Turistično društvo KrkaKrka 1 B, 1301 Krka

www.tdkrka.sie-mail: tdkrka@gmail.com

e-mail: info@tdkrka.sitelefon: 041 276 252

Izvir Krke - Krška jamaKrška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le ob povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero.Krška jama je v nemirnih časih nudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi, kije zabeležil svoj obisk Krške jame, je bil Valvasor v 17. st. Prvi načrt jame je leta 1887 izrisal V. Hrasky, ki je vodil melioracije v zaledju izvira Krke. Glavni vhod so leta 1935 razširili, da bi omogočili hitrejši odtok podzemne vode in razrešili problem poplav na Radenskem polju. Ob tem so z razstreljevanjem razpoke nad sifonskim jezerom skušali najti nadaljevanje jame leta 1954, kar pa je jamarskim potapljačem uspelo šele leta 1995 - 1996. Ti so v globini sifonskega jezera preplavali labirint podvodnih rovov, ki po 210 metrih pripeljejo v 60 metrov dolgo končno Vrhovčevo dvorano. Skupna dolžina raziskanih rovov tako znaša 490 metrov. Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje pestra podzemna favna, ki je s številnimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbogatejšimi na svetu. Jamo je leta 1996 Turistično društvo Krka uredilo za obisk. Vhod vanjo je zaprt, pot ogleda pa je speljana do sifonskega jezera.

Nadmorska višina jame 268mNadmorska višina Krke pri izlivu v Savo 139mDolžina jame (dostopna) 200mDolžina jame (raziskave) 490mDolžina površinskega toka Krke 94kmObseg porečja Krke 2.284km'Globina jezera -20mPrvi načrt Krške jame (U. Hrasky) leta 1887Elektrika v jami od 8. avgusta 1995

Jama vpisana v kataster slovenskih jam 1927, pod katastrsko številko 74.

OGLED KRŠKE JAME je mogoč le s turističnem vodičem, ki vas sprejme pred izvirom. Jama je odprta od meseca aprila do meseca oktobra.Skupine (vsaj 10 obiskovalcev) se lahko predhodno naročijo skozi celo leto. Za dodatne informacije in dogovor ogleda nas lahko pokličete na telefonsko številko TD KRKA (041)276252

Živa bitja ki jih najdemo v jamah.Ko vstopimo v jamo nič ne vidimo, saj smo v popolni temi, in klub temi v jami živijo razne živali. Najbolj so nam poznani netopirji, majhni in nenevarni leteči sesalci, ki si v jamah ustvarijo svoj dom. V popolni temi tudi oni nič ne vidijo, zato si pomagajo z ultrazvoki, ki se kot odmev odbijajo od skal in jim povejo kje so ovire. V Krški jami tako domujejo mali in veliki Podkovnjaki (Rhinolophidae) preko celega leta. V jamah obstajajo tudi druge živali ki celo življenje preživijo v jamah, in jih je večinoma brez oči namesto njih pa uporabljajo dolge tipalke s katerim se orientirajo. To so razne žuželke, majhni pajki, rakci, kozice in dvoživke.

LehnjakLehnjak ali travertin je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko v voda ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno porozna lahka in luknjičava kamnina.Lehnjak je navadno svetlo rumenorjave barve in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev, ki jo primesi železovih spojin obarvajo rjavkasto.Lehnjak je lahko krušljiv in enostaven za obdelovanje. Je ena redkih kamnin, ki plavajo na vodi.V Sloveniji je lehnjak značilna kamnina rek Krke, Kolpe in drugih, kjer tvori tudi manjša slapišča in predvsem pragove. Lehnjak je na slapovih Kobilji curek pri Velikih Laščah in Nežici pri Kostelu ter v izvirih na Berju pri Bledu.

V Krški jami živi tudi Človeška ribica (»zaščitena«). Človeška ribica je povsem prilagojena stalni temi, saj preživi v globinah podzemnih jam celo življenje. Njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta in je bledikasta z roza odtenkom, ki je posledica kožnih kapilar (po barvi kože je podobna beli rasi človeštva - od tod njeno ime). Pri ličinkah so oči še dobro vidne, pozneje pa zakrnijo in jih preraste koža. Hruškasta glava se končuje s prisekanim in sploščenim gobčkom. Sprednji nogi imata po tri prste, zadnji pa le po dva. Od strani sploščen rep, ki je prilagojen plavanju, je malenkost krajši od trupa. V vodi preživi celo svoje življenje ( 80 – 100 let) in diha s škrgami, čeprav ima razvita tudi preprosta pljuča. Človeška ribica je z dolžino 25 do 30 cm največja jamska žival na svetu ter edini jamski vretenčar v Evropi. Spolno je aktivna pri 14 letih in nato vsakih 7 do 10 let. Največ človeških ribic je opaženih v Kraškem svetu Slovenije in v Dinarskem pogorju vse do Hercegovine.Pinki

Izvir Poltarice in jama PoltaricaJama Poltarica, nova soseda Krške jame, je bila odkrita aprila leta 2003. Nahaja se pred vasico Gradi ček, tik nad izvirom Poltarice, prvega pritoka reke Krke. Do danes je raziskanih 740 metrov podzemnih rovov, dvoran, kanjonov in sifonov. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Ob visokem vodostaju reke je moč videti tudi podzemni slap. Temperatura v jami je med 8 in 9 stopinj. Odkrivanje in raziskavejame vodi Jamarski klub Krka. Jama ni turistično urejena, sijo je pa, v spremstvu jamarjev in soju karbidovk, možno ogledati v dolžini 180 m.Izvir Poltarice je malo pred vasjo Gradiček in je prvi pritok reke Krke.OGLED JAME POLTARICEZa dodatne informacije in dogovor ogleda lahko pokličete na telefonsko številko Jamarskega kluba Krka (031) 766 555.

Ali ste vedeli?• da se razteza od Krške jame proti Znojilam prazgodovinska in

rimska nekropola• da so v jami pred vhodom našli predmete iz eneoiitika in železne

dobe• da so rimske izkopanine našli v vaseh Podbukovje, Gabrovčec in

Krka• da je cerkev sv. Kozme in Damjana omenjena že leta 1135• da ježe leta 1445 omenjen mlin na Krki• da je bil most čez reko Krko narejen v letih 1683-1686• da so se slovenski poslanci leta 1907/08 v dunajskem parlamentu

zavzemali za železnico mimo Krke• da je reber med Gradičkom in Znojilamiše nerešen geomorfološki

pojav• da je bil šolski pouk na Krki že za čas Marije Terezije (od leta 1770)

Tekst zbral in uredil:Turistično društvo Krka

Fotografije:Leopold Bregar, Slavko Pajntar - Pinki, Anita Zupančič,

Nataša LukmanTisk in oblikovanje:

Partner Graf d. o. o. GrosupljeZaložila in izdala:

Turistično društvo Krka v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica.

Krka, marec 2016

Cerkev Sv. Kozme in DamjanaZelo verjetno je, da je na mestu današnje krške cerkve stalo pogansko svetišče, ki je bilo pozneje spremenjeno v krščansko cerkev in okoli leta 525 posvečeno sv. Kozmi in Damjanu. Gianerji, nasledniki krških gospodov, so leta 1444 na Krki sezidali kapelo sv. Jurija in ustanovili kaplanijo. L. 1395 je bila župnija Šentvid pri Stični z vsemi vikariati in podružnicami, med katerimi je spadala tudi Krka, podarjena stiškemu samostanu. Krška župnija je bila ustanovljena 1657. V18. stoletju je bila Krka najbolj sloveča božja pot na Kranjskem.

Naš kraj je zibelka čebelarstva, kjer so čebelarili že pred več sto leti. Tu je tudi naša avtohtona vrsta čebele že sredi 19. stoletja imenovana »kranjska sivka«.»Ob rojenju stavimo temelj čebelarstva v prihodnjem letu. Ako je ta temelj močan, ni se nam bati izgube. Le močni roji nam dado močne plemenjake in le močni plemenjaki so za kupčijo in pridelovanje medu« To je odlomek iz »Slovenskega čebelarja« v junijski izdaji daljnega leta 1907!V izdaji je bila objavljena tudi novica o ustanovnem čebelarskem shodu na Krki, kjer se je na »binkoštno nedeljo zbralo nekaj ustanovnih udov« in postavilo temelj Čebelarske družine Krka, ki se je v vseh teh letih ohranjala in krepila ter sedaj šteje preko 50 aktivnih članov z preko 1000 čebeljimi družinami na področju od Muljave, Krke, Zagradca in Ambrusa. Čebelarji pridobivamo čebelje proizvode, vzgajamo čebelje matice, sadimo medovite rastline, skrbimo za okolje ter izobraževanje. Čebelarsko društvo Krka in Zagradec ima v svojih pravilih delovanja zapisano: »da na svojem delovnem področju povezuje in organizira delo čebelarjev ter vzbuja med mladino zanimanje za čebelarjenje in zato organizira v okviru društva čebelarske krožke.« Na OŠ Stična, PŠ Krka smo ustanovili čebelarski krožek, ki ga obiskuje preko 20 šolarjev. V neposredni bližini šole smo postavili čudovit učni čebelnjak, kjer so panje poslikali kar sami krožkarji.V Čukovini, kjer so skupni prostori krških društev imamo tudi razstavni kotiček s čebelarskimi pripomočki. Posebnost so originalne panjske končnice, ki so jih poslikali krožkarji, podpisane s somentorjem krožka slikarjem Francetom Slano.Marjan Volaj

Učni čebeljnjak ČD

Vodnjak v vasi GabrovčecZa vasjo Gabrovčec izvira Gabrovški studenec, ki je pritok reke Krke. Širokje 1m, dolg pa le 12m. Iz njegovega talnega izvira priteka na dan izredno čista voda. Vaščani so leta 1930 obzidali studenec in na njem postavili vodno črpalko. Ob njem so zgradili korito za napajanje živine ter postavili dva perilna kamna za pranje perila. Vodnjak ima zanimivo vodno črpalko. Gre za tip paternostrske črpalne naprave, kije imela svoj čas »korčasto« verigo brez konca z nizom »korč« (zajemalk), ki so spodaj zajemale vodo in jo zgoraj izlivale skozi ustje na izlivalnik. Danesje ohranjeno le ogrodje z ustjem v obliki orlove glave. Paternostrske črpalne naprave so bile v obdobju med obema vojnama, pa tudi še nekaj let po drugi svetovni vojni, zelo pogost tip vodnih črpalk na vodnjakih. Zaradi propadanja vodnjakov, ki tonejo v pozabo, ima ohranjeni vodnjak v vasi Gabrovčec kulturno in zgodovinsko vrednost, saj priča o nekdanjem načinu oskrbe tu živečih prebivalcev z vodo, hkrati pa predstavlja del naše bogate kulturne dediščine. Zaradi svoje pričevalnosti in spomeniško varstvenih kvalitet zasluži vodnjak pozornost lokalne skupnosti. Vodnjak je eden izmed 5 v Sloveniji in edini, ki še deluje.

Aktivnosti na Krki• Čolnarjenje po reki Krki• Lovstvo• Čebelarstvo• Gobarjenje• Kolesarstvo

• Pohodništvo• Kulturne prireditve• Športne prireditve• Jamarstvo• Ekološke kmetije ...

GOSTIŠČE KRKAGabrovčec 1b, Gabrovčec, 1301 KrkaTelefon: 01 780 60 26 Mob: 041 509 833Gostišče Krka je gostišče v krajevni skupnosti Krka katero se lahko ob bogati kulinarični izbiri pohvali tudi s prenočišči. Gostišče je primerna izbira za večje zaključene družbe in posameznike. Poroke, rojstni dnevi, birme in obhajila. Gostišče vam nudi vse; od pestre izbire tradicionalnih slovenskih jedi do ribjih jedi, morskih sadežev in pizz.

Pekarna MišmašV pekarni Mišmaš izdelujemo pekovske in slaščičarske izdelke, kot so piškoti, drobno pecivo ter kruh in krofe ob sobotah. Izdelujemo tudi torte po naročilu.

Pekarna MišmašTomislav Mišmaš, s. p.Krka 33, 1301 KrkaTel.: 01 7806045

Turistično društvo Krka