1

Cesta Talcev 2

4270 Jesenice

Tel.: (04) 580-64-05

28.DRŽAVNI FESTIVAL: TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

NA ZABAVO V NARAVO

Turistična naloga

KO SKRITI ZAKLAD IŠČEMO, SE MUFFINOV IN

KROMPIRJA NASITIMO

JANUAR 2014

AVTORJI:

Klara Modic, Urban Černe, Ivana Tadić, Luka Kesić, Špela Renko, Lucija

Justin, Klara Dovžan, Liza Zidarević, Lejla Pamić, Tamara Stojanović, Maj

Pelko, Lan Brun Rauh, Lara Blažič; Maja Mušić, Lejla Karahodžič

Mentorici:

Andreja Prezelj

Univ.dipl.prof. geografije in sociologije

Edisa Alagić

Dipl. organizator poslov. v turizmu

2

KAZALO VSEBINE:

POVZETEK ________________________________________________________________ 4

ABSTRACT ________________________________________________________________ 5

1. UVOD __________________________________________________________________ 6

1.1. NAMEN NALOGE _____________________________________________________ 6

1.2. CILJ NALOGE ________________________________________________________ 6

1.3. NAMENI IN CILIJI TABORA ____________________________________________ 6

1.4. PEDAGOŠKA VREDNOST DOŽIVETJA TABORA ___________________________ 7

1.5. STRUKTURA NALOGE _________________________________________________ 7

1.6. METODE DELA _______________________________________________________ 7

1.7. OPREDELITEV POČITNIŠKEGA TURIZMA _______________________________ 8

1.8. FINANCIRANJE POČITNIŠKEGA TURIZMA _______________________________ 8

1.9. INFRASTRUKTURA ZA POČITNIŠKI TURIZEM ____________________________ 8

1.9.1. ZNAČILNOSTI MLADIH TURISTOV ___________________________________ 9

2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE: ___________________________________________ 9

2.1. MNENJE STOROKVNIH DELAVCEV O NAŠEM PROJEKTU _________________ 10

2.1.1. POGOVOR S KRAJEVNO SKUPNOSTJO JAVORNIK – KOROŠKA BELA ____ 10

2.2. REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ________________________________ 10

3. TURISTIČNI DEL NALOGE ________________________________________________ 15

3.1. POČITNIŠKI TURIZEM NA KOROŠKI BELI _______________________________ 15

3.2. AKTIVNOSTI PRED IZVEDBO PROJEKTA _______________________________ 16

3.2.1.OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROGRAMA __________________________ 16

3.2.2. POTREBNA SREDSTAVA ZA IZVEDBO TABORA _______________________ 19

3

3.2.3. PROMOCIJA TABORA _____________________________________________ 21

3.2.4. ZBIRANJE PRIJAV ZA TABOR ______________________________________ 21

3.2.5. TRŽNO KOMUNICIRANJE _________________________________________ 21

3.2.6 .UTRINKI FOTOGRAFIJ Z DVO DNEVNEGA TABORA __________________ 22

3.3. PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA PROIZVODA NA TRŽNICI _________________ 25

4. ANALIZA MOŽNOSTI IZVEDBE ____________________________________________ 25

5. VIRI IN LITERATURA: ____________________________________________________ 26

4

POVZETEK

Koroška Bela leži na sončni strani Karavank na območju, kjer se Radovljiška ravnina, ki ji

večkrat rečemo kar „Dežela“, zoži v Gornjesavsko dolino. Stisnjena je med vzpetinami ob

potoku Bela, nad Potoki pa se kot strma kamnita gmota dviga starodavna Ajdna. O tem, kako

je Koroška Bela dobila ime pripoveduje naslednja zgodba, ki jo je po pripovedovanju svoje

stare mame zapisal Matjaž Rožič:

„Po karavanških hribih in gorah so pasli pastirji z obeh strani Karavank, s koroške in

kranjske. Ker paše ni bilo zadosti, so si bili pastili na bojni nogi . Za zagotovitev premirja so

sklenili, da se srečajo na Bleščici na vrhu Karavank in tisti, ki bo lahko prisegel, da stoji na

svoji zemlji, bo imel večje pravice nad pašniki na planini''. Koroški in kranjski pastirji so se

tako nekega dne srečali na Bleščici. Prvi so bili na vrsti kranjski pastirji. Toda bilo jih je

premalo in niso upali priseči, saj so se bali, da bi jih ob krivi prisegi ubila strela. Ko so prišli

na vrsto koroški pastirji, so v en glas prisegli, da stojijo na svoji zemlji. Kot dokaz so za to iz

cokel stresli zemljo, ki so jo prinesli iz koroških vasi. Od tistih časov naj bi bili ti kraji

„koroški“, Bela pa Koroška Bela.“

In prav ti pašniki in zelene površine so se še do danes ohranili na Koroški Beli. Predstavljajo

zanimivo in drugačno osnovo za turistični razvoj, še posebej počitniškega turizma v okviru

taborov z družabnimi igrami.

Odločili smo se da v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava predstavimo idejo , kako

bi povezali počitniški turizem in mladino v naravnem okolju. Naslov naše seminarske naloge

je ''Ko SKRITI ZAKLAD iščemo, se MUFFINOV in KORMPIRJA nasitimo''. Sestavili smo

turistični proizvod, ki je dopolnil turistično ponudbo našega kraja. Turistični proizvod smo

oblikovali s pomočjo izvedene ankete med sošolci v OŠ Koroška Bela.

Na podlagi analize obstoječe turistične ponudbe smo opredelili, kako bomo projekt tržili. V

raziskovalni nalogi smo ugotovili, da bi večji delež pri promociji in trženju naredil Turistično

informacijski center Jesenice. Za namen učinkovite promocije pa je potrebno vključiti še

Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske. Učenci smo združili teoretično in praktično znanje v

projektno nalogo, ki jo imate pred sabo.

Krajevna skupnost Javornik – Koroška Bela in Občina Jesenice projekt vsebinsko in finančno

podpirajo.

KLJUČNE BESEDE: Koroška Bela, počitniški turizem, Trebež tabor, skriti

zaklad in zabavne igre, krompir

5

ABSTRACT

Koroška Bela lies on the sunny side of the Alps in the area where the Radovljica Plain (traditionally called the "Dežela") turns into the Zgornjesavska valley. It is embraced by the slopes near the stream of Bela, and in the south the hill of Ajdna rises above the village. Matjaž Rožič has written a story about the origins of the village name according to his grandma's narration.

Meadows and green fields are typical for Koroška Bela and as such they represent the basis for the development of tourism, especially the development of summer camps for young people.

The title of our seminar essay is 'While hunting for treasure, we eat muffins and potatoes with pleasure'. We have created a product in order to improve the tourist offer of our town.

The project is financially supported by Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela and Občina Jesenice. The tourist product was developed through the survey among the pupils at Osnovna Šola Koroška Bela.

For the purposes of effective promotion, the Upper Gorenjska Development Agency and Tourist information centre should cooperate in order to develope a complete marketing strategy of a tourist product. We gathered innovative ideas and practical knowledge together into a seminar essay, which you have ahead.

KLJUČNE BESEDE: Koroška Bela, camps, Camp Trebež, treasure hunt and

other games, potatoes

6

1. UVOD

V času izvajanja taborov v okviru izbirnega predmeta Turizem smo nekajkrat sodelovali z

ga. Andrejo Prezelj iz OŠ Koroška Bela. Tabori so na šoli izvajali že vrsto let, zato so imeli

izdelan tudi obširen program z delovnimi listi, ki so jih pripravili ostali učitelji. Ob izvajanju

nalog smo odkrili kup pomanjkljivosti in manjših napak. Vsako leto so se spreminjali in

izboljševali. Določene spremembe so bile nujne in so olajšale delo učiteljem, učencem pa

popestrile učenje.

Potem pa so na Turistični zvezi Slovenije uvedli projekt Turizmu pomaga lastna glava na

temo Na zabavo v naravo. Pri izbirnem predmetu Turizem se je spremenil učni načrt in v naši

generaciji je prišlo do preskoka. Tabora na šoli že nekaj časa nismo izvajali in tako nam je

prišlo na misel, da bi bilo potrebno narediti turističen produkt, ki bi ga bilo potrebno

prilagoditi novemu učnemu načrt na temo Na zabavo v naravo. Imeli smo dovolj časa za

temeljito izdelavo novega celostnega programa z naslovom '' Ko skriti zaklad iščemo, se z

muffini in krompirjem nasitimo''. Gre za dvo dnevni tabor z iskanjem skritega zaklada in

družabnimi igrami. Program je bil v letošnjem letu že nared za izvajanje. V svojo prenovo

smo želeli vključiti spoznanja do katerih smo prišli v času pouka.

1.1. NAMEN NALOGE

Namen naše naloge je bil ugotoviti s kakšnim zanimanjem bi se učenci Osnovne šole

Koroška Bela udeležili tabora Ko SKRITI ZAKLAD iščemo, se z MUFFINI in

KROMPIRJEM nasitimo. Prav tako je bil namen naloge ugotoviti kakšen način, oziroma če

sploh, se da spremeniti in izboljšati izvajanje taborov.

1.2. CILJ NALOGE

Cilj projektne naloge ko SKRITI ZAKLAD iščemo, se z MUFFINI in KROMPRIJEM

nasitimo je bil izdelati ustrezen program za vse osnovne šole s turistično vsebino. Temeljil je

na doživljajskem in izkustvenem načinu učenja in bi se izvajal na turističnem taboru v

okviru OŠ Koroška Bela z učenci nižje ali višje stopnje. Prav tako je bil cilj pripravljen

program oziroma turistični proizvod predstaviti ostalim osnovnim šolam po Sloveniji.

1.3. NAMENI IN CILIJI TABORA Namen in cilji tabora v naravi so predvsem spoznavanje posameznih posebnosti organizacije

izleta, učenje in zabava s pomočjo izkušenj, ki si jih učenci pridobijo na terenu.

7

Tabor izhaja iz narave in učenci si jih najbolj zapomnijo tako, da jih vidijo in doživijo tam,

kjer nastajajo; torej v naravi. Takšno učenje pušča dolgotrajnejše učinke, sam proces pa

poteka v sproščenem okolju. Prav tako se pri zabavi v naravi krepijo medosebne vezi med

učenci in učitelji, razredno skupnost povezujejo in dajejo možnosti tudi tistim učencem, ki

jim razredno okolje manj ustreza. Učitelj tako lahko spoznava učence še iz drugega zornega

kota in prebije z njimi več časa, kot pa mu sicer dopušča delo v razredu.

Poudarili pa bi radi, da to še ne pomeni, da ob vsej zabavi učne informacije niso potrebni;

nasprotno. Informacija, ki jo učenci dobijo v stiku z naravo in živimi organizmi, jih lahko

motivira in spodbudi, da kasneje poiščejo več informacij in podatkov o vsem tem, kar so

videli, imeli v rokah, slišali,..itd. Tako se tudi veliko bolje in enostavneje naučijo in seznanijo

tudi z bolj abstraktnimi pojmi, ki jim ne predstavljajo več le besed, temveč vedo, kaj se skriva

za njimi. Tako preko konkretnega pridejo k abstraktnemu in povezujejo spoznanja.

1.4. PEDAGOŠKA VREDNOST DOŽIVETJA TABORA

Tabor v naravi je enkratna priložnost, da učenci pridejo v stik z naravo, spoznajo živali in

rastline v njihovem naravnem okolju, navežejo pristen in neposreden stik z živimi bitji, s

čimer vzpostavijo tudi nek (morda nov) odnos do njih. Ob tem se lahko veliko zabavajo in

učijo samostojnosti. Vse to pa omogoča tudi priložnost za spoznavanje drugačnega,

družabnega in zdravega življenja v naravi.

1.5. STRUKTURA NALOGE

Projektna naloga združuje teoretično in praktično raziskovanje. Teoretični del izhaja iz

spoznavanje metod dela in virov. V praktičnem raziskovanju (drugem delu) smo se

skoncentrirali na opisu trenutnega stanja turistične ponudbe v našem kraju. Prav tako smo

oblikovali zaključni turistični proizvod in prikazali trženje le-tega.

1.6. METODE DELA

Pri izvajanju projektne raziskovalne naloge je prevladovala metoda dela, ki omogoča

ustvarjalnost in samostojnost čim večjemu številu otrok. To so igre, razlage, pogovori,

spodbude, vodenje, seznanjanja, poslušanja, odzivanja, demonstracije, opazovanja,

posredovanja, branja, izkušenjskega vedenja, praktičnih del in metod prikazovanja.

Skupinsko delo smo zasnovali na sodelovalni ravni. Učenci so sodelovali pri pripravi in

dejavnostih projektne naloge, kjer so se prilagajali in dopolnjevali drug drugega. Oblike del

smo med seboj kombinirali. Po navadi smo prepletali individualno delo, skupinsko ali skupno

obliko dela.

8

1.7. OPREDELITEV POČITNIŠKEGA TURIZMA

Turizem je vedno pomembnejša gospodarska dejavnost, saj turistična industrija povečuje

družbeno blaginjo, pospešuje regionalni razvoj ter pripomore k ohranjanju kulturne in naravne

dediščine. Turizem predstavlja za slovensko gospodarstvo eno vodilnih gospodarskih panog.

Počitniški turizem predstavlja majhen, toda vedno pomembnejši del celotne turistične

ponudbe, saj turiste jutrišnjega dne, vzgajamo in pridobivamo že danes. Počitniški turizem

zato predstavljata priložnost za dolgoročnejši razvoj turizma. In prav v tem vidimo na OŠ

Koroška bela priložnost da bi razširili že obstoječo ponudbo s tovrstno obliko turizma.

Atraktivnost Koroške Bele povečujejo neokrnjena narava, ki bo mladini omogočila tesen splet

vzgoje, izobraževanja, socializacije, kulture, športa in turizma.

1.8. FINANCIRANJE POČITNIŠKEGA TURIZMA

Ko smo razmišljali kdo bi lahko financiral projekt. Nas je najprej podprla Občina Jesenice, ki

je bila pripravljena sofinancirat vse naše dejavnosti. Poleg tega bi se lahko prijavili na

centralizirane oziroma komunitarne programe, ki jih izvajajo različni direktorati Evropske

komisije v skladu s sprejetim programom dela in programskimi cilji.

V okviru teh razpisov organizacije neposredno prijavljajo svoje projekte na ustrezen

direktorat Evropske komisije.

Prijava je zahtevnejša, saj tovrstni EU razpisi zahtevajo sodelovanje več partnerjev iz

različnih držav. Prijave se izdelujejo največkrat v angleškem jeziku.

Med najpomembnejše centralizirane programe uvrščamo:

• Program vseživljenjskega učenja (nekatere aktivnosti se izvajajo tudi decentralizirano),

• Marco Polo,

• Youth in Action in še mnogo drugih.

1.9. INFRASTRUKTURA ZA POČITNIŠKI TURIZEM

Infrastruktura v našem primeru dvodnevnega tabora ni potrebna.. Imamo skoraj 20 kampirnih

mest, ki so lahko opremljeni z elektriko. Sanitarije bi naročili in jih postavili zraven

kampirnih mest. V kampu je lep dostop do naravne izvirne vode.

9

1.9.1. ZNAČILNOSTI MLADIH TURISTOV

že skoraj vsak četrti mednarodni potnik je mlajši od 30 let; naraščanje mlade

populacije v svetu zagotavlja, da bo ta segment v prihodnosti še naraščal;

mladi porabijo manjši delež denarja za prevoz in prenočitev, več denarja za

dopolnilne storitve – imajo širši krog vpliva na gospodarstvo. Glavni vir

informacij so jim turistični vodniki in internet;

mladi dajejo prednost lokalnim proizvodom, ki jih naredijo domačini ali ki so

proizvedeni v državi po kateri potujejo. Tako ima od mladinskega turizma

večjo korist tudi lokalno poslovno okolje;

trije najpomembnejši razlogi za potovanja mladih so: pridobivanje novih znanj,

delo in pridobivanje novih izkušenj; najpopularnejše aktivnosti so sprehodi,

trekingi, športne in adrenalinske izkušnje, nato sprostitev in nakupovanje

mladi popotniki so tržno in kapitalsko učinkoviti;

potrošnja mladega turista je zelo blizu povprečja, njena struktura pa se bistveno

razlikuje, saj mladi več denarja namenjajo za dopolnilne storitve;

mladi povprečno potujejo enako dolgo kot ostali »klasični« turisti, le da se eni

odločajo za kratka, drugi pa za daljša potovanja, ki trajajo več mesecev;

mladi so lojalni turističnim posrednikom, vendar le tistim, ki imajo do njih

korekten odnos, saj imajo dober občutek za razmerje med ceno in kvaliteto;

za razliko od turistov drugih starostnih skupin je mladina mobilna, vendar pa

tudi pretežno vezana na javni promet in cenejšo namestitev; mladi v glavnem

uporabljajo drugačne kapacitete in drugačna prevozna sredstva,

v turistični ponudbi za mlade so najpomembnejši elementi novost, spontanost,

tveganje, neodvisnost in množica izbire;

mladi turisti so odgovorni in kritični do izbire destinacij, pri čemer pri izboru

turističnih destinacij izbirajo tiste, ki nudijo bogato ponudbo, prilagojeno

njihovim možnostim in zahtevam;

mlade zanimajo avtohtona področja, kulturna ponudba in kulturna dediščina,

zanimajo jih nestandardni turistični proizvodi in programi;

mladi turisti so zelo naklonjeni specializiranim ponudnikom, ki odgovarjajo

njihovim zahtevam in uporabljajo za to posebne komunikacijske kanale;

2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE:

Prirodni pogoji razvoja turizma na Koroški Beli so zelo ugodni, glede na slikovito okolico in

razgiban teren, Vendar kljub ugodnim pogojem, še zelo nerazvit. Kraj je primeren za

naslednje vrste turizma:

- izletniški turizem,

- počitniški turizem.,

- mladinski turizem.

10

Namen naloge je razviden že iz naslova projektne naloge : Ko SKRITI ZAKLAD IŠČEMO,

se Muffinov in Krompirja nasitimo. Predvsem želimo pokazati da ima Koroška Bela možnost

razvoja počitniškega turizma.

Cilj in namen smo si zamislili kot nekakšne stopnice. Prvi cilj oziroma prva stopnica naloge je

ugotoviti ali imajo mladi interes za razvoj takšne oblike turizma. Tako bomo na začetku

predstavili anketo, ki bo predstavila osnovna spoznanja o celotnem razvoju naloge. Opisali

bomo:

- ali imajo mladi interes za sooblikovanje tabora?

- kakšna lokacija jih zanima?

- katere igre in dejavnosti bi počeli na taboru?

Drugi cilj oziroma stopnica je razlaga o mišljenju projekta pomembnejših oseb na Koroški

Beli. Tretji cilj (stopnica) je oblikovanje turističnega proizvoda s programom.

2.1. MNENJE STOROKVNIH DELAVCEV O NAŠEM PROJEKTU

V raziskovalni nalogi smo obiskali in se pogovarjali s Krajevno skupnostjo Javornik -

Koroška Bela .Zanimalo nas je predvsem ali podpirajo našo hipotezo o oblikovanju takšne

turistične ponudbe oziroma kaj od naših predlogov z njihovo pomočjo lahko izboljšamo.

2.1.1. POGOVOR S KRAJEVNO SKUPNOSTJO JAVORNIK – KOROŠKA BELA

Predstavnikom krajevne skupnosti Javornik – Koroška Bela smo predstavili naš zaključni

produkt : dvo dnevni tabor pod Skalco z vsemi podrobnostmi in jih vprašali kaj menijo o

njem.

Ideja o taboru se nam zdi fantastična. Menimo, da bi se ga udeležili številni mladi glede na to

da v občini Jesenice še ni bilo izvedene zabavne prireditve v naravi s tako tematiko. Tudi sami

bi bili pripravljeni pripraviti del družabnih iger, ki bi se izvajale v okviru tabora.

2.2. REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

Med našimi sovrstniki oziroma našimi potencialnimi obiskovalci TABORA "Ko SKRITI

ZAKLAD iščemo, se MUFFINOV in KROMPIRJA nasitimo" smo izvedli anketo. Učencem

naše osnovne šole, katerim je bil tabor namenjen, smo razdelili anketne vprašalnike. Na ta

način smo pridobili potrebne informacije, ki smo jih smiselno uporabili pri zasnovi našega

tabora. Anketo je pravilno izpolnilo 12 učencev, dve anketi pa sta bili nepravilno izpolnjeni in

ju nismo upoštevali pri analizi rezultatov.

11

Pri prvem vprašanju nas je zanimalo kakšen interes kažejo naši sošolci

in sošolke za izvedbo do dvodnevnega tabora. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so

učenci zelo zainteresirani oziroma zainteresirani za izvedbo le tega v višini 70 %. Ostale tabor

ne zanima, ker nimajo časa da bi se ga lahko udeležili.

Graf št. 1

Ali ste zainteresirani, da bi se udeležili dvo dnevnega tabora''Ko skriti zaklad iščemo,

se muffinov in krompirja naitimo''?

4

3 3

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

Mnenje anketirancev

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev

ZELO

Sem zainteresiran/a

Me ne zanima

Na vprašanje ali učencem ustreza lokacija tabora se jih je 80 % odločilo, da bi tabor z velikim

veseljem obiskali, če bi bil ne daleč od OŠ Koroška Bela. Ostalih 20 % pa meni, da bi bilo

bolje če bi bil tabor nekje drugje, da bi spoznali še druge kraje.

12

Graf št. 2

Tabor bi se oddvijal na prostem v naravi ne daleč od OŠ Koroška Bela. Vam lokacija

odgovorja?

8

2

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Mnjenje anketirancev

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev

DA

NE

Glede na to, da bi v našo projektno nalogo z velikim veseljem vključili igro skriti zaklad, nas

je zanimalo, če se učenci radi igrajo to igro. Ugotovili smo da jo:

- 70 % učencev pozna in bi se jo radi igrali;

- 20 % učencev igre ne pozna in ne ve kako bi se jo igrali;

- 10 % učencev pa igre ne mara.

Glede na to, da je zanimanje za igro zelo veliko, smo jo z velikim veseljem vključili v našo

nalogo.

13

Graf št. 3

Ali se radi igrate igro skriti zaklad?

7

1

2

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Mnenje anketirancev

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev

DA

NE

NE VEM

Na taboru bi se lahko oddivjalo zelo veliko dejavnosti. Vendar katere bi naše sošolce

zanimale nismo vedeli, zato smo to vprašanje zastavili v našem anketnem listu. Učenci bi

zanimale naslednje dejavnosti: iskanje skritega zaklada, igranje zabavnih iger, petje in ples ob

tabornem ognju, opazovanje zvezdnega neba. Malo manj jih zanima pohodništvo in

fotografiranje. Te podatke smo upoštevali pri oblikovanju našega dvo dnevnega turističnega

programa.

14

Graf št. 4

Na taboru je potrebno tudi poskrbeti za hrano in pijačo. Zanimalo nas je koliko učencev je

pripravljeno sodelovati pri pripravi dnevnih obrokov, kajti s tem dejansko zmanjšamo število

stroškov tabora. 70 % učencev je pripravljeno sodelovati, medtem ko ostalih 30 % meni da bi

ta čas porabili v druge namene.

Graf št. 5

Bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravi obrokov na taboru?

7

3

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Mnenje anketirancev

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev

DA

NE

Zabavne igre so del tabora. Le te smo vključili tudi v naš turistični program. Zanimalo nas je

mnenje anketirancev katerih iger bi se udeležili. Največ anketirancev se je odločilo za kmečke

igre – iskanje in pobiranje krompirja. Za polovico manj pa so izkazali interes za igre zemljo

krast, žvižganje s piškoti in osvoji trdnjavo. Medtem ko jih pantomima nikakor ni zanimala.

Katere dejavnosti bi vas na taboru zanimale?

2

8

4

7

1

4

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Vrsta dejavnosti

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev FOTOGRAFIRANJE

ISKANJE SKRITEGA ZAKLADA

OPAZOVANJE ZVEZDNEGA NEBA

IGRANJE ZABAVNIH IGER

POHODNIŠTVO

PETJE IN PLES OB TABORNEM OGNJU

15

Graf št. 6

Katerih zabavnih iger bi se na taboru udeležili?

1

10 10

4

3

4

0

2

4

6

8

10

12

Vrsta iger

Šte

vil

o a

nketi

ran

cev PANTONIMA

POBIRANJE KROMPRIJA

ISKANJE KROMPRIJA V TRAVI

OSVOJI TRDNJAVO

ZEMLJO KRAST

ŽVIŽGANJE S PIŠKOTI

OSTALO

Rezultati anketnih vprašanj so nam olajšali delo pri oblikovanju turističnega programa.

Številna vprašanja so bila izhodiščna za oblikovanje turističnega dela raziskovalne naloge.

3. TURISTIČNI DEL NALOGE

3.1. POČITNIŠKI TURIZEM NA KOROŠKI BELI

Vse večja konkurenca med turističnimi destinacijami prinaša vse večji pomen ustrezno

zastavljenim marketinškim strategijam. Segmentacija, ciljanje in pozicioniranje so pri tem

ključne marketinške aktivnosti. Mnoge destinacije so uvedle posebno ponudbo za posamezne

segmente. Med temi postaja vse pomembnejši rastoči segment mladinskega turizma, ki ima še

mnoge potenciale za prihodnost.

Z nalogo želimo prispevati k boljšemu poznavanju segmenta mladih turistov, ki se odloča za

obisk Slovenije. Podatki namreč kažejo, da je teh vse več, ne vemo pa, ali tu dejansko najdejo

tisto, kar iščejo. Zdi se nam, da se Koroška Bela zaveda pomena in razsežnosti trga

mladinskih potovanj, a za razvoj ponudbe in njenega marketinga, vsaj na lokalni ravni, nima

prave vizije. Problem je tudi neusklajenost vseh pristojnih institucij na tem področju.

Na osnovi anketnega vprašalnika v drugem delu naloge smo ugotovili, da ima Koroška Bela

vse potrebne elemente za izvajanje tako imenovanega počitniškega turizma (naravno okolje,

velik interes mladih, številne ideje za igre v naravi).

16

Navezujoč na anketo smo se odločili, da bomo specifično oblikovali program – DVO

DNEVNI TABOR za druge osnovnošolce, skavte, tabornike, nahrbtnikarje in navsezadnje

mlade v Sloveniji.

V našem programu smo mladim pripravili kvaliteten program, v katerem združujemo prijetno

s koristnim. Mladi se bodo z nam vedno nekaj novega naučili o Koroški Beli, kjer bodo

preživeli edinstven oddih s svojimi sovrstniki, prijatelji in sošolci. Prav tako pa je v program

vključena animacija in prava mera zdrave zabave, kar naredi tabor za mlade nepozaben.

3.2. AKTIVNOSTI PRED IZVEDBO PROJEKTA

3.2.1.OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROGRAMA

Turistični proizvod je osnovna enota turistične ponudbe. Izraz proizvod se pri nas uporablja

predvsem za materializirani rezultat dela. Zato ta izraz uporabljamo le pogojno, kot

dogovorjen izraz, saj vemo, da v turizmu »proizvod« sestavljajo tako proizvodi kot storitve in

naravne dobrine.

S projektom Ko SKRITI ZAKLAD iščemo, se MUFFINOV IN KROMPIRJA NASITIMO

smo oblikovali celotni turistični proizvod, ki je sestavljen iz večjega števila delnih

proizvodov. To je proizvod, kakršnega vidi potrošnik. Delni proizvod mu namreč ne zadošča,

in povprašuje po vseh storitvah, ki so mu potrebne v času, ko nastopa kot turist. Z vidika

porabnika je turistični proizvod kompleks heterogenih storitev, ki jih turist uporablja, odkar je

zapustil stalno bivališče pa do povratka vanj. Najbliže integralnemu turističnemu proizvodu

so pavšalne počitnice, pavšalno potovanje ali počitniški paketi.

Za našo projektno nalogo smo oblikovali dvo dnevni turistični proizvod oziroma

TABOR z brošuro (glej prilogo)

1. Dan

10:00 Zbor učencev pred OŠ Koroška Bela

10:30 Pohod učencev proti Trebežu

10:30 Iskanje Skritega zaklada na poti v Trebež

12:00 Prihod na Skalo na jaso

12:15 Postavljanje šotorov

13:15 Priprava kosila

14:15 Kosilo

15:00 Pripravljanje himne

15:30 Fotografiranje okolice

17:30 Priprava večerje

18:00 Večerja

19:00 Poslušanje glasbe in ples ob tabornem ognju

21:00 Opazovanje zvezdnega neba

17

2. Dan

08:00 Bujenje

08:30 Priprava zajtrka

09:00 Zajtrk

09:30 Družabne igre s krompirjem

13:00 Piknik s krompirjem

15:00 Družabne igre

17:00 Pospravljanje šotorov

18:00 Odhod proti domu

Pred potovanjem smo doma pripravili tudi MUFFINE, ki so bili naš skriti zaklad. Pripravili

smo jih z naslednjim receptom:

Krompirjevi mafini z mandeljni

harsko knji Sestavine:

1 kg krompirja

4 jajca

4 žlice koruznega škroba

4 žlice paradižnika (posušenega in vloženega v olju)

3 žlice mandeljnov (v lističih, popraženi)

10 vejic timijana

nastrgana lupina limone

sol, poper

1 ščepec muškatnega oreščka

Priprava:

Za pripravo krompirjevih mafinov z mandeljni najprej mehko skuhamo krompir in ga

pretlačimo. Nato na drobno narežemo paradižnik in ga zmešamo skupaj s svežimi timijanovimi

listi, mandeljni, nastrgano lupino limone ter krompirjem.

Ločimo beljak od rumenjaka. Iz beljaka stepemo sneg, vendar ne preveč čvrst. V sneg vmešamo

rumenjak, koruzni škrob in krompirjevo maso. Začinimo s soljo, poprom ter muškatnim oreščkom

in oblikujemo mafine ali z maso napolnimo pekač za mafine.

Krompirjeve mafine z mandeljni pečemo pri 160 °C v načinu zgornje/spodnje gretje od 15 do 20

minut, dokler niso mafini čvrsti in zlatorumeni, vendar vseeno rahli.

18

Opis treh najbolj zaželenih iger:

Iskanje krompirja v travi

Pri tej igri vsaka ekipa potrebuje dva tekmovalca (en tekmovalec + ena tekmovalka).

Pripravljen bo prostor velikosti 4 x 4 metre, ki bo ograjen z balami. Na tleh bo razmetan

krompir, na katerega bo natrošena trava. Cilj igre je v čim krajšem času prinesti v posodo

deset krompirjev. Igra poteka tako, da naenkrat nastopa polovica prijavljenih ekip. V

prostoru je naenkrat lahko samo en tekmovalec iz ekipe, drugi ga pa čaka pri posodi in ko ta

prinese krompir v posodo gre drugi tekmovalec iskat krompir. Ekipa, ki v najkrajšem času

prinese deset krompirjev zmaga. Naenkrat se lahko prinese samo po en krompir. Sodniki bodo

zapisali čas vsakega prinesenega krompirja. Časovno je igra omejena na 20 minut. Namerno

oviranje nasprotnih tekmovalcev v prostoru se kaznuje s pribitkom 10 sekund.

Pobiranje krompirja

Za to igro je potrebno imeti zaboj krompirja, označen prostor, ter rute s katerimi se polovici

tekmovalcem zaveže oči. Tekmuje se v paru.

V igri sodeluje neomejeno parno število tekmovalcev, od katerih mora eden iz para imeti

zavezane oči. Vsi tekmovalci stopijo v označeno polje, kjer jih pričaka raztresen krompir.

Tekmovalci, ki imajo zavezane oči morajo krompir pobrati, sotekmovalci pa jih lahko

usmerjajo z besedami, uporaba rok ali drugih delov telesa je prepovedana. Zmaga tisti par,

ki ima največ pobranih krompirjev.

Igra zagotavlja polno smešnih prizorov, kjer se tekmovalci zaletavajo, pride do nesporazumov

ipd.

Štafetno prenašanje krompirja

Izberemo tri ali štiri skupine igralcev, ki iz ene točke prenesejo krompir do druge točke. Gre

za štafetno tekmovanje. Časovno nismo omejeni, samo čakamo katera skupina bo najhitrejša

za prenos krompirja.

19

3.2.2. POTREBNA SREDSTAVA ZA IZVEDBO TABORA

Za organiziranje tabora smo potrebovali:

- PROSTOR : najbolj primeren je bil pašnik na Skalci. Njegov adut je bil da je bil

BREZPLAČEN.

- PREVOZ: do ciljne točke, kjer smo postavili tabor nismo potrebovali, ker smo se do

njega po pohodniški poti sprehodili. Pohod je trajal eno uro in pol.

- ZAVAROVALNO PREMIJO ZA UDELEŽENCE TABORA: Po elektronski pošti

smo poslali povpraševanje za zavarovanje tabornikov (glej prilogo)

- OPREMO ZA TABOR : spalna vreča, šotor, pribor za osebno higieno, svetilko,

športna oblačila in obutev, kaj malega za prigrizniti, plastenka vode. Za to so učenci

poskrbeli sami

- NAJEM ZUNANJIH SANITARIJ. Po elektronskim pošti smo poslali povpraševanje

za najem sanitarij. (glej prilogo).

- SNEMANJE IN SLIKANJE TABORA: Brezplačno. Učenci smo sami poskrbeli za

to.

- IZDELAVA MUFFINOV. Brezplačno. Učenci so sami poskrbeli za izdelavo doma.

V tej točki bomo prikazali stroške in prihodke ter poslovni rezultat izvedbe projekta.

Kritična tveganja

- V vsakem projektu lahko nastopijo težave, katere nismo upoštevali pri načrtovanju.

Tudi v naši delovni skupini so se tekom priprave projekta porajali dvomi. Vendar smo

za vsak pomislek poiskali tudi optimalno rešitev.

Dvomi, pomisleki

- Prireditev bo potekala v naravi . Kaj, če bo slabo vreme?

- Kaj, če za prireditev ne bo zanimanja?

- Kaj, če bo zmanjkalo hrane in pijače?

Rešitve

- V primeru slabe vremenske napovedi bomo datum tabora prestavili na lepši dan.

- Prireditev bomo oglaševali povsod, kjer se zadržujejo otroci in mladina. Povabili

bomo tudi društva in klube, naj pripeljejo svoje člane.

- Učenci bodo imeli hrano in pijačo s sabo. Imeli bomo tudi večjo zalogo krompirja, da

bomo lahko v primeru večjega povpraševanja po hrani organizirali dva piknika s

krompirjem

20

Stroški projekta

Vrsta stroška EM Količina Znesek [€] Opomba

Najem prostora kmp 1 0,00 Brezplačna uporaba

Prevoz kos 55 0,00 Ne potrebujemo prevoza

Zavarovalna premija Kos 55 302,25 Strošek Občine Jesenice

Najem zunanjih sanitarije Kos 2 156,80 Strošek Občine Jesenice

Snemanje in slikanje tabora 0,00

Ne potrebujemo profesionalnega fotografa. To smo delali sami v lastni režiji.

Izdelava muffinov Kos 55 0,00 Učenci poskrbeli sami doma za izdelavo.

Tisk zgibank kos 100 0,00 Naredili smo jih sami.

Pijača kos 150 100.00 Strošek Občine Jesenice

Hrana kos 150 100.00 Strošek Občine Jesenice

Stroški projekta 659,05 Strošek Občine Jesenice

Organizacijska shema učencev je bila:

- Menedžersko mesto je zasedal en član turističnega krožka. Njegova naloga je bila

uspešna izvedba tabora, usklajevanje posameznih dejavnosti, razdeljevanje dodatnih

nalog med člane organizacije, dogovarjanje s partnerji pri projektu.

- Za odnose z javnostmi in trženje bosta skrbela dva člana . En član je bil zadolžen za

širjenje glasu o taboru, promocijo. Bil je tudi kontaktna oseba za posredovanje

dodatnih informacij in je odgovarjal na vprašanja vezana na tabor. Drugi član pa je

bil zadolžen za pridobivanje sponzorskih in donatorskih sredstev.

- Mesto ekonoma je zasedel en član. Njegova naloga je bila zagotovitev vsega

potrebnega materiala za izvedbo prireditve ( hrana in pijača za piknik).

- Mesto računovodja je zasedal en član . Bedel je nad finančnim stanjem projekta in

povpraševal po predračunih za izvedbo TABORA:

- Prijavno službo bodo sestavljali trije člani. Njihova naloga je bila vpis učencev na

TABOR. Razdelitev zgibanke za promocijo tabora. (glej prilogo).

- Za redarsko in varnostno službo so bili štirje učenci..

- Za pisanje končnega poročila s finančno konstrukcijo za Občino Jesenice je bil

zadolžen en učenec.

21

Terminski načrt

Vse potrebno za izvedbo projekta smo pripravili meseca septembra in oktobra 2013. Sem

sodi priprava turističnega programa, dogovori s potencialnimi sponzorji in donatorji,

razdelitev nalog.

Zadnji teden v oktobru smo imeli sestanek organizacijskega odbora in dorekli še zadnje

podrobnosti v zvezi z izvedbo tabora "Ko SKRITI ZAKLAD iščemo se MUFFINOV in

KROMPIRJA nasitimo".

Tisk plakatov v zadnjem na sredini meseca septembra. Takrat smo tudi izobesili plakate in

objavili prireditev v medijih.

Nabava hrane in pijače dan pred prireditvijo.

3.2.3. PROMOCIJA TABORA

Temeljna ideja o izvajanju počitniškega turizma na Koroški Beli je naša. Pri izvedbi projekta

smo z objavo s šolskim radiem, plakatom in promocijo od ust do ust povabili vse naše

sošolke in sošolce na naš tabor ''Ko SKRITI ZAKLAD iščemo se MUFFINOV in

KORMPIRJA nasitimo''.

Tabor smo oglaševali še v obliki zloženke (glej prilogo), ki je bil na oglasnem panoju

osnovne šole. Poslužili smo se tudi e-oglaševanja na spletnih strani osnovne šole, turistično

informacijskega centra Jesenice.

3.2.4. ZBIRANJE PRIJAV ZA TABOR

Prijave za tabor smo zbirali na elek. naslovu: info©ragor.si in telefonski številki: 040 551

150.

3.2.5. TRŽNO KOMUNICIRANJE

Projektno nalogo smo oblikovali in ustvarili za mlade z namenom, da bomo poskrbeli za

njihovo socialno, družbeno in izobraževalno življenje. Turistični proizvod se bo lahko tržil

kasneje z brošuro (glej prilogo), učnim gradivom (glej prilogo) in anketnim vprašalnikom

(glej prilogo), ki ga bo lahko tržil Turistično informacijski center Jesenice

22

3.2.6 .UTRINKI FOTOGRAFIJ Z DVO DNEVNEGA TABORA

Nekaj utrinkov pregleda terena za tabor:

23

Nekaj utrinkov z našega tabora:

24

25

3.3. PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA PROIZVODA NA TRŽNICI

V letošnjem letu na zaključni tržnici ne bomo potrebovali stojnice. Na tla bomo postavili

šotor in taborno ognjišče, kjer se bo odvijal naš tabor. Poleg tega bodo mimoidoči dobili

zastavice in magnetke, ki bodo simbol našega turističnega produkta. Igrali se bodo iger s

krompirjem in iskali skriti zaklad. Vsi učenci bomo oblečeni v šolske majice, ki nas bodo

ločile od ostalih tekmovalcev na tržnici.

4. ANALIZA MOŽNOSTI IZVEDBE

Pri našem projektu dvo dnevnem taboru Ko skriti zaklad iščemo se muffinov in krompirja

26

nasitimo smo se zelo zabavali, veliko ustvarjali, se pogovarjali, delali v skupinah. Naučili smo

se peke muffinov, spoznali s številnimi igrami s krompirjem, iskali smo skriti zaklad. Vedno

smo poskrbeli, da je bilo lepo in smo kaj delali na našem projektu. Imeli smo se zelo lepo, saj

je bila odlična skupina in smo se zelo dobro razumeli, to pa je tudi veliko za delo v skupini in

vpliva tako na delo, kot na projekt in vse vpletene in sodelujoče. Seveda brez pomoči

mentoric zadeva nebi uspela tako dobro kot je. Sedaj pa vam lahko samo še povabimo na dvo

dnevni tabor v mesecu maju, ko ga bomo dejansko izvedli.

5. VIRI IN LITERATURA:

Pisni viri:

Občina Jesenice, Vodnik po Občini Jesenice, 1995

Tone Konobelj, Utrinki s Koroške Bele in Slovenskega Javornika, I 2010

Tone Konobelj, Utrinki s Koroške Bele in Slovenskega Javronika, II. 2010

Elektronski viri:

http://www.jesenice.si

http://www.ks-sjkb.si/

Ustni viri:

G. Tone Konobelj

Fotografije:

Last OŠ Koroška Bela

Seznam prilog:

Vabilo na dogodek

Učno gradivo

Vprašalnik

Zavarovalna premija za učence

Najem sanitarij za tabor

27

TURISTIČNO

NARAVNE ZNAMENITOSTI

JESENIC

28

Ključavnice - narcise

Maja pobočja Zahodnih Karavank pobelijo ozkolistne narcise ali ključavnice, kot

jim pravijo domačini. Izhaja iz družine Narcissus, njeno latinsko ime pa je

Narcissus poeticus subsp. Radiflorus. Največ teh prečudovitih se razprostira na

travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico do Javorniškega

Rovta.

Izvor imena ključavnica je v pravljici ˝Nekoč je Bog posvaril čebele, naj nikar ne

delajo in nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Čebele pa ga niso ubogale in

zato jim je med v ključavnicah 'zaključil'. Dočim je namreč sladki sok poprej

neovirano prihajal v cvet, je Bog takrat rastlinam pod cvetom v stebelcu ustvaril

bunčico in z njo soku zaprl dohod v cvet, da ga čebele ne morejo več srkati.

Listi so široki 5 do 8 mm, krpe cvetnega odevala so narobe jajčaste in se med

seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček je skledičast s škrlatno

rdečim valovitim robom. Je čebulica, ki ozeleni takoj, ko skopni sneg, njena

življenjska doba pa je 3 leta. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo zeleni in

tako omogočijo nalaganje zaloge hrane v čebulico za rast v naslednjem letu.

Dokler so listi zeleni, so za živino strupeni.

Za ohranjanje teh prelepih belih cvetic se

izvajajo tradicionalni načini kmetovanja

ter redna pozna košnja v juniju. Gnojenje

travnikov je dovoljeno le z doma

pridelanimi gnojili ter ni dopustno

zaraščanje terena. Narcise so zaščitene z

Odlokom o zavarovanjem redkih ali

ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS

št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno

uničevanje, trganje ter rezanje.

29

Zoisov park

Zoisov park v Karavankah je poln sledov davnega življenja v teh krajih. Okamneli

rastlinski in živalski svet, kulturna dediščina kraja, smrekovi gozdovi in gozdna

učna pot ter smaragdno zeleno jezero, botanični vrt Karla Zoisa, bližina

planinskih poti in še marsikaj omogoča obiskovalcem bogato preživljanje prostih

dni. Seznanjanje z nastajanjem okamnin, z živalmi in rastlinami, ki so živele pred

milijoni let, je danes zanimivo ne le za strokovnjake, ampak tudi za mlade

raziskovalce, ki si burijo domišljijo ob odkrivanju fosilov praprotnic, preslic,

mahovnjakov, morskih lilij, ježkov, školjk in polžkov. Pred nekaj desetletji na

novo odkrite okamnine nosijo imena slovenicus, jesenicensis in savensis ter

pričajo o sistematičnem geološkem raziskovanju v tem delu Karavank. Pred več

kot dvesto leti je botanik Karel Zois, brat bolj znanega barona Žige Zoisa, tu

našel rumenocvetno mačeho. Rastlino je poslal prijatelju v Celovec, ta jo je

narisal in poimenoval zoisova vijolica. Najdemo jo samo na pobočjih Karavank,

najpogosteje prav na pobočjih Belščice in Stola. Samo v tem delu Karavank raste

še ena cvetlica z rumenimi cvetovi, ki jo je prav tako odkril Karel Zois. Gre za

kranjski grint, ki so ga botaniki opisali po njegovih primerkih, poimenovali pa po

deželi Kranjski.

30

Golica (1.835 m)

Golica je ena najbolj opaznih in najbolj zelenih gora v Karavankah. Vse poti na

goro se začenjajo s planine pod Golico. Do znamenite in gostoljubne koče na

Golici (1582 m) je po bližnjici v smeri Savskih jam le dobra ura hoda, veliko daljša

(2-3 ure) in napornejša, a zaradi prelepih razgledov tudi neprimerno bolj

hvaležna pa je pot po grebenih. Od koče ni daleč na vrh Golice (1835 m), četudi

je ta morda videti bliže, kakor je v resnici. Golica slovi po narcisnih poljanah.

Nižje cvetijo že v maju, višje pa v juniju. Na skalnatih grebenih ne manjka

visokogorskega cvetja. Med njimi najdemo tudi gorski dimek (Crepis bocconi) in

alpski alpski lisičjak (Diphasiastrum alpinum). Poleg tega tam frfotajo rjavi okarji

in rdečkaste škrebetulje. Nižje proti dolini pa lahko občudujemo zeleno-modre

kačje pastirje. Po Golici je dobila tudi ime najbolj znana slovenska

narodnozabavna polka Na Golici, ki pa je hkrati najbolj prepoznavna polka na

svetu. V 50 letih prejšnjega stoletja je skladbo napisal Slavko Avsenik, aranžma

Vilko Avsenik, izvajalec pa je Ansambel bratov Avsenik.

Naravni most na Mežakli

Naravni most na Mežakli je zanimiv naravni pojav, ki je nastal zaradi erozijskega

delovanja vode in neenakomernega preperevanja različno odpornih kamnin. Stoji

tik pod severnim robom Mežakle, na meji Triglavskega narodnega parka, kjer

apnenčast greben premosti grapo v elegantnem naravnem loku, ki je dolg

približno 15 m, visok 8 m ter širok približno 3 m. Most je lahko dostopen z

markirane planinske poti po slemenu Mežakle.

Najprimernejši čas za obisk mostu na Mežakli je pozna pomlad, saj na tej višini

bukve ozelenijo šele v začetku junija. Sprehod lahko tedaj obogatijo tudi drugi

31

znanilci gorske pomladi, kot so avrikelj, wulfenov jeglič in resje.

32

Snežna jama

Pod Planskim vrhom (1299m) na Mežakli se nahaja Snežna jama. Jama je dolga

70m in globoka 20m. Vhod v jamo je na dnu vrtače, poševno vodi v veliko dvorano

s snegom in ledom. Z ustrezno opremo je mogoče priti v jamo, ki je kraškega

izvora in si ogledati apnenčaste tvorbe po vsej njeni dolžini.

33

Slapovi na potoku Raten

Slapovi se nahajajo na potoku Raten, desnem pritoku Jesenice, pri vasi Plavški

rovt nad Jesenicami in spadajo med stalne, dokaj vodnate slapove. Čez skalni

prelom pada spodnji slap najmanj sedem metrov v plitev tolmun. Za njim je

spodmol, tako da se okoli njega lahko tudi splazimo. Nekoliko nad njim je drugi

slap, ki v dveh stopnjah pada pet metrov; najprej nekoliko polzi, nato pa se voda v

lepem loku preko večje skale prekucne v majhen tolmun. Nad opisanima slapovoma

je v gostem gozdu skrit še tretji slap, v bistvu slapič, visok štiri metre.

34

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile

države članice Evropske unije. Glavni namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti

z varovanjem habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Vlada RS je z

Uredbo o posebnih varstvenih območjih leta 2004 določila območja Natura

2000. Glede na celotno površino občine je območja Natura 2000 15,6% oz.

1.179,78 ha. Del območja Občine Jesenice je zajeto v 3 območja.

V območje Karavank (Koda: SI3000285, velikost 841,46 ha) v jeseniški občini je

zajet greben od Dovške Babe, do Hruškega vrha, Rožce, Kleka, Velike Golice ter

do Male Golice in od Korenščice, Struške vse do Vajneža in Stola. Ogrožene

živalske vrste sta metulja Lorkovićev rjavček in črtasti medvedek, hrošč alpski

kozliček, netopir mali podkovnjak. Med rastlinami najdemo, lepi čeveljc, Zoisova

zvončica in močvirski meček. Tu so še številni habitatni tipi. Del območja Natura

2000 je tudi v območju Julijskih Alp (Koda: SI5000019, velikost 337,2 ha),

kamor spada območje Triglavskega narodnega parka do severnega roba Mežakle.

Na tem območju se nahajajo beloglavi jastreb, planinski orel, sokol selec, gozdni

jereb, divji petelin, mali skovik, koconogi čuk, vodomec, črna žolna, triprsti detel,

repaljščica, slegurm, mali muhar, rjavi srakoper, belka, ruševec in kotorna. Jez

HE Vintgar pa je zajet v območje Radovna v Sr. Radovni (Koda: SI3000133,

velikost 1,12 ha). Reka je dom ribe kapelj.

35