okoljske regulative. To sicerni neposreden empirični dokaz pozitivnega vplivaokoljske regulative na konkurenčnost, je pa indicijadejanskih pozitivnih povezav.

Porter pri oblikovanju regulacije, ki bo vzpodbujalainovativnost, produktivnost virov in posledičnokonkurenčnost države, zagovarja načela, ki jihrazumemo kot možnosti za znižanje OID (Porteret al:71-72): osredotočanje na učinke in ne naspecifične tehnologije (kot npr. BAT), sprejemanjein izvajanje stroge regulative (s ciljem inoviranja včim zgodnejših reprodukcijskih fazah), reguliranjebliže končnemu porabniku in vzpodbujanjesistemskih rešitev, uvedba prehodnih obdobij (zupoštevanjem investicijskih ciklov podjetij), uporabatržnih vzpodbud (takse, prenosljiva dovoljenja,sistem pologov in plačil), medresorno usklajevanjeregulacije, vzporedni ali hitrejši razvoj regulacijeglede na druge države, zagotovitev enakomernostiin predvidljivosti regulacijskega procesa, vključitevgospodarstva v oblikovanje standardov že v začetku,razvijanje strokovnosti regulatorjev, minimiranjestroškov regulative. Ta načela oziroma ukrepe torejrazumemo kot načine znižanaja OID in vsaj v tem

pogledu je okoljski prispevek h konkurenčnostinedvomno pozitiven.

3. Metoda dela

V tem poglavju najprej interpretirava koncept OIDv Sloveniji. Potem na kratko razloživa benchmarkigmetodo, ki jo WEF uporablja za izračun OTI.Nadaljujeva s predstavitvijo metodologijespremljanja in identifikacije OID. Nazadnje papodava še metodologijo evalvacije dinamike OID.

3.1. O konceptu OID v Sloveniji

Evalvacija dinamike obsega in strukture OID lahkosluži pripisovanju večje/manjše odgovornosti državniadministraciji za slabšanje stanja okolja.Neposredno bi ID lahko spremljali npr. zevidentiranjem tožbenih zahtevkov proti državi, sporočili varuha človekovih pravic, z indeksi korupcijeali z analizo sodnih zaostankov, primerjavo programadela vlade in ministrstev z njihovim poročilom odelu (pri pripravi proračuna države) itn. Različneindikatorske metodologije (IMD, WEF)neposrednega merjena ID ne omogočajo (razenmorda neposrednega odčitka rangov pri indikatorjih,ki tvorijo komponento regulativa in upravljanje),ampak lahko iz njih na ID in profil okoljske politikele sklepamo in pridemo do vzorca okoljske politikedržav šele posredno.

Razvojna interpretacija OID pa je širša odnormativne. Če sprejmemo miselnost RIA, jepogoj za verodostojno delovanje vlade na področjuokolja skrbno integrirana strategija, v katerirazvojne prioritete ter planiranje in financiranjeinvesticij podpirajo postopno prevzemanjepravnega reda EU (Pelkmans et al:39-40). OID niproblematičen le kot neuresničenost pravnega redaampak še zlasti kot dejavnik, ki preprečujeintegracijo okoljskih politik s socialnimi ingospodarskimi. Zato moramo OID interpretiratine le normativno, ampak predvsem razvojno.

Poročilo o razvoju OID vidi takole (UMAR:52):Okoljski razvoj še ni v zadostni meri rezultatintegrirane politike. Težave javnega okoljskegaupravljanja so delno posledica (i) globjihsprememb načina upravljanja javnih zadev zaradizahtev medresorne integracije in povečanjaudeležbe javnosti pri upravljanju javnih zadev; (ii)spreminja se tudi sam okoljski problem, ko sepozornost z maloštevilnih velikih perspektivnousmerja k številnim malim, razpršenim inraznolikim onesnaževalcem in od varovanja krazvoju okolja. »Temeljni vir za uveljavljanjetrajnostnega razvoja v Sloveniji je učinkovitoupravljanje« (Poročilo o razvoju:53). OID jeindikacija neintegriranega delovanja državneuprave nasploh in njenega okoljskega segmenta

IB revija 4/2004 UMAR 139 Članki

posebej. Pozornosti so potrebni tako znakineintegriranosti okoljske politike navznoter (medokoljem, prostorom in naravo) kot navzven (zgospodarskimi in socialnimi politikami (ibid).Obstoj ID je posebej izrazit pri javnih politikah »napodročjih novih razvojnih zanimanj« (ibid), ker jimjemlje verodostojnost in otežuje njihovo primerjavoz ustaljenimi praksami. Tako OID onemogoča, dabi prevzeti evropski okoljski standardi in boljšaokoljska zakonodaja vplivali na znižanje okoljskihpritiskov in izboljšanje stanja okolja – v takšnempoložaju se odgovornost za slabšanje stanja okolja zneposrednih onesnaževalcev prenaša tudi na državo.

Podlaga za predlagano derivacijo modela OID izOTI je koncept kvalitete politike po Adamu (Adamet al:59, 61, 65): »Ko obravnavamo politiko v smislunjene ‘kvalitete’, še posebej če imamo ambicijo‘merjenja’ tega fenomena in primerjanja različnihenot (v tem primeru so to države), se moramozavedati, da imamo opraviti z enim najboljkompleksnih in mnogoplastnih družbenih področij.Sam pojem ‘kvalitete’ je namreč vrednotno‘obtežen’, kar pomeni, da ni neodvisen odvrednotnih predpostavk raziskovalca oz. širše odkulturnega konteksta neke družbe, ki opredeljujezaželenost določenega tipa politike. … Opredelitevkvalitete politike se …sklada s širšim pojmovanjemdemokracije, saj zajema politiko tako v smisluizražanja in usklajevanja različnih interesov,politične kompeticije in odnosov med različnimipolitičnimi akterji kot tudi v smislu oblikovanjapolitik na različnih družbenih področjih terobravnava tako institucionalni nivo kot nivopolitičnega delovanja… V tem smislu se v precejšnjimeri ujema s konceptom ‘governance’, kot so gaopredelili pri Svetovni banki, ki vključuje šestsklopov indikatorjev: javna angažiranost inodgovornost, politična nestabilnost in nasilje,učinkovitost političnih institucij, regulatorna (ne)obremenjenost, vladavina prava ter korupcija …Pri analizi političnih karakteristik nekega sistemaje ključno ugotoviti, ali in v kolikšni meri vplivajooziroma so povezane z ostalimi razvojnimiperformancami družbe«.

Adamov model vsebuje štiri dimenzije (skupine)politike: demokratičnost, stabilnost, učinkovitostin transparentnost. Za to sva politično relevantneindikatorje OTI razvrstila v tri dimenzije kvaliteteokoljske politike (demokratičnost, učinkovitost intransparentnost; cf. Adam et. al:61) ter primerjalaSlovenijo z drugimi državami na ravni indikatorjevin na ravni spremenljivk.

»Pojem demokratičnosti označuje stopnjoujemanja aktualnih [okoljskih] institucionalnih

aranžmajev in političnih procesov s standardipoliarhične demokracije« (Adam et al:62).»Učinkovitost politike se nanaša na sposobnostdržave/politike za doseganje splošno sprejetihdružbenih ciljev« (Adam et al:63). V najinemprimeru bi to pomenilo sposobnost implementacijepravnega reda EU in okoljske integracije politikza doseganje strateških ciljev države. »Pojemtransparentnosti [pa] označuje razvidnost razmerijmed različnimi institucionalnimi akterji,zagotavljanje vedenja na različnih sistemskihpodročjih v skladu z [legalno in legitimno]sprejetimi družbenimi normami pravičnosti insankcioniranje kršitev teh norm«. (Adam et al:64).Konkretno bi to za področje okolja lahko pomeniloizboljšanje indikatorja o rutinskem javnemporočanju, transparentno in široko razpravo ookoljskih temah, konsistentnost resornih ukrepov,jasnost kompetenc upravnih organov insankcioniranje nedoseganja evropskih in domačihokoljskih norm (Poročilo o razvoju:53).

V najinem modelu spuščava dimenzijo stabilnosti,ker bi ugotavljanje OID na področju stabilnostiokoljske politike zahtevalo drugačno metodološkorešitev in onemogočilo enotno agregatnokvantitativno oceno OID za Slovenijo. Na primer,stabilnost bi lahko bila relevantna kot pokazatelj,da se (v času) indikatorji, kjer smo boljši od drugih,ne poslabšujejo (npr. na račun izboljševanja tistih,pri katerih smo slabši), vendar to pomeni, da zaradidrugačne metode rezultat ne bi bil izražen v istiobliki kot agregatni ID, ampak npr. kot spremembaranga4. Možno pa je proučiti stabilnost napredlagani način povsem ločeno od drugih trehdimenzij kvalitete politike in jo sicer samostojno,vendar v povezavi z drugimi dimenzijamiinterpretirati, kar bi lahko bil izziv za razpravo ometodoloških rešitvah merjenja OID. Političnorelevantne indikatorje WEF smo zato razvrstilile v tri skupine: demokratičnost, učinkovitost intransparentnost.

Pri razvrščanju indikatorjev WEF v omenjene tridimenzije (skupine) OID je treba poudariti, da jele-to arbitrarno, ker se vse tri skupine med sebojprepletajo in tudi indikatorji so takšni, da se lahkouvrščajo v eno ali drugo skupino (Adam et al:65).Tako npr. učinkovitost delovanja državnih institucijvpliva na razraščenost korupcije, delovanje pravnedržave vpliva na raven človekovih pravic,odgovornost oblasti … Tudi določeni indikatorjiso take narave, da jih je mogoče uvrstiti v en alidrug sklop. Končni rezultat, tj. obseg OID, pa niobčutljiv na opredelitev teh treh skupin, ker jeizračunan kot povprečje vseh indikatorjev iz vseh

4 ID je izražen v obliki (X-Yj)/N, pri čemer je X rang Slovenije, Yj rang države z najboljšim dosežkom pri posameznemindikatorju in N št. držav s podatki, kar je podrobno opisano v metodološkem poglavju.

140 UMAR IB revija 4/2004 Članki

skupin. OID torej ni povprečje skupin, ampak vsehpolitično relevantnih indikatorjev.

Za vsako področje kakovosti politik sva izmedindikatorjev WEF/OID izdvojila tiste indikatorje,imenujeva jih politično relevantni, za katereocenjujeva, da med vsemi razpoložljivimi najboljeodsevajo posamezno področje. Izbiro političnorelevantnih indikatorjev razloživa s postopkomlogičnega izločanja indikatorjev, ki ne sodijo medindikatorje odzivov (po DPSR okvirju).5

Tako sva izmed 22 indikatorjev OTI izbrala 8politično relevantnih indikatorjev: I11, I12, I14,I15, I17, I19, I20 in I21 (tabela 1), ki jih razumevakot kriterije za primerjavo dosežkov na področjuokoljske politike. Ti dosežki so dekomponirani navidik demokratičnosti, učinkovitosti intransparentnosti, kar omogoča ločevanje ID odneiplementacije.

3.2. Metoda Benchmarking

Glede na to, da WEF za izračun svojega OTIuporablja metodo primerjanja z najboljšimi(benchmarking) je le-ta pristop tudi podlaga zaidentifikacijo in spremljanje OID. Benchmarkingoznačuje razvrstitev dosežkov na lestviciprimerljivih (držav, podjetij, lokalnih skupnostihipd.) in tako omogoča vrednotenje napredovanjaali nazadovanja na lestvici. Namen te metode jeugotavljanje prednosti in slabosti v primerjavi zdrugimi državami, ki slovijo po tem, da sonajboljše na področju (okoljske trajnosti), nakaterem želimo napredovati. Z letnimspremljanjem rezultatov benchmarkinga jemogoče zaznati dolgoročni trend doseganjaokoljske trajnosti6.

Bistvo tukaj uporabljene metode benchmarkingje, da posamezen politično relevanten indikatorpredstavlja kriterij benchmarking, po katerem seproučuje OID na vzorcu primerljivih in najboljrelevantnih držav z dobrimi dosežki (EU22, to jeEU 15 brez Luksembourga in pristopnice brezMalte in Cipra). Ta vzorec je izbran zato, ker lahkozanj zanesljivo predpostavljava, da ima enakotemeljno minimalno okoljsko zakonodajo insplošne cilje okoljskega razvoja kot Slovenija intorej rangiranje Slovenije s temi državami nakazujerazprtost slovenskega ID glede implementiranostiminimalnega okoljskega pravnega reda EU.

Benchmarking opraviva na ravni indikatorjev(agregirani) in na ravni spremenljivk (dezagregirani).

Agregirani benchmarking primerja različnosestavljene funkcije obravnavanega sistema spodobnimi sestavljenimi funkcijami v drugihsistemih, npr. državah. Dezagregirani benchmarkingpa je tehnika primerjanja različnih osnovnih funkcijobravnavanega sistema s podobnimi osnovnimifunkcijami najboljših sistemov.

3.3. Metodologija spremljanja OID

Za ugotavljanje OID smo politično relevantneindikatorje WEF razvrstili v tri skupine (Tabela1). Vsaka dimenzija/skupina ID ima različnoštevilo variabel. Demokratičnost okoljske politiketvori en sam indikator, učinkovitost trije intransparentnost štirje – skupni ID pa je povprečjeindikatorjev (ne dimenzij). Takšna rešitev jepogojena z rešitvami, uporabljenimi že prikonstrukciji OTI. Z analizo občutljivosti OTI(glede na ocene okoljskih ekspertov in poslovnihsubjektov o relativnem pomenu indikatorjev) jebilo ugotovljeno, da bi metodologija, ki bi pripisalaindikatorjem v OTI različno težo, razvrstitev državle zanemarljivo malo spremenila. Zato je vosnovnem sistemu teža vseh indikatorjev enaka,in le-ti na splošno ustrezajo celotni pahljačiokoljskih trajnostnih vprašanj, pomembnih zamednarodno skupnost (WEF:100-101). Uteži soOTI dane le implicitno preko različne zastopanostiindikatorjev v vsaki komponenti OTI. Enaka logikavelja za predlagani model OID, kjer struktura OIDustreza strukturi OTI in je podvrženaspremembam, zaradi razvoja njegove metodologije.Tako kot OTI ni občutljiv na opredelitevkomponent, tudi OID ni občutljiv na opredelitevdimenzij okoljske politike. Uteži so dane OIDimplicitno preko različne zastopanosti indikatorjevv dimezijah okoljske politike. Dekomponiranje IDna demokratičnost, učinkovitost in transparentnosttorej ne vpliva na obseg ID, ampak omogočaločevanje različnih razsežnosti ID.

Rezultati so predstavljeni v tabeli 1. Dimenzijeokoljske politike so prikazane v prvem stolpcutabele (kvalitativni vidik OID). V drugem stolpcutabele je opis indikatorjev in spremenljivk, kitvorijo posamezno dimenzijo okoljske politike, inse navezuje na OID v tretjem stolpcu. Osenčenevrstice se nanašajo na indikatorje, neosenčene pana spremenljivke, ki te indikatorje pojasnjujejo.OID po posameznih dimenzijah politike jeovrednoten na osnovi povprečja deficitov priposameznih indikatorjih, ki sestavljajo določenodimenzijo. OID za Slovenijo je prav tako

5 DPSR (Driving forces, Pressure, State, Response) okvir je vzročno-posledično razvrščanje indikatorjev: indikatorji gonilnihsil, pritiskov, stanja in odzivov.V modelu sva torej izločila indikatorje gonilnih sil (I13, I16 in I8), pritiskov (I6, I7, I8, I9 in I10) in stanja (I1, I2, I3, I4,I5, I22). V oklepaju so nanizane oznake indikatorjev, kjer ‘I’ pomeni, da gre za Indikator, številka poleg črke ‘I’ pa se nanašana zaporedno številko indikatorja.

6 A methodology for benchmarking RTD organisations in CEE, 2002, str. 36

IB revija 4/2004 UMAR 141 Članki

ovrednoten kot povprečje deficitov pri posameznihindikatorjih. Deficiti pri posameznihspremenljivkah dajejo vpogled v strukturo deficitaindikatorja, ki ga tvorijo. Ker podatki pospremenljivkah niso na voljo za vse države, ID nimogoče izpeljati s te ravni. Pojasniti morava šemejna primera. Če deficita ni pomeni, da jeSlovenija najboljša oziroma dosega isti rang kotnajboljše države. Če ni podatka, to pomeni, da jebila vrednost spremenljivke ocenjena s strani WEF,s tem, da ta ocena ni bila publicirana.

OID se izračuna po obrazcu (X-Yj)/N, pri čemer

je X rang Slovenije, Yj rang države z najboljšim

dosežkom pri posameznem indikatorju in N št.držav s podatki. Poševnica je del zapisa in jenamenjena ločevanju razlike v rangih in številadržav s podatki. Kadar ima več držav isti podatekin to hkrati vpliva na rang Slovenije, so državezdružene v skupine in je rang opredeljen v obliki(Z

s-Z

j)/Z/N, kjer je Z

s rang Slovenije oziroma

skupine, v kateri je Slovenija, Zj rang države

oziroma skupine z najboljšim dosežkom, Z številoskupin in N št. vseh držav s podatki. Ni pa nujno,da je država, ki je najboljša pri indikatorju, tudinajboljša pri vseh spremenljivkah, ki ta indikatortvorijo ali pa celo ne razpolaga s podatkom za vsespremenljivke. Zato je deficit pri spremenljivkahmerjen do najbolje uvrščene države prispremenljivki, ki je hkrati med prvimi tremidržavami pri indikatorju. Sicer pa ta odločitev nevpliva niti na deficit pri indikatorju, niti nadekomponiran deficit po skupinah, niti na deficitSlovenije.

Takšna opredelitev ID je širša kot tista v SGRS,kjer je le-ta opredeljen iz prepada med slovenskimpravnim redom in okoljsko prakso. Vendar gledena to, da Slovenijo primerjamo z najboljšimidržavami v skupini držav, ki teži k enakimminimalnim standardom okoljskega upravljanja(EU22), to razliko lahko zaradi grobosti metodein podatkov sprejmemo kot neproblematično.

OID je nazadnje ocenjen glede na najboljše državetudi opisno (zelo majhen, majhen, velik ali zelovelik). Za potrebe opisnega izražanja so državerazvrščene v štiri enako široke razrede.7 Vnaslednjem razdelku bova pokazala, kako OIDovrednotiti še dinamično.

3.4. Evalvacija dinamike OID

Za ugotavljanje spremembe velikosti okoljskegaimplementacijskega deficita po treh dimenzijahpolitik uporabiva enostavni križni račun za 22držav iz osnovnega vzorca:

( )22

100,1, ⋅−=∆ −

kti

ktik

i

ppp , (1)

kjer je:

ktip , deficit države i pri k-ti dimenziji politik

v tekočem letu (l. 2002),

ktip 1, − deficit države i pri k-ti dimenziji politik v

preteklem letu (l. 2001),

kip∆ sprememba deficita države i pri k-ti

dimenziji politik v odstotnih točkah.

Pozitiven rezultat pomeni manjši ID v tekočemletu glede na preteklo leto, negativen rezultat papomeni večji ID v tekočem letu glede na preteklo

leto, in sicer za p∆ odstotnih točk.

4. Rezultati identifikacije OID Slovenije

Izhodiščna teza, s katero sva se lotila proučevanja,je bila, da ovrednotenje OTI omogoča kvantitativnoin tudi kvalitatitvno ugotavljanje OID. Kvalitativnividik zajema oceno treh dimenzij okoljske politikein se meri do najbolje uvrščene države priposameznem indikatorju. Rezultati primerjavepolitično relevantnih indikatorjev OID so zbraniv tabeli 1, spremembe v obdobju 2001-2002 pa vtabeli 2.

4.1. Obseg in struktura OID

Slovenski OID je v dimenziji demokratičnostipolitike majhen (7./22 v tabeli 1). To pomeni, daSlovenija v osnovnem vzorcu 22 držav za najboljeuvrščeno Belgijo zaostaja sedem mest, karocenjujemo kot majhen def icit. S stališčaučinkovitosti okoljske politike je OID velik (13./22 v tabeli 1). Najslabše je stanje pri indikatorjuregulative in upravljanja, po kateri se Slovenijanahaja na 21. mestu med 22 državami. Na področjutransparentnosti politike je OID zelo velik (17./22 v tabeli 1). Sintezno ocenjujemo, da je skupniOID za Slovenijo velik (14./22 v tabeli 1).

Na splošno je korelacija med učinkovitostjo intransparentnostjo javne politike pričakovana.Netransparentnost je lahko posledicaneučinkovitosti (npr. skrivanja slabih dosežkov) alipa je neučinkovitost posledica netransparentnosti(npr. ko odsotnost ali izkrivljenost informacijpogojuje slabe dosežke). Zaradi teh zadnjih

7 Po potrebi, tj. v primeru, ko število držav ni večkratnik števila štiri, je zadnji razred razširjen za eno do dve mesti oziromazmanjšan za eno mesto.

142 UMAR IB revija 4/2004 Članki

ugotovitev se sprašujeva, kako je takšna politikasploh lahko izpadla demokratična. In prav zatopoudarjava, da bi bilo treba v prihodnosti pričujočieksperiment ponoviti na kompletnih podatkih.

4.2. Sprememba OID v obdobju 2001-2002

V letu 2001 je bil med dimenzijami politikenajvečji okoljski ID pri transparentnosti, vendarse je v letu 2002 tudi najbolj zmanjšal (za 14odstotnih točk, gl. Tabelo 2). Pri demokratičnosti

Tabela 1: Okoljski implementacijski deficit Slovenije za leto 2001

I11: Temeljne človekove potrebe deficit do Belgije: 7./22= majhen

I11/s1: dnevna oskrba s kalorijami p.c. kot deležcelotnih potreb

ni podatka

I11/s2: delež preb. z dostopom do kakov. oskrbe spitno vodo

Slovenija nima deficita

I12: Zdravje, pogojeno s stanjem okolja deficit do Danske 5./22=zelo majhen

I12/s1: Stopnja smrtnosti otrok zaradi bolezni dihal deficit do Avstrije 9./20= majhen

I12/s2: Stopnja smrtnosti zaradi črevesnih infekcijskihbolezni

deficit do Avstrije 6/.21= majhen

I12/s3: Stopnja smrtnosti otrok mlajših od 5 let Slovenija nima deficita

I15: Regulativa in upravljanje deficit do VB 21./22=zelo velik

I15/s1: Strogost in doslednost okoljske regulative ni podatka

I15/s2: Št. pospeševanja inovacij preko okoljskeregulative

ni podatka

I15/s3: Delež ozemlja s statusom zavarovanega območja

deficit do VB 14./22=velik

I15/s4: Število sektorskih presoj vplivov na okolje(SEIA)

deficit do VB 9./10/22=zelo velik

I19: Zmanjšanje izkrivljanj pri javni izbiri deficit do Finske 13./22=velik

I19/s1: Cena obogatenega bencina (98-oktanski) ni deficita

I19/s2: Subvencije, ki podpirajo rabo energije insurovin

ni podatka

I19/s3: Zmanjšanje korupcije deficit do Danske 11./22=velik

I14: Vloga diskusije v družbi deficit do Danske 13./22=velik

I14/s1: Število organizacij članic IUCN na mio. preb. deficit do Danske 14./22=velik

I14/s2: Državljanske in politične svoboščine deficit do Danske 1./3/22=z.majhen

I17: Okoljske informacije deficit do Nizoz. 18./22=zelo velik

I17/s1: Razpoložljivost trajnostnorazvojnih info. deficit do Nizozemske 9./16=velik

I17/s2: Okoljske strategije in akcijski načrti deficit do Nizoz. 4./6/22=zelo velik

I17/s3: Št. manjkajočih OTI spremenljivk deficit do Finske 6./10/22=velik

I20: Mednarodne obveznosti deficit do Nizoz. 20./22=zelo velik

I20/s1: Število članstev v okoljskih medvladnihorganizacijah

deficit do Nemčij.17./22=zelo velik

I20/s2: Delež izpolnjenih zahtev o poročanju iz CITES deficit do Nemčije 6./7/22= velik

I20/s3: Sodelovanje pri Dunajskikonvenc./Montrealskem prot.

ni deficita

I20/s4: Usklajenost z okoljskimi sporazumi ni podatka

I21: Globalno investiranje/udeležba deficit do Litve 19./22=zelo velik

I21/s1: Delež površine gozda v celotni površini gozda(po FSC)

deficit do Češke 5./10/22=velik

OKOLJSKI IMPLEMENTACIJSKI DEFICIT* VELIK (14/22)

*ID za Slovenijo je povprečje indikatorjev.

TR

AN

SPA

RE

NT

NO

ST

UÈ

INK

OV

ITO

ST

DE

MO

KR

A-

TIÈ

NO

ST

se je OID v letu 2002 glede na leto 2001 zmanjšalza 8 odstotnih točk (Tabela 2). Pri učinkovitostipa se je OID povečal za 4 odstotne točke. Sinteznose je okoljski ID v Sloveniji v obdobju 2001-2002zmanjšal za 9 odstotnih točk (Tabela 2).

OID torej obstaja in je velik, se pa zmanjšuje, karje posledica tudi tega, da so bili že »doseženipomembni rezultati na področju izgradnje inštitucijin pri uvajanju načrtovanih ukrepov varovanjaokolja, povečala so se sredstva, namenjena za

IB revija 4/2004 UMAR 143 Članki

varstvo okolja« (Poročilo o razvoju:52).Dekomponiranje ID na vidik učinkovitosti inposlabšanje te komponente ID pa kaže, da bi zomejevanjem OID sprostili sedaj sicer neučinkovitouporabljene vire (finančne, kadrovske). Spovečanjem transparentnosti (široka razprava, javnoporočanje …) in demokratičnosti (več akterjevupravljanja) se na kratki rok povečuje neučinkovitostjavnega okoljskega upravljanja, ker se težje dosegaintegracija vseh povezanih interesov/sektorjev. Nadolgi rok bi se morala zaradi povečanjademokratičnosti in transparentnosti povečati tudiučinkovitost, kar si obeta tudi sama SGRS: »Dobroin enakomerno uveljavljanje pravnega reda znižujetransakcijske stroške (dogovarjanja, nasprotovanja)pri usmerjanju razvoja in olajšuje oblikovanjerazvojnih koalicij« (str. 21).

5. Zaključki

Namen najinega prispevka je bil testiratimetodološko idejo spremljanja in identificiranjaOID za Slovenijo. Uporabljena podatkovna baza jetako skromna, da rezultate obravnava koteksperimentalno preliminarno oceno. Ocenjujeva pa,da sva z uporabo razpoložljivih virov opozorila, dagovorjenje o OID ni nujno samo načelno (kot vSGRS in nasploh) in da tehnično razpravo o OIDlahko razširimo tudi na metodo njegovega merjenja.

Ocenjujeva, da je kljub grobosti in eksperi-mentalnosti predlagani okvir dovolj zgovoren, dalahko postane eden od referenčnih diskusijskihokvirov za prioretiziranje ukrepov okoljskega razvojaSlovenije in daje podlage za scenarijske igre, kipotekajo ob pripravah razvojnih dokumentov(splošnih in posebej okoljskih).

Pomanjkanje upravljavskih kapacitet okoljskepolitike je del problema, ki ne izhaja le izzatečenega stanja, ampak tudi iz aktivnostivarovanja. To razlikovanje je pomembno ravno zaSlovenijo, ki ima razmeroma ugodne izhodiščneokoljske (samočistilne) in naravne pogoje(raznolikost, gozd, voda), tudi vse višjo ravennormativnih zahtev, a obenem slaboimplementacijo novih okoljskih standardov ininštrumentov. Pomanjkanje upravljavskih kapacitetna področju okolja v pomembni meri izvira izrazmeroma hitrega prenosa obsežnega pravnega

Tabela 2: Sprememba velikosti okoljskega implementacijskega deficitaDEMOKRATI-

ČNOST UČINKOVITOSTTRANSPA-RENTNOST OID SKUPAJ

OID2001 7 (majhen) 13 (velik) 17 (zelo velik) 14 (velik)

2002 5 (zelo majhen) 14 (velik) 14 (velik) 12 (velik)

Sprememba2002 glede na2001

št. pridob. mest 2 -1 3 2

odstotne točke 8 -4 14 9

reda EU za izenačevanje konkurenčnih pogojevna skupnem evropskem trgu. Okoljska politika jevsiljena s konkurenčnimi pogoji, kar pomeni, dasam pojav ID za okoljsko politiko ni sporen insam po sebi ne dokazuje nujno nič slabega ookoljski politiki. Če sam pojav ID ni sporen, paje njegovo obvladovanje odločilno za integriranjekonkurenčnih in okoljskih razvojnih ciljev.Obvladovanje OID in ID nasploh je lahko tudidel prizadevanj za zmanjšanje javnofinančnihpritiskov trajnostnega prestrukturiranja razvoja.

Prvi korak k zapiranju OID so bolj kakovostni,vnaprej bolj integrirani predlogi sistemskih aktov.Le na tak način se namreč lahko izognemonevarnosti, da OID zaznamo le kot deficit, ne patudi kot problem neimplementiranosti, se pravi lekot razlog za povečevanje zahtev po virih za varstvookolja, ne pa tudi po učinkovitejšem izvajanjujavnih funkcij na okoljskem področju. OID niproblematičen le kot neuresničenost pravnega redana področju okolja, ampak precej hujše kotdejavnik, ki preprečuje integracijo okoljskih politiks socialnimi in gospodarskimi. Za državo, ki najbi imela večje implementacijske težave, to obenempomeni nižjo globalno konkurenčnost in nižjodosegljivo blaginjo kot sicer. Zaradi obstoja inučinkovanja OID bi s trajnostno adaptacijookoljske politike k uresničevanju trajnostnegarazvoja lahko prispevali več kot z adaptacijookoljevarstvenega sistema, njegovih konvencio-nalnih inštrumentov. V Sloveniji nadaljnjezaostrovanje okoljskih pogojev ni nujno najboljpotencialen način trajnostnega povečevanjaokoljske blaginje. Slovenske slabosti v ustvarjenihdejavnikih okoljske konkurenčnosti pretehtajoprednosti v naravnih dejavnikih konkurenčnosti.

Če trdimo, da je implementabilnost eden od virovokoljskega upravljanja, bi lahko postavili tudizahtevo, da ministrstvo, proti katerem terjatve zaneizvajanje njegovih nalog naraščajo, ne morepovečati svojega proračuna niti nominalno zanobene namene, ki niso neposredno vezani naznižanje implementacijskega deficita.

Literatura in viri:

2002 Environmental Sustainability Index. WEF, 2002.297 str.

144 UMAR IB revija 4/2004 Članki

Adam Frane, Makarovič Matej, Rončević Borut, TomšičMatevž: Sociokulturni dejavniki razvojne uspešnosti,FDV, Center za teoretsko sociologijo, 2001, 133 str.

Esty Daniel C., Porter Michael E.: Nationalenvironmental performance measurement anddeterminants. Daniel C. Esty, Peter K. Cornelius, eds.,Environmental performance measurement: The globalreport 2001-2002. New York : Oxford University Press,2002, str. 24-42.

Evaluating Socio-Economic Programmes. PricipalEvaluation Techniques and Tools. Luxembourg : Officefor Official Publications of the European Communities,1999. 233 str.

IMD: The World Competitiveness Yearbook, Lausanne: IMD, 2004

Kovačič Art: Merjenje globalne konkurenčnosti državter pomen varstva okolja. IB revija, Ljubljana,35(2001), 4, str. 53-64.

OECD, Integrating Environment and Economy:Progress in 1990s, Paris, 1996, 61 str.

Pelkmans Jacques, Gros Daniel, Ferrer Nuenz Jorge:Long-Run Economic Aspects of the European Union’sEastern Enlargement. Hague : WRR, 2000, 207 str.

Pomladansko poročilo 2000. Ljubljana : UMAR, 2000,215 str.

Poročevalec Državnega zbora RS, št. 74/V(1999).

Poročilo o razvoju. Ljubljana : UMAR, 2002, 189 str.

Porter Michael E., Linde Claas van der: Green andcompetitive: Ending the stalemate. Harvard BusinessReview, B.k., 73(1995), 6, str. 120-135.

Regulatory Impact Analysis: Improving the Quality ofEU Regulatory Activity. Brussels : The European PolicyCentre, 2001, 22 str.

World Economic Forum: Environmental PerformanceMeasurement, The Global Report 2001-2002, Oxford: Oxford University Press, 2002, 266 str.

World Economic Forum: The Global CompetitivenessReport 2003-2004, New York : Oxford University Press, 2004.

Ključne besede: okoljski trajnostni indeks, imple-mentacijski deficit, demokratičnost, učinkovitost,transparentnost

Key words: spatial duration index, implementation-al deficit, democraticness, efficiency, transparency

IB revija 4/2004 UMAR 145 Članki

UDK: 504.054:339.137

Janez Filiplič*

Okoljska regulacija in konkurenčnost države

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Povzetek

Konkurenčnost lahko preučujemo naravni podjetij, panog ali držav. Naravni države je edini smiselni konceptkonkurenčnosti nacionalna produ-ktivnost, ki je odvisna od kon-kurenčnosti domačih podjetij. Vlogadržave je v možnosti vplivanja nadoseganje konkurenčnih prednostipodjetij in je pogojena z naravodanašnje konkurence. Glavno gonilokonkurenčnih prednosti podjetij sonamreč inovacije, država pa lahkopreko sooblikovanja pogojevposlovanja vzpodbudi inovacijskeprocese v podjetjih.

V prispevku smo želeli preučiti vplivdržave na nacionalno konku-renčnost izključno na področjuokoljske regulacije. Pri tem smopreverjali dvodelno tezo: (I)poostritev okoljske regulacije ne bovplivala na zmanjšanje konku-renčnosti države v kratkoročnem in

srednjeročnem obdobju, (II) obučinkovitem izvajanju ustrezneokoljske regulacije in nadaljnjemrazvoju okoljskih in ekonomskihpolitik v smeri ponotranjenjazunanjih okoljskih stroškov se bozaradi poostritve okoljske regulacijekonkurenčnost države povečala. Napodlagi pregleda teoretičnih hipotezin empiričnih raziskav ugotavljamo,da poostritev okoljske regulacije nevpliva na zmanjšanje konku-renčnosti države na kratki insrednji rok. Za nedvoumno po-trditev pozitivnega vpliva okoljskeregulacije na konkurenčnost državepa bi bile potrebne predvsemdodatne empirične raziskave.

Nadalje smo preverili, kakšno je sstališča teze oblikovanje in izvajanjeokoljske regulacije v Sloveniji.Pregled slovenske okoljske regula-cije je pokazal, da je na normativni

ravni z vidika vpliva na kon-kurenčnost države le-ta relativnoustrezna, kar sledi predvsem izprevzemanja okoljske zakonodajeEU. V praksi pa smo s pomočjoanalize okoljske regulacije po WEFIndeksu okoljske regulacije (IOR)v primerjavi s starimi in novimidržavami članicami EU ugotovilirazkorak med sprejetim inuresničenim. Slovenija najboljzaostaja prav pri izvajanju okoljskeregulacije na način, ki bi vzporednoz izboljšanjem okolja deloval kotvzpodbuda za povečanje kon-kurenčnosti podjetij. Zato smo vzaključku prispevka oblikovaliokvirna priporočila, ki bi lahkopripomogla k temu, da bo Slovenijabolje izkoristila potencial noveekonomske logike, ki gradi namedsebojni prepletenosti okoljskepolitike, produktivnosti virov, inovacijin konkurenčnosti države.

* dipl. oec, postdiplomski študent na EF; e-pošta: janez_filiplic@yahoo.com.

** Prispevek je povzetek diplomskega dela, ki sem ga l. 2004 zagovarjal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Summary

Competition can be examined atthe level of enterprises, industriesor countries. At the country level,national productivity that dependson the competitiveness of domesticenterprises is the only reasonableconcept of competitiveness. The roleof the government, which is todaydetermined by the nature ofcompetition, lies in its power toinfluence the competitive advant-ages achieved by enterprises.Innovation is the main driving forcebehind the competitive advantagesof enterprises, and the governmentcan stimulate innovative processesin enterprises by helping to shapeeconomic conditions.

The paper examines thegovernment's impact on nationalcompetitiveness in the field ofenvironmental regulation. We testa two-part hypothesis: (I) stricterenvironmental regulations will notinduce lower national competitive-ness in the short and medium term;and (II) with the effective applica-tion of appropriate environmentalregulations and further develop-ment of environmental andeconomic policies aimed towardsinternalising external environ-mental expenses, national com-petitiveness will rise thanks totighter environmental regulations.Having analysed theoreticalhypotheses and empirical studies,

we find that stricter environmentalregulations do not have a negativeimpact on national competitivenessin the short and medium term. Toprove the positive impact ofenvironmental regulations onnational competitiveness conclusiv-ely, however, additional empiricalevidence is needed.

We further test the preparation andimplementation of environmentalregulations in Slovenia from theviewpoint of our hypothesis. A reviewof the Slovenian environmentalregulations shows that they arerelatively suitable at the normativelevel from the viewpoint of theirimpact on national competitiveness,

146 UMAR IB revija 4/2004 Članki

1. Uvod

Da bi lahko proučili vpliv okoljske regulacije nakonkurenčnost države, je treba najprej ugotoviti, kajkonkurenčnost države sploh je, kaj nanjo vpliva inkako jo meriti. Uvajanje koncepta konkurenčnostidržave ne pomeni, da lahko tekmovanje meddržavami enačimo s tekmovanjem med podjetji.Mednarodna menjava namreč ni igra z ničelno vsoto,saj so vse sodelujoče države lahko zato na boljšem.Poleg tega države med seboj ne tekmujejoneposredno, temveč podjetjem skušajo nuditi čimugodnejše pogoje poslovanja. Podjetja, ki so ugodnepogoje sposobna izrabiti, pa povečajo svojoproduktivnost. Nekateri ekonomisti tako menijo, daje bolj kot o konkurenčnosti države smiselno govoritio konkurenčnosti pogojev gospodarjenja, ki jihpodjetjem ponuja lastna država (Fabris, 1999, str.3-7). Konkurenčnost države oziroma uspešnost prizagotavljanju ugodnih poslovalnih pogojev je zatosmiselno ugotavljati edino na ravni nacionalneproduktivnosti, ki je povprečje produktivnostiposameznih podjetij (Dmitrovič, 1993, str. 11-12).Vlogo enega od elementov, ki tvorijo pogojeposlovanja, pa pri tem igra tudi okoljska regulacija(Porter, 1990, str. 625).

Z razvojem koncepta konkurenčnih prednostikonkurenčnost države ni določena vnaprej, temvečje nanjo mogoče vplivati. Država posredno vplivana produktivnost podjetij preko sooblikovanjafaktorskih in povpraševalnih pogojev, podpirajočihin povezanih dejavnosti ter strategije, strukture inkonkurenčnosti firm (Porter, 1990, str. 72). To počnev okviru institucij, davčnega sistema, javnegazdravstva, izobraževalne, protimonopolne,regulatorne, okoljske, fiskalne in monetarne politike(Porter, 1990, str. 625). Vpliv okoljske regulacije nakonkurenčnost države je posreden: zaradi spremembepogojev poslovanja gre pričakovati spremembe vproduktivnosti podjetij, le-te pa hkrati pomenijospremembo konkurenčnosti države.

Nacionalno konkurenčnost, ki jo oblikujejo podjetjain država, je mogoče meriti. Pri tem se merilakonkurenčnosti razlikujejo glede na teoretičnaizhodišča, ki sledijo iz različnih teorij mednarodne

menjave. Alternativne teorije mednarodne menjave pritem z uvajanjem koncepta konkurenčnih prednostidajejo večji pomen merjenju necenovnih dejavnikovkonkurenčnosti države, na katere lahko poleg podjetijodločilno vplivajo tudi državni ukrepi (Fabris, 1999,str. 5-59). Z vidika strukturiranja in analize povezavemed okoljsko regulacijo in konkurenčnostjo takomenimo, da je za ocenjevanje konkurenčnosti Slovenijenajprimernejša kombinirana metoda Svetovnegagospodarskega foruma (WEF)1. Le-ta se namrečosredotoča zgolj na dejavnike, ki visoko nacionalnoproduktivnost pogojujejo. Poleg tega pa Indeks okoljskeregulacije (IOR), ki ga je WEF izoblikoval za analizookoljskih dosežkov držav ter povezave med okoljskoregulacijo in konkurenčnostjo države (Kovačič, 2001,str. 60; Kovačič, Stanovnik, 2002, str. 3, 8-13), omogočatudi ločeno obravnavo vpliva okoljske politike naposlovno okolje podjetij in s tem posredno na

konkurenčnost države.

2. Struktura vliva okoljske regulacijena konkurenčnost države

Iz konvencionalne ekonomske teorije sledi, da zahteveokoljske regulacije neizogibno povečujejo privatnestroške gospodarstva, zato pride do zmanjšanjakonkurenčnosti države. Temu nasprotne so ugotovitve,ki temeljijo na sodobnejših hipotezah o povezavi medokoljsko regulacijo in konku-renčnostjo države (Esty,Porter, 1998; Porter, van der Linde, 1995; Repetto etal., 1996). Porter (Porter, 1991, str. 168) trdi, da zahtevnaokoljska regulacija po načelu ekonomskih vzpodbudlahko sproži proces inoviranja, le-ta pa bo vplival naspremembo konkurenčnosti domačih podjetij. Pri temse Porterjeva hipoteza, ki prinaša idejo splošne dvojnedividende2, loči na dve ravni (Esty, Porter, 2002, str.40): po šibki različici velja, da se napredek na okoljskempodročju lahko doseže brez žrtvovanja konkurenčnosti,po strogi različici pa bo proces inoviranja sčasomapovečal konkurenčnost podjetij do te mere, da bodosrednje in dolgoročne privatne koristi pretehtale nadkratkoročnimi privatnimi stroški vpeljane okoljskeregulacije.

Porterjeva hipoteza temelji na predpostavki onepopolni informiranosti menedžerjev, zaradi česar

1 WEF vsako leto izda Poročilo o globalni konkurenčnosti (Global Competitiveness Report; GCR).2 Izraz označuje ugotovitev, da gredo cilji gospodarske in okoljske politike z roko v roki.

mainly thanks to the adoption ofthe EU's environmental regulations.In practice, however, the analysisof the level of environmentalregulation (measured by the WEFenvironmental regulation index)reveals a gap between adopted andimplemented regulations in Slovenia

in comparison with old and new EUmember states. Slovenia's mainproblem seems to be the implement-ation of environmental regulationsin such a way as to improve theenvironment and at the same timestimulate the competitiveness ofenterprises. For this reason, the

paper concludes with some generalrecommendations that might helpSlovenia make better use of the neweconomic logic grounded in the closeinterrelatedness of a country'senvironmental policy, productivity ofits sources, innovation andcompetitiveness.

........................................................................................................................................................................................................................................................................................

IB revija 4/2004 UMAR 147 Članki

obstajajo neizrabljene možnosti za povečanjeproduktivnosti v podjetjih. Okoljska regulacija pritem predstavlja zunanji pritisk, ki podjetja vzpodbudik iskanju še neodkritih možnosti za okoljskeizboljšave in povečanje produktivnosti ter sprožiproces inoviranja, ki bo ustvaril tehnično ali tržnoprednost prvega (Esty, Porter, 1998, str. 37, 40;Porter, van der Linde, 1995, str. 126). Tako je statičnoobravnavanje okoljske regulacije, kjer so vsiparametri razen regulacije konstantni, napačno.Ekonomska realnost je namreč dinamična, tu semorajo podjetja neprenehno prilagajati in se odzivatina pritiske s strani konkurentov, potrošnikov inorganov regulacije. Nadalje, da bo zahtevnejšaokoljska regulacija pripomogla k dvigukonkurenčnosti države, morajo biti z vidikavzpodbujanja produktivnosti podjetij sprejetiustrezni okoljski ukrepi, ki jih je treba izvajatiučinkovito (Porter, van der Linde, 1995, str. 126-131).Nenazadnje se predpostavlja, da se bo v prihodnostinadaljeval razvoj okoljskih in ekonomskih politik vsmeri ponotranjenja eksternih okoljskih stroškov (Esty,Porter, 1998, str. 41). V nasprotnem primeru so lahkopodjetja, ki zaradi nepopolne okoljske regulacijeprevaljujejo svoje privatne stroške na družbo ali drugapodjetja in se zato soočajo z nižjimi stroški kot okoljskozavednejši konkurenti, bolj konkurenčna. Poleg tegaobstaja tudi nevarnost, da gredo privatne okoljskeinvesticije, ki močno prehitevajo zahteve okoljskeregulacije, v napačno smer3 (Esty, Porter, 1998, str. 37-39).

Esty in Porter (2002) sta na vzorcu 71 držav s pomočjoregresijske analize analizirala povezave medkonkurenčnostjo posameznih držav in zahtevnostjonjihove okoljske regulacije. Za to je bil oblikovan Indeksokoljske regulacije (IOR), ki vključuje elementeregulacijskega sistema, ki neposredno vplivajo naokoljevarstvo in upravljanje z naravnimi viri. Za kazaleckonkurenčnosti države sta avtorja izbrala Indeks trenutnekonkurenčnosti (CCI), ki kaže sposobnost države, davzdržuje visoko produktivnost ter dosega visok BDPna prebivalca (Esty, Porter, 2002, str. 25, 30-31, 39-40). Regresijska analiza je pokazala, da med okoljskoregulacijo po državah in njihovo konkurenčnostjoobstaja pozitivna in zelo visoka linearna odvisnost.Mnoge države, ki se po CCI uvrščajo med prve, sohkrati zelo uspešne pri zagotavljanju okoljske kakovosti.Esty in Porter ob tem poudarjata, da ugotovitve napodlagi regresijske analize še ne dokazujejo potekavzročnosti povezave. Kljub temu rezultati analize kažejo,da zahtevna okoljska regulacija ni v nasprotju z visokokonkurenčnostjo države. To močno podpira šibkorazličico Porterjeve hipoteze, ki trdi, da doseganjeokoljskega napredka ne pomeni žrtvovanjakonkurenčnosti države (Porter, 1991; Porter, van derLinde, 1995). Dokazovanje stroge različice Porterjevehipoteze, ki zahtevno okoljsko regulacijo razume kot

dejavnik povečanja konkurenčnosti države, pa bi terjaločasovne vrste podatkov, ki trenutno še niso na voljo(Esty, Porter, 2002, str. 39-40).

Tudi druge empirične raziskave, ki z uporabo različnihmetod analizirajo vpliv okoljske regulacije nakonkurenčnost države (Lanjouw, Mody, 1993; Jaffe,Palmer, 1997; Berman, Bui, 2001; Konar, Cohen, 2001;Grossman, Krueger, 1993; Tobey, 1990: v Cornelius,von Kirchbach, Mimouni, 2002, str. 82-83)predvidevanjem konvencionalne ekonomske teorijenasprotujejo. Vendar pa na drugi strani pozitivnega vplivapoostrenih zahtev okoljske regulacije na konkurenčnostdržave zaenkrat še ni mogoče dokazati z velikogotovostjo. Na ozkem področju mednarodne trgovinez zelenimi proizvodi sicer kaže, da je uspešnost domačihpodjetij močno pozitivno povezana s stopnjo zahtevnostiokoljske regulacije v proučevani državi (Cornelius, vonKirchbach, Mimouni, 2002, str. 90).

3. Okoljska regulacija inkonkurenčnost države v EU in vSloveniji

Empirične ugotovitve in teoretične hipoteze imajopraktične posledice za oblikovanje in izvajanje okoljskeregulacije in okoljskih politik v EU in v Sloveniji.Okoljska regulacija Evropske unije vsebuje spoznanje,da so okoljske zahteve lahko vzpodbuda za podjetniškeinovacije in posledično povečanje konkurenčnosti države(npr. Communication from the Commission..., 2001,str. 3, 9, 61). Temu ustrezno EU poskuša oblikovati inizvajati okoljsko regulacijo tako, da poleg okoljskihzajema tudi ekonomske cilje. Pregled okoljske regulacijev Sloveniji kaže, da je na normativni ravni okoljskaregulacija razmeroma ustrezna, kar je povezano sprevzemom okoljske zakonodaje EU.

Uspešnost Slovenije pri izkoriščanju možnegapozitivnega vpliva okoljske regulacije na konkurenčnostdržave pa bo odvisna od uresničevanja, ne samo odsprejemanja normativnih zahtev. Učinkovito izvajanjeokoljske regulacije je za Slovenijo relativnopomembnejše glede na dejstvo, da se je po vstopu vEU možnost oblikovanja lastne normativne okoljskepolitike z neposrednim diferenciranjem konkurenčnostiponudnikov posameznih okoljsko spornih menjalnihdobrin relativno skrčila, s čimer se je zožila tuditoleranca do neimplementirane okoljske regulacije. TakoSGRS ugotavlja, da je Slovenija s sprejetjem noveparadigme razvoja in njegovih predpostavk postavljenapred nove zahteve; z začetne, deklarativne ravnipostavljanja novih usmeritev, ciljev in strategij zadoseganje le-teh se je treba usmeriti na implementacijo(SGRS 2001 – 2006, 2001, str. 9). EU bo v prihodnjenadaljevala s povečevanjem minimalnih zahtev okoljske

3 Oboje seveda ne velja v primerih, ko so ekonomske koristi višje od stroškov okoljskih investicij tudi ob odsotnosti kakršnekoliokoljske regulacije.

148 UMAR IB revija 4/2004 Članki

regulacije (Karadoglou, Ikwue, Skea, 1998, str. 293),zaradi česar se bo bodočim članicam in nekaterimsedanjim članicam s slabšimi dosežki na okoljskempodročju manevrski prostor še dodatno zožil.

Navkljub nekaterim pozitivnim premikom je izvajanjeokoljske regulacije v Sloveniji skromno, kar je npr.razvidno iz neugodne dinamike proračunskih odhodkovza varstvo okolja (Cerar, 2000, str. 18; Radej et al., 2000,str. 47, v Kovačič, 2001, str. 62), naraščajočega deležaproizvodnje umazanih industrij (Zakotnik, Radej, 2001,str. 48) in ohranjanja oziroma povečevanja energetskeintenzivnosti (ibid.; Poročilo o razvoju 2002, str. 37,164). Tudi SGRS 2001 - 2006 prepoznava, da v Slovenijina okoljskem področju obstaja razkorak med formalnozastavljenimi cilji in uresničevanjem sprejetega (SGRS,2001, str. 8).

Slovensko okoljsko regulacijo in njen vpliv nakonkurenčnost države natančneje smo preučili spomočjo metodologije WEF, ki sta jo zasnovala inuporabila Esty in Porter (2002). Regresijska analizapovezave med Indeksom okoljske regulacije (IOR) inIndeksom trenutne konkurenčnosti (CCI) za 22 državEU pokaže, da med izbranima indeksoma obstajapozitivna in zelo visoka linearna odvisnost. Države zzahtevnejšo okoljsko regulacijo torej dosegajo tudi višjotrenutno konkurenčnost. Dosežena konkurenčnostSlovenije pa je pri tem nižja, kot bi v izbranem vzorcudržav pričakovali glede na vrednost slovenskega IOR.Ob upoštevanju ugotovitev, da je normativno slovenskaokoljska regulacija razmeroma dovolj zahtevna ter zvidika vpliva na konkurenčnost države ustrezna, pa tolahko pomeni, da je neučinkovito izvajanje slovenskeokoljske regulacije.

Normativno strogost slovenske okoljske regulacije,ustreznost le-te z vidika doseganja konkurenčnosti države,predvsem pa izvajanje okoljske regulacije smo zatoproučili s pomočjo uvrstitve Slovenije po IOR4. Kazalci,ki tvorijo IOR in pripadajoče podindekse, so zaradipotrebe po primerljivosti ostali enaki kot pri WEF. Vanalizo so bili tako vključeni vsi kazalci, pripadajočipodindeksom strogosti regulacije, strukture regulacije,subvencij in izvajanju regulacije5, razen kazalcev splošnestrogosti okoljske regulacije in fleksibilnosti okoljskeregulacije. Primerljivost med kazalci in možnostagregacije na raven podindeksov smo dosegli s pomočjostandardizacije. Z uporabo formule standardizacije z

i

= (yi – M

y)/ó

y, tako da sta aritmetična sredina M

y=0 in

standardni odklon óy=1, smo na enostaven način

zagotovili tudi večjo predstavljivost posameznihkazalcev. Podindekse, ki jih kazalci tvorijo, smoizračunali kot povprečje kazalcev, ker za drugačnorazdelitev uteži nismo zasledili ustrezne teoretičnepodlage. Zaradi različne metodologije agregacijekazalcev v podindekse je sicer možno, da smoposameznim kazalcem v pripisali večjo težo, kot bi jimpripadala glede na metodologijo agregacije WEF6.

Primerjava doseženih vrednosti po posameznihpodindikatorjih IOR nam pokaže, da je Slovenija (gledena rang, odmik od povprečja, zaostanek za najboljšodržavo, številom bolje uvrščenih novi držav članic EUin slabše uvrščenih starih držav članic EU) relativnopodobno uspešna pri omejevanju neustreznih subvencijter pri sprejemanju normativno stroge okoljskeregulacije. Precej slabši pa smo pri izvajanju normativneregulacije, ki je glede na normativno zastavljene ciljerelativno pomanjkljivo in z vidika posameznihekonomskih subjektov neizenačeno. Pri tem je vSloveniji relativno najbolj neustrezno oblikovanje inizvajanje okoljske regulacije na način, ki bi vzpodbujalinovativnost, rast produktivnosti virov in posledičnopovečanje konkurenčnosti države.

4. Sklep s priporočili

Na podlagi pregleda teoretičnih hipotez in empiričnihraziskav lahko sprejmemo prvi del naše teze, da vkratkoročnem in srednjeročnem obdobju poostritevokoljske regulacije ne vpliva na zmanjšanjekonkurenčnosti države. Predvsem na področjumednarodne trgovine z zelenimi proizvodi lahko sicersprejmemo tudi drugi del teze, v širšem okviru pa bibili za nedvoumno potrditev pozitivnega vpliva okoljskeregulacije na konkurenčnost države potrebne dodatneempirične raziskave. Teza sicer prinaša relativno močnopredpostavko, da se bo razvoj v svetu nadaljeval v smeriponotranjenja zunanjih okoljskih stroškov. Vnasprotnem primeru, katerega verjetnosti sicer nismouspeli proučiti, je veljavnost teze vprašljiva. Šibko točkopa predstavlja tudi definiranje ustreznosti oblikovanjain izvajanja okoljske regulacije z vidika vzpodbujanjarasti konkurenčnosti države, ki je precej okvirno.

Izhajajoč iz delne potrditve teze ter ugotovitev analizeslovenske okoljske regulacije po IOR, ki kažejo narezerve predvsem pri učinkovitosti izvajanja sicer

4 Prednosti izbire IOR za analizo okoljske regulacije Slovenije in povezave s konkurenčnostjo države so predvsem možnostrazlikovanja med normativno strogostjo in efektivno strogostjo okoljske regulacije, analiza ustreznosti regulacije z vidikakonkurenčnosti države ter primerljivost z drugimi državami. Slabosti so predvsem v subjektivnosti izhodiščnih podatkov, kiso bili uporabljeni za izračune, in majhnem številu kazalcev po posameznih podindeksih. Poleg tega kazalci, ki so definiranizelo splošno, na podlagi dobljenih rezultatov niso dopuščali oblikovanja konkretnejših predlogov za izboljšanje slovenskeokoljske regulacije.

5 Podindeks strogosti okoljske regulacije ocenjuje normativno strogost, v katero so zajete strogost regulacije zraka, vode,strupenih odpadkov in kemikalij. Pod podindeks strukture okoljske regulacije, ki predvsem ocenjuje ustreznost izvajanjaokoljske regulacije z vidika konkurenčnosti države, spadajo kazalci jasnosti in stabilnosti okoljske regulacije, časovnegaokvira uvajanja regulacije glede na druge države, vpliva regulacije na konkurenčnost podjetij in načina izvajanja regulacije.Podindeks subvencij ocenjuje, kakšen je obseg državnih subvencij in njihov vpliv na učinkovitost uporabe energetskih indrugih virov. Podindeks izvajanja okoljske regulacije meri konsistentnost in strogost izvajanja okoljske regulacije v praksi terstopnjo spoštovanja mednarodnih okoljskih dogovorov.

6 WEF je kazalce agregiral v podindekse s pomočjo faktorske analize, podrobnejša razlaga agregacije podindeksov v IOR pa ni podana.

IB revija 4/2004 UMAR 149 Članki

normativno razmeroma dovolj stroge okoljskeregulacije, mora Slovenija v splošnem povečatikonsistentnost izvajanja okoljske regulacije in zmanjšatineizenačenost obravnave posameznih ekonomskihsubjektov. Z ozirom na vzpodbujanje rastikonkurenčnosti države je treba s pomočjo uporabeprehodnih obdobij, ki upoštevajo investicijske ciklepodjetij, ter z uvajanjem tržnih instrumentov izrazitejevplivati na razvijanje izboljšav v proizvodih inproizvodnih procesih znotraj podjetij. S tem povezanje tudi nujen prehod s togega, na zakonskih prisilahtemelječega pristopa pri uveljavljanju okoljske regulacijena sodelovanje podjetij in države ter uvajanje modelaprostovoljnega ukrepanja privatnega sektorja. Na taknačin je moč zagotoviti potrebne podatke ter ustvaritiozračje, ki bo podjetja pritegnilo k izpolnjevanju zahtevregulacijskih organov. Dodatno bi temu pripomogli zjasnejšo in stabilnejšo regulacijo, zaradi česar se bodopodjetja posvetila razvijanju dolgoročnejših inovativnihrešitev, namesto da bi dajala prednost zavarovanju prednepredvidljivimi vladnimi ukrepi. Nenazadnje, zmakroekonomskega vidika bo potrebno okoljskoregulacijo nad predpisanim minimumom EUsprejemati istočasno ali z rahlo prednostjo glede nadruge države, s čimer se bo preko vzpodbujenih inovacijmaksimiral izvozni potencial sektorja zelenihproizvodov in storitev, podjetja pa bodo lahko unovčilaprednost prvega.

Konkretni ukrepi, ki bi zagotovili pozitiven vplivokoljske regulacije na konkurenčnost države, bi ponašem mnenju morali biti prvenstveno usmerjeni vkombiniranje ustreznih zunanjih vzpodbud in pritiskov,ki bi podjetja silili k razvijanju inovativnih rešitev. Takobi bilo npr. znižanje cen električne energije trebakompenzirati z ekološkimi davki, ki bi ustvarili pritiskna inoviranje in zagotovili sredstva za okoljske naložbe.V tem smislu priporočamo tudi višanje plačil zaobremenjevanje okolja in višanje deleža okoljskihdavkov v vseh davkih na cene naravnih virov in storitevokolja. Posledično bi se povečala stopnja reciklažesekundarnih surovin. Dolgoročna dražitev energije,posebej za večje industrijske odjemalce (Zakotnik,Radej, 2001, str. 47-48), ter opustitev ohranjanja ali celopovečevanja energetsko potratnih industrijskihproizvodenj (železarstvo, industrija aluminija,papirništvo in delno kemična industrija) bi pripomoglik zmanjševanju slovenske energetske intenzivnosti inpovečevanju pomena ustvarjenih dejavnikovkonkurenčnosti (Poročilo o razvoju, 2002, str. 37). Napodročju transporta bi zmanjšanje subvencij inobdavčenje glede na okoljske učinke povečalokonkurenčnost železniškega transporta.

Slovenija je na začetku novega razvojnega vzgona; trebase je usmeriti k izvedbi zastavljenega v praksi. Naokoljskem področju to pomeni zmanjšanje rezerv, kiobstajajo pri učinkovitosti izvajanja okoljske regulacijein njenem vplivu na pogoje poslovanja podjetij. Letako bo Slovenija lahko izkoristila potencial noveekonomske logike, ki gradi na medsebojni prepletenostiokoljske politike, produktivnosti virov, inovacij inkonkurenčnosti države.

Literatura in viriCerar G. 2000. Razvojni problemi uvajanja ekološkestandardizacije v podjetja. Magistrsko delo. Ljubljana:Ekonomska fakulteta, 100 str., 13 pril.

Communication from the Commission on the Six EnvironmentAction Programme »Environment 2010: Our future, ourchoice«. Brussels : Commission of the European Communities,2001. 81 str.

Cornelius P.K., F. von Kirchbach, M. Mimouni. 2002. Creatinggreen markets: What do the trade data tell us? Daniel C. Esty,Peter K. Cornelius, eds., Environmental performancemeasurement: The global report 2001-2002. New York : OxfordUniversity Press, str. 82-93.

Dmitrovič T. 1993. Ustvarjanje konkurenčnih prednostislovenskega gospodarstva z industrijskim prestrukturiranjem.Magistrsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 138 str.

Esty D. C., M.E. Porter. Industrial ecology and competitiveness:Strategic implications for the firms.Journal of Industrial Ecology, B.k., 2(1998), 1, str. 35-43.

Esty D.C., M.E. Porter. National environmental performancemeasurement and determinants, v D.C. Esty, P.K. Cornelius, ur.Environmental performance measurement: The global report2001-2002. New York : Oxford University Press, 2002, str. 24-42.

Fabris N. 1999. Teoretske osnove merjenja konkurenčnihprednosti držav. Magistrsko delo. Ljubljana : Ekonomskafakulteta, 116 str., 43 pril.

Global competitiveness report 2001-2002, New York : OxfordUniversity Press, 2002. 446 str.

Karadeloglou P., T. Ikwue, J. Skea. 1998. Environmental policyin the European Union. Wallace E. Oates, ed., Principles ofenvironmental and resource economics. Cheltenham : EdwardElgar, str. 276-295.

Kovačič A. Merjenje globalne konkurenčnosti držav. IB revija,Ljubljana, 35(2001), 4, str. 53-64.

Kovačič A., P. Stanovnik. 2002. Konkurenčnost Slovenije 2001/2002. Ljubljana: IER, 2002. 43 str.

Poročilo o razvoju, Ljubljana : UMAR, 2002. 183 str.

Porter M.E. 1990. The competitive advantage of nations. London: The MacMillan Press, 831 str.

Porter M.E. America’s green strategy. Scientific American, B.k.,št. 4(1991), str. 168.

Porter M.E., Linde Claas van der: Green and competitive: Endingthe stalemate. Harvard Business Review, B.k., 73(1995), 6, str.120-135.

Radej B. Od tradicionalnega ekonomskega razvoja ktrajnostnemu – implementacijske teze. IB revija, Ljubljana,35(2001), 4, str. 7-12.

Repetto et al.: Has environmental protection really reducedproductivity growth? New York : World resources institute, 1996. 46 str.

Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001 – 2006.Ljubljana : UMAR, 2001. 136 str.

Zakotnik I., B. Radej. Identifikacija okoljskih pritiskov pogojenihz blagovnim izvozom predelovalnih dejavnosti. IB revija,Ljubljana, 35(2001), 4, str. 38-5.

Ključne besede: konkurenčnost države, okoljskaregulacija, Porterjeva hipoteza, Indeks okoljskeregulacije, indikatorji normativne strogosti, indikatorjiučinkovitosti implementacije

Key words: national competitiveness, environmentalregulations, Poter's hypothesis, environmentalregulations index, normative indicator of strictness,indicators of implementation efficiency

150 UMAR IB revija 4/2004 Predstavitve

POVZETKI & PREDSTAVITVE:V tej rubriki od prve tematske številke IB revije o trajnostnem razvoju (let. 35, 2001, št. 4) prikazujemopovzetke in predstavitve pomembnejših člankov in knjig s področja trajnostnega razvoja. S tem želimoširiti temeljna teoretska besedila iz obdobja, ko v Sloveniji razen izjem še ni bilo sistematičnejše družboslovneobravnave trajnostnega razvoja. Z izborom se osredotočamo na ekonomska besedila, ki trajnostni razvojobravnavajo z gospodarskega, okoljskega ali družbenega zornega kota, zato poleg konvencionalnihekonomskih del zajemamo tudi dela sociologov, politologov, pravnikov, filozofov idr. Prevode je tokratpripravila Katja Grabnar.

Uvod k ekološki ekonomiji: energija, okolje in družbaJuan Martinez-Alier in Klaus Schlüpmann. Introduction to Ecological Economics: Energy, Environmentand Society. Blackwell Books, Oxford, Anglija in Cambridge, Massachussetts, 1987, 1990, 1-19.*

* Predstavitev pripravil Bojan Radej, svobodni razvojni ekonomist, e-pošta: bojan.radej@siol.net

Avtorja študirata pretok energije, ki je skupniprincip ekoloških analiz, in proučujeta njegovouporabo v ekonomskem sistemu. Kljub zavrnitvi»energetske dogme« (po Georgescu-Roegenu), kiskuša locirati vso vrednost v ujeti energiji, je lahkoodnos med pretokom energije in ekonomskodejavnostjo še vedno plodno področje proučevanja,saj obstaja veliko literature o sovplivanju medčlovekovo ekološko energetiko in ekonomijo.

Knjiga pokriva obdobje med izidom dela The CoalQuestion (W. Stanley Jevons, The Coal Question;London, Macmillan, 1865) in štiridesetimi leti XX.stoletja. Njen namen je prispevati k ekološki kritikiekonomske teorije »z oživitvijo argumentov napolpozabljenih avtorjev«. Strokovnjaki pogosto nepriznavajo obstoja zgodovinske šole ekološkeekonomije; to počnejo celo njeni trenutnizagovorniki. S to knjigo, ki jo predstavljamo, skušata popraviti to »napako«.

Agrarna energetikaDotlej so večino aplikativnih študij o ekonomijienergije napisali neekonomisti. Pogosto se zdi, darezultati energetskih analiz spodbijajo standardnoekonomsko teorijo, ko npr. ugotavljajo, da jesodobno kmetijstvo manj učinkovito kottradicionalno (torej, da ima manjšo stopnjoenergetskega donosa na enoto vložene energije).Porast kmetijske produkcije je dejansko posledicanizke cene nafte, ki se uporablja v energetskointenzivnem kmetijstvu. e je nafta res podcenjena,je ta porast produktivnosti navidezen. Poleg tegaklasična ekonomska teorija močno diskontiravrednost zaščite energetskih virov in, kot je poudarilFrederick Soddy, uporablja obrestno mero,osnovano na predpostavki bodoče rasti. Kritika teortodoksne teorije o izčrpljivih virih je ena odtem knjige.

Koncept energetskega donosa na enoto vloženeenergije je razvil Sergej Padolinsky (SerhiiPadolinsky, »Le Socialisme et l’unite des forces

fisiques«, Revue Socialiste, junij 1880), ki je združilekološki pristop z marksistično teorijo vrednosti.Tudi Eduard Sacher (Grundzüge enier Mechanik derGessellschaft, Jena: Gustav Fischer, 1881; in DieGessellschaftskunde als Naturwissenschaft, Dresden inLeipzig: Pierson’s Verlag, 1899) in Josef Popper-Lynkeus (Die allgemeine Nährpflicht als Lösung der sozialenFrage, Dresden: Reissner, 1912) sta raziskovalaagrarno energetiko ter odnos med porabo energijein gospodarskim razvojem, s čimer sta bilapredhodnika sodobnih debat o usmeritvi kobnovljivim virom energije. Okrog leta 1840 jeLiebig – utemeljitelj nauka o agrarni kemiji –napovedal (Justus von Liebig, Letters on ModernAgriculture, uredil John Blyth, London: Walton andMaberly, 1859), da bo evropsko kmetijstvo odvisnood uvoženih neobnovljivih virov energije (uvozguana - ptičjih gnojil iz Peruja v njegovem času,pozneje pa neorganska kemična gnojila).

»Zakon entropije« in ekonomski procesJevons – eden od začetnikov marginalne ekonomsketeorije – je pri pisanju o rabi premoga in zaloguporabil svoje znanje iz naravoslovnih znanosti,vendar ni upošteval raziskav o časovni razporeditvivirov. Walras, čigar delo je bistveno za modernoneoklasično teorijo, si je dopisoval s PatrickomGeddesom, ki je kritiziral odsotnost materialneoziroma energetske osnove Walrasove teorije. RudolfClausius (Rudolf Clausius, pber die Energievorräthe derNatur und ihre Verwerthung zun Nutzen der Menschheit (Bonn:Verlag von Max Cohen & Sohn, 1885) je kritiziralrazsipno rabo nenadomestljivih fosilnih goriv. Mnogidrugi naravoslovni znanstveniki, matematiki ininženirji pa so se ukvarjali z učinkovito rabo energijev industriji, fiziologi pa so proučevali energetskoučinkovitost pri rastlinah, živalih in ljudeh. FizikLeopold Pfaundler (»Die Weltwirtschaft im Lichteder Physik«, v Deutsche Revue 22 (2), april-junij, 1902)je na podlagi sončne energije in fotosinteze analiziralnosilno kapaciteto Zemlje. Vseeno pa se odnos medzakonom entropije in ekonomskim procesom niuveljavil kot področje raziskav.

IB revija 4/2004 UMAR 151 Predstavitve

Socialni darvinizem in ekologijaVrste se lahko prilagodijo omejeni razpoložljivostienergije na dva načina: da postanejo zelo učinkovitepri uporabi razpoložljive energije ali pa razvijejosredstva za pridobitev bolj ekstenzivnih virovenergije. loveška vrsta je vsekakor doktorirala izdrugega načina. Seveda pa aplikacija ekološkeganačela medvrstnega tekmovanja za tok sončneenergije na znotrajvrstno tekmovanje medposamezniki ali razredi ni utemeljen pristop k tejproblematiki. Kaže, da se je Alfredu Lotki (Theorieanalytique des associations biologiques. Paris, Hermann,1934) in drugim zdela smer energetsko osnovanegasocialnega darvinizma smiselna; v tej knjigi je tašola vzeta pod kritični drobnogled.

Ekološka in krematistična ekonomijaFrederick Soddy je zelo pomemben na področjuzgodovine ekološke ekonomije; leta 1921 je dobilNobelovo nagrado za kemijo. Vse od leta 1903 jepozival ekonomiste, naj se več posvečajo raziskovanjurabe energije. Trdil je, da ekonomisti ponavadizamenjujejo fizični kapital za finančni kapital inkrematistiko (največje možno povečanje kratkoročnemenjalne vrednosti) za ekonomijo (CartesianEconomics: the Bearing of Physical Science upon StateStewardship. London: Hendersons, 1922). PoSoddyjevem mnenju je plačilo obresti in vzdrževanjegospodarske rasti odvisno od tega, v kolikšni merilahko dostopnost energije in naravnih virov pospešujerealno ekonomsko aktivnost. Kemik Ostwald je razvilpodročje socialne energetike in trdil, da je razvojkulture odvisen od povečanja učinkovitostienergetske transformacije. Max Weber se s tempogledom ni strinjal in poudaril, da je z vidikaenergije ročno tkanje oblačil cenejše kot strojno.(Na podoben problem rabe energije v tradicionalnemin modernem kmetijstvu smo že opozorili.) Vendar

pa je cena strojnega tkanja odvisna od medgene-racijskega vrednotenja fosilnih goriv in njihovihzunanjih učinkov. Ti navzkrižni pogledi so usmerilipozornost k integraciji družboslovnih innaravoslovnih znanosti.

»Družbeni inženiring« in »zgodovina prihodnosti«Ekonomska zgodovina se v glavnem ni ukvarjala zenergijo in naravnimi bogastvi, študije s področjazgodovine ekologije pa so se razvile šele predkratkim. Ko so se ekonomisti soočili z ekološkokritiko, so se zatekli h globoko zakoreninjenemuprepričanju o gospodarski rasti. Vendar pa je nujnoupoštevati fizične omejitve rasti. eprav ekonomijane more biti zgolj človekova ekologija, pa sama nemore razložiti ne zgodovine ne morebitneprihodnosti ekonomskih sistemov. Poleg tegaindividualistična ekonomska metodologija, ki jezagovarjajo nekateri, npr. Hayek, ne upošteva dejstva,da še nerojeni posamezniki ne morejo izraziti svojihželja na današnjem trgu.

Med socializmom in ekološko ekonomijo bi moralbiti možen uspešen dialog, ki bi koncipiral razlike,kakršne najdemo v pogledih socialističnih mislecevna vprašanje »neomejenih« možnostih tehnološkeganapredka, potem ko bi bili enkrat preseženikapitalistični produkcijski odnosi. Nekateri socialistiso zavrnili takšen tehnološki optimizem v pridvečjemu poudarku na enakosti in »ekološkemutopizmu«. Ta ideologija bi bila verjetno boljprimerna za revni del sveta kot pa za tradicionalnimarksizem ali za »rast z neenakostjo«, ki jo ponujajoekonomisti trga.

Če povzamemo: Elementi ekološke ekonomije soobstajali že kar nekaj časa in bi se veda lahko razvilaže veliko prej. To pa se ni zgodilo delno tudi zaradirazprtij znotraj vede same.

Za metodološki pluralizemRichard B. Norgaard. The case of Methodological Pluralism. Ecological Economics 1 (February 1989): 37-57.

Teoretiki in praktiki s področja razvijajoče se ekološkeekonomije v veliki meri uporabljajo ideje tako izekologije kot ekonomije. Raziskave ekosistemov soponavadi narejene z modeli populacijske dinamike,prehranjevalnih mrež, energetike, strategij iskanja hranein reprodukcije ter sočasne evolucije. Ekonomijoraziskujejo skozi razumevanje politične ekonomije,trgov, institucij, vhodno-izhodnih tehnik, vodenjaračunav, monetarnih in keynesianskih modelov.Ekologija ponuja povezave z drugimi naravoslovnimiznanostmi, ekonomija pa z drugimi družboslovnimiznanostmi. Vsaka od njiju ponuja različne metodološkepristope za razvoj ekološke ekonomije. Vendar pa somed obema tudi nasprotja, predvsem v tem, kako staskozi zgodovino obravnavali, kaj je pravi načinzastavljanja vprašanj in sklepanja v metodah, ki jihuporabljata za napovedovanje posledic. V svojem

prispevku je Norgaard poudaril, da ni enega samegapravega načina vednosti in napovedovanja ter pozvalekološko ekonomijo, naj sprejme metodološko različnostin kulturno prilagodljiv pristop.

Bistvo, sprememba in metodologijaEkonomija in ekologija raziskujeta sisteme na dovoljpodoben način, da je med njima lahko prišlo dopomembnih konceptualnih izmenjav. Vendar paimata zelo različne poglede na svet, zaradi česarpride do različnih konceptov o tem, kakšen odnosnaj bi imeli ljudje do svojega okolja. Malo verjetnoje, da bi obstoječe teoretske podobnosti lahkorazrešile tudi razlike v pogledih na svet.

Prevladujoči model, ki so ga sprejeli zahodniekonomisti, je model trga. Ekonomisti so razvili

152 UMAR IB revija 4/2004 Predstavitve

zelo kompleksne matematične in ekonometričnetehnike za razumevanje, kako trgi ustvarijo vezmed posamezniki kot ponudniki dela, kapitala inzemlje in kot povpraševalci po proizvodih instoritvah. Veliko ekonomistov verjame, da tržnimodel daje vpogled v delovanje trgov, ekonomskoučinkovitost in politiko. Kritiki pa trdijo, da so timodeli ne glede na njihovo matematičnokompleksnost poenostavitve in da z njimi lahkodokažeš karkoli. Ekonomisti pa ne uporabljajo letržnega modela. Nekatere šole na Zahodu še vednouporabljajo zgodovinski, institucionalistični inmarksistični model.

Precej teže je slediti razvoju metodologije vekologiji. Eden od razlogov je, da je ekologijarelativno mlada znanost, vpliva pa tudi dejstvo, daso razmejitve med biološkimi vedami, ki sovplivale na ekologijo, nejasne. V ekologiji se jenjena lastna metodologija razvila šele pred kratkim.

Logični pozitivizem in metodologije v ekonomijiin ekologijiLogični pozitivizem je osnova odnosa medznanostjo na eni strani ter družbo na Zahodu inmodernimi segmenti dežel v razvoju na drugistrani. To gibanje, ki išče univerzalne resnice, seje začelo v obdobju razsvetljenstva. Na sodobnomisel so vplivale tudi predstave o objektivnosti inuniverzalnosti, ki so prevladovale v raziskavah XIX.stoletja. Posamezne vede, ki delujejo ločeno enaod druge, imajo za cilj konsistenten niz zakonov onaravi vseh stvari. Logični pozitivizen takoverjame, da razkorak med posameznimi vedamilahko premostimo z interdisciplinarnim delom.

Ta domnevno pozitivna vednost vpliva na način,na katerega deluje prevladujoča znanost, in navlogo znanstvene vednosti v sistemih odločanja.Vendar pa so različne vrste vednosti, vrednot inpodob znotraj različnih disciplin, iz katerih črparazprava o razvoju in okolju, spodkopaledisciplinarna zavezništva iz preteklosti.

Različne metodologije v ekonomiji in ekologiji binam lahko pomagala primerjati taksonomijametodoloških doktrin. Temelji na štirih ključnihpredpostavkah logičnega pozitivizma in razvrstimetodologije glede na to, ali imajo istepredpostavke. Ta vaja pomaga razkriti metodološkobogastvo ekonomije in ekologije ter pokaže, kakose vsaka od disciplin loteva problemov, ki se neskladajo s predpostavkami logičnega pozitivizma.

Štiri ključne predpostavke logičnega pozitivizma,ki usmerjajo delo večine ekonomistov in ekologov,so naslednje:

1. metode razumevanja realnosti so neodvisneod kulture;

2. realnost je neodvisna od metod razumevanja;

3. realnost lahko razumemo z univerzalnimi zakoni;

4. realnost lahko razumemo z enim nizomuniverzalnih zakonov.

Logični pozitivizem je osnova metodološkihpristopov večine sodobnih šol ekonomske misli,vključno z matematičnimi ekonomisti, marksisti ininstitucionalisti. Pomembna izjema je bila nemškazgodovinska šola. Trdila je, da je vse družbenopogojeno z zgodovino in da se razlikuje glede narazmere. Obenem je nasprotovala uporabipozitivistične brezvrednotne metodologije iznaravoslovnih znanosti v družboslovju. Velik deldanašnjih metodoloških razlik v ekonomiji jeposledica »metodološkega spora« med nemškozgodovinsko šolo in pozitivisti. Ekologija pa po drugistrani uporablja veliko različnih metodologij, ki jihlahko pripišemo vplivu biologije in dolgi tradicijineposrednega opazovanja znotraj ekologije same.

Metodološko raznovrstnost znotraj ekonomije inekologije ter med njima lahko navežemo nataksonomijo metodoloških doktrin na sledečinačin:

1. Metodološka odvisnost od kulture: Marksisti,neoklasicisti in institucionalisti so iskali razlage,ki so neodvisne od kulture in vrednot. Agroekologipa so priznali načine, na katere kultura vpliva nametode.

2. Odvisnost relanosti od metodologije: Ekonomisti inekonomska misel imajo velik vpliv na oblikovanjegospodarstva. Podobno velja v agroekologiji.

3. Vednost je univerzalna ali nekoristna: V ekonomijineoklasicisti še vedno verjamejo, da je možnooblikovati univerzalna priporočila za politiko, čepravuniverzalni zakoni (razen zakon o padajoči krivuljipovpraševanja) niso bili najdeni. Institucionalisti nadrugi strani trdijo, da je vednost vezana na razmere.Ekologi so glede tega različnih mnenj, vendar bi vsplošnem vseeno radi našli univerzalne zakone, kibi jih omilili s pragmatizmom.

4. O enotnosti vednosti: Nekateri ekonomisti trdijo, dabi lahko z neoklasičnim modelom razložilizgodovino, politiko in sociologijo, vendar je ta pogledrelativno nov. Večina priznava omejitve ekonomsketeorije na področjih, ki se ne tičejo trgov.Institucionalisti so vedno priznavali pomenzgodovine, politike in kulture za ekonomske razlage.V njih niso videli le kritike svojih teorij. Ekologomje najbliže razmišljanje, da z različnimi teorijamilahko razložimo različne pojave. Nekateri ekologipa trdijo, da je eklektična, interpretativna metodolo-gija bolj primerna za ekološko in evolucijskoteoretsko mišljenje kot logični pozitivizem.

Te analize ekonomskih in ekoloških metodologijdokazujejo, da obstaja množica metodološkihpristopov, ki ne izhajajo iz logičnega pozitivizma.

IB revija 4/2004 UMAR 153 Predstavitve

Cena metodološkega uboštvaZaradi metodološke raznolikosti je postala ekologijabolj znanstvena od ekonomije. Obe sta uporabljaliteorije, za katere smo dokazali, da so protislovne.Ekonomija se zaradi pomanjkanja metodološkihalternativ ni uspela soočiti s tem problemom,metodološka raznolikost pa je ekologiji omogočila,da se je s problemom spopadla.

Ko se je izkazalo, da je »teorija raznolikosti instabilnosti» protislovna, je ekologija opravila temeljitpremislek, ki je prinesel boljše razumevanje povezavmed različnimi tipi raznolikosti in različnimidefinicijami stabilnosti. Ko pa je pod vprašaj prišlalogičnost neoklasične ekonomije, so ekonomistinekaj časa razpravljali o posledicah agrumentov, natopa na vse skupaj pozabili. Dokazano je bilo npr., daso zaslužki iz svobodne mednarodne trgovine odvisniod niza pogojev, ki v realnem svetu sploh neobstajajo, svobodno trgovino pa ne glede na to šenaprej brez zadržkov vzpodbujajo. Podobno staLipsey in Lancaster (R. Lipsey in K. Lancaster.The General Theory of One Second Best, v Review ofEconomic Studies, 24 (1956):11-32) pokazala, da morajobiti ekonomski recepti takrat, ko več predpostavkpopolnoma svobodne trgovine hkrati ni izpolnjenih,prikrojeni specifičnim okološčinam. Razen vizjemnih primerih, ko izmed vseh predpostavkteorije trga ni izpolnjena le ena predpostavka,teoretičnih napotkov neoklasike ni mogočeupoštevati. Vseeno pa se neoklasicisti ne menijo zaspecifiko določene situacije, temveč še vedno dajejouniverzalna priporočila. Za razliko od ekonomistovje ekologom uspelo premisliti svoj položaj, saj sometodološko bolj navajeni razmišljati, da je vednostlahko specifična.

Za zavestni metodološki pluralizemZa boljše razumevanje sovplivanja med ekonomijoin ekosistemi bi morali zavzeti metodološko stališče,kjer se obe strani zavedata prednosti in po-mankljivosti ne samo svojih lastnih metodologij,ampak tudi prednosti in pomankljivosti metodologijnasprotne strani. Do različnih pristopov bi moralibiti strpni. Razlogi za takšen »zavesten metodološkipluralizem« so:1. Logični pozitivizem je neprimeren, vendar nujen.Neprimeren je, ker zanika dejstvo, da ima naš načinrazmišljanja vpliv na kulturne in ekološke sisteme.Nujen pa zato, ker večina ljudi dojema sodobni svetskozi oči logičnega pozitivizma. Ko torej uporablja-mo argumente logičnega pozitivizma, se moramozavedati njegovih problemov in skušati razviti boljprimerne metodologije.

2. Prezgodaj je za oblikovanje povezane ekonomskein ekološke metodologije v ekološko ekonomskometodo.

3. Pluralizem je smiseln. Jasno je, da glede nakompleksnost interakcij ne more obstajati le ennajboljši in vseobsegajoč način njihovegarazumevanja.

4. Pluralizem preprečuje nepremišljeno ravnanje.Namesto da bi imeli en sam vpogled za unverzalniodgovor na neko vprašanje, nam omogoča vrstovpogledov v kompleksna vprašanja.

5. Pluralizem lahko podpira biološko in kulturnoraznolikost, torej z metodološko raznolikostjopodpira dejansko svetovno raznolikost.

6. Metodološki pluralizem omogoča, da pri raziska-vah sodeluje več ljudi, kot je tehnično usposobljenihza razumevanje določene metodologije.

Teleološki pogled na bogastvo: zgodovinski orisSmith Gerald Alonzo. The Teleological View of Wealth: A Historical Perspective, v Valuing the Earth: Economics, Ecology,Ethics, Herman E. Daly in Kenneth N. Townsend, ur. Cambridge: Massachusetts and London: The MIT Press, 1993.

»Za dobro zdravje mora medicina kdaj predpisatipoživilo, od katerega lahko postanemo odvisni. Koli-čina poživila mora biti končna in omejena s ciljem.Če pa poživilo vzamemo zaradi poživila samega,postane želja po njem neskončna, saj ni več omejenas končnim ciljem, ampak postane cilj sama zase.Isto velja za ekonomsko produkcijo, ki stremi k temu,da postane cilj sama po sebi, namesto da bi jouporabili za doseganje končnega cilja življenja. …Odvisni postanemo od gospodarske rasti (str. 215).«

Ekonomisti so skušali izoblikovati svoje dojemanjedružbene blaginje na osnovi filozofij individuali-zmain utilitarizma iz 19. stoletja. Srečo so izenačevali spotrošnjo dobrin: več dobrin, kot je družbi dostopnihin porabljenih, večja je stopnja družbenegablagostanja. Na posameznike so gledali kot nanajboljše poznavalce njihove osebne sreče, zaradi

česar je treba posameznikovo izbiro ekonomskihdobrin, izraženo na trgu, vzeti kot tako in je zatopraktično ni možno podvreči analizi. Za največ ljudije tako ključ do največje sreče, da se jim preprostoomogoči, da sledijo diktatu svoje grabežljive insebične narave. Nekateri ekonomisti pa so vendarlepodvomili v takšno razmišljanje. V nadaljevanjubodo predstavljena razmišljanja štirih takšnihekonomistov. Vsak na svoj način je zavrnil splošnosprejeto modrost, po kateri je gospodarska rast ciljsam po sebi in sam zase. Vsi štirje so v rastiproizvodnje in porabe videli sredstvo in ne cilja. Tacilj so definirali kot življenje v vseh svojihrazsežnostih, še posebno v višjih in nematerialnih.

J. C. L. Simonde de Sismondi (1773-1842)Sismondi je pisal na prehodu od obrtne produkcijek industrializaciji in njegovi pogledi so bili

154 UMAR IB revija 4/2004 Predstavitve

pogojeni s presežki tistega časa. Bil je prvi moderniekonomist, ki je podvomil v idejo, da je rastekonomske produkcije cilj sam po sebi oziromaenak povečanju javnega dobrega. Najprej je zavrnilidejo, da je cilj ekonomije do skrajnosti povečatisamo bogastvo. Sismondi je inspiracijo iskal priGrkih, še posebno pri Aristotelu (J. C. L. Simondede Sismondi, Nouveaux principes d’economie politique ou dela richesse dans ses rapportes avec la population, Vol. II, drugaizdaja, Paris, 1827), ki pravi: »ampak oni [Grki]vsaj niso nikoli pozabili na dejstvo, da bogastvo nimanobene druge vrednosti, razen kolikor povečujenarodovo srečo.« Tako se ni strinjal s tradicionalnimiekonomisti, ki so za ublažitev ogromne družbenebede zgodnje industrializacije običajno predpisovalipovečanje produkcije.

Sismondi, ki je skoval besedo »proletarski«, je svojoanalizo razvil skozi primerjavo izginjajočega sistemaobrtne produkcije, kjer človek dela zase, innastajajočega industrijskega sistema, kjer dela zadruge. V prvem bi lahko posameznik, ki je želrezultate svojega lastnega dela, delal do točke, ko bivrednost brezdelja presegla vrednost proizvodnjedodatnih dobrin. Temu človeku »bi se zdelo norokopičiti še več bogastva, saj tak manualni delavecne bi mogel sorazmerno povečati svoje porabe«(str.75-76). Poleg tega pa »ne bi vsak rokodelec, ki biprimerjal skoraj neopazno zadovoljstvo, ki bi muga dala nekoliko boljša obleka, z dodatnim delom,potrebnim za takšno obleko, želel plačati takšne cene.Razkošje ni možno, razen če je plačano iz deladrugih« (str. 79). Potemtakem odločitev za nepresta-no povečevanje produkcije in kopičenje bogastvasprejmejo tisti, ki imajo od produkcije korist, ne patisti, ki morajo plačati dejanski strošek produkcije.

Sismondi je v svojem času lahko videl povečevanjeprodukcije in tehnologije, kakršnega svet dotlej šeni poznal. Ampak čemu? Iz študija zgodovine se jenaučil, da je žlahtnost civilizacije pomembnejša kotpovečana materialna produkcija. Zavedal se je, datakšno povečanje produkcije, ki je rezultatnepravičnega ekonomskega sistema, lahko naredi večškode kot koristi.

John Ruskin (1819-1900)Med raziskovanjem življenja delavcev v Angliji jeRuskin kmalu ugotovil, da je nekaj zelo narobe ssistemom, ki proizvaja zelo velike količine zelo slabekvalitete, in ki s tem dobesedno poživinja zelo velikoljudi. Javno je kritiziral doktrino pohlepa, ki jo jezagovarjala tedanja tradicionalna političnaekonomija. Ruskin je bil takrat edini humanističnikritik, ki je skušal oporekati ekonomskim teoretikomz ekonomskimi argumenti ter razlikovati med pravopolitično ekonomijo in »lažno znanostjo«, ki skušale do skrajnosti povečati ekonomsko produkcijo.

Tako kot Sismondi je šel tudi Ruskin do Grkov inv Ksenofonovem Ekonomistu (Economist) našel

definicijo bogastva: ekonomske dobrine, ki človekupomagajo živeti, so resnično bogastvo, tiste pa, kiprispevajo k uničenju človekove narave, nisoresnično bogastvo – Ruskin je slednje poimenoval»illth« (»slabine« - nekaj kar je škodljivo). ZaRuskina so dobrine, ki človeku pomagajo živeti,le tiste, ki jih lahko uporablja, in v primeru enegačloveka je uporaba omejena. Preobilje dobrin,torej kopičenje dobrin, ki jih človek ne moreuporabljati, je za človeka slabo, od tod »slabine«(»illth«). Iz tega sledi, da kopičenje bogastva zaradibogastva samega ne bi smelo biti končni cilj neposameznika ne družbe.

John A. Hobson (1858-1940)Hobson se je imel za Ruskinovega učenca in je,tako kot Ruskin, tradicionalno ekonomsko teorijoskušal ovrednotiti z vidika njene humanosti. Zarazliko od Ruskina pa je Hobson verjel, da imatradicionalna ekonomska teorija določeno težo.Verjel pa je tudi, da je treba to vedo uravnotežiti ssocialno etiko in jo vključiti v širšo znanost: vumetnost ali znanost človekove blaginje.

Hobson je najprej proučil napačne načine, na katereso ekonomisti obravnavali potrošnjo. Imeli so jo zaformalni cilj ekonomskega procesa, v katerem blagopreide od kmeta, tovarnarja in trgovca v rokepotrošnika, kjer potone v zasebnost in pozabo. Vzorecpovpraševanje je bil razumljen kot danost in se zatoz njim ni ukvarjal nihče. Hobson pa je podvomil vstopnjo, do katere so trenutni okusi in želje zanesljivikazalci koristnosti za človeka. Obenem je pod vprašajpostavil tudi človekovo sposobnost razlikovanja medzaželjenim in željenim. Treba je le »našteti obsežnedokaze o napakah in odpadkih, ki jih najdemo vvsakem človekovem tipu potrošnje« (John A.Hobson, Wealth and Life: A Study in Values (London,1929), str. 328). Teorija povpraševanja »še ni dalaobjektivnih ovrednotenj potrošniškega procesa, kijih zahteva teorija, za katero je potrošnja ‘edini cilj’.Potrošnja namreč tukaj vstopi v ekonomsko sfero lekot faktor na trgu in pri določanju cen, ne pa kotsredstvo, s katerim dosežemo namen, h kateremu jeusmerjen celoten ekonomski sistem« (str. 304-6).

Hobson je nato skušal ugotoviti, kaj je tisto, kar ježeljeno, ali z drugimi besedami, kaj je idealen»najvišji cilj«, po katerem bi lahko sodili celotensistem. Ta ideal je opredelil kot organsko blaginjo, sčimer je imel v mislih »dobro življenje«, ki vključujematerialno komponento ter nematerialne umetniškein duhovne dejavnike. Praksa enačenja trenutnihvzorcev dohodkov in potrošnje z željeno ali organskoblaginjo ni sprejemljiva, ker je v celotnem sistemuveliko elementov človekovih odpadkov in napak.Močno je kritiziral odsotnost kakršne koli študije orazvoju dejanskih tipov potrošnje in o željenih tipih.S svojim dovršenim aparatom prodaje in tehnološkeinovacije ima takšen status quo vgrajeno nagnjenostk pretirani produkciji in potrošnji. Ko so dogmatični

IB revija 4/2004 UMAR 155 Predstavitve

in kratkovidni ekonomisti brez pomislekov sprejelipotrošnjo kot neizbežen in željen rezultatposameznikove izbire, so opisali le majhen delčekcelotne slike.

Richard H. Tawney (1880-1962)Tako kot drugi si je tudi Tawney z veseljem za izhodiščevzel napačno enačenje bogastva s potrošnjo. Vznemiriloga je modereno prepričanje, da »je pridobitev zmernega- ali celo pretiranega – standarda udobja poglavitni ciljčloveka, kar naj bi učili otroke, …kar si zaslužiodobravanje in spoštovanje« (J. M. Winter in D. M.Joslin, ur. R.H. Tawney’s Commonplace Book. Cambridge,Anglija: Cambridge University Press, 1972, str. 60-62).Če naj dosežemo tak standard, mora biti cilj družbe,da proizvaja in proizvaja še več. Vendar pa je logika, kividi v ekonomski produkciji cilj sam po sebi in ki jeprinesla največji porast produkcije po padcu Rimskegaimperija, istočasno ustvarila naraščajoče ekonomskonezadovoljstvo. Divje proizvajanje brez kakšnegavodilnega načela, razen tistega o kopičenju bogastva,ustvarja razmere, v katerih »je del letno proizvedenihdobrin, ki jih imenujemo bogastvo, dejansko odpadek«(Tawney R.H. The Acquisitive Society. New York, 1920, 37-38). Tawney je primerjal britansko industrializacijo spruskim militarizmom; oba sistema sta dovolila, dapodrejen družbeni sistem obvladuje celotno družbo intako ubila duha v človeku.

Tako kot Ruskin je tudi Tawney menil, da je pravilnatista pot, kjer je namen industrije »oskrbeti ljudi sstvarmi, ki so potrebne, koristne in lepe ter takopoživiti telo in duha. Če jo vodi ta cilj, je enanajpomembnejših človekovih dejavnosti« (str.8).Tawney je močno poudarjal bistveni pomen religije,umetnosti, literature in učenja za človekovo srečoin blagostanje. Ti cilji ne smejo biti podrejeniprodukciji in kopičenju bogastva, »kajti če jih iščemopostransko, jih sploh nikoli ne najdemo« (Winter inJoslin, str. 60-62).

ZaključekVsi štirje obravnavani ekonomisti so proučevaliekonomski sistem svojega časa in ekonomskarazmišljanja o njem ter ugotovili, da imata obapomanjkljivosti. Gre za sistem, v katerem početipostane samo sebi namen. Ne vprašamo se več, »kajpočnemo«, ne raziskujemo, »kaj počnemo s kakšnimnamenom«, niti ne proučujemo, »kaj početi skakšnim namenom in s čim« (Smith, str. 232).Človeštvo je poiskalo napačno zdravilo oblasti nadstvarmi in ljudmi in na ta način sta ekonomskaprodukcija in moč postali sami sebi namen. Tako seje bolezen družbe še poslabšala. Ozdraviti jo jemožno le z vrnitvijo k proučevanju človeka in sprimernim končnim ciljem, ki naj ga imasodelovanje med ljudmi.

Poraba, produkcija in tehnološki napredek: enoten entropični pristopDung Tran Huu. Consumption, Production and Technological Progress: A Unified Entropic Approach, v EcologicalEconomics 6 (December 1992): 195-210.

Le malo ekonomistov je sprejelo drugi zakontermodinamike in ga uporabilo pri svojih raziskavah.Uporabili so ga predvsem na področju ekonomikenaravnih bogastev in okolja, vendar pa mu je tuditukaj uspelo le nekoliko okrepiti mnenje, da imaekonomska rast svoje meje. Sicer pa je bil njegovvpliv na ekonomsko razmišljanje zanemarljiv, karpriča o trdnosti neoklasičnega modela in njegoveideje neskončne zamenljivosti relativno redkih inrelativno obilnih naravnih bogastev.

Vendar pa je tudi ta omejeni poudarek učinkom,ki jih prinaša drugi zakon termodinamike,zanemaril druge, ravno tako pomembne entropičnelastnosti ekonomskega procesa. Drugi zakontermodinamike namreč lahko razumemo tudionstran njegovih postulatov o neizbežnosti koncasveta in v njem raje vidimo zarisovalca skice,znotraj katere se lahko še veliko časa odvijajoštevilne ekonomske aktivnosti. Menimo, da lahkona entropiji osnovana karakterizacija trehkonstitutivnih ekonomskih pojavov – porabe,produkcije in tehnološkega napredka – ponudidodatno razsežnost, v kateri lahko nadaljujemorazločevanje in raziskovanje tradicionalnihsestavnih delov ekonomije. Vključitev drugega

zakona termodinamike v ekonomijo zato ninezdružljivo z obstoječo ekonomsko paradigmo;ne gre za zamenjavo prevladujočega pristopa,ampak za njegovo dopolnitev.

Osnovne premise za ta pristop so:

1. entropija je objektivna fizična veličina;

2. veliko entropij je možno pripisati nekemusistemu glede na izbrane parametre in stopnjoopisa, vendar pa je možno govoriti o absolutnivrednosti entropije (nevezani na obstoječesisteme); in

3. navidezno naključnost entropije lahko razložimoz razlikovanjem med »slučajnostjo« in »neredom«.

Poraba in drugi zakon termodinamike

V svoji najpreprostejši obliki drugi zakontermodinamike pravi, da sčasoma zaprti sistemizačnejo delovati na način, ki ustvarja stanjepovečane entropije ali »slučajnosti«. Zaprt sistemje sistem, v katerega energija iz okolice ne prihajaniti se iz njega ne izgublja. Ekonomske posledicetega so vidne pri opazovanju človeškega biološkegaživljenja, ki je odvisno od porabe nizkoentropičnihvložkov, čemur sledi nastanek visokoentropičnih

156 UMAR IB revija 4/2004 Predstavitve

izložkov ali odpadkov. Isto velja za človekovoekonomsko življenje. Nekateri ekonomisti so‘ugriznili’ v to idejo in trdili, da je prav ekonomskoživljenje tisto, ki ustvarja težnjo k premikanju protinaraščajočemu neredu, k visokoentropičnimstanjem. Vendar pa to ni povsem točno. Pravzapravje proces porabe tisti, ki jasno kaže to lastnost,entropične posledice produkcije in tehnološkegaprocesa pa so glede tega manj jasne.

Povezava med koristnostjo materialov in njihovostopnjo entropije je pomembna. Če bi vse stvari vvesolju razvrstili po njihovih stopnjah entropije,bi bile seveda tiste najbolj koristne na konculestvice. Ta zamisel postane bolj jasna in jo lahkopreizkusimo, če se zavemo, ne le da bo entropičniizložek katerega koli procesa porabe velik vrazmerju do stopnje entropije vložkov, ampak dabo poleg tega tudi precej nad stopnjo entropijeprocesa porabe, če ta sploh ne bi bil porabljen.

Pomembno je tudi dojeti, da bo tudi brezčlovekovega posredovanja entropija sistemaneprestano naraščala zaradi »naravne evolucijskepoti« sistema samega. Ta koncept ponuja nov načinpristopa k merjenju porabe. Kot prvo, entropija, kinarašča preko svojega naravnega stanja, ni nujnapogoj za nastanek uporabnosti. Uporabnost lahkoizhaja iz preobrazb, ki nastajajo med naravnoevolucijsko potjo (npr. gledanje, kako z drevesodpadajo listi); to je »čista raba«. Po drugi strani palahko uporabnost (utility) izhaja iz preobrazb, kijih zaznamujejo namerni človekovi posegi; to jepotem »aktivna« ali »nečista raba«. Človeki posegibodo ponavadi povzročili večje naraščanje entropijekot ga povzročijo preobrazbe, ki se zgodijo mednaravno evolucijsko potjo. Porabo zato lahkopovežemo z aktivno ali nečisto rabo in je razlikamed stopnjo entropije, ki je posledica človekovihposegov, in stopnjo entropije, ki bi bila posledicanaravne evolucijske poti. Če razlike ni, potemgovorimo o čisti rabi in ne o porabi. Če pa razlikaje, dobimo porabo, in velikost (magnitude) te razlikeje stopnja porabe.

Produkcija proti porabi

Veliko ekonomistov v svojih razmišljanjih meni, daimata produkcija in poraba precej skupnih lastnosti.Še posebej poudarjajo, da pri obeh najdemo uporabovložkov in proizvodnjo izložkov. Če je to res, potembi lahko predpostavili, da si produkcija in porabadelita omenjene entropične lastnosti. Vendar pa se sfizičnega vidika produkcija razlikuje od porabe vtem, da je »namerno dejanje, zaradi katerega postanedoločen fizični sistem z določenega vidika bolj urejen,manj naključen« (str. 204). To pomeni, daorganizacija procesa produkcije za prilagoditevvnaprej zamišljeni vrsti odnosov zahteva preureditevvrste vložkov. To zamisel je treba ovrednotiti tako,da povemo, da drugi zakon termodinamike ne

omogoča prerazporeditve celotnega sistema, ki bizagotovila, da je novo stanje povsem urejeno. Takoje torej urejenost spodbujena le »z določenega vidika«.Drugi zakon termodinamike pravi, da mora sistemistočasno postajati bolj naključen z drugih vidikov, inpovzročiti neto povečanje splošne neurejenosti.

Tako bo v ekonomski produkciji stopnja entropijeneizbežno naraščala preko stopnje, ki bi obstajalazaradi naravne evolucijske poti, vendar pa lahkoza določene podsisteme znotraj sistema lociramopodročja padajoče entropije. To nas napeljuje knačinu merjenja ekotermodinamične učinkovitostiprocesa. Dejavnost, ki do skrajnosti zmanjšanastanek visokoentropičnih odpadkov in spodbudistopnjo urejenosti, bi, kot smo omenili prej,pomenila večjo sistemsko učinkovitost.

Uporabnost in tehnološki napredek

Glavni uveljavljeni ekonomisti ostajajo kljubdrugemu zakonu termodinamike optimistični, inpravijo, da bo nadaljevanje tehnološkega napredkanedvomno odložilo omejitve rasti. Entropični okvirlahko uporabimo za umestitev te trditve v boljtvorno perspektivo. Stopnje znanja in tehnologijedoločajo uporabnost in ponovno uporabnostfizičnega stanja. Za veliko število sistemov, zakatere se je včasih domnevalo, da so neuporabni,je bilo z novimi znanji ugotovljeno, da vsebujejodoločene vzorce reda; ali pa da stanje postane boljurejeno zaradi boljšega znanja in iz tega izhajajočetehnologije. Vseeno pa je treba poudariti, danaravna evolucijska pot generira naraščajočoentropijo, kar pomeni, da na podlagi drugegazakona termodinamike v končnem naravnaevolucijska pot nadvlada tehnološko premetenost.

ZaključekTako produkcija kot poraba imata samosvojetermodinamične lastnosti. Poraba generira rastnereda, produkcija pa lahko prinese porast urejenostiv nekaterih delih sistema. Rast ali padec posameznestopnje urejenosti lahko izmerimo z entropijo. Vskladu s tem enotnim pristopom lahko ekonomskiproces da tri rezultate:

1. porabo, če je stanje po-uporabe (post-use) boljneurejeno kot naravno stanje;

2. čisto rabo, če je stanje po-uporabe enako kotnaravno stanje; in

3. produkcijo, če je stanje po-uporabe v celoti boljneurejeno, ampak vsebuje manjše serije, ki sobolj urejene.

Ta pristop je ne le skladen z drugim zakonomtermodinamike, ampak mu daje tudi boljkonstruktivno vlogo. Še posebno daje možnost zaskupno razpravo tistim, ki so do konca optimističniin tistim, ki trpijo zaradi mrakobnosti sodnega dne;s tem morda odpira možnosti za iskanje rešitev.

IB revija 4/2004 UMAR 157 Predstavitve

Doslej predstavljeno v tej rubriki:

Ayres R.U., I. Nair. Thermodynamics and Economics.

Physics Today. 37 (november 1984): 62-71. [IB 4/2001]

Barry Brian. Intergenerational Justice in Energy Policy,v Energy and the Future, D. MacLean, P. G. Brown,Tottowa, New Jersey: Rowman and Littlefield, 1983,str. 15-30. [IB 4/2003]

Christensen Paul P. Historical roots for ecologicaleconomics – biophysical versus allocative approach.Amsterdam: Elsevier Science. Ecological Economics,let. 1 (februar 1989): str. 17-36.[IB 4/2002]

Daly Herman E. Allocation, Distribution, and Scale:Towards an Economics That is Efficient, Just, andSustainable. Amsterdam: Elsevier Science. EcologicalEconomics 6 (december 1992): 185-193. [IB 4/2001]

Daly Herman E. On Economics as a Life Science, vValuing the Earth: Economics, Ecology, Ethics, ur.Herman E. Daly, Kenneth N. Townsend, Cambridge,Massachusetts in London: The MIT press, 1993.Izvirno objavljeno v Journal of Political Economy, let.76 (maj/junij 1968): str. 392-406.[IB 4/2002]

Dung Tran Huu. Consumption, Production andTechnological Progress: A Unified Entropic Approach,v Ecological Economics 6 (December 1992): 195-210.[IB 4/2004]

Ferry Luc. Novi ekološki red: drevo, žival in človek.Ljubljana: Krtina. Knjižna zbirka Krt, št. 112(1998),194 str. V izvirniku izšlo kot Le Nouvel ordre écologique,l’arbre, l’animal et l’homme, 1992. [IB 4/2002]

Homer-Dixon Thomas F., Jeffrez H. Boutwell, GeorgeW. Rathjens. Environmental Change and ViolentConf licts. Scientific American 268 (feb. 1993),str. 38-45. [IB 4/2003]

Markandya Anil, David Pearce. Development, theEnvironment and the Social Rate of Discount, v TheWorld Bankk Research Observer 6 (1991), str. 137-152. [IB 4/2003]

Martinez-Alier Juan in Klaus Schlüpmann.Introduction to Ecological Economics: Energy,Environment and Society. Blackwell Books, Oxford,Anglija in Cambridge, Massachussetts, 1987, 1990,1-19. [IB 4/2004]

Odum Howard, Elizabeth Odum. Energy and moneyv Odum Howard, Elizabeth Odum, Energy basis forman and nature. New York: Mc Graw-Hill, 1976, str.49-59. [IB 4/2002]

Page Talbot. Intergenerational Justice as Opportunity,v Energy and the Future, D. MacLean, P. G. Brown,Tottowa, New Jersey: Rowman and Littlefield, 1983,str. 35-58. [IB 4/2003]

Pearce David. Foundations of an Ecological Economics.Amsterdam: Elsevier Science. Ecological Modelling 38(september 1987):9-18; povzeto v IB 4/2001:67-9.

[IB 4/2001]

Richard B. Norgaard. The case of MethodologicalPluralism. Ecological Economics 1 (February 1989):37-57.[IB 4/2004]

Serafy S. El; E. Lutz, ur. Environmental and ResourceAccounting: An Overview, objavljeno v S. El Serafy; E.Lutz, ur. Environmental Accounting for SustainableDevelopment, Washington: Svetovna banka, 1987, str.1-7; povzeto v IB 4/2001:71-2. [IB 4/2001]

Smith Gerald Alonzo. The Teleological View of Wealth:A Historical Perspective, v Valuing the Earth:Economics, Ecology, Ethics, Herman E. Daly inKenneth N. Townsend, ur. Cambridge: Massachusettsand London: The MIT Press, 1993.[IB 4/2004]

Söderbaum Peter. Neoclassical and institutionalapproaches to development and environment.Amsterdam: Elsevier Science. Ecological Economics,let. 5 (maj 1992), str. 127-144. [IB 4/2002]

Glej tudi seznam pomembnejših del o trajnostnem razvoju vIB 4/2001:73-9.