KATALOG UČBENIKOV ZA SREDNJO ŠOLO

2010/2011

KATALOG UČBENIKOVSREDNJA ŠOLA

www.mladinska.com/solawww.mladinska.com/revije

www.

naslovnica_nova_final.indd 1 2/9/10 3:16:21 PM

Pokličite nas ali nam pišite:

Tel: 01 241 32 20Faks: 01 241 35 20e-pošta: [email protected]

Mladinska knjiga Založba, d. d.Izobraževalno založništvo –uredništvo učbenikovSlovenska 291000 Ljubljana

www.mladinska.com/sola

Katalog učbenikov za srednje šole za šolsko leto 2010/2011Izobraževalno založništvo Mladinske knjige ZaložbeSenja Požar, vodja Izobraževalnega založništvaAlenka Kepic Mohar, vodja uredništva učbenikovAleksandra Lutar Ivanc, urednicaMetka Pušenjak, urednica Tihana Kurtin Jeraj, urednicaMilivoj Stankovič, zunanji urednikValentina Praprotnik, produktni vodjaTina Pažur, poslovna sekretarka

Peter Svetek, likovno-tehnični urednikBarbara Železnik, oblikovalka

Helena Seljak, vodja promocije, tel.: 01 241 33 16, GSM: 041 644 608Marija Lampret, promotorka, tel.: 01 241 35 70, GSM: 051 361 215Anja Klemenčič, promotorka, tel.: 01 241 3278, GSM: 051 600 546

Ljubljana, februar 2010Mladinska knjiga Založba, d. d.Peter Tomšič, predsednik uprave MKZMiha Kovač, glavni urednik

Uredila: Valentina PraprotnikLektorirala: Aleksandra Lutar IvancOblikovanje in prelom: KULT, Simon Kajtna, s. p.Tisk: Grafi ka Soča, d. o. o.

○ V KNJIGARNAH Mladinske knjige Trgovine d. d.○ PRI ŠOLSKIH ZASTOPNIKIH○ DIREKTNO V ZALOŽBI za učbenike (Darja Vidmar 01 241 33 20), za revije (Branka Šoln na brezplačni tel. številki 080 11 08)

○ PREK INTERNETA www. www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije

Šolski zastopniki

Knjigarne in papirnice Mladinske knjige s stalno zalogo učbenikov:

NAROčILA IN PRODAJA UčBENIKOV TER REVIJ

Jasmina Zakošek vodja 051 372 780 [email protected] Hrovat DOLENJSKA, POSAVJE, BELA KRAJINA 031 749 744 [email protected] Kalan LJUBLJANA S ŠIRŠO OKOLICO, KOČEVSKA REGIJA, NOTRANJSKA 041 721 624 [email protected] Orgulan MARIBOR, ZG. ŠTAJERSKA, PREKMURJE 041 719 821 [email protected] Drnovšek LJUBLJANA, ZASAVJE, PREKMURJE, NOTRANJSKA 051 363 845 [email protected] Gomzej SP. ŠTAJERSKA, KOROŠKA 041 681 393 [email protected] Lisjak Berger POSOČJE, GORIŠKA, KRAS, VIPAVSKA DOLINA 051 666 228 [email protected] Lavtar GORENJSKA 041 564 364 [email protected] Vidmar referentka prodaje 01/241 33 20 [email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA CELJEStanetova ulica 3, 3000 Celjevodja: Jasna TOMCtel: 03/428-52-50faks: 03/[email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA KRANJMaistrov trg 1, 4000 Kranjvodja: Aleš HUMARtel: 04/201-58-30faks: 04/[email protected]

KNJIGARNA GOSPOSKA MARIBORGosposka ulica 24, 2000 Mariborvodja: Živa TERŠAVECtel: 02/234-31-24faks: 02/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA NEBOTIČNIKSlovenska cesta 37, 1000 Ljubljanavodja: Tanja VILFAN INTIHARtel: 01/244-26-38 faks: 01/[email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA NOVO MESTOGlavni trg 9, 8000 Novo mestovodja: Petra ČINKOLEtel: 07/393-11-52faks: 07/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOMŽALELjubljanska cesta 83, 1230 Domžalevodja: Zdenka PAJERtel: 01/721-88-02faks: 01/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA TOLMINTrg maršala Tita 19, 5220 Tolminvodja: Mira SKOČIRtel: 05/380-02-20faks: 05/[email protected]

KNJIGARNA DOM KNJIGE KOPERPristaniška cesta 5, 5000 Kopervodja: Davorka ŠTEFANECtel: 05/663-38-80faks: 05/[email protected]

KNJIGARNA EUROPARKPobreška cesta 18, 2000 Mariborvodja: Stanka KAŠPERtel: 02/330-23-00faks: 02/[email protected]

KNJIGARNA REJČEVA NOVA GORICARejčeva 12, 5000 Nova GoricaVodja: Ida SLUGAtel: 05/338 42 30faks: 05/338 42 [email protected]

naslovnica_nova_final.indd 3 2/10/10 8:01:34 AM

Z učbeniki do zrelostnega izpita

V Mladinski knjigi, založbi z več kot 50-letno tradicijo na področju izobraževalnih vsebin, se zavedamo, da še tako kakovosten učbenik ni več dovolj za vse učne potrebe in obveznosti dijakov. Tiskanim virom, ki so bili še včeraj edino dostopno učno sredstvo, se z razvojem novih tehnologij pridružujejo povsem novi mediji in novi načini podajanja vsebin in znanja. Založba Mladinska knjiga ponuja bogato bero izvirnih slovenskih in prevodnih leksikalnih, slovarskih in enciklopedičnih gradiv, ki so odlična osnova za pridobivanja znanja. Tudi revijalni del našega založniškega programa sega na srednješolsko področje. Vse to in še več je edinstvena osnova za pripravo kakovostnih e-vsebin, ki jih bomo začeli pripravljati v letu 2010. Pripravljamo tudi nov portal znanja, t. i. Izobraževalni portal, na katerem boste tako učitelji kot tudi učenci in dijaki, njihovi starši in vsi, ki vas zanima izobraževalno področje, našli vsebine za usvajanje znanja (interaktivni prikazi učnih problemov), za preverjanje znanja (testi, dodatna gradiva) in za podajanje znanja (učne priprave, predstavitve, videoure). Naš cilj je zahteven, dolgoročen in večplasten, zato naj ob tej priložnosti povabim vas, ki neposredno in vsak dan skupaj z dijaki snujete najrazličnejše projekte, da se nam pri ustvarjanju naše nove stične točke pridružite.

Želimo si, da bi nam portal omogočil vse tisto, kar nam tiskani mediji ne, od zvočnih, glasbenih in slikovnih ponazoritev do večpredstavnih 3D animacij, eksperimentov, procesov, povečav ipd. Na spletnih straneh www.mladinska.com/ucbeniki je brezplačno že dostopen bogat vsebinski portal Virtualni svet književnosti, pripravljen po učnem načrtu za slo-venščino v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport.

Med novostmi posebej izpostavljamo novi učbenik za likovno snovanje v gimnaziji Likovni pogledi, v katerem se izvirno prepletata likovna vzgoja in umetnostna zgodovina, ter novo berilo za srednje strokovno izobraževanje Odkrivajmo življenje besed. Tudi letos bo izšel priročnik Esej na maturi 2011, ki se priključuje preostalim maturitetnim gradivom. Učbeniki za geogra� jo bodo v letu 2010 posodobljeni, saj veliko pozornosti namenjamo verodostojnim in najaktualnejšim dostopnim podatkom in statističnim pregledom. Še posebej pa smo ponosni, da v tem letu zaključujemo učbenike celotne vertikale za slovenščino, saj z berili (Umetnost besede) in učbeniki za jezik (Z besedo do besede) za vse letnike pomembno prispevamo ne le k sodobnim metodam poučevanja, temveč tudi k večji priljubljenosti tega predmeta med mladimi. Ti so v letih, ko se jim zdi znanje tujih jezikov “koristnejše”, vendar bodo čez leta zagotovo vse svoje življenjske uspehe tlakovali prav s pravilnim, jasnim in doslednim slogom izražanja.

Vabimo vas tudi na številne delavnice, seminarje, prireditve in učne urice, ki jih organiziramo vse leto in povsod po Sloveniji. Veseli bomo vašega zanimanja ali morda tudi vabila.

mag. Senja Požar,vodja Izobraževalnega založništva

Foto

gra

fi je:

Jan

ez K

ota

r

Katalog_MKZ_SS.indd 1 2/17/10 1:03:54 PM

2 www.mladinska.com/solawww.mladinska.com/priprave

VSEBINA


SLOVENŠČINA • v gimnaziji ....................................................................................................3−4• matura za gimnazijske programe .............................................................. 5• v srednjem strokovnem izobraževanju ................................................... 6• na poklicni maturi ........................................................................................... 7• za več znanja ................................................................................................8−9

UMETNOST: GLASBA IN LIKOVNO SNOVANJE V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ..........................................................................10

ZGODOVINA IN FILOZOFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI .............11

FIZIKA IN KEMIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ...................................12

DRUŽBOSLOVJE V POKLICNI IN SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI ...................13

GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ....................................14−16 • geografski atlasi in kartografsko gradivo .....................................16−17

NAROČILA IN PRODAJA ........................................................................................21

Vsi učbeniki so potrjeni ali v postopku prvega oz. ponovnega potrjevanja na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje in bodo na voljo za uporabo v letu 2010/2011.


www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/priprave 3

SLOVENŠČINA V GIMNAZIJI

dr. Darja Pavlič, dr. Marijan Dović, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 2 z DVD-jemUMETNOST BESEDE

Berilo 2 vsebuje:• predpisana besedila slovenske in svetovne literature po veljavnem učnem načrtu in

dopolnjena glede na novi učni načrt,• preizkušen didaktični instrumentarij in izvirno obravnavo domačega branja, • multimedijsko podporo na DVD-ju s prikazom in povezavami literature z glasbeno

umetnostjo, umetnostno zgodovino, gledališčem in � lmom.

ISBN 978-961-01-0005-89789610100058

dr. Vanesa Matajc, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 1 z DVD-jem in zgoščenkoUMETNOST BESEDE

Berilo vsebuje:• izviren in sistematičen literarnoteoretični uvod ter skrbno izbrana kanonska besedila slovenske in svetovne literature, • kakovosten literarnozgodovinski pregled,• bogat DVD z najrazličnejšimi rubrikami. ISBN 978-961-01-0005-8

Nominacija za najlepši uËbenik 2007!

dr. Darja Pavlič, dr. Marijan Dović, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko Nominacija za najlepši uËbenik 2007!

ISBN 978-961-01-0538-1 9789610105381

ISBN 978-961-01-0583-1 9789610105831

ISBN 978-961-01-0538-1 ISBN 978-961-01-0538-1

DVD

ISBN 978-961-01-0583-1 ISBN 978-961-01-0583-1

DVD

dr. Darja Pavlič, dr. Klemen Lah, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Tone Smolej, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 3 z DVD-jemUMETNOST BESEDE

Berilo 3 z DVD-jem:• je zasnovano po novem učnem načrtu,• nadaljuje vsebinski koncept učbenikov za književnost v 1. in 2. letniku,• poudarja medpredmetne povezave, multimedijsko zasnovo in prikazuje književnost 20. stoletja

v povezavi z glasbeno umetnostjo, gledališčem in � lmom.

306

SlovenSka književnoSt od moderne do konca 2. Sv. vojne

307

SlovenSka književnoSt od moderne do konca 2. Sv. vojne

O čem je največ pisal Miško Kranjec?

Obnovite zgodbo pripovedi Režonja na svojem, določite tudi dogajalni čas in prostor.

Kateri dve temi sta predvsem značilni za to pripoved?

Povzemite idejo pripovedi.

Kako se v noveli/povesti Režonja na svojem kažejo prvine socialnega realizma?

V čem se Kranjec razlikuje od drugih socialnih realistov?

Režonja je skrivnost o ukradenem denarju odnesel s seboj v grob, vendar je o tem večkrat razmišljal. Komentirajte Režonjevo razmišljanje. Ali se strinjate z njim? Zakaj (ne)?

Režonja bi morda še vrnil denar, če bi šlo samo za denar. Lahko bi ga odnesel ponoči, ga vrgel Židu na vrt in si tako olajšal vest. Ampak z denarjem je bilo povezano še mno-go drugega: življenje Režonjevega doma. – Dvajset let sem garal in rinil to prekleto življenje naprej, samo iz zime v poletje in iz poletja v jesen, ne pa iz jarka na suho ce-sto. In – zdaj: zdaj me čaka isto, riniti dalje in ne vedeti zakaj.. To je tisto: kje je zapisa-no, da je tvoje življenje manj vredno? Lahko si še tako pošten, nikamor ne boš prišel. Žid je bil nepošten, pa je prišel daleč. Po malem je jemal in nikdar ga ni pekla vest. Pri meni je pa razlika, da sem vzel vse naenkrat. Oni je storil nešteto grehov, jaz samo enega. (…) Res je: Režonja je vzel denar, to prizna pred seboj. Pred svetom tega ne sme priznati, ker v svetu vlada še ista oblast, ki je začela vojno, in bi imela Režonjevo početje za greh. Žid ni dal denarja Režonji, naj ga shrani. Če bi to storil, bi Režonja imel dolžnost vrniti, ker mu je bilo zaupano. Žid pa je to, kar je nakradel, skril. Bilo je golo naključje, da je Režonja videl in potlej vzel.

Ali se vam zdi Režonja na svojem bolj novela ali bolj povest? Navedite argumente za eno in drugo možnost ter se nato odločite.

Napišite krajšo esejsko nalogo, v kateri boste predstavili Kranjčevega Režonjo ter Dihurja iz Prežihove pripovedi Boj na požiralniku in ju primerjali.

Izberite si katero od Kersnikovih Kmetskih slik (projektne naloge) in skušajte ugotoviti, kako se razlikujeta Kersnikov in Kranjčev prikaz kmečkega sveta.

Raziščite, kakšna je bila zgodovina Prekmurja v obdobju med prvo in drugo svetovno voj-no. Kakšne so bile posebnosti Prekmurja v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami? (MP – zgodovina)

Kako je potekala in kakšne posledice je imela agrarna reforma v Prekmurju? (MP-zgodovi-na)

Vladimir Bartol: AlamutV gorovju Elburs severozahodno od Teherana, ob pettisočaku Demavendu, še danes stojijo ostanki mogočne trdnjave. To je Alamut, konec 11. stoletja sedež islamske verske ločine asasinov. O karizmatičnem »starcu z gore« je poročal že Marco Polo v potopisnem delu Il Milione (1299). Ob trdnjavi naj bi v skriti dolini zgradil razkošne vrtove, umetni raj, podoben tistemu v Koranu. Tja je dal privesti s hašišem omamljene mlade bojevnike, ki so se še posebej izkazali v boju. Ko so se zbudili iz omame, so mladeniči verjeli, da so bili v raju. Tako si je Hasan pridobil »živa bodala«, vrhunsko izurjene bojevnike, ki so bili pripra-vljeni storiti vse, da bi lahko spet okusili rajske sladkosti …

V Alamutu je Bartol postavil pred bralca privlačno in zgodovinsko delno tudi utemelje-no sliko izmailcev, pa tudi islamske literature, kulture, religije in filozofije. Hasan Al-Sabbah, v romanu Ibn Saba, ustanovitelj izmailske verske skupine asasinov, se je trdnja-ve polastil leta 1090, ustanovil Rod velikih gospodarjev Alamuta in si v naslednjih letih vzgojil skupino odlično izurjenih, brezpogojno vdanih bojevnikov, ki so se bili sposobni prebiti do najpomembnejših velikašev islamskega sveta in jih ubiti, z namenom, da bi Irance osvobodili izpod oblasti sunitov. Imenovali so se fedaiji, »tisti, ki se žrtvujejo«.Razkol v islamu je po Mohamedovi smrti v 7. stoletju muslimane razdelil na sunite in manjšinske, večinoma iranske šiite. Šiiti za kalife, vrhovne islamske poglavarje, priznajo le neposredne Mohamedove naslednike. Izmailci so ena od skrajnih šiitskih skupin, od katerih se je konec 11. stoletja odcepila sekta asasinov. Hasan Al-Sabbah je bil po rodu Iranec (Perzijec). Iz Bagdada so Iranu (Perziji) v 11. sto-letju vladali turški Seldžuki. Sultan in veliki vezir sta s svojo močno vojsko obvladova-la ves Iran, ki je tedaj obsegal tudi druge dežele, npr. današnji Irak. Fanatični fedaiji so kmalu potem, ko je Alamut postal sedež Hasana Al-Sabbah, ubili velikega vezirja Niza-ma al Mulka ter sultana Malikšaha. Beseda asasin izhaja iz arabske besede za hašiš, saj naj bi Hasan prav s tem mamilom dosegel absolutno pokorščino svojih bojevnikov. Po neki florentinski zbirki zgodb iz 13. stoletja naj bi bili na njegov migljaj pripravljeni brez oklevanja umreti, saj so verjeli, da bodo za svoje junaštvo poplačani z rajem. Vendar to ni zgodovinsko potrjeno dejstvo.Izmailci so v 10. stoletju ustanovili kalifat pod znamenito vladarsko dinastijo Fatimidov (10.-12. st.), ki je najprej vladala Magrebu, nato pa zlasti Egiptu in Siriji. Njihova prestol-nica je postal Kairo, za razširjanje religije pa so ustanovili znamenito univerzo Al Azhar. Sčasoma so se izmailci razcepili na različne sekte. Iran je po padcu Fatimidov pretežno ohranil šiitsko islamsko religijo.) Perzijske asasine pa tudi seldžuško cesarstvo so uničili Mongoli v 13. stoletju.

Roman Alamut je Bartol začel snovati leta 1927, ko naj bi od Josipa Vidmarja slišal za zgodbo o starcu z gore, kot o njej govori Marco Polo. Lotil se je temeljitega študija različnih zgodovinskih in filozofskih virov. Roman je nastajal dobrih deset let. Prvič je izšel leta 1938 pri založbi Modra ptica v Ljubljani. Bartol sam je zapisal, da Alamut »ni le zgodovinski, marveč tudi psihološki, idejni in v nekem smislu filozofski roman«.

Spomladi leta 1092 se Alamutu bliža karavana z deklico Halimo, ki so jo kupili na ba-zarju v Basri. Halima je zadnja izmed 24 lepotic, ki so jih pripeljali v razkošne vrtove ob Alamutu, da bi v tem umetnem raju odigrale vloge hurij, rajskih deklic. Učijo jih kora-na, plesa, pesnikovanja, predvsem pa umetnosti ljubezni. Poseben položaj med dekleti ima židovska lepotica Mirjam, Hasanova ljubica, ki o gospodarjevih načrtih ve več kot druga dekleta.

Ponovimo

oPredelite Se

domaČa naloGa

ZGodovinSko oZadje

naStanek romana

ZGodBa

ISBN 978-961-01-1329-49789610113294ISBN 978-961-01-1329-4ISBN 978-961-01-1329-4ISBN 978-961-01-1329-4

DVD

dr. Darja Pavlič, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 4 z DVD-jemUMETNOST BESEDE Berilo nadaljuje in hkrati zaključuje konceptualno zasnovo dobro sprejetih beril za gimnazije. Vsebinsko zajema slovensko književnost v 2. polovici 20. stoletja, pri čemer so bili avtorska skupina in recenzenta dr. Vanesa Matajc in mag. Andrej Bartol še posebej pozorni na:

• interpretacijo in analizo sodobnih književnih besedil, v katerih so zajeta najnovejša poznanja sodobne literarne vede,

• kulturno-zgodovinski kontekst celotnega obdobja, • predstavitev razvojnega loka posameznih književnih zvrsti v drugi polovici 20. stoletja.

ISBN 978-961-01-0005-8ISBN 978-961-01-0005-8

zgoščenkazgoščenka

DVD



SLOVENŠČINA V GIMNAZIJI

ISBN 978-961-01-0006-5 9789610100065 (UČB)

dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, Jana Ozimek

SLOVENŠČINA 1 z DVD-jemZ BESEDO DO BESEDE • Učbenik za 1. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol• Zbirka nalog – 1. del• Zbirka nalog – 2. del

ISBN 978-961-01-0006-5 ISBN 978-961-01-0312-79789610103127 (ZN 1. DEL)

ISBN 978-961-01-0537-4 9789610105374 (ZN 2. DEL)

ISBN 978-961-01-0006-5 ISBN 978-961-01-0006-5 ISBN 978-961-01-0312-7ISBN 978-961-01-0312-7

DVD

ISBN 978-961-01-0539-8 9789610105398 (UČB)

ISBN 978-961-01-0584-89789610105848 (ZN 1. DEL)

ISBN 978-961-01-073789789610107378 (ZN 2. DEL)

dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, mag. Marjana Hodak




DVD

DVD

ISBN 978-961-01-0539-8 ISBN 978-961-01-0584-8ISBN 978-961-01-0584-8

DVDDVD

ISBN 978-961-01-0738-59789610107385 (UČB)

ISBN 978-961-01-0739-29789610107392 (ZN 1. DEL)

ISBN 978-961-01-1331-79789610113317 (ZN 2. DEL)



DVD

ISBN 978-961-01-1327-09789610113270 (UČB)

ISBN 978-961-01-1332-49789610113324 (ZN 1. DEL)

ISBN 978-961-01-1333-19789610113331 (ZN 2. DEL)

Z učbenikom in zbirkama nalog za 4. letnik bomo zaključili uspešno vertikalo novih jezikovnih učbeniških kompletov za gimnazije in srednje strokovne šole. So učbeniki z bogato nadgradnjo DVD-ja, ki spodbuja medpredmetne in multimedijske povezave.

Učbenik za 4. letnik bo posebno skrbno pripravljen in prilagojen pouku v zadnjem letniku srednješolskega izobraževanja, ki je v znamenju mature. Tako bo nadaljeval uspešno tradicijo pregledne in nazorne predstavitve snovi ob neumetnostnih besedilih, obenem pa sistematično vodil ponavljanje snovi in pripravo na maturo.Z zbirkama nalog bodo dijaki lahko še dodatno utrdili in usvojili snov, v katerih bodo vse vrste nalog (tudi jezikovne in metajezikovne) izhajale iz besedil, vsako poglavje pa se bo zaključilo z razčlembo neumetnostnih besedil. 56

BOGASTVO VODE

57

BOGASTVO VODE

• Bi lahko sklepali, po čem besede uvrščamo v posamezno sklanjatev oz. jih sklanjamo po enakem vzorcu?

• Poznate še kak samostalnik, ki ga sklanjamo z enakimi končnicami kot samostalnike vzorec, gospodinjstvo, analiza?

Kako z obliko samostalnika izrazimo spol, število, sklon in sklanjatev? Samostalniki so sestavljeni iz osnove, ki ostaja pri pregibanju praviloma enaka, inkončnice, ki se pri pregibanju spreminja. Prav po končnici oz. obliki prepoznamospol, število, sklon in sklanjatev samostalnika, zato te lastnosti imenujemo oblikov-ne (slovnične) lastnosti.

Zakaj je spol samostalnika »posebna« lastnost?Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola. Od števila in sklonase spol razlikuje po tem, da se s pregibanjem ne spreminja (samostalnik vzorec jetako vedno moškega spola, tudi če govorimo o več vzorcih; samostalnik analiza pa je vedno ženskega spola). Tistemu, ki se slovenščine nauči že kot otrok, spolsamostalniških besed po navadi ne povzroča težav; tujci, ki se učijo slovenščinekot tujega jezika, pa si morajo ob vsaki novi samostalniški besedi zapomniti tudi,katerega spola je.

Koliko slovničnih števil imajo slovenski samostalniki in zakaj je slovenščina »bogatejša«?Slovenski samostalniki so večinoma trištevilni: imajo ednino, dvojino in množino.Dvojina nam omogoča, da z obliko glagola povemo, da govorimo o natanko dvehbitjih, rečeh ali pojmih, ne da bi morali v stavku uporabiti še števnik dve. To glagol-sko število je posebnost, ki se je do danes ohranila le v slovenščini in lužiški srb-ščini (jezik Lužiških Srbov, ki se govori v vzhodnem delu Nemčije ob meji s Poljskoin Češko).

V slovenščini obstajajo tudi samostalniki, ki poznajo samo eno slovnično število – sa-mo množino ali samo ednino:• množinski samostalniki, npr. finance ali Šulinci, nimajo oblik za ednino in dvojino;• neštevni edninski samostalniki, ki poimenujejo snov (voda, arzen), skupino (pre-

bivalstvo, omrežje) ali pojem (varstvo, zdravje) in jih ni mogoče šteti, nimajo oblikza dvojino in množino.

Zakaj so potrebni skloni?S samostalniki ne izražamo le, kdo ali kaj je nekaj naredil, doživel …, temveč tudinpr. koga ali česa ni bilo, h komu ali k čemu smo namenjeni. Vseh teh dodatnihpodatkov nam ni treba posebej opisovati, saj jih izrazimo preprosto tako, da samo-stalnik postavimo v ustrezen sklon.

Kako nam pri sklanjanju pomagajo sklanjatve?Pri sklanjanju opazimo, da se veliko samostalnikov istega spola sklanja po istemsklanjatvenem vzorcu, z enakimi končnicami. Samostalnike zato uvrščamo v dolo-čene sklanjatve. Poznamo sedem samostalniških sklanjatev: tri moške, tri ženskein eno srednjo.

SKLANJATEV je vzorec, po katerem se sklanja skupina samostalnikov istega spola.Samostalniki, ki so istega spola in imajo v rodilniku ednine enako končnico,spadajo v isto sklanjatev.

SKLANJATVE

MOŠKE ŽENSKE SREDNJA1. moška 2. moška 3. moška 1. ženska 2. ženska 3. ženska srednjaarzen-ø vodj-a ZZV-ø vod-a vsebnost-ø (Smiljana)Aladič-ø mest-oarzen-a vodj-e ZZV-ø vod-e vsebnost-i Aladič-ø mest-a

SAMOSTALNiŠKE SKLANJATVESamostalnikov seveda ne uporabljamo samo v strokovnih poročilih. Preberite nasle-dnje besedilo.

Učakamo utrip pariške Sene tudi na Ljubljanici?Parižani so ponosni na Seno, ki prečka mesto kot Ljubljanica Ljubljano. Na bregovih Sene se do-gaja marsikaj – tam se ljudje sončijo, tam so kavarnice, galerije na prostem, so godci, slikarji in

igralci … Po reki poteka živahen promet.

Ljubljanica sicer ni Sena in Ljubljana ni Pariz! Vendar je ureditev struge toka Ljubljanice od Špice skozi mesto kot nalašč, dabi reka pridobila svojo veljavo. Nekoč je bila Ljubljanica plovna in od današnje Vrhnike do Emone ter naprej so že Rimljani ponjej prevažali svoje enote ter vzdolž nje gradili utrdbe in postojanke. Medtem ko je v obdobju od Avstro-Ogrske do razpadaJugoslavije veljalo, da so plovne reke v nekdanji državi le Donava, Tisa in Sava, so novi zakoni po vstopu v EU omogočili tudiureditev plovbe po Ljubljanici.

Še pred desetimi leti, ko so nekateri posamezniki začeli razmišljati ourejanju življenja na reki, ni bilo pravzprav nikogar, ki bi vedel, kaj jedovoljeno in kaj ne. Vse, česar so se lotili, bi lahko pomenilo kršitevjavnega reda in miru na reki. Res je tudi, da so nekateri nanjo posta-vili celo plovila na nafto in jo tako še dodatno onesnaževali.

A od takrat so se razmere vendarle izboljšale: prva listina – zakon oplovbi po celinskih vodah – je kmalu dobila še tri »hčere«. Vendar tipapirji med seboj še niso usklajeni, manjka pa tudi usklajeno delo-vanje zainteresiranih.Tukaj bi morda pobudo lahko prevzeli vsi vpleteni: MOL, čolnarji,podjetja in tudi država. Kot smo izvedeli v pogovoru s čolnarji Tine-tom, Francetom in Luko, se rečni možje zavedajo svoje odgovornostiin vedo, da lahko vsakdo kaj naredi. Tomo Zupančič, predsednik dru-štva Rečnih kapitanov na Ljubljanici, pa je dodal, da verjamejo tudipodžupanu Janiju Möderndorferju, ki jim je zagotovil, da se bo oseb-no zavzel za rešitev tega gordijskega vozla in tako vsaj z reke pregnalznano ljubljansko meglo.

In tako lahko upam, da bo na Ljubljanici res kmalu veliko kapitanov(med njimi morda celo kaka gospa) in si bom ljubljanske cerkve in

Tisa in Sava, so novi zakoni po vstopu v EU omogočili tudi

čolnarji,-

odgovornosti-

tudi-

pregnal

kapitanovin

BOGASTVO VODE BOGASTVO VODE

• Bi lahko sklepali, po čem besede uvrščamo v posamezno sklanjatev oz. jih sklanjamo po enakem vzorcu?

• Poznate še kak samostalnik, ki ga sklanjamo z enakimi končnicami kot samostalnike vzorec, gospodinjstvo, analiza?

Kako z obliko samostalnika izrazimo spol, število, sklon in sklanjatev? Samostalniki so sestavljeni iz osnove, ki ostaja pri pregibanju praviloma enaka, inkončnice, ki se pri pregibanju spreminja. Prav po končnici oz. obliki prepoznamospol, število, sklon in sklanjatev samostalnika, zato te lastnosti imenujemo oblikov-ne (slovnične) lastnosti.

Zakaj je spol samostalnika »posebna« lastnost?Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola. Od števila in sklona

SKLANJATEV je vzorec, po katerem se sklanja skupina samostalnikov istega spola.Samostalniki, ki so istega spola in imajo v rodilniku ednine enako končnico,spadajo v isto sklanjatev.

SKLANJATVE

MOŠKE SREDNJA1. moška 2. moška 3. moška 1. ženska 2. ženska 3. ženska srednjaarzen-ø vodj-a ZZV-ø vod-a vsebnost-ø (Smiljana)Aladič-ø mest-oarzen-a vodj-e ZZV-ø vod-e vsebnost-i Aladič-ø mest-a

SAMOSTALNiŠKE SKLANJATVE

ŽENSKEŽENSKE SREDNJA12

7.

13

PROSTOVOLJSTVO NE POZNA MEJA

A Katero od besedil govori o dogodku, ki je za vas najzanimivejši?

B Vsako besedilo na kratko obnovite.

1. besedilo:

2. besedilo:

3. besedilo:

C Pojasnite, ali besedila spadajo med obvestila. Obkrožite DA ali NE in svojo izbiro utemeljite v pove-dih.

DA. NE.

Utemeljitev:

Č Kaj sporočevalec naslovniku sporoči o dogodkih? Obkrožite črko pred ustrezno možnostjo.

A O dogodkih ga le obvesti.B O dogodkih ga obvesti in jih predstavi.C Dogajanje opisuje in ga razlaga.Č O dogodkih pripoveduje.

D V besedilih poiščite prevzete besede (lastna in občna imena) in jih podčrtajte.

E Prevzeta lastna imena iz besedil postavite v imenovalnik in jih vpišite v ustrezne stolpce v preglednico.

Osebna lastna imena Zemljepisna lastna imena Stvarna lastna imena

F Poskusite za vsako prevzeto lastno ime določiti, iz katerega jezika smo ga prevzeli.

G Ob besedilih in preglednici oblikujte pravila o prevzemanju besed iz latiničnih pisav. Na črtico pred začetkom vsake povedi iz levega stolpca zapišite številko pravilnega nadaljevanja povedi iz desnega stolpca.

Večino občnih imen ... 1 uporabljamo kot tujke.

Občna poimenovanja za glasbene izraze, avtomobilske znamke, nekatere strokovne izraze ... 2 si sposodimo.

Osebna lastna imena, ki niso iz grško-rimskega sveta, imena vladarjev, svetnikov, pripadnikov narodov … 3 uporabljamo citatno.

Enobesedna zemljepisna lastna imena držav, celin, nekaterih znanih krajev ... 4 prevajamo.

Večbesedna zemljepisna lastna imena, ki so sestavljena iz prvotno občnih sestavin ...

Večino stvarnih lastnih imen ...

3 Zagreb, Muzej umetnosti in obrti »Klubsko-gledališko-glasbena scena Amadeo« 10.–13. julij

Že šesto leto zapored bo zagrebška klubsko-gledališko-glasbena scena Amadeo privabila umetnike in publiko, vendar se bodo letošnje prireditve zaradi del v Naravoslovnem muzeju (kjer predstave po navadi potekajo) preselile v Muzej umetnosti in obrti. Programski odbor scene Amadeo pri selekciji postavlja visoke kriterije. Na glas-benem področju to pomeni predvsem nastope mladih talentiranih klasičnih glasbenikov, krstne izvedbe del hrvaških skladateljev ter koncerte jazzovske, etno in popularne glasbe uveljavljenih domačih in tu-jih glasbenikov. Na gledališkem področju jih zanimajo predvsem premierne in reprizne komorne igre, baleti, monodrame in stand-up teater domačih in tujih avtorjev. Letos bodo nastopili Klapa Nostalgija, Jasna Bilušić&Cool Date (jazzovski evergrini), Zijah Sokolovič, Putokazi in drugi. Vrhunec in zaključek predstavlja uprizoritev Krleževe drame Na robu pameti v izvedbi in adaptaciji Dragana Despota ter ob glasbi Arsena Dedića. (Vir: Maturant&ka, november 2005.)

tipska stran učbenikov

tipska stran zbirke nalog



SLOVENŠČINA − MATURA ZA GIMNAZIJSKE PROGRAME

Več avtorjev

ESEJ NA MATURI 2011Recenzentka: dr. Boža Krakar Vogel

Priročnik bo vseboval raznovrstne interpretacije in razprave o umetnostnih besedilih, ki so predpisana za pisanje maturitetnega eseja v letu 2011, zlasti s stališča predpisane teme maturitetnega sklopa. Poleg izčrpnih in analitično zbranih podatkov bo priročnik predlagal tudi raznovrstne naloge za načrtno in sistematično pripravo na pisanje maturitetnega eseja.

ISBN 978-961-01-1335-59789610113355ISBN 978-961-01-1335-5

Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA MATURI Zbirka nalog

Zbirko nalog je ob izidu potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Zbirka nalog:

• pregledno in strnjeno predstavlja jezikovno snov gimnazijskih programov,• omogoča pestro izbiro nalog za ponavljanje in pripravo na maturo,• vsebuje miselne vzorce, preglednice, naloge za ponovitev in analize neumetnostnih besedil. ISBN 978-86-11-16681-0

9788611166810ISBN 978-86-11-16681-0

5. V besedi najbræ zadnji soglasnik izgovorimo drugaËe, kot ga zapiπemo. Katero pravilooz. naËelo upoπtevamo pri zapisu?

6. Popravi, kar je narobe deljeno:

i-zhod-iπ-Ëe __________________________________________________________________

nar-avn-i ____________________________________________________________________

plani-nski____________________________________________________________________

kri-æpot-je____________________________________________________________________

7. Predlog v v povedi iz III. besedila V srediπËu Pomurja, deæele prijaznih ljudi, vas priËakuje Ho-tel Diana v Murski Soboti je zapisan z veliko zaËetnico. V naslednji povedi III. besedila paje isti predlog zapisan z malo zaËetnico.

a) Ali je zapis v obeh primerih pravilen? Obkroæi.

DA.NE.

b) Odgovor iz naloge 7. a) utemelji.

8.

a) Iz besedila I izpiπi vsa zemljepisna lastna imena.

b) S pomoËjo zemljevida razvrsti zemljepisna lastna imena v preglednico.

Naselbinska imena:

Nenaselbinska imena:

c) Delitev zemljepisnih lastnih imen na naselbinska in nenaselbinska je pomembna za-radi pravilnega zapisa teh imen.

Navedeno trditev potrdi ali ovræi .

125

9. poglavje/I.Miselni vzorec 9Preglednice 9

124

1. Iz besedila II izpiπi nadnaslov in prvo besedo v njem deli na dovoljene naËine.

2. Ali besedo most lahko delimo? Odgovor utemelji s pravilom.

3. V besedi »eπenjski je sklop nj. S katerim pravilom si pomagaπ, ko se odloËaπ, ali bisklop delil/-a ali ne?

4. V besedi Krstenica je pred r polglasnik. Zakaj ga ne zapiπemo s posebno Ërko?

Vir: Delo, 16 . 4. 1998Vir: Izleti po ljubljanski okolici

Besedilo I

Besedilo III

Vir: Delo, 18. 4. 1998

Besedilo II

... UTRDIMO ...

Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

RAZLAGE IN PONAZORITVE JEZIKOVNIH RAVNI Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI Priročnik

Zbirko nalog SLOVENŠČINA – JEZIK NA MATURI odlično dopolnjuje priročnik RAZLAGE IN PONAZORITVE JEZIKOVNIH RAVNI Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI.

Priročnik vsebuje teoretično ponovitev in ponazoritev vseh učnih tem, obravnavanih v štirih letih gimnazijskih programov. Vsaka enota je predstavljena na podlagi neumetnostnega besedila.

69

BESEDILO ‡ SESTAVA

BESEDILO 1

»e opazujemo povedi ponazoritvenega besedila 1, vidimo, da so lahko sestavljene iz enega samegastavka (Po nekaj manj uspeπnih poskusih smo z razliËico XP dobili nov streænik v podporo skupinskemudelu), veËina povedi pa je sestavljena iz najmanj dveh (ali veË) stavkov (Microsoft Office æe zdavnaj niveË le pisarniπka zbirka, ampak je zmogljiv odjemalec, ki brez teæav dvosmerno komunicira znajrazliËnejπimi podatkovnimi viri). Stavki, ki tvorijo povedi, imajo razliËno vlogo. Prikaæimo: Microsoft Office æe zdavnaj ni veË le pisarniπka zbirka, ampak je zmogljiv odjemalec, ki brez teæavdvosmerno komunicira z najrazliËnejπimi podatkovnimi viri.

Prvi stavek tvori osnovo povedi, zato je to osnovni stavek, drugi in tretji pa osnovnega dopolnjujeta,torej sta dopolnjevalna stavka.V naπem primeru tretji stavek dopolnjuje le del drugega stavka in je do njega v neenakovrednemrazmerju ‡ gre za podredno zvezo stavkov (S/

/S).

68

Prvi dopolnjevalni stavek pa pomensko dopolnjujecelotni osnovni stavek, zato je z njim v enakovrednemrazmerju ‡ gre za priredno zvezo stavkov (S + S).

ENAKOVREDNA (PRIREDNA) ZVEZA STAVKOV

Oglejmo si nekaj primerov povedi iz besedila 1, vkaterih so stavki med seboj v enakovrednem razmerju:

1. Razπirljive pametne oznake statiËne dokumenteoplemenitijo in poveæejo z viri poslovnih podatkov.

2. Ob pomoËi dodatkov lahko Office poljubnonadgradimo, ga poveæemo z dokumentnim streænikom,vzpostavimo sistem za spremljanje odnosov sstrankami ali pa ga poveæemo s poljubno spletnostoritvijo.

3. Razvojne moænosti niso veË omejene le naavtomatizacijo ponavljajoËih se opravil ‡ Office XPsvojih zmoænosti ne skriva, temveË jih prek predmetnihmodelov ponuja v uporabo namenskim programom.

4. Rada bi naredila nekaj primerjav, zato naloæi del, /… /

Vsak stavek, ki je del izpisanih povedi, bi lahko stal samostojno, kot enostavËna poved. V povedihimamo dva/veË stavkov, od katerih je eden osnovni, drugi dopolnjevalni, saj osnovnega dopolnjuje zdoloËeno vrsto podatka.

VRSTE PRIREDIJ

VEZALNO PRIREDJE

Razπirljive pametne oznake statiËne dokumente oplemenitijo in poveæejo z viri poslovnih podatkov.

V tej povedi drugi stavek (dopolnjevalni) prvega (osnovnega) dopolnjuje s podatkom o soËasnosti oz.zaporednosti. Veznik, ki povezuje oba stavka, je in, znaËilen pa je za VEZALNO PRIREDJE. Namestotega veznika se v vezalnem priredju lahko uporabljata tudi veznika ter in pa.

Vir: Ona, 26. 6. 2003

Vir: priloga revije Monitor, maj 2002

BESEDILO 2

ISBN 978-86-11-16909-59788611169095

»Priročnik je dobrodošlo in kar težko pričakovano gradivo tako za dijake maturante kot za učitelje, saj je sedaj jezikovna snov razložena zelo obširno le v učbenikih. Pohvalno je, da je sedaj obsežna jezikovna snov strnjeno zbrana in poenostavljeno razložena na enem mestu.«

prof. Ana Jesenovec, Gimnazija Kranj



SLOVENŠČINA V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

Za slovenščino − jezik imamo potrjene učbenike na Strokovnem svetu z naslovom Slovenščina, Z besedo do besede, avtoric dr. Jerice Vogel, mag. Silve Kastelic, mag. Marjane Hodak in Jane Ozimek. Podrobnejši opis učbeniških kompletov je na strani 4.

DVDDVD DVD DVD

mag. Lidija Golc, Valentina Kobal, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič

ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 1Učbenik za književnost v 1. letniku srednjega strokovnega izobraževanja

Berilo je usklajeno z novim učnim načrtom za srednje strokovno izobraževanje in poleg nazornega pregleda literarnozgodovinskih obdobij iz Berila 1, Umetnost besede prinaša:

• poglobljeno predstavitev ljubezenskih in znanstvenofantastičnih besedil, ki ju odlikuje zanimivo uvodno poglavje in širok izbor knjižnih naslovov,

• pregleden in sistematičen prikaz mladinske književnosti, • slikovno in vizualno privlačno gradivo.

ISBN 978-961-01-1330-09789610113300ISBN 978-961-01-1330-0



SLOVENŠČINA NA POKLICNI MATURI

Lucija Mejač Petek, Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA POKLICNI MATURIZbirka nalog za slovenščino – jezik na poklicni maturi

Gre za priredbo dobro sprejete in uporabljane zbirke nalog Slovenščina – jezik na maturi, ki jo je ob izidu za klasično maturo potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.

Zbirka nalog: • je strokovno in didaktično prilagojena za dijake – maturante, ki opravljajo poklicno maturo,• pregledno in strnjeno predstavlja jezikovno snov s pestro izbiro nalog za ponavljanje in

pripravo na poklicno maturo,• vsebuje miselne vzorce, preglednice, naloge za ponovitev in analize neumetnostnih besedil.

ISBN 86-11-17678-29788611176789

Lucija Mejač Petek, Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA POKLICNI MATURIRazlage in ponazoritve jezikovnih učnih tem

Zbirko nalog Slovenščina – jezik na poklicni maturi odlično dopolnjuje priročnik Razlage in ponazoritve jezikovnih učnih tem.

Priročnik vsebuje teoretično ponovitev in ponazoritev vseh učnih tem, obravnavanih v srednješolskem strokovnem programu. Vsaka enota je predstavljena na podlagi neumetnostnega besedila.

ISBN 86-11-17677-49788611176772ISBN 86-11-17677-4

1. V berilu preberi Trubarjevo pridigo in pojasni, zakaj Trubar nasprotuje zidavi cerkva.2. V odlomku poiπËi tri primere, s katerimi Trubar dokazuje, da so prikazovanja svetnikov izmiπljena.3. Kako na Trubarjeve trditve gledajo verniki? Odgovor utemelji z ustrezno povedjo iz besedila.4. Katere protestantske ideje so razvidne iz besedila?5. Dokaæi, da je besedilo pridiga.6. Kakπen se ti zdi jezik v pridigi? Utemelji odgovor.7. Pojasni, kakπen je Trubarjev pomen za Slovence.

JANEZ SVETOKRI©KI: NA NOVIGA LEJTA DAN

Pojmi, prvine za interpretacijo: pridiga, baroËni slog

85

IZPITNE VSEBINE

PRIMOÆ TRUBAR: O ZIDAVI CERKVA

Pojmi, prvine za interpretacijo: protestantske ideje v besedilu

84

O ZIDAVI CERKVA

pridiga

nazoren in preprost slog

germanizmi

protestantske ideje

proti zidavi cerkva proti praznoverju inËaπËenju svetnikov

proti bogatenju duhovπËine

POVZETEK VSEBINEBesedilo je pridiga, saj Trubar v njej sporoËa moralni nauk, ki ga utemeljuje s primeri.Trubar v pridigi pove svoje izkuπnje o zidavi novih cerkva. Pravi, da ljudje cerkve postavljajo zaradi laæiin praznoverja, kar utemeljuje z razliËnimi primeri. Ko je sluæboval v Loki pri RadeËah, je neka æenskatrdila, da k njej vsako noË prihajata dva svetnika in ji ukazujeta, da morajo zgraditi novo cerkev, sicer sebosta ljudem maπËevala. Trubar ljudem ugovarja, zato ga skoraj pretepejo. Ko k æenski poπlje svojegakaplana, mu æenska zaupa, da sta svetnika Ërna, na kaplanove ugovore, da so svetniki beli, pa takojspremeni svoje mnenje in pravi, da sta bela. Potem Trubar izpostavi πe nekaj primerov, ko so ljudje sezidali cerkve zaradi praznoverja, a so vsi umrlinesreËne smrti. Korist od novih cerkva imajo samo duhovniki in cehmojstri, ki zaradi gradenj in darovdobro æivijo. Zato nimajo niË proti njihovi gradnji. Trubar opozarja, da Ëe bodo tako nadaljevali, bodo vsikonËali v peklu.

PROTESTANTSKE IDEJE V BESEDILUTrubar torej svoje trditve utemeljuje z osebnimi izkuπnjami, ljudem pa dopoveduje tipiËne protestantskeideje:‡ da naj ne zidajo novih cerkva,‡ govori proti praznoverju in ËaπËenju svetnikov,‡ pridiga proti bogatenju duhovπËine.

SLOGSlog v pridigi je nazoren in preprost, brez metafor in metonimij, stavki so kratki. Posebej izstopa velikoπtevilo germanizmov, jezik pa je zaradi starosti za danaπnjega bralca teæje razumljiv.

JANEZ SVETOKRI©KI Bil je menih s Svetega (danes Vipavskega) kriæa, ki je kot potujoËi pridigar po naπih krajih navduπevalljudi. Ker so ljudje njegove pridige zelo radi posluπali, jih je objavil v delu z naslovom Sveti priroËnik, vkaterem je 365 pridig, za vsak dan v letu ena. Od tod tudi naslov obravnavane pridige, ki jo je povedalna novega leta dan, torej 1. januarja.

POVZETEK PRIDIGESvetokriπki se v pridigi obraËa na zakonce in jim svetuje, kako naj æivijo, da bodo imeli lepo leto. V Rimu je nek gospod svoji nevesti poslal robËek s podobo cesarice Livije, o kateri je bilo znano, da jesvojemu moæu vse odpustila. Nevesta je razumela æeninovo æeljo, vrnila pa mu je robËek s Sokratovopodobo, saj je bil ta izredno potrpeæljiv s svojo æeno. »e bosta torej drug do drugega taka kot Sokrat inLivija do svojih zakoncev, se ne bosta nikoli prepirala.DrugaËe pa je bilo z æeno, ki ji je moæ domov prinesel ptice, za katere je dejal, da so drozgi, ona pa, daso kosi. Moæ se sicer ne æeli prepirati, a æena jezika toliko Ëasa, da moæ izgubi æivce in jo premlati. Æenase tega spomni spet naslednje leto na isti dan in ponovno zaËne govoriti o kosih, zaradi Ëesar je spetpretepena. Obenem moæ in æena sproæita πe prepir in pretep med zakonci po celem mestu. Svetokriπkikomentira, da æene po nepotrebnem jezijo moæe in da naj si oboji za zgled vzamejo Livijo in Sokrata.Nato pove πe zgodbo o æeni, ki je imela niËvrednega moæa. Ko mu jastreb odnese piπËe, ga jezna æenapremlati. Drugi dan je πe slabπe, vendar se jezna æena na koncu vda, saj spozna, da je vsa jeza zaman.Nato Svetokriπki zakoncem spet priporoËi, naj bodo æene pokorne moæem, kot je Cerkev pokornaKristusu, moæje pa naj jih ljubijo, kot Kristus ljubi Cerkev.

NA NOVIGA LEJTA DAN

pridiga

moralni nauk + zgledi iz æivljenja

Sveti priroËnik patriarhalni nauk

humor

baroËni jezik

POVZETEK ZGODBEV izjemno obseænem delu je Tolstoj ustvaril mogoËen prikaz æivljenja v Rusiji med letoma 1805 in 1812,ko so se Rusi bojevali z Napoleonom. V dogajanje so vpleteni πtevilni junaki, zgodovinske osebe(general Kutozov, ruski car Aleksander I., Napoleon), izmiπljene osebe, plemiËi, tlaËani idr. V romanunastopa pribliæno 5000 oseb.V ospredju pripovedovanja so tri plemiπke druæine, Rostovi, Bolkonski in Kuraginovi.Rostovi imajo hËer Nataπo, ki je osrednji æenski lik romana in eden najlepπih likov v ruski literaturi. V romanu spremljamo njen razvoj od naivne deklice do zrele æenske. Nataπa je naravno, prisrËno,æivahno dekle, ki se zaljubi v kneza Andreja Bolkonskega. Ta je precej starejπi od nje in je bil æe poroËenz zelo lepo æeno, ki ga je dolgoËasila. Ko mu æena pri porodu umre, ga peËe vest.Nataπa in Andrej se zaroËita, Nataπa pa se zaljubi tudi v izkuπenega lepotca Anatolija Kuragina. Sicerkmalu spozna svojo zmoto in ji je æal, a Andrej ji njene mladostne nepremiπljenosti ne more oprostiti.Odide v vojno, kjer ga smrtno ranijo. Ko leæi med ranjenci, ki jih na begu pred Francozi na prepolnihvozovih umikajo iz Moskve, ga najde Nataπa in ga neguje. ©ele tik pred smrtjo ji Andrej odpusti, a je za to prepozno.Drugi pomemben moπki lik je Andrejev prijatelj Pierre Bezuhov. Ta je nezakonski sin zelo bogategagrofa Bezuhova. Na zaËetku romana ni ravno priljubljen, ker je nezakonski, zelo neprivlaËen in nerodenna pogled. Pod vplivom æivljenja v Franciji, ne skriva svojega navduπenja nad Napoleonom. Ko njegovoËe umre, Pierre presenetljivo podeduje oËetovo bogastvo. Situacija se spremeni, saj Pierre postanezaæeljen æenin. Preden se zave, ga æe poroËijo s Ëudovito, a pokvarjeno lepotico Heleno Kuraginovo, ki ga kmalu po poroki vara, zato jo Pierre zapusti. Pierre skuπa izboljπati poloæaj svojih kmetov, spremeni pa se tudi njegov odnos do Napoleona. Æe odzaËetka tiho ljubi Nataπo, a ji tega ne prizna. Ko Andrej umre, ji pomaga in poËasi se tudi v njej vzbudiljubezen do Pierra. Na koncu se poroËita in æivita v sreËnem zakonu.

ZGODOVINSKI ROMANVojna in mir je zgodovinski roman. Njegov zaËetnik je romantik Walter Scott. Za zgodovinski ro man jeznaËilno, da pisatelj prikazuje realne zgodovinske dogodke. ©tevilni junaki v romanu so lahko resniËni(Ëe so pomembni za opisane zgodovinske dogodke), glavni junaki pa so izmiπljeni.Vojna in mir je tudi izjemno obseæen roman. Vsebuje tako veliko πtevilo oseb, tem in dogodkov, kot jihje vËasih ep, zato mu pravimo epopeja. Ker opisuje dogodke, zelo pomembne za ruski narod, je delonacionalna epopeja.

IDEJA ROMANATolstoj je dejal, da ga je pri pisanju vodila misel na ljudstvo. Na zaËetku dela tako sreËamo ruskevojake, ki se bojujejo proti Francozom v Avstriji in so poraæeni, ko pa se bojujejo na domaËih tleh in branijo lastne domove ter ljudi, kljub hudemu trpljenju zmagajo.Delo je zato obsodba vojne, obsodba plemstva, ki ljudstvo peha v vojno, in jasno izraæa misel, da za vojno ni nobenega opraviËila, razen Ëe je obrambna.

111

IZPITNE VSEBINE

PRIPOVEDNA TEHNIKADostojevski si je najprej zamislil roman s prvoosebnim pripovedovalcem (to pomeni, da pisatelj zgodbo poloæi v usta enemu izmed junakov, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo). Kasneje se odloËi zavsevednega pripovedovalca. Za slednjega je znaËilno, da se væivi v vsakega junaka posebej, tako dapisatelj v tretji osebi pripoveduje o mislih, Ëustvovanju, doæivljanju vseh junakov.Glavno sredstvo pripovedovanja sta monolog, v katerem nam najveËkrat Raskolnikov sporoËa svojoduπevno stisko, in dialog med osebami, s katerim Dostojevski predvsem predstavlja resniËnost.

PSIHOLO©KI REALIZEMDelo sodi med najboljπe primere psiholoπkega realizma. V njem ni veË vaæna zunanja resniËnost, ampakse pisatelji ukvarjajo z junakovo duπevnostjo, zanimajo jih zapleteni psiholoπki pojavi, velikokrat tudiizjemne, deformirane, patoloπke oblike osebnosti, v katerih iπËejo odgovore za junakova dejanja. V 19. stoletju so Dostojevskega moËno kritizirali, sodobna psihoanaliza pa mu je dala prav. V temsmislu je Dostojevski predhodnik sodobnega romana.

1. Povzemi zgodbo romana.2. Kako si razlagaπ naslov romana? Utemelji svoje razmiπljanje.3. S pomoËjo odlomkov v berilu oznaËi glavne osebe ZloËina in kazni.4. Ali dejanja glavnih oseb obsojaπ ali jih lahko razumeπ? Opredeli se do vsake osebe posebej

in utemelji svoj odgovor.5. Kaj meniπ o Raskolnikovi teoriji o nadljudeh in Ëredi? Odgovor utemelji.6. Razloæi, kaj pomeni Raskolnikovo ime.7. Kakπno pripovedno tehniko uporablja pisatelj? Se ti zdi primerna za tak roman? Zakaj (ne)?8. Kako dogajalni Ëas in prostor odstopata od pravil romana?9. Katera vrsta realizma prevladuje v romanu? S pomoËjo odlomka iz berila dokaæi svoj odgovor.10. Katera etiËna vpraπanja se ti vzbudijo ob tem romanu? Opredeli se do njih.

LEV NIKOLAJEVI» TOLSTOJ: VOJNA IN MIR

Pojmi, prvine za interpretacijo: zgodovinski roman

110

VOJNA IN MIR

zgodovinski roman

nacionalna epopeja

Nataπa Rostova Andrej Bolkonski

osebe

ideja

Pierre Bezuhov Anatolij Kuragin Helena Kuraginova

misel na ljudstvoobsodba vojne

obsodba plemstva

opraviËljiva le obrambna vojna

Lucija Mejač Petek

KNJIŽEVNOST NA POKLICNI MATURIZbirka nalog

Odličen pripomoček za pripravo na drugi del izpitne pole na poklicni maturi.

Zbirka nalog KNJIŽEVNOST NA POKLICNI MATURI vsebuje in obravnava:

• sistematično pisanje besedila na književno temo (interpretacijo odlomka),• pripravo koncepta za interpretacijo odlomka, • zgradbo interpretacije, • številne primere vodene in samostojne interpretacije z navodili,• strnjen povzetek snovi in pregleden sistem naučenega za ustni del izpita iz književnosti.

ISBN 86-11-17751-79788611177519



ZA VEČ ZNANJA

Nada Barbarič, Donovan Pavlinec, dr. Bojan Balkovec, Elizabeta Hriberšek Balkovec

LITERARNE ZGODBE IZ SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI

Povzetki književnih del iz zakladnice svetovne književnosti• Izbor del zajema literarne bisere, ki so predpisani v učnem načrtu za srednje šole, hkrati pa

upošteva temeljne zahteve sodobnega pouka in interdisciplinarnega povezovanja.• Književna dela so umeščena v literarni in zgodovinski kontekst dobe ter so povezana z

umetnostno zgodovino, � lozo� jo, � lmom, znanostjo in tehniko ter umetnostno zgodovino v času izida.

• Knjiga je namenjena vsem, ki želijo pridobiti in poglobiti splošno intelektualno razgledanost na področju literature, pri tem pa ohraniti (ali spodbuditi) strast do branja.

ISBN 978-961-01-0585-5 9789610105855ISBN 978-961-01-0585-5

192 193

1904

Anton Pavlovič Čehov

ČEŠNJEV VRT

Dvojna melanholija poslavljanja: ruske družine od izgubljenega doma in avtorja – pisatelja od ljubljene žene igralke in gleda-lišča.

Glavna ženska vloga Ljubov Andrejevne Ranevske v Češnjevem vrtu je bila že od pr-ve replike namenjena Olgi Knipprovi, igralki, s katero je bilo Čehovu danih le nekaj let zakona in malo skupnega življenja, saj je zaradi zdravljenja jetike moral večino časa prebi-ti v sanatoriju. Ljubezen je mogel izraziti le v korespondenci in v umetniškem delu, ji po-dariti zahtevno vlogo občutljive, nežne in razočarane ženske, ki se fatalistično prepušča življenjskim vrtincem.

Družinsko posestvo Ranevske je zadolženo, grozi jim skorajšnji bankrot in ponižujoča prodaja na dražbi. Ljubov je po moževi in sinčkovi smrti pobegnila v tujino, tam vzdrževala nevrednega ljubimca, doživela prevaro, se celo poskusila zastrupiti. Ko pride ponjo v Pariz 17-letna hči Anja, si zaželi doma in se vrne v Rusijo. Brat Gajev ji z lagodnim življenjem ni v nobeno pomoč, posestvo je v njeni odsotnosti vodila in zanj skrbela rejenka Varja, a ga ni mogla rešiti propada. Obogateli Lopahin, trgovec kmečkega rodu, bi rad še pomagal Ranevski s kapitalističnimi triki, zato ji svetuje, naj znani in občudovani češnjev gaj pro-da za parcele mestnim vikendašem. Ljubov je tako razmišljanje odvratno in tuje, lepote in

Zgodba v času in čas v zgodbi

Propadanje plemstva, ki ga v drami Češnjev vrt predstavlja pro-daja posestva, se je v Rusiji začelo sredi 19. stoletja. Vloga plem-stva je bila v Rusiji vse od srednjega veka velika, saj je plemstvo v celoti obvladovalo družbeno-politično dogajanje. Plemiški na-ziv je bilo mogoče podedovati od prednikov ali ga pridobiti za vzorno opravljanje vojaške in kasneje tudi uradniške službe. S po-sebnim kodeksom sta bila leta 1785 predpisana način obnašanja in hierarhija med plemstvom. Med privilegiji omenimo last nad poseljeno zemljo in kmeti na njej (do 1861), od leta 1762 do 1874

so bili plemiči oproščeni obvezne vojaške službe, imeli so pravico do lastnega grba, javne službe in obiskovanja izbranih šol ter niso smeli biti telesno kaznovani.

Hud udarec za plemstvo je pomenila ukinitev tlačanstva le-ta 1861. Večina je bila nepripravljena na industrializacijo in nove gospodarske dejavnosti, zato je njihov gospodarski položaj po-stal neprimerljiv z novopečenimi kapitalisti. Zadnji udarec je ru-sko plemstvo doživelo po oktobrski revoluciji leta 1917. Tedaj so se množično umaknili v tujino, kjer pa so ob težkem boju za dostojno življenje lahko le nostalgično podoživljali svoj plemiški stan.

Na šahovnici zgodovine

Januarja 1904 je japonska mornarica blokirala rusko ladjevje v pristanišču Port Arthur na jugu Mandžurije. Po enoletnih spopadih je morala Rusija zapustiti Mandžurijo, kar je vodilo v politično krizo.

Igro, podobno nogometu, so poznali že v antiki. Sredi 19. stoletja so v Angliji sprejeli enotna pravila igre. Prva mednarodna tekma je bila med Anglijo in Škotsko leta 1872. Podobno kot pri mnogih športnih zvrsteh so se v začetku 20. stoletja predstavniki različnih

držav dogovorili za ustanovitev mednarodne nogometne zveze. 21. maja 1904 v Parizu ustanovili Mednarodno nogometno zve-zo, s kratico FIFA.

Leta 1904 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek, ki se je v zgodovino slovenske književnosti zapisal s poe-zijo, pripovednimi deli in eseji. Med vojno je bil kot predstavnik krščanskih socialistov vključen v vodstvene organe OF. Zaradi lite-rarnih del in kritike sistema, mu je tedanja oblast prepovedala na-stopati v javnosti in objavljati dela.

Viktor Elpidiforovic Borisov-Musatov: Pomlad, 1898–1901

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904)ruski pisatelj in dramatik

Dela:

StepaDolgočasna zgodbaDvobojMoje življenjeDama s psičkom

UtvaStriček VanjaTri sestreČešnjev vrtIvanov

tradicije, ki ju predstavlja češnjev vrt, ne more prodajati, kot se ne da kupčevati z lastno dušo. Posestvo, stara hiša, okolica so zanjo polni srečnih in otožnih spominov, življenje bi bilo puhlo in nevredno, če bi mu začela vladati denar in dobiček.

Iztekajoči se čas ne dopušča sanjarjenja in čudežnih rešitev. Posestvo je prodano na dražbi prav kupcu Lopahinu, člani razseljene družine morajo oditi vsak v svojo smer. Lju-bov se bo vrnila v Pariz k vsaj navidez skesanemu ljubimcu, brat se je vdan v usodo zaposlil v banki, Anja namerava končati šolo, študirati in čakati na materino vrnitev. Brezbrižni Lo-pahin je že zapovedal posekati prelepi češnjev vrt, spomladi bo podrl še družinsko hišo, na-mesto prejšnje nostalgije mu bo zlahka pridobljeno posestvo prinašalo samo večji dobiček.

Dramske osebe v Češnjevem vrtu so ne glede na družbeno pripadnost psihološko zaple-tene in izmuzljive. Ljubov Ranevska je ljubeča, pozorna, čustvena in občutljiva ženska, hkrati pa neodgovorna in nestalna, njena osnovna življenjska taktika je pobeg in zanikanje stvarnosti, predajanje trenutku, iskanje in občutenje lepega ter izogibanje odločitvam. Lo-pahin jo spoštuje od otroštva, rad bi ji pomagal in jo izvlekel iz finančne stiske, vendar ga njena trma in njegova pragmatičnost silita, da mora na koncu upoštevati svoje dobičkarske koristi. Gajev, brat Ranevske, je nerealen in lahkomiseln, Trofimov, bivši vzgojitelj umrle-ga sinčka, pa politični fantast, poln utopičnih idej o veliki prihodnosti Rusije po spremembi starega reda. Mladi Varja in Anja sta stvarnejši, Varja sicer upa na zakon z Lopahinom, ko pa se ji želja ne uresniči, poišče prihodnost v delu, Anja si želi končati šolo, maturirati.

Zgradbeno je Češnjev vrt rahlo tkana, iz posameznih scen od prihoda na posestvo do odhoda Ljubov Ranevske sestavljena dramska zgodba, kjer se impresionistično prepletajo drobni prizori, nepomembni dialogi, občutljivo čustvovanje in razmišljanje, pridušena otožnost in veselje, kjer je več življenjskih malenkosti kot usodnih preobratov. Opazna liričnost prehaja v simbolizem svetlobe, barv in zvokov, banalno stvarnost na trenutke prekrije mehka poetičnost. Še tako dolgočasno in nehvaležno življenjsko sivino je mogoče utišati s človeško toplino in zaupanjem, ki se pri nemirnih in iščočih dušah ohranjata in obnavljata tudi po velikih razočaranjih.

zgodovinski,fi lozofski kontekst

motivacijski uvod

naslov

podatkio avtorju

dr. Jerica Vogel, Mojca Cestnik

RAZVEZANI JEZIKJezikovni priročnik za šolo in vsakdanjo rabo

Jezikovni priročnik za šolo in vsakdanjo rabo:• strnjeno in pregledno predstavlja snov jezikovnega pouka ob neumetnostnih besedilih, ki ga

učenci obravnavajo v vseh razredih osnovne šole,• vsebuje raznovrstna neumetnostna besedila in duhovite ilustracije Zvonka Čoha,• vsebuje miselne vzorce, de� nicije in napotke za pisanje različnih besedilnih vrst,• povzema temeljno znanje, ki naj bi ga učenci pridobili ob koncu osnovne šole, zato je izvrstno

izhodišče za pripravo na pouk slovenščine v srednji šoli, hkrati pa tudi uporaben jezikovni priročnik za vsakdanjo rabo.

Nagrada za najlepši uËbenik 2006!

ISBN 86-11-17501-89788611175010ISBN 86-11-17501-8

Zbrala in uredila: mag. Alenka Kepic Mohar

ŠOLSKI ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Z DVD-jem

Prednosti učnega gradiva:• abecedno predstavlja več kot osemdeset slovenskih književnikov, katerih dela učenci obravnavajo

pri pouku književnosti v osnovni šoli,• biografski fotografski trak in življenjepisne podatke popestrijo razmišljanja avtorjev, njihovo

bibliogra� jo pa ponazarjajo odlomki iz književnih del, ki jih učenci prebirajo v osnovni šoli,• biografski okruški Za radovedneže prinašajo zanimive podatke iz življenja književnikov

(nagrade, spominske sobe, � lmske upodobitve književnih del ipd.),• v rubriki Istega leta so se rodili predstavljamo avtorjeve sodobnike, znamenite osebnosti

tedanjega časa,• v dodatku so avtorji predstavljeni v časovnem traku in na zemljevidu rojstnih krajev,• bralce uvaja v skrivnost sedme umetnosti z izvirnim Filmskim slovarčkom in priloženim

DVD-jem, na katerem so odlomki nekaterih � lmov po literarnih predlogah.

ISBN 86-11-17502-69788611175027ISBN 86-11-17502-6ISBN 86-11-17502-6

DVD



ZA VEČ ZNANJA

Zbrala in uredila: Aleksandra Lutar Ivanc

ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV

Album slovenskih književnikov:• predstavlja kronološki pregled slovenskih književnih ustvarjalcev od Trubarja do danes,• vsebuje bistvene, najpomembnejše biografske podatke in osrednja literarna dela slovenskih

književnikov,• besedilo dopolnjuje slikovno gradivo s podobo književnika in njegovega domačega kraja,• prikazuje najzanimivejše ter najlepše knjižne izdaje,• vsebuje kratke mnenjske zapise poznavalcev ali samega avtorja. ISBN 978-86-11-17503-4

9788611175034ISBN 978-86-11-17503-4

Alenka Vesenjak

ALBUM SVETOVNIH KNJIŽEVNIKOV 1 Svetovni klasikiOd antičnih začetkov do moderne

Nives Križnar

ALBUM SVETOVNIH KNJIŽEVNIKOV 2 Svetovni sodobniki

Albuma svetovnih književnikov predstavljata svetovne klasike od antičnih začetkov do najvidnejših sodobnih ustvarjalcev besedne umetnosti.Gre za kronološko beležnico bistvenih stvarnih podatkov o avtorjih:• besedilni del smiselno dopolnjujejo razgibani slikovni fragmenti, • predstavitev najzanimivejših osrednjih književnih del,• mnenjski zapisi poznavalcev in samih avtorjev,• anekdote.

ISBN 978-961-01-0586-29789610105862 (1. DEL)

ISBN 978-961-01-0711-89789610107118 (2. DEL)

JEAN - BAPTISTE RACINE

•22. 12. 1639–21. 4. 1699•rojstni kraj: La Ferté-Milon, pokrajina Champagne, Francija•dramatik•dvorni historiograf, janzenist

DELA

Dramatika: Fedra (1677), Britanik, Ifigenija v Avlidi, Berenika

Jean - Baptiste Racine se je rodil v meščanski družini. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil starše. Šolal se je pri janzenistih v Port-Royalu, ki so s svojo moralno strogostjo in individualno religioznostjo močno vplivali na dramatikovo kasnejše delo. Racine se je po prihodu v Pariz navdušil nad gledališčem in živel posvetno življenje. S prvimi tragedijami in komedijami je za-slovel, toda po neuspehu s Fedro, h kateremu naj bi pripomogli Corne-illovi privrženci, se je za nekaj časa odpovedal dramskemu pisanju.

Racine je bil dvorni historigraf Ludvika XIV, vendar se je pozneje od dvora oddaljil in spet sprejel ideal janzenistične pobožnosti. Snovi Racinovih dram so iz antične mitologije, Biblije ter grške, rimske in orientalske zgodovine. Dramatik se je osredotočal pred-vsem na nasprotje med strastjo in razumom, kompozicijsko je upošte-val pravilo o enotnosti kraja, časa in dogajanja. Snov za svojo najbolj znano tragedijo Fedra (1677) je Ra-cine prevzel po Evripidovi tragediji Hipolitos, vendar jo je preoblikoval s tipično klasicističnimi poudar-

Anekdoti

Racine je uprizoritev svoje prve tragedije, Tebaida, zaupal Molièrovi gledališki skupini, pozneje pa se je z Molièrom doživljenjsko sprl, zato je uprizoritev svoje druge tragedije Aleksander Veliki zaupal drugemu gledališču.

Racine, ki je bil sicer poročen, a je slovel po številnih ljubezenskih aferah, je Molièru prevzel odlično igralko Du Parcovo. Racina so obdolžili za njeno nesrečno smrt – umrla naj bi za posledicami učinka sredstva proti neželeni nosečnosti. Kasneje je bil Racine krivde oproščen.

»Ni skrivnosti, ki je čas ne bi odkril!«

(Britanik, citat, DZS, 1996)

»Hudo bi me bilo strah, če se me ne bi več bal.«

(Britanik, citat, DZS, 1996)

ki. Kraljica Fedra je zaljubljena v pastorka Hipolita, njena razumska narava pa se zaman upira rušilnim, slepim nagonom.

JOHANN WOLFGANGGOETHE

•28. 8. 1749–22. 3. 1832•rojstni kraj: Frankfurt ob Majni, Nemčija•pesnik, pisatelj, dramatik• kritik, teoretik, naravoslovec, državnik•predstavnik viharništva in weimarske klasike

DELA

Epika: Trpljenje mladega Wertherja (1774), Učna leta Wilhelna Meistra (1795/96), Izbirne sorodnosti (1809), Popolna leta Wilhelma Meistra (1776)Poezija: Rimske elegije (1795), Zahodno-vzhodni divan (1819)Dramatika: Ifigenija na Tavridi (1779), Torqnato Tasso (1780), Faust I in II del (1808 in 1832)

Goethe se je rodil v ugledni me-ščanski družini. Študiral je pravo in postal odvetnik. Ko ga je zgodovi-nar, filozof, estet, kritik, prevajalec in pesnik Johann Gottfried Herder seznanil z viharništvom, ki je zavra-čalo razumno urejenost razsvetljen-skega življenja, se je Goethe med drugim takoj navdušil nad razbur-kanimi čustvi, strastmi in upornim posameznikom. Goethe je leta 1775 na povabilo weimarskega vojvode Karla Av-gusta odšel v Weimer, kraj, znan po podeželski lepoti, ki je mamila pisatelje in filozofe na dolge spreho-de, kjer je ostal do smrti. Na dvoru vojvode je preučeval medicino, geologijo, optiko in botaniko. Goe-the je tudi kasneje deloval v visokih dvorno-upravnih službah, med drugim je vodil weimarsko gleda-lišče. Med letoma 1786 in 1788 je potoval po Italiji, kjer so ga prevzeli antični zgledi, zato se je deloma

odrekel mladostnim viharniškim idejam. Goethe je v letih 1794–1805 tesno sodeloval s pesnikom, dramati-kom in filozofom Friedrichom von Schillerjem in pomembno so-ustvarjal weimersko klasiko. Zanjo je značilna vrnitev h klasičnim idealom lepote in morale. To je za Goetheja hkrati pomenilo odvrni-tev od viharništva, ki ga je zame-njalo iskanje socialnega, moralnega in estetskega ravnotežja. Goethe in Schiller sta bila najpomembnejša za razvoj ideje o kulturi, ki ni samo

Do Racina je veliko spoštovanje gojil Marcel Proust. Klasicističnega dra-matika je zaradi številnih podobno-sti glede dojemanja sveta čutil kot brata.

Izdaja Racinove dramatike, Penguin classicsSlikarska upodobitev Fedre

materialna, ampak ideal, v skladu s katerim je treba živeti. Goethe je stremel po organ-ski harmoniji oblike in vsebine, znanosti in umetnosti, človeka in narave, razuma in čustev. Njegove

Goethejeva hiša Goethejev spomenik v Frankfurtu

individualno religioznostjo močno vplivali na dramatikovo kasnejše delo. Racine se je po prihodu v Pariz navdušil nad gledališčem in živel posvetno življenje. S prvimi tragedijami in komedijami je za-slovel, toda po neuspehu s Fedro, h kateremu naj bi pripomogli Corne-illovi privrženci, se je za nekaj časa odpovedal dramskemu pisanju.

antične mitologije, Biblije ter grške, rimske in orientalske zgodovine. Dramatik se je osredotočal pred-vsem na nasprotje med strastjo in razumom, kompozicijsko je upošte-val pravilo o enotnosti kraja, časa in dogajanja. Snov za svojo najbolj znano tragedijo Fedra (1677) je Ra-cine prevzel po Evripidovi tragediji Hipolitos, vendar jo je preoblikoval s tipično klasicističnimi poudar-

pozneje pa se je z Molièrom doživljenjsko sprl, zato je uprizoritev svoje druge tragedije Aleksander Veliki zaupal drugemu gledališču. Aleksander Veliki zaupal drugemu gledališču. Aleksander Veliki

Racine, ki je bil sicer poročen, a je slovel po številnih ljubezenskih aferah, je Molièru prevzel odlično igralko Du Parcovo. Racina so obdolžili za njeno nesrečno smrt – umrla naj bi za posledicami učinka sredstva proti neželeni nosečnosti. Kasneje je bil Racine krivde oproščen.

»Ni skrivnosti, ki je čas ne bi odkril!«

(Britanik(Britanik( , citat, DZS, 1996) Britanik, citat, DZS, 1996) Britanik

»Hudo bi me bilo strah, če se me ne bi več bal.«

(Britanik(Britanik( , citat, DZS, 1996) Britanik, citat, DZS, 1996) Britanik

Do Racina je veliko spoštovanje gojil Marcel Proust. Klasicističnega dra-matika je zaradi številnih podobno-sti glede dojemanja sveta čutil kot brata.

Izdaja Racinove dramatike, Penguin classicsSlikarska upodobitev Fedre

GEORGE NOELGORDON BYRON

•22. 1. 1788–19. 4. 1824•rojstni kraj: London, Velika Britanija•pesnik, pisatelj, dramatik•predstavnik v angleški lordski zbornici

DELA

Epika: Romanje grofiča Harolda (1812–1818), Parizina (1816); Don Juan (1819–1824); Ujetnik v Chillonu (1816)Dramatika: Manfred (1817), Marino Faliero (1821) Poezija: Urice brezdelja (1807), Hebrejske melodije (1815)

George Noel Gordon Byron se je rodil v plemiški družini. Preživel je nesrečno mladost, študiral je v Harrowu in Cambridgeu. Byrono-vo življenje se je spremenilo, ko je podedoval plemiški naslov in mesto v lordski zbornici. Svobodnjaško

življenje, ponos in ostra kritičnost so ga pripeljali v spor z angleško visoko družbo. Leta 1815 se je po-ročil in se leto za tem ločil. Številne pesniku nenaklonjene okoliščine so povzročile, da je leta 1816 za zmeraj zapustil Anglijo. Živel je v Švici in

O bivanju romantičnih ekscentrikov ob

Ženevskem jezeru je celovečerni film Gothic

posnel Ken Russell.

Italiji, leta pa 1823 je odšel v Grčijo, da bi se boril zoper Turke. Umrl je v Missolongiju za malarijo. Zaslovel je s pesnitvijo Roma-nje grofiča Harolda, ki je nastala na podlagi vtisov s potovanja po Albaniji, Grčiji in Bližnjem vzhodu. Gre za epski potopisni dnevnik, v katerem je mogoče najti tudi epske prvine. Pesnik je v njem izpovedal svoje romantično svetobolje. Za Byronovo pesništvo na splo-šno velja, da je polno protislovij med dovršeno obliko in strastno,

Slikarska upodobitev Byrona na smrtni postelji

Byron je s svojim bohemskim načinom življenja sprožil pravo »modo«, po-imenovano byronizem. Določajo ga naslednja pravila vedenja: prezirati obi-čajno hinavsko moralo, izzivati usodo, se upadljivo oblačiti, gledati prezirlji-vo odsotno, se sprenevedati pred svetom in samim seboj, biti hraber, zlo-voljen in muhast, posmehljiv in nezaupljiv, vzvišen in ohol, v duši pa žalo-sten, otožen in naveličan. Byronovci so se tako kot njihov vzornik oblačili v vzhodnjaške bojevnike, ženske pa so nosile hlače, kar je bilo tedaj nadvse nenavadno. Byronovci so potovali ter pili, kolikor so mogli, nekateri so celo namerno šepali tako kot njihov idol.

Ko je Byron zaslovel z Romanjem grofiča Harolda, je postalo njegovo lju-bezensko življenje zelo burno. Po številnih aferah se je zapletel s polsestro Avgusto, sicer materjo treh otrok, ki mu je rodila hčerko. Ko so se začela širiti sumničenja o njunem incestoidnem odnosu, se je Byron zavedel, da ga lahko slabega slovesa in visokih dolgov, ki si jih je nakopal, reši le boga-ta poroka. Poročil se je z Annabello Milbanke, a je bil zakon zaradi Byrono-ve hudobije za ženo pravi pekel. Rodila se mu je hčerka Ada, kasneje pa je imel še izven zakonsko Allegro.

Byronov vpliv je bil tako močan, da so nekateri narodi dobili celo »svoje« Byrone – Puškinu so rekli ruski Byron, Heineju nemški, Musseta pa se je prijelo ime gospodična Byron.

Anekdoti

Slavni angleški pesnik George Noel Gordon Byron je bil poročen z Anne Milbanke. Ker je bil zakon brez ljubezni, je že četrti dan po poroki pisal lady Melbourne: »Istega dne sem se oženil in prehladil.«

Byron je v lordski zbornici le nekajkrat govoril; njegovim govorom so očitali pretirano zanesenost in teatraličnost. Po nekem javnem nastopu je obiskal prijatelja in mu, še vedno ves prevzet, ponovil bistvene stavke iz svojega govora:»Jasno sem jim povedal: če bodo ta zakonski predlog sprejeli, bodo kršili angleško ustavo, svoboda pa bo šla rakom žvižgat!«»Kateri pa je bil tisti strašni zakonski predlog, proti kateremu si tako grmel?« ga je vprašal prijatelj.»Zakonski predlog? Tega pa se ne spomnim več.«

»A v hrupu, v gneči gledati, čutiti,živeti med ljudmi in od spoznanjutrujen tujec v tujem svetu biti,brez koga, ki bi bil dom tvojih sanj,brez koga, ki bi ti bil sreča zanj,brez koga, ki ta svet kot ti zaznava,ki bi, ko umreš, smejal se malo manjkot ves ta svet, ki zdaj te obletava –to je res biti sam, to je samota prava.«

(Samota, Romanje grofiča Harolda,

odlomek, MK, 2002)

Byronov grad ob Ženevskem jezeru - Ob neki

priložnosti, leta 1817, ga je tu obiskala druščina

prijateljev, med njimi tudi pesnik Percy Bysshe

Shelley z bodočo ženo Mary. Ta je takrat, ko so

si zadali, da vsak napiše grozljivo zgodbo, dobila

idejo za svoj roman Frankenstein.

SPOMINI

Janez Menart: »Predvsem pa sem pri Byronu zmerom občudoval svobodnega duhá, ki se kdaj pa kdaj sicer v kaj našemi, a je v bistvu zmeraj res svoboden duh, iskriv, domiseln, poln prikrite, zatajevane človeške topline in silovite življenjske moči.«

mnogokrat tudi zelo napredno vsebino. Čeprav je v njegovih delih veliko epike, je vendarle izrazit izpovedni pesnik, ki ga zaznamuje občutje otožnosti.

Byronova posest v Angliji

G. N. Byron v opravi vzhodnjaškega bojevnika,

za bynorizem značilnem slogu

Byronov rokopis



UMETNOST: GLASBA IN LIKOVNO SNOVANJE V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

Damijan Močnik, mag. Manica Habjanič Gaberšek, Samo Ivačič

GLASBA 1 Učbenik za glasbo v gimnazijskem programu s štirimi zgoščenkami Pri Strokovnem svetu RS potrjeni učbenik za glasbo v gimnaziji odlikujejo:

• sodobna zasnova glasbeno-didaktičnih vsebin,• nazorna predstavitev snovi v štirih tematskih sklopih,• sistematično povezovanje umetniških področij,• možnost aktivnega poslušanja izbranih zvočnih primerov,• ponudba idej in smernic za priporočeno, lastno poslušanje.

ISBN 978-961-01-0255-79789610102557ISBN 978-961-01-0255-7


ISBN 978-961-01-0255-7

zgoščenka

Pri Strokovnem svetu RS potrjeni učbenik za glasbo v gimnaziji odlikujejo:

ISBN 978-961-01-0255-7ISBN 978-961-01-0255-7ISBN 978-961-01-0255-7


mag. Manica Habjanič Gaberšek

GLASBENI DAN Učbenik za umetnost v srednjem strokovnem in poklicno tehniškem izobraževanju (predmet: Umetnost – Glasba)

Potrjen učbenik prinaša bogato in sodobno zasnovo z didaktično prilagoditvijo predpisanemu programu:• nazorna in pregledna primerjava vseh umetniških področij,• predstavitev glasbenih vsebin v osmih sklopih,• nadgradnja in medpredmetna povezava na DVD-ju.

ISBN 978-961-01-0582-49789610105824ISBN 978-961-01-0582-4

mag. Manica Habjanič Gaberšek

DVD Glasbeni dan

• Interaktivni DVD je glasbeno-didaktični pripomoček k učbenikom in delovnim zvezkom za pouk glasbe.

• Tematske vsebine so razvrščene v pet map: Kaj je glasba?, Vokalna glasba, Inštrumentalna glasba, Ljudska glasba, Glasba in ples.

DVD

ISBN 978-961-01-0296-09789610102960

dr. Beatriz Tomšič Čerkez, dr. Milček Komelj

LIKOVNI POGLEDI

Učbenik za likovno snovanje v gimnazijskem programu prinaša sodobno predstavljene vsebine tega področja in jih nadgrajuje s kompetencami umetnostne zgodovine. Pogledi umetniških dimenzij se predstavljajo na slikovit, inovativen in kritično upodobljen pristop. Na ta način vzpodbujajo interes mladega intelektualca do sprejemanja, razumevanja in nadaljnjega kritičnega raziskovanja ter vrednotenja umetnosti okoli nas.

ISBN 978-961-01-1328-79789610113287



ZGODOVINA IN FILOZOFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

ISBN 978-961-01-0743-99789610107439

Avtor prevedenega, dodanega in prirejenega besedila: dr. Dragan Potočnik

ZGODOVINSKI ATLASPotovanje skozi čas in prostor

Zgodovinski atlas predstavlja človeško zgodovino od najstarejših obdobij do današnjih dni. Razdeljen je na več velikih zgodovinskih obdobij, kjer so strnjeno prikazani dogodki tako v slovenskem prostoru kot tudi širše, v Evropi in na drugih celinah. Teme v atlasu so obdelane ob odlično izrisanih zemljevidih. Zemljevide pojasnjujejo izčrpno besedilo in dogodki na časovni premici. Nazorno predstavitev posameznih obdobij človeške zgodovine popestrijo izbrane fotogra� je.

Zgodovinski atlas je namenjen učencem dijakom, študentom, učiteljem zgodovine ter vsem, ki jih zgodovina zanima.

Zgodovinski atlas:• 174 strani, format 20,5 x 26 cm;• 5 obsežnih poglavij;• podrobni zemljevidi, časovne premice, več kot 400 fotogra� j;• izčrpen in pregleden besedilni del.

ISBN 978-961-01-0743-9

Nenad Miščević, Friderik Klampfer, Božidar Kante, Boris Vezjak

FILOZOFIJA ZA GIMNAZIJE

Učbenik je napisan v skladu z učnim načrtom za � lozo� jo v splošnih, strokovnih in klasičnih gimnazijah. Prvi del je namenjen vsem gimnazijcem, ki imajo � lozo� jo v 3. oz. 4. letniku, drugi del, ki predstavlja antično � lozo� jo, je namenjen pouku v klasični gimnaziji, temu pa sledi še tretji del, v katerem so obravnavane nekatere izbirne vsebine s področij etike in politike, estetike, človeka in jezika ter meta� zike in ontologije.Besedilo dopolnjujejo preglednice, gra� čne predstavitve, ilustracije, izbrani citati in anekdote.Razlaga novih pojmov in vprašanja na koncu vsakega poglavja učenca spodbujajo k samostojnemu razmišljanju, vrednotenju in primerjanju različnih stališč ter iskanju rešitev. Imensko kazalo omogoča lažjo uporabo učbenika.

ISBN 86-11-17727-49788611177274



FIZIKA IN KEMIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

ISBN 978-961-01-0736-19789610107361

Giancoli DouglasPrevod: dr. Aleksander Zidanšek

FIZIKAZbirka nalog za pouk � zike v gimnazijah in srednjih šolah

Naloge v zbirki za srednješolce so povzete po Giancolijevem učbeniku � zike, ki velja za enega najbolj cenjenih in priznanih učbenikov � zike v mednarodnem merilu.Naloge iz Giancolijeve knjige nazorno pokažejo, da � zika ni le suhoparna teorija, ampak je uporabna v številnih vsakdanjih situacijah. Reševanje problemov nudi učencu veliko priložnosti za poglobljeno razumevanje � zikalnih konceptov in razvoj logičnega razmišljanja.

Naloge bodo učencem pomagale pridobiti, poglobiti in razširiti v šoli pridobljeno znanje, učiteljem pa lahko pomagajo pri dodatni zaposlitvi učencev ali pri sestavljanju nalog za ponavljanje znanja.

ISBN 978-961-01-0736-1

dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Malcolm Frazer

PERIODNI SISTEM – okno v razumevanje snovi

Edinstven koncept učnega gradiva vsebuje celostni postopni prikaz sporočil, ki jih lahko razberemo iz periodnega sistema. Odlikujejo ga:

• postopne razlage pomenov posameznih označb v periodnem sistemu s praktičnimi primeri in fotogra� jami,

• kviz za utrjevanje znanja,• številne uporabne podatkovne tabele,• nepogrešljiv priročnik za poznavanje in razumevanje kemijskih elementov od osnovne šole do

univerze.ISBN 86-11-17326-09788611173269ISBN 86-11-17326-0

kviz za utrjevanje znanja

nazorni pregled elementov



DRUŽBOSLOVJE V POKLICNI IN SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI

Karmen Cunder

DRUŽBOSLOVJE – GEOGRAFIJA

Marta Otič

DRUŽBOSLOVJE – ZGODOVINA

mag. Mirjam Počkar

DRUŽBOSLOVJE – DRŽAVLJANSKA KULTURA

Učbenike odlikujejo strokovnost, preprostost in zanimivost ter didaktična prilagojenost razvojni stopnji in potrebam dijakov poklicnih ter strokovnih in tehniških šol. Besedila tvorijo nazorno celoto v povezavi s številnimi risbami, fotogra� jami, gra� koni in karikaturami. Snov je razporejena v učne enote, ki so prikazane na dveh oz. štirih straneh, kar prispeva k večji preglednosti snovi. Ponekod so posebej prikazane izpostavljene teme. Enote se zaključijo s temeljnimi pojmi in vprašanji za ponovitev.

vprašanja za ponovitev snovi

rubrika “sodeluj”

temeljni pojmi

reliefi

navezava na Atlas

ISBN 978-86-11-15673-0 (GEO)9788611156736

ISBN 978-86-11-15006-2 (ZGO)9788611150062

ISBN 978-86-11-15501-2 (DRŽ)9788611155012



GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

Karmen Cunder, Boris Hajdinjak, Branko Kandrič, dr. Terezija Kürbus

OBČA GEOGRAFIJA Učbenik in delovni zvezek za 1. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka:• predstavitev tematskih sklopov z dvostransko motivacijsko fotogra� jo;• preprost in jedrnat jezik, s katerim dijaku na preprost in razumljiv

način prikazuje geografske procese in pojave;• vzročno-posledično podajanje snovi, v smislu »zakaj – zato«; • ključne besede so poudarjene, novi in pomembni pojmi pa so razloženi

med osrednjim besedilom.časopisni članki

sheme in ilustracije

ikona za delo z učbenikom

ikone za delo z Atlasom

ISBN 978-86-11-16127-0 (UČB)9788611161273

ISBN 978-86-11-16137-8 (DZ)9788611161372

Marijana Likar

SVET OKOLI NAS 1SVET OKOLI NAS 2 Učbenik in delovni zvezek za geogra� jo v 1. oz. 2. letniku srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno tehniškega-izobraževanja

Učbenika in delovna zvezka Svet okoli nas 1 in Svet okoli nas 2 nudita in omogočata: • spoznavanje in razvijanje prostorskih predstav s pomočjo besedila, slikovnega

materiala ter problemskih vprašanj;• kritično in celovito mišljenje ter vrednotenje najpomembnejših procesov in

pojavov po svetu; • tematsko zaokroženo podajanje snovi na dveh oz. štirih straneh, kar dijakom

omogoča lažji in celovitejši pregled snovi. Osnovno besedilo je sistematično, vzročno-posledično povezano in obogateno s številnimi odlomki iz dnevnega časopisja, revij ali literature, ki vsebine aktualizirajo in problematizirajo ter tako dodatno motivirajo za učenje.

ISBN 978-86-11-17172-2 (UČB 1)9788611171722

ISBN 978-86-11-17173-9 (DZ 1)9788611171739

ISBN 978-86-11-17301-5 (UČB 2)9788611173016

ISBN 978-86-11-17302-3 (DZ 2)9788611173023

ikona za delo z Atlasom in učbenikom




GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

dr. Terezija Kürbus, Boris Hajdinjak, Branko Kandrič, Svit Šturm

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SVETA Učbenik in delovni zvezek za 2. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka: • celovito dojemanje pokrajin z usmeritvijo v samostojno in kritično razmišljanje, analize in

primerjave; • »rdeča gospodarska nit« učbenika je tema Razviti – nerazviti; • osnovno besedilo je sistematično, vzročno-posledično povezano in obogateno s številnimi

odlomki iz dnevnega časopisja, revij ali literature ter navezano na Atlas, na kar posebej opozarjajo ikone z navedbo strani v Atlasu;

• dodatne vsebine: Nekateri politični problemi Azije, Lakota in bolezni v Afriki, osvajanje Antarktike idr.;

• aktivne metode dela (izkustveno učenje, problemski pouk …) ter pet študij primerov.

ISBN 978-86-11-16877-7 (UČB)9788611168777

ISBN 978- 86-11-16878-4 (DZ)9788611168784

Katarina Bola Zupančič, Karmen Cunder, dr. Sabina Popit, Miha Gartner, Simon Purger

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPEUčbenik in delovni zvezek za 2. in 3. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka:• bogata slikovna in gra� čna oprema s profesionalnimi fotogra� jami in skicami akademskega

slikarja Aleša Sedmaka; • problemsko in tematsko podajanje snovi, ki sledi novim, sodobnim pristopom učenja in

poučevanja; • številne študije primerov, s katerimi so se po mnenju recenzentov avtorji »izognili nepotreb-

nemu ponavljanju vsebin, hkrati pa poudarili ključne razvojne dejavnike in vprašanja Evrope ter težišče pouka premaknili s poučevanja, kjer učenci večinoma poslušajo učitelja, na proces učenja, ki temelji na samostojnih miselnih procesih učencev samih.«


ikona za delo z Atlasom in delovnim zvezkom

študije primerov

ISBN 86-11-16351-6 (UČB)9788611163512

ISBN 86-11-16350-8 (DZ)9788611163505

Marijana Likar, dr. Sabina Popit, Svit Šturm

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE Učbenik in delovni zvezek za 3. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka:• kombinacija strokovnosti, uporabnosti, poljudnosti, jedrnatosti in življenjskosti;• bogato slikovno, gra� čno in fotografsko gradivo ter sodobna likovna podoba; • celovito prikazovanje pokrajin; • teme in vprašanja, ki dijake vodijo v samostojno in kritično razmišljanje ter analize in primerjave.

ISBN 86-11-16351-6 (UČB)

ISBN 978-86-11-16877-7 (UČB)

ISBN 86-11-17511-5 (UČB)9788611175119

ISBN 86-11-17512-3 (DZ)9788611175126

ISBN 86-11-17511-5 (UČB)



GEOGRAFIJA NA MATURI IN GEOGRAFSKI ATLASI

Strokovni urednik atlasa: dr. Karel Natek

ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Nova, prenovljena izdaja atlasa ponuja:

• več kot 230 prenovljenih in posodobljenih digitaliziranih zemljevidov,• pregledne kartografske predstavitve Slovenije, celin, sveta in posameznih

geografskih pojavov ter procesov v različnih merilih, prilagojenih šolski rabi, • indeks vsebuje prek 50000 toponimov, prirejenih v skladu z Mednarodno

standardizacijo zemljepisnih imen,• izčrpne in pregledne legende zemljevidov,• izrazita in poudarjena reliefna plastovitost, ki bo učiteljem v veliko pomoč pri

poučevanju nastanka reliefa, prsti in z njimi povezanih drugih geografskih vsebin,• statistične preglednice s podatki po državah.

Martina Petek, dr. Sabina Popit, Marko Arnuš

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE, PRIPRAVA NA MATURO Učbenik in delovni zvezek za 4. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka (geogra� ja kot izbirni predmet na maturi): • kombinacija strokovnosti, uporabnosti, poljudnosti, jedrnatosti in življenjskosti;• bogato slikovno, gra� čno in fotografsko gradivo ter sodobna likovna podoba; • celovito prikazovanje slovenskih pokrajin, tudi s pomočjo zemljevidov;• teme in vprašanja, ki dijake vodijo tudi v samostojno in kritično razmišljanje ter analize in

primerjave.

ikone, ki usmerjajo dijake na delo z Atlasom, učbenikom ali zemljevidom

zemljevidi

grafi koni

ISBN 978-961-10-10262-5 UČB9789610102625

ISBN 978-961-01-0263-2 DZ9789610102632

ISBN 978-961-01-1339-39789610113393



GEOGRAFSKI ATLASI IN KARTOGRAFSKO GRADIVO

ATLAS NEMIH ZEMLJEVIDOV

Atlas nemih zemljevidov sveta učencem in dijakom omogoča usvajanje, ponavljanje, utrjevanje in preverjanje znanja o prostorski razmestitvi geografskih pojavov, procesov, tokov in gibanj, zato ima veliko didaktično vrednost pri kartografskem opismenjevanju in razvijanju geografskega mišljenja v najširšem pomenu.

ISBN 86-11-17610-39788611176109

ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE

Atlas sveta za osnovne in srednje šole je kakovostno kartografsko učno gradivo, ki je izjemno uveljavljeno pri pouku geogra� je že več kot dve desetletji.

Ob 230 zemljevidih vsebuje tudi:• tematske zemljevide Slovenije in slovenskih mest,• zemljevide, ki prikazujejo posebnosti posameznih držav, npr. jez treh sotesk na Kitajskem,

umiranje Aralskega jezera, tranzitni promet čez Alpe …ISBN 978-86-11-16945-39788611169453

ŠOLSKI NAMIZNI ZEMLJEVIDI

Namizni zemljevidi so za učence osnovno sredstvo pri orientaciji v prostoru, usvajanju in urjenju prostorskih predstav ter elementov.

Navadni topografski zemljevid Slovenije, Evrope in Sveta ter Geološki zemljevid Slovenije

Dvostranski topografski in nemi plasti� cirani zemljevidi Slovenije, Evrope in Sveta, ki so namenjeni delu na način piši-briši. Priložena sta � omaster in gobica.

ISBN 86-11-17610-3

ISBN 978-86-11-16945-3

9788611154435 GEOLOŠKA9788611154138

SVET9788611153698 EVROPA

9788611153490 SLOVENIJA

9788611173009 SVET

9788611172989 EVROPA

9788611172996 SLOVENIJA


97

71

58

03

77

06

6

080 11 08 (brezplačna številka) www.mladinska.com/revije

5 razlogov, zakaj priporočamo revijo Plus!

Po meri najstnikov: vse o glasbi, � lmih, športu in zanimivostih – zabavno in obenem zanimivo ter poučno.

Bralcem ne ponuja le »tračev«, pač pa tudi tehtnejše vsebine (o svetu in ljudeh, pojavih v družbi, kulturi, znanosti …).

Številni nasveti za najstnike: na vprašanja o odraščanju, zaljubljenosti in spolnosti odgovarja teta Justi in kopica strokovnjakov.

Vsebine, ki zanimajo predvsem mlada dekleta (moda, ličenje in kozmetika), so podane skrbno, strokovno in do zdravja prijazno.

Teme o problematiki mladih so v veliko pomoč tudi pedagogom in staršem.

Plus, meseČnik s posluhom

Priloge v vsaki številkibarvni posterji in megaposterji

VSAK MESEC 30 DARIL

97

71

58

03

77

06

6










VSAK MESEC 30 DARIL


5 razlogov, zakaj priporočamo revijo Gea!

Ustvarjajo jo vrhunski domači fotogra� , priznani slovenski popotniki, najboljši pisci, domači in mednarodno priznani strokovnjaki z različnih področij …

Je edina izvirna slovenska družinska poljudnoznanstvena revija. Jamstvo njene kakovosti je 20-letna tradicija!

Je odličen vir informacij in slikovnega gradiva za pripravo referatov, plakatov, seminarskih in raziskovalnih nalog.

Slikovito in privlačno predstavlja Zemljo in vesolje, svet in Slovenijo, živali in rastline, umetnost, kulturo in zgodovino.

Prinaša obilo namigov za nedeljska potepanja, kolesarske izlete, nepozabne gorniške podvige, vznemirljive pustolovske odprave na vse konce Slovenije …

Svet doma IZHAJA ŽE 20LET!










97

71

58

03

77

06

6










VSAK MESEC 30 DARIL

97

71

58

03

77

06

6










VSAK MESEC 30 DARIL


















PRIHAJA

8.IZDAJA

NOVA, 8. IZDAJA

Choose it Use it Love it


Pokličite nas ali nam pišite:

Tel: 01 241 32 20Faks: 01 241 35 20e-pošta: [email protected]

Mladinska knjiga Založba, d. d.Izobraževalno založništvo –uredništvo učbenikovSlovenska 291000 Ljubljana

www.mladinska.com/sola

Katalog učbenikov za srednje šole za šolsko leto 2010/2011Izobraževalno založništvo Mladinske knjige ZaložbeSenja Požar, vodja Izobraževalnega založništvaAlenka Kepic Mohar, vodja uredništva učbenikovAleksandra Lutar Ivanc, urednicaMetka Pušenjak, urednica Tihana Kurtin Jeraj, urednicaMilivoj Stankovič, zunanji urednikValentina Praprotnik, produktni vodjaTina Pažur, poslovna sekretarka

Peter Svetek, likovno-tehnični urednikBarbara Železnik, oblikovalka

Helena Seljak, vodja promocije, tel.: 01 241 33 16, GSM: 041 644 608Marija Lampret, promotorka, tel.: 01 241 35 70, GSM: 051 361 215Anja Klemenčič, promotorka, tel.: 01 241 3278, GSM: 051 600 546

Ljubljana, februar 2010Mladinska knjiga Založba, d. d.Peter Tomšič, predsednik uprave MKZMiha Kovač, glavni urednik

Uredila: Valentina PraprotnikLektorirala: Aleksandra Lutar IvancOblikovanje in prelom: KULT, Simon Kajtna, s. p.Tisk: Grafi ka Soča, d. o. o.

○ V KNJIGARNAH Mladinske knjige Trgovine d. d.○ PRI ŠOLSKIH ZASTOPNIKIH○ DIREKTNO V ZALOŽBI za učbenike (Darja Vidmar 01 241 33 20), za revije (Branka Šoln na brezplačni tel. številki 080 11 08)

○ PREK INTERNETA www. www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije

Šolski zastopniki

Knjigarne in papirnice Mladinske knjige s stalno zalogo učbenikov:

NAROčILA IN PRODAJA UčBENIKOV TER REVIJ

Jasmina Zakošek vodja 051 372 780 [email protected] Hrovat DOLENJSKA, POSAVJE, BELA KRAJINA 031 749 744 [email protected] Kalan LJUBLJANA S ŠIRŠO OKOLICO, KOČEVSKA REGIJA, NOTRANJSKA 041 721 624 [email protected] Orgulan MARIBOR, ZG. ŠTAJERSKA, PREKMURJE 041 719 821 [email protected] Drnovšek LJUBLJANA, ZASAVJE, PREKMURJE, NOTRANJSKA 051 363 845 [email protected] Gomzej SP. ŠTAJERSKA, KOROŠKA 041 681 393 [email protected] Lisjak Berger POSOČJE, GORIŠKA, KRAS, VIPAVSKA DOLINA 051 666 228 [email protected] Lavtar GORENJSKA 041 564 364 [email protected] Vidmar referentka prodaje 01/241 33 20 [email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA CELJEStanetova ulica 3, 3000 Celjevodja: Jasna TOMCtel: 03/428-52-50faks: 03/[email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA KRANJMaistrov trg 1, 4000 Kranjvodja: Aleš HUMARtel: 04/201-58-30faks: 04/[email protected]

KNJIGARNA GOSPOSKA MARIBORGosposka ulica 24, 2000 Mariborvodja: Živa TERŠAVECtel: 02/234-31-24faks: 02/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA NEBOTIČNIKSlovenska cesta 37, 1000 Ljubljanavodja: Tanja VILFAN INTIHARtel: 01/244-26-38 faks: 01/[email protected]

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA NOVO MESTOGlavni trg 9, 8000 Novo mestovodja: Petra ČINKOLEtel: 07/393-11-52faks: 07/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOMŽALELjubljanska cesta 83, 1230 Domžalevodja: Zdenka PAJERtel: 01/721-88-02faks: 01/[email protected]

KNJIGARNA IN PAPIRNICA TOLMINTrg maršala Tita 19, 5220 Tolminvodja: Mira SKOČIRtel: 05/380-02-20faks: 05/[email protected]

KNJIGARNA DOM KNJIGE KOPERPristaniška cesta 5, 5000 Kopervodja: Davorka ŠTEFANECtel: 05/663-38-80faks: 05/[email protected]

KNJIGARNA EUROPARKPobreška cesta 18, 2000 Mariborvodja: Stanka KAŠPERtel: 02/330-23-00faks: 02/[email protected]

KNJIGARNA REJČEVA NOVA GORICARejčeva 12, 5000 Nova GoricaVodja: Ida SLUGAtel: 05/338 42 30faks: 05/338 42 [email protected]

naslovnica_nova_final.indd 3 2/10/10 8:01:34 AM

2010/2011

KATALOG UČBENIKOVSREDNJA ŠOLA

www.mladinska.com/solawww.mladinska.com/revije

www.

naslovnica_nova_final.indd 1 2/9/10 3:16:21 PM

KATALOG UČBENIKOV ZA SREDNJO ŠOLO

Documents

Transcript of KATALOG UČBENIKOV ZA SREDNJO ŠOLO