Javnega sklada Republike Slovenijeza kulturne dejavnosti za leto 2013

Ljubljana, 28. januar 2014

odlicja inpriznanja

Dragica (Breskvar) Veskovićza življenjsko delo na področju

literarne dejavnosti

Zlati znakRok Biček

Miha Dolinšekza izjemni dosežek na področju filmske dejavnosti

Vera Clemente Kojićza ustvarjalno delo na področju vokalne glasbe

Karolina Dragica Mavecza ustvarjalni prispevek na področju sodobnega plesa

Ervin Kraljza ustvarjalni prispevek na področju likovnega ustvarjanja

Bert Pribacza ustvarjalno delo na področju literature

mag. Roman Verdelza ustvarjalno delo in ohranjanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu

za nadpovprečne in izjemne dosežke na področju filmskega ustvarjanja

Dragica VeskovićZlata plaketa JSKD za življenjsko delo za mentorsko delo na področju literarne dejavnosti

publikacij, ki jih je zasnovala. Ob reviji Mentor je namreč postopoma nastalo še pet njenih zbirk (Prvenke, Mentorjeva prevajalnica, Mentorjevi zborniki, Mentorjeva zgoščenka in Mentorjevi priročniki).

V mnogih letih svojega delovanja je Dragica (Breskvar) Vesković soustvarila Med leti 1993 in 1995 je učila slovenščino v polje ljubiteljske umetnosti (predvsem Berlinu, poleg tega pa je z otroki in literarne, a z njo tudi drugih zvrsti), v odraslimi v okviru slovenskega kluba in katerem je zavladala visoka kakovost ter katoliške misije skrbela za razgibano vseslovenska in tudi evropska odmevnost. kulturno življenje berlinskih Slovencev – Iz ljubiteljstva so izšla mnoga danes pisala besedila, postavljala na oder uveljavljena in celo vrhunska imena gledališke in lutkovne predstave, slovenske književnosti, ki jim je skupno to, pripravljala filmske in literarne večere, da so se prvič predstavili v okviru ZKOS tematske prireditve ob slovenskih oz. pozneje JSKD. Njena skrb za literarni praznikih, otroške likovne razstave, začela podmladek je dobila neverjetno veliko izdajati zelo brano glasilo Berlinček. V izraznih oblik, razvila se je celo v neke tistem času se je začela intenzivneje vrste neformalno umetniško šolo, v katero ukvarjati tudi z novinarskim delom in je vedno vključevala tudi Slovence v tujini predvsem za nacionalno televizijo in radio in manjšinske avtorje v Sloveniji. pripravljala prispevke o odmevnih likovnih

retrospektivah, gledaliških in filmskih Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v festivalih ter drugih kulturnih dogodkih v Tolminu, na ljubljanski filozofski fakulteti pa Nemčiji. končala študij slovenščine in ruščine. Potem je na Osnovni šoli Peter Kavčič v Po vrnitvi iz Berlina je bila ob svoji redni Škofji Loki šest let poučevala slovenščino, službi sedem let stalna zunanja sodelavka ob tem pa vodila novinarski in literarni ter RTVSLO. Najprej je dve leti vsak teden gledališki krožek, urejala šolsko glasilo, za pripravljala krajše reportaže, intervjuje in katero so dobili republiško nagrado, druge prispevke o vseh pomembnejših pripravljala gledališke predstave in druge kulturnih dogodkih v Ljubljani v oddaji prireditve. Z literarno-gledališkim avtorskim Luwigana. Oktobra leta 1997 pa je kot projektom so se uvrstili na republiško urednica in hkrati avtorica/novinarka začela srečanje Naša beseda, odmevno prireditev ustvarjati mesečno oddajo Sledi, kasneje ZKOS-a, na katerem so se predstavile Izvirn(n)i (v njej kot soredaktorica). To je najboljše gledališke, literarne in plesne bila prva oddaja na nacionalni televiziji, ki skupine. Posebej se je posvečala metodiki je bila v celoti namenjena ljubiteljskemu poučevanja, saj je bila vedno prepričana, kulturnemu ustvarjanju. Zelo pomembna je da je zelo pomembno, na kakšne načine bila tudi za JSKD, saj je spremljala in hkrati predstaviš učencem učno snov. Po promovirala večino njegovih državnih nekajmesečnem poučevanju na pedagoški preglednih srečanj, festivalov, seminarjev in gimnaziji v Celju se je septembra 1981 drugih izobraževalnih oblik ter predstavljala zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij posamezne ustvarjalce in skupine, Slovenije kot samostojna svetovalka za spregovorila pa je tudi o problematiki literarno in klubsko dejavnost, glavna, čez ljubiteljskega ustvarjanja in njegove dve leti pa tudi odgovorna urednica revije organiziranosti. Mentor, revije Paralele ter drugih literarnih

Vera Clemente KojićSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo na področju vokalne glasbe

mnogo let uspešno deloval na Tolminskem. Po njegovi zaslugi se je že kot dijakinja tolminskega učiteljišča preizkusila v vlogi zborovodkinje. Po končanem študiju glasbe na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in

Ko govorimo o zborovskem petju na muzikologije na Filozofski fakulteti je delala Primorskem, ne moremo mimo Vere na Osnovni šoli Idrsko, nižji gimnaziji v Clemente Kojić, (so)ustanoviteljice in Kobaridu ter glasbeni šoli, učiteljišču in zborovodkinje kar šestnajstih zborovskih gimnaziji v Tolminu. Ob poklicnem sestavov. Njeno življenjsko delo je bilo pedagoškem delu pa se je še posebej vselej usmerjeno v vzgojo mladih pevcev, posvetila zborovskemu petju. ki jim je vzbudila ljubezen do zborovske pesmi. Mnogo let je bila tudi strokovna Vodila je številne pevske sestave – spremljevalka revij otroških in odraslih dekliške, ženske, moške in mešane zbore, pevskih zborov na Primorskem ter oktete, kvartete in male pevske skupine. sodelavka Zveze pevskih zborov Vedno je sledila sodobni glasbeni literaturi Primorske, Zveze kulturnih društev in in v programe uvrščala tudi dela mlajših Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. skladateljev iz svoje bližnje okolice. S

pevskimi zbori je uspešno nastopala na Za zborovsko delo jo je navdušil Makso revijah mladinskih pevskih zborov v Pirnik, ki je kot profesor in zborovodja Zagorju in Celju, na tekmovanjih Naša

S svojimi številnimi talenti, znanji, idejami, gledališkim tekmovanjem v recitiranju, izrednim smislom za povezovanje različnih Polnimi vrečami zgodb uršljanke Nataše ljudi in umetnosti ter z vedno odlično Kramberger, celoletnimi Urškinimi sredami organizacijo je v ljubiteljsko kulturo v Slovenj Gradcu itn. vpeljevala nove in nove oblike izobraževanja, izražanja, načine druženja, Vsa leta je tudi vodila pogovore in okrogle prezentacije predvsem na literarnem, mize z uveljavljenimi avtorji, prevajalci in uredniškem in prevajalskem področju, vse drugimi ustvarjalci, delavnice, pisala to pa je povezovala še z likovno strokovne prispevke, uredniško in umetnostjo, gledališčem, glasbo, plesom. mentorsko pomagala avtorjem pri pripravi Tako je zadnja leta število literarnih knjig, pripravljala scenarije za različne natečajev, ki jih je pripravila vsebinsko in prireditve itn. Njena energija in zagnanost, organizacijsko, naraslo na osem, poleg izvirnost, odločnost, pripravljenost za delo, stalnic literarnega programa so nastajali še ki ne pozna urnika, so bile izjemne in novi – za rokovska besedila, enkratne; z navdušenjem je spodbujala in samozaložniške knjige, osnovnošolska nagovarjala tako poklicne ustvarjalce in literarna glasila, »veseličnica« za humorne prevajalce v vlogi mentorjev kot tudi avtorje zgodbe, Mentorjev feferon za protestno vseh generacij. pesem itn., namenjeni pa so bili vsem generacijam ustvarjalcev – od Za ljudi, kulturo in umetnost je Dragica osnovnošolcev do seniorjev. Pri tem naj (Breskvar) Vesković naredila ogromno kot posebej omenimo Festival mlade literature literarna urednica, vodja in organizatorka Urška, ki je bil vsebinsko najbogateljši in lit. srečanj, natečajev, šol, kolonij, delavnic, zato še bolj odmeven pred dvema letoma, festivalov, prezentacij literature in drugih ko je kot sestavni del programa EPK postal umetnosti, avtorjev, profesorjev, kritikov, tudi mednaroden z literarnimi gosti iz tujine, prevajalcev. Zato ji JSKD podeljuje zlato okroglo mizo o mladi evropski literaturi, plaketo za življenjsko delo.državno likovno razstavo Tekst v podobi,

Ervin KraljSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalni prispevek na področju likovnega ustvarjanja

Vodil je likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Je tudi eden najbolj zaslužnih za to, da je občina Ruše dobila svojo likovno galerijo – muzej. Bil je tudi med soustanovitelji Ruškega likovnega

Likovni pedagog, slikar in grafik Edvin Kralj kroga, ki deluje od leta 1969. Več kot je ena izmed ključnih oseb pri organizaciji petnajst let je bil predsednik Odbora za likovne ljubiteljske dejavnosti v Mariboru. likovno dejavnost pri ZKO Maribor in Vzgajal in izobraževal je mlajše in odrasle strokovni sodelavec Območne enote ljubiteljske slikarje ter bil aktiven tudi na Zavoda RS za šolstvo v Mariboru. Kot drugih umetniških področjih. ravnatelj je bil pobudnik in mentor otroške

kiparske delavnice Forma Viva na osnovnih Rojen je bil v Slovenj Gradcu, kjer je tudi šolah nekdanje Občine Maribor - Pobrežje. hodil v osnovno šolo, potem je obiskoval Je član Društva likovnih umetnikov Maribor šolo za umetno obrt v Ljubljani in se po in Zveze društev likovnih umetnikov opravljeni diplomi zaposlil kot načrtovalec v Slovenije, že osemnajst let tudi predsednik pohištveni industriji v Mariboru, kasneje pa omenjenega društva in podpredsednik je sprejel delo strokovnega učitelja za Društva Ex libris Sloveniae Ljubljana. likovni pouk na Osnovni šoli Toneta Slednje je leta 2000, ob njegovi 60. Čufarja. Po letu službovanja se je vpisal na obletnici, izdalo katalog »Ervin Kralj – redni študij likovnega pouka na Pedagoški Ekslibrisi«.akademiji v Mariboru, po diplomi pa je poučeval na več osnovnih šolah, nato pa Ervin Kralj se poleg risanja in slikanja se je vrnil na svoje prvo delovno mesto, ukvarja tudi s filmom. Za svoje kratke kjer je bil nazadnje do upokojitve ravnatelj. dokumentarne in potopisne filme je prejel

mnoge medalje in priznanja. Leta 1989 je Svoja umetniška dela je samostojno in bil tudi med soustanovitelji mariborskega skupinsko razstavljal v mnogih galerijah in Filmskega in video kluba.razstaviščih po Sloveniji in tujini. Z dvanajstimi risbami s kredo je sodeloval na Umetniško ustvarjanje in pedagoško delo jubilejni razstavi ob 750-letnici mesta Ervina Kralja je pozitivno vplivalo na Maribor ter na natečaju za izdelavo mnoge generacije ljubiteljskih likovnih ekslibrisov slovenskih knjižnic in ustvarjalcev, zato mu JSKD podeljuje knjižničarjev v Škofji Loki, kjer je bil tudi srebrno plaketo za ustvarjalni prispevek na nagrajen. področju likovnega ustvarjanja.

pesem v Mariboru ter na vseh večjih zborov ter svetuje mladim zborovodjem. prireditvah na Primorskem. Temu so se V šestdesetih letih umetniškega pridružila številna snemanja za Radio poustvarjanja je prejela veliko nagrad in Koper in RTV Slovenija, ki so jih kasneje priznanj za delo z zbori na regijski in izdali na zgoščenki z naslovom Pojo državni ravni, Občina Tolmin pa ji je leta tolminski pevci od 1961 do 2008. 2009 podelila tudi naziv »častna občanka«. Kljub upokojitvi je Vera Clemente Kojić še S svojo predanostjo, strokovnostjo, vedno aktivna, saj vodi zbor društva odgovornostjo in ljubeznijo se je zapisala v upokojencev Tolmin in vokalno skupino srca številnih ljubiteljev petja, zato ji JSKD Nepozebnice, strokovno spremlja revije podeljuje srebrno plaketo za življenjsko odraslih, otroških in mladinskih pevskih delo.

Karolina (Dragica) MavecSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalni prispevek na področju sodobnega plesa

Vsa leta je bila predana kreativnemu in vzgojnemu delu z otroki in mladostniki. Velenje je zraslo v pomembno in prestižno središče slovenskega sodobnega plesa tudi zaradi njenega pedagoškega in umetniškega dela. Njeni plesalci so se vedno uvrščali v zaključne prireditve ZKOS in JSKD in za svoj ustvarjalni opus dobivali pomembna priznanja in nagrade. Njihove koreografije ljudskih pravljic za otroke – Goskica Gagica, Rdeča kapica, Pastirček in druge – je posnela in predvajala tudi RTV SLO.

Karolina Mavec še vedno poučuje najmlajše plesalce v Plesnem studiu N Velenje in jih vodi po svetu plesnih pravljic. Za svoj bogati in izvirni plesni opus je prejela številna priznanja: listino Mete Vidmar ZKO Slovenije, Napotnikovo priznanje Mestne občine Velenje, državno Šilihovo priznanje za dosežke na pedagoškem področju in nazadnje še plaketo Mestne občine Velenje za kulturno delovanje.

Pedagoški in umetniški prispevek Karoline Karolina (Dragica) Mavec je v Šaleški dolini (Dragice) Mavec na področju sodobne prva poučevala ustvarjanje in izražanje z plesne umetnosti ali izraznega plesa, kot gibom. V štiridesetih letih je vzgojila se je prej imenovala ta dejavnost, je številne generacije plesalcev in jim široko pomemben za razvoj plesa v celotni odprla pot v plesni svet, obenem pa Šaleški dolini. Zato ji JSKD podeljuje postavila temelje za rast in širjenje plesne srebrno plaketo za ustvarjalni prispevek na umetnosti v svojem okolju in širše. področju sodobnega plesa.

Najprej se je plesno izobraževala pri Marti Pavlin - Brini in Živi Kraigher, slovenskih pionirkah plesne sodobnosti, nato pa svoje znanje nadgrajevala na seminarjih doma in v tujini. Po vrnitvi v Šaleško dolino se je takoj začela plesno udejstvovati kot pedagoginja in koreografinja. Od leta 1967 pa vse do upokojitve je vodila oddelek izraznega plesa na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju.

Bert PribacSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo na področju literature

utrjevanju naše narodne identitete, mednarodnemu priznanju slovenske države in njeni uveljavitvi v svetu. Kot Istran in poznavalec obmejnih razmer si prizadeva za pravično rešitev etnične meje

Berta Pribaca slovenska literarna stroka med Slovenci in Hrvati v Istri, od katere je uvršča med najpomembnejše literate odvisno sožitje med narodoma in našega zdomstva. V več kot 40 letih državama. V knjigi Piranski zaliv se je bivanja v Avstraliji je tamkajšnjo javnost angažirano lotil problematike slovensko-seznanjal s slovensko kulturo, sodeloval na hrvaške kopenske in morske razmejitve, v simpozijih o slovenski zgodovini in kulturi knjigi Slovenske spravne motnje pa je ter prevajal slovensko književnost v analiziral našo medvojno in povojno angleščino. tragedijo bratomora in pomirjujoče orisal Bert Pribac, rojen v slovenski Istri, je po nujnost narodne pomiritve.študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta Za širjenje slovenske kulturne identitete v 1959 zaradi pritiskov tedanje oblasti zdomstvu, predvsem v Avstraliji, za kritična zapustil domovino. Po enoletnem bivanju v dela o slovenski preteklosti in sedanjosti, Nemčiji se je odločil za Avstralijo in se posebej o problemu narodne sprave, in za naselil v Melbournu. Tam je ob delu odlično promocijo slovenske kulture in maturiral iz angleščine, se vpisal na študij književnosti Bertu Pribacu JSKD podeljuje bibliotekarstva in magistriral na Univerzi srebrno plaketo za ustvarjalno delo na Novega Južnega Walesa v Sidneyju. področju literature.

Vseskozi je deloval v slovenskih kulturnih društvih, pisal izvirne pesmi, razmišljanja in eseje pa tudi prevajal za slovenske časnike in revije v Avstraliji (Slovenski vestnik, Slovenska vest, Resnica, Svobodni razgovori idr.) ter pripravljal tedenske radijske oddaje za avstralske Slovence na radiu v Canberri. Izdal je več pesniških zbirk v slovenskem jeziku in kot prvi v slovenščino prevedel izbor avstralske in aboriginske poezije. Med drugim je objavljal tudi v Argentini (Meddobje), Trstu (Most, Mladika) in v reviji za Slovence v zamejstvu in po svetu (Rodna gruda). Njegov prevod Kosovelove lirike Zlati čoln, ki ga je izdala ugledna oxfordska založba, je dosegel velik mednarodni uspeh.

Ob vrnitvi v domovino se je aktivno vključil v kulturno življenje slovenske Istre. S svojimi knjižnimi objavami je prispeval pomemben delež k sodobni slovenski esejistiki, s publicističnimi deli in javnimi nastopi pa tudi k državljanski pomiritvi,

Teater ŠentjanžZlati znak za izjemne dosežke na področju gledališke dejavnosti

mero inovativnosti poslužuje številnih izraznih možnosti, ki se lepo pokažejo prav v večkrat nagrajeni predstavi; na odru slišimo kar štiri jezike in petje ter uživamo v izvirni

Mlada slovenska gledališka skupina iz scenografiji in drznem gibu, ki ponekod meji Šentjanža v Rožu na avstrijskem že na akrobacije. Teater Šentjanž s tem, ko Koroškem je v zadnjih letih za svoje njegovo umetniško vrednost priznavajo na gledališke produkcije prejela številna obeh straneh meje, dokazuje, da je možno priznanja in nagrade, leta 2011 pa je s prodreti le s kakovostjo, ne glede na to, kateri predstavo »Jack ali skodelica kave« jezik govoriš. (besedilo in režija Alenka Hain) presenetila Teater Šentjanž postaja sinonim za pozitiven tako avstrijsko kot tudi slovensko občinstvo naboj vsakdanjega in kulturnega življenja v in stroko. Prepričala je žirijo na festivalu zamejstvu, utemeljen na vrednotah, ki jih Vizije v Novi Gorici, kjer so mladi ustvar ja g ledal iška kul tura. Mladi gledališčniki dokazali, da lahko konkurirajo Šentjanžčani si želijo uspeha in skušajo iz gledališkim skupinam z vse Slovenije in ljubiteljstva izluščiti vse, kar se izluščiti da. dosežejo vrhunski nivo ljubiteljske Pri tem so jim v veliko pomoč ustvarjalna gledališke dejavnosti. Na festivalu so domišljija, gledališko znanje, splošna prejeli vizionarja za najboljšo predstavo v kultura, jezikovna šola in dobra psihofizična celoti. Ta uspeh je skupina isto leto kondicija. ponovila še na festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije v Ljubljani, kjer je prejela nagrado za najboljšo predstavo festivala. Predstava je doživela velik uspeh tudi v Avstriji. Na dijaškem gledališkem srečanju najboljših sedmih mladinskih gledaliških skupin s celotne Avstrije je Teater Šentjanž prejel glavno nagrado žirije v slovitem dunajskem Burgtheatru. Žirija je svojo odločitev obrazložila takole: »Žirija nagrajuje gledališko skupino Teater Šentjanž za predstavo 'Jack ali skodelica kave' avtorice in režiserke Alenke Hain za izrazito parabolo o manjšinah, oblasti in manipulaciji. Igralci so z inteligenco in ironijo, s temperamentom in z veseljem do igre pokazali, da manjšinska tematika ni zgolj regionalen problem. Vsak posameznik lahko postane ogrožena minoriteta, če to želi premočna večina - in vsi klišeji v dobrem in slabem podpirajo to manipulacijo.«Vztrajno vlaganje v gledališko vzgojo in povezovanje tako s slovenskim kot tudi avstrijskim kulturnim prostorom se je Teatru Šentjanž nadvse obrestovalo. Teater s pridom izkorišča svoj položaj in se z veliko

mag. Roman VerdelSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v Porabju

Iniciativnost, znanje, strokovnost in neusahljivo pozitivno razmišljanje o kulturnem ustvarjanju Romana Verdela izpolnjujejo kot osebnost, kljub temu da vse omenjeno od njega terja izjemno doslednost in redno udejstvovanje, saj

Kot rdeča nit se skozi vse dejavnosti imajo samo zbori, ki jih vodi, več kot 170 Romana Verdela vleče temeljna vizija terminov letno. Glasbo komponira tudi kulturnih prizadevanj koroških Slovencev: sam, posebno pozornost posveča cerkveni ohranjati in razvijati kulturo, ki je zanje literaturi. Med drugim je leta 2013 v spomin najboljša možnost za izražanje teženj po na nacistične žrtve, med katerimi so bili uveljavljanju enakovrednosti in tudi njegovi sorodniki, za pevce in soliste enakopravnosti slovenskega jezika in MPZ Sele, ki jih vodi že 23 let, skomponiral kulture na avstrijskem Koroškem. Prav spominsko sveto mašo v romantičnem kulturi – še zlasti glasbi – se je Roman stilu, ki so jo izvedli ob spremljavi članov Verdel v celoti predal in ji posveča vso Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Kot svojo življenjsko energijo. glasbeni pedagog pa vodi tudi Mešani

pevski zbor Slovenske gimnazije v V kulturi je začel delovati v zaostrenih Celovcu, ki vsako leto šteje kar okoli 100 narodnopolitičnih razmerah sredi pevk in pevcev!sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so imeli politični pritiski na koroške Slovence Kot svoj osrednji poklic pa Roman Verdel hude posledice, saj sta zavladala že 30 let opravlja delo ravnatelja Slovenske resignacija in kulturni molk. Kljub zatišju so glasbene šole na Koroškem. Glasbena nekateri nadebudni mladi iskali izhod iz šola dosega zavidanja vredne rezultate, krize z aktivnim vključevanjem v kulturno kar dokazujejo tudi številne nagrade na delo. Roman Verdel je leta 1974 s skupino tekmovanjih na deželni, državni in mladih ustanovil ansambel Drava, ki je po mednarodni ravni. V okviru Glasbene šole dolgih letih v okviru Slovenskega vodi tudi orkester »Glasbena pomlad«. prosvetnega društva v Borovljah ponovno začela oblikovati slovensko kulturno delo. Roman Verdel je bil kot mladenič pobudnik Leta 1981 so na njegovo pobudo obnovili oživitve kulturnega dela v boroveljskem tudi delovanje moškega pevskega zbora, ki slovenskem prosvetnem društvu, danes pa se je kasneje razvil v mešani zbor, danes skrbi za to, da učenci glasbene šole svoje pa deluje kot Komorni zbor SPD Borovlje. znanje neposredno vključujejo v kulturno Je predsednik društva in mestni občinski delovanje celotne društvene infrastrukture odbornik Volilne skupnosti v Borovljah. koroških Slovencev. Za ustvarjalno delo in

ohranjanje kulturnega sodelovanja s Bil je tudi pobudnik sprememb pri Slovenci v zamejstvu JSKD Romanu predšolski vzgoji. Dosegel je namreč, da Verdelu podeljuje srebrno plaketo.imajo predšolski otroci v Borovljah dvojezično varstvo. Njegovo vztrajnost dokazuje 90 otrok, ki obiskujejo privatni slovenski dvojezični vrtec in varstvo »Jaz in ti«. Od ustanovitve leta 1998 naprej je tudi predsednik te ustanove.

Rok Biček Zlati znak za izjemni dosežek na področju filma in filmske dejavnosti

Razredni sovražnik je na beneškem filmskem festivalu septembra 2013 prejel tudi nagrado FEDEORA za najboljši film v sekciji beneški teden kritike, ki jo je lani prvič podelilo Združenje evropskih in

Mladi novomeški režiser Rok Biček je lani s sredozemskih kritikov. Od takrat se svojim celovečernim prvencem Razredni nagrade in priznanja za film na festivalih po sovražnik bliskovito in samozavestno svetu kar vrstijo.vstopil v filmsko areno ter požel bučen aplavz kritikov in gledalcev. Brez dvoma Film Razredni sovražnik predstavlja za gre za enega najbolj zanimivih in mladega režiserja Roka Bička enkraten perspektivnih režiserjev mlajše generacije umetniški dosežek, s katerim je pomembno pri nas. prispeval k presežkom slovenske filmske

produkcije, zato mu podeljujemo zlati znak S filmom se je prvič srečal na filmski Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.delavnici, ki jo je v okviru festivala kratkega filma SNIFF vodil Janez Lapajne. Kasneje je obiskoval tudi filmski seminar JSKD v Ljubljani. Svojo ustvarjalno pot je nadaljeval na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo v Ljubljani, kjer je že za svoje študentske filme prejel nekaj nagrad.

Razredni sovražnik je njegov režijski prvenec, za katerega je na 16. festivalu slovenskega filma dobil nagrado mednarodne strokovne žirije. Režiser je v izvirni psihološki drami aktualno tematiko našega časa in prostora uspešno nadgradil s suverenim obvladovanjem filmske govorice. Kot je zapisala žirija v svoji obrazložitvi, mu je »prek vešče izpeljanega dramaturškega loka in večplastne karakterizacije uspelo v premišljeno doziranih odmerkih stopnjevati napetost med učitelji in učenci ter kritično pogledati skozi razpoke v šolskem sistemu, ki bi se česa moral naučiti tudi sam«. Režiser je prepričan, da je film prišel v času, ko ga ta zelo potrebuje, in s tem na široko odpira prostor za diskusije v srednjih šolah pa tudi širše. To se je pokazalo že na zaključni prireditvi Skladovega projekta Kulturna šola, kjer so si osnovnošolci in njihovi učitelji z nagrajenih šol Bičkov film najprej ogledali, temu pa je sledil sproščen pogovor z režiserjem.

Mateja Černic Zlati znak za izjemni dosežek na področju vokalne glasbe

predvsem pa sposobnost razumevanja ter poglabljanja stilnih in izvajalskih zahtev slovenske in tuje zborovske literature v širokem časovnem razponu.

Mateja Černic je ena najplodovitejših V domači vasi je že več let članica MePZ mladih primorskih zborovodkinj, ki je z Hrast, ki je pod vodstvom Hilarija dekliško vokalno skupino Bodeča neža z Lavrenčiča dosegel vidne rezultate v Vrha sv. Mihaela prejela najvišja deželna, zamejstvu in na mednarodnih tekmovanjih. državna in mednarodna priznanja, pri Ko je odšla na študij v Ljubljano, je svojo čemer uspešno sodeluje tudi z drugimi pevsko izkušnjo razvijala v prestižnem zborovskimi sestavi. Z glasbo se je začela Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič ukvarjati v zgodnjih otroških letih, začetno (pod vodstvom Urše Lah), ki je v tistem navdušenje pa obogatila s strokovnim obdobju osvojil veliko zborovsko nagrado izobraževanjem in izpopolnjevanjem. Že Evrope. Pri ljubljanskem zboru je odkrila, tretje leto poje pri vokalni skupini Čarnice kaj pomenita ambiciozen odnos do in je bila tudi njena umetniška vodja, od zborovstva ter prava motivacija in kako je leta 2011 pa sodeluje tudi pri projektnem prav ta pomemben temelj uspešnega nacionalnem Italijanskem zboru mladih. Z zborovskega delovanja. Ta pristop je nato zborovodstvom se ukvarja že od leta 2000, prenesla na rodna tla in ga skušala deliti s ko je prevzela vodstvo otroškega zbora pevkami dekliške skupine Bodeča neža. Mali veseljaki. Od leta 2011 vodi ŽPZ Mens Glede na rezultate, ki so jih pevke z Vrha sonora iz Ljubljane. Redno se udeležuje sv. Mihaela doživele v zadnjih letih, lahko zborovodskih seminarjev in tečajev, poleg nedvomno ocenimo, da je Mateji Černic v tega svoje znanje izpopolnjuje tudi na zasledovanju tega cilja uspelo; dokazala je, tečajih za petje in vokalno tehniko; (leta da se lahko do pevskih vrhuncev povzpne 2012 je bila član žirije na mednarodnem tudi neprofesionalni zbor. tekmovanju za mladinske zbore Il Garda in coro. Na tekmovanju Naša pesem v Mateja Černic redno sodeluje tudi z Zvezo Mariboru je prejela nagrado za dirigenta slovenske katoliške prosvete in z odličnimi debitanta.) nastopi bogati razne prireditve v

zamejskem in širšem prostoru. Zbori in vokalne skupine se pod njenim vodstvom v zelo kratkem času povzpnejo med najboljše in najbolj zanimive, saj se vselej odloča za izvirne programe, sestavljene iz skladb različnih zgodovinskih obdobij in slogovnih zvrsti, od klasičnih do modernih. Njen pristop nosi pečat zdrave ambicije po mednarodni uveljavitvi, k čemur sodita tudi redno spremljanje trendov in posodabljanje delovnih metod ob hkratnem spoštovanju visoke umetniške vrednosti, ki jo lahko zborovsko petje ob trdem delu dosega tudi na ljubiteljskem področju. Matejo Černic odlikujejo tankočutnost, komunikativnost, pozornost do kakovosti vokalnega izražanja,

Miha DolinšekZlati znak

koroško-slovensko kulturno izročilo – film o koroški zgodovini in literaturi, ki ga je leta 1995 predvajala tudi RTV Slovenija. Taisti film je na mednarodnem filmskem festivalu

Miha Dolinšek je že kot dijak Slovenske nekomercialnega filma v Ebenseeju prejel gimnazije v Celovcu razmišljal o novih zlatega medveda za inovativnost in nagrado oblikah mladinskega dela na Koroškem. V občinstva. času, ko je bila slovenska tiskana beseda edino ustvarjalno področje, med ljubiteljsko V zadnjem desetletju je uresničil vsaj tri kulturo pa je prevladovalo zborovsko petje, večje filmske projekte: otroško TV nanizanko je bilo uvajanje novosti v kulturi težje Mihec in Maja v 34 delih, mladinsko 9-delno uresničljivo. nadaljevanko Nepozabno poletje in odmevni

mladinski filmski projekt Iskrica, pri katerem Z vztrajnostjo je Miha Dolinšek po lastnih lahko mladinci s profesionalno pomočjo zamislih začel snemati slovenske prireditve naredijo svoj film. Tako vsako leto več kot in kratke dokumentarne filme o življenju 130 mladincev z Dolinškovo pomočjo koroških Slovencev. Večkrat je potožil, da sproducira nad 20 kratkih filmov, ki so nihče ne gleda v prihodnost in da so koroški predstavljeni v največji kinodvorani na Slovenci preveč obremenjeni s preteklostjo. avstrijskem Koroškem, v celovškem Iskal je izhode iz teh zablod in s svojimi CineCity.pobudami dokazal, da mladih ni težko navdušiti za ustvarjalno delo. Pri tem ni Miha Dolinšek je dal slovenski mladini na vedno naletel na razumevanje kulturnih avstrijskem Koroškem nov zalet. Ob organizacij, saj filmsko ustvarjanje nikoli ni posredovanju znanja vseh segmentov sodilo med prioritete kulturnega dela z filmskega ustvarjanja mu je uspelo, da je film mladimi. med mladimi zaživel kot zvrst kulturnega

ustvarjanja in ob gledališču postal V okviru Koroške dijaške zveze je ustanovil najpomembnejši del kulturnega delovanja skupino »Film mladje«, ki jo je vodil od vsega mladih, zato mu podeljujemo zlati znak začetka, in okoli sebe zbral številne mlade Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. sodelavce, ki so s pomočjo filmskega in video medija optimistično spregovorili o mladostništvu, koroški stvarnosti in vprašanjih sodobnega bivanja.

Z doseženim ciljem, ki si ga je zastavil pred dobrimi tridesetimi leti, je dokazal, da film s p o d b u j a k r i t i č n o r a z u m e v a n j e , argumentiranje lastnih mnenj in oblikovanje lastnih slogov umetniškega izražanja. To potrjujejo tudi njegovi uspehi in nepretrgano delovanje do današnjih dni. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je med koroškimi Slovenci posnel prvi film Tevžej in nekaj filmov v okviru filmskega krožka na Slovenski gimnaziji, v devetdesetih letih pa je s filmom Backup uresničil pomembno

Marija RituperSrebrna plaketa JSKD za ustvarjalno delo in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v Porabju

Slovenije.Marija Rituper je pet let vodila tudi odraslo folklorno skupino v Sakalovcih in sestavila spremljevalno inštrumentalno skupino za folkloro. Plesalce je naučila izvirnih plesov Goričkega in Porabja in med drugim veliko

Marija Rituper se že več kot dvajset let časa posvečala tudi petju med plesom. zavzeto posveča ohranjanju in razvijanju Pred šestimi leti je prevzela otroško kulturnih dejavnosti v Porabju. Je priznana folklorno skupino na števanovski Osnovni glasbena pedagoginja, ki je svojo poklicno šoli, ki jo vodi še danes. Z odlično odrsko pot začela kot učiteljica glasbe na več postavitvijo in slikovito rekonstrukcijo osnovnih in srednji šoli, hkrati pa je vodila otroških oblačil po navodili Marije pevske zbore, poučevala klavir in kitaro ter Makarovič se skupina uspešno predstavlja se po opravljenem izobraževanju pri Mirku doma in v tujini, pri čemer je na Ramovšu in Mariji Makarovič z vso Madžarskem osvojila celo najvišje predanostjo posvetila pevskemu in priznanje v svoji kategoriji. Za ustvarjalno plesnemu izročilu naših prednikov ter delo in razvijanje kulturnega sodelovanja s vodenju folklorne skupine. Kot plod Slovenci v Porabju prejme Marija Rituper vztrajnega raziskovalnega dela je takrat srebrno plaketo JSKD.nastala pesmarica »Či bi ges bijla fčelica«. Nato jo je profesionalna pot zanesla v tovarno oblačil Mura, kjer je bila urednica tovarniškega glasila in kulturna animatorka, ki je vodila mešani pevski zbor, ansambel, folklorno skupino, mažoretke, likovne kolonije in razstave ter pripravljala proslave in koncerte. V tistem obdobju je prejela številna priznanja, med drugim tudi Zlati znak svobode, Prešernovo priznanje in druga.

Leta 1979 je prvič prišla v Porabje, da bi pomagala pripraviti otroško folklorno skupino za nastop v Cankarjevem domu, in potem se je ves čas vračala. Da bi svojim rojakom podarila košček domovine in svoje neprecenljivo znanje, je prevozila na deset tisoče kilometrov. V tem času je vodila dve pevski skupini, ki z njeno pomočjo poustvarjata ljudsko petje ter še danes ohranjata izvirno ljudsko izročilo in domače narečje. Obe skupini veliko nastopata doma in v tujini ter se udeležujeta revij Ijudskih pevcev v Sloveniji. Na dveh zgoščenkah sta posneli štiriinpetdeset ljudskih pesmi iz Porabja ter sodelovali pri izdaji zgoščenk Slovenska zemlja v pesmi in besedi Za gorami in pri zbirki Sozvočja

Ivan TavčarSrebrna plaketa JSKD za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju zborovske glasbe v Sloveniji

Venturini iz Domja pri Trstu, ki ga uspešno vodi še danes.

Ivan Tavčar je izreden poznavalec glasbenega dogajanja na Primorskem, še posebej na zborovskem področju, zato ne

Življenje Ivana Tavčarja je že od nekdaj čudi, da je bil leta 1970 med pobudniki prepleteno z glasbo, pa naj gre za njegovo prireditve Primorska poje in eden od poklicno ali ljubiteljsko pot. Že pri ustanoviteljev Zveze pevskih zborov petnajstih letih je igral trobento v pihalnem Primorske. V vsem tem času je bil aktivni orkestru v Svetem, nato je zaradi član zveze kot član upravnega odbora in pomanjkanja dirigentov odšel v različnih komisij, zadnji nekaj let pa je njen zborovodsko šolo v Ljubljani in nadaljeval organizacijski tajnik. Ivan Tavčar je kot študij na tamkajšnji Višji pedagoški šoli, zborovodja s številnimi zbori nastopil na poučeval glasbo v osnovnih šolah Divača – vseh revijah Primorska poje, z MoPZ Fran Senožeče in Janka Premrla Vojka v Kopru, Venturini pa se bo kot edini zborovodja na služboval v glasbeni šoli Sežana in bil Primorskem letos tam predstavil že dolga leta vpet v produkcijske in štiriinštiridesetič.programske sheme Radia Koper, kjer je sprva opravljal delo tonskega mojstra, nato Ivan Tavčar je prejemnik številnih priznanj pa je bil še vodja izvedbe radijskih in plaket, med drugim bronaste, srebrne in programov in vodja glasbene produkcije zlate Gallusove značke. Radia Koper.

Vse to in še kaj je v več kot sedemdesetih letih počel Ivan Tavčar, bil je pa tudi in predvsem odličen pevec in zborovodja. Dokaz njegove velike strasti so že zgodnja leta študija, ko se je izpopolnjeval v pihalnem orkestru JNA in pihalnem orkestru Ljudske milice ter hkrati sodeloval v kar štirih pevskih zborih; v MePZ Zavoda za glasbeno vzgojo pod vodstvom Janeza Boleta, v šolskem zboru pod vodstvom Slavka Mihelčiča, v zboru Višje pedagoške šole pod vodstvom Janeza Kuharja in v Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec pod vodstvom Braneta Demšarja in Cirila Krpača. Kmalu po študiju pa se je podal v zborovodske vode in prevzel MoPZ Divača, za tem je vodil MoPZ Koper, ki se je kasneje preimenoval v MoPZ Simon Gregorčič Koper, nato še zbor v Luki Koper. Na kratko je prevzel tudi oktet Škofije in MePZ Jadran iz Milj… Prelomno leto za Ivana Tavčarja je bilo leto 1976, ko je prevzel vodenje MoPZ Fran

Podrocna odlicjaGallusova plaketa

Ambrož Čopi

Gallusove listineSonja Kasesnik

Tone NeuvirtStanko Polzer

Maroltova plaketaMalči Možina

Maroltova listinaFolklorna skupina Dragatuš

Linhartova plaketaLinhartove listine

Plaketa Mete VidmarKolektiv Federacija

Listina Mete VidmarAndreja KopačMaša Medved

Javni sklad Republike Slovenije

za kulturne dejavnosti

Štefanova 5 – p.p. 1699,

1000 Ljubljana

www. jskd.si

uredila: Marjeta Pečarič

zanj: mag. Igor Teršar, direktor

Podeljujemo priznanja posameznikom ali skupinam za izjemne dosezke pri ustvarjalnem, poustvarjalnem, raz iskovalnem, publicisticnem in organizacijskem delu.

v

v