0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

5December 24 IV

6 December 24 IV

Podjetnik leta 2009 je Uro Merc iz podjetja BisolUro Merc je v samo nekaj letih zgradil podjetje, ki spada v svetovni vrh na podroju izdelave fotonapeto-stnih modulov za sonne elektrarne. Podjetja iz skupi-ne Bisol zaposlujejo 130 delavcev in bodo letos ustvari-la za ve kot 30 milijonov evrov prihodkov. A najveja rast ele prihaja. Do leta 2011 nartujejo 200 milijonov evrov prihodka od prodaje. Da bi dosegli visokozasta-vljene cilje, intenzivno vlagajo v nove proizvodne in prodajne zmogljivosti. Odprli so svoje podjetje v Belgiji, ki je njihov najpomembneji trg, podjetje odpirajo tudi v Italiji. S petim najvejim energetskim podjetjem v EU se dogovarjajo za velike posle na ekem.

Intervju: doc. dr. Iztok KrambergerBrez trno naravnane vizije tudentov ni inovativnostiDocent dr. Iztok Kramberger, vodja laboratorija za digitalne sisteme in elek-tronske telekomunikacije na mariborski fakulteti za elektrotehniko, raunal-nitvo in informatiko (FERI), je odlien strokovnjak, podpredsednik Sveta za elektronske telekomunikacije Republike Slovenije ter lan Odbora za znanost in tehnologijo Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije. Njegovo raziskovalno delo je predvsem na podroju raunalnikega vida in digitalne obdelave slik v domeni navidezne in dodane resninosti, njegovo razvojno delo pa vkljuuje znanja od strojno pospeenega digitalnega procesiranja signalov, itd.

Sonja Sara Lunder

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1718 Kakovost in inovativnost v negotovih

gospodarskih razmerah20 Uspeen energetski tehnoloki dan

Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije22 Z inoviranjem do konkurenne

prednosti23 V projektu EnergyHub tudi

Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije26 Drutvo avtomatikov Slovenije obiska-

lo Acroni27 Elektrina vozila za bolje okolje30 Na prvem mestu je vitkost35 Znanost je koristna e sama po sebi40 Slavnostna akademija ob 15-letnici

razvojnega centra TECOS42 Stroki s stroki - 2. del

utrip tujine 7272 Livarska industrija zre z optimizmom v

prihodnost74 HYPER Variaxis ni le zanimiv, temve

tudi zmogljiv76 50 let Fakultete za metalurgijo in mate-

riale Univerze v Zenici77 Lep donos zmerne nalobe78 Tuje investicije na Kitajskem septem-

bra z 19-odstotno rastjo80 Nov mejnik v evropski proizvodnji

podjetja Mazak 81 Reevanje problemov v stvarnem

okolju83 Poseben USB-kabel za energijske

verige84 Navdueni nad merjenjem85 Rio Tinto z rekordno proizvodnjo

elezove rude86 Predstavniki drube Haas Automation

optimistini na sejmu EMO 200987 tevilo kitajskih milijarderjev se kljub

krizi poveuje

avtomatizacija in informatizaija 9094 Kljuni kazalniki notranje logistike96 Klee FiPA zmanjujejo stroke izdela-

ve prijemal98 Naloge vodstva v est sigmi

101 Projekt I3E za pospeevanje inovacij

nekovine 104107 Arburg bo na sejmu Swiss Plastics

brizgal optina vlakna108 Inenirski polimeri: 10 najpogostejih

teav pri brizganju - 2. del109 Nagrada IChemE 2009 za Dow in BASF112 Tri nagrade Drutva inenirjev plastike

za KraussMaff ei114 BASF in Dow predstavila novi indeks

patentnih sredstev118 Posebna formula PUR

napredne tehnologije 120124 Ponovna uporaba podatkov in

vodenje kosovnic126 3D-tehnologije kot komunikacijsko

orodje 21. stoletja130 Krivulje in povrine v ThinkDesign

Professionla131 Cenovno dostopno 3D-tiskanje

predmetov132 SUSAP organiziral delavnico o

upravljanju proizvodnje133 Pet nasvetov za varovanje IT-

infrastrukture pred izpadi elek. energije134 SAP stavi na brezasno programsko

opremoi

UTRIP DOMA

UTRIP TUJINE Na mednarodnem sejmu varjenja in rezanja v Essnu 1015 razstavljavcev iz 42 dravNovost letonjega je bila bogata obsejemska dejavnost, ki je letos prvi v okviru letne varilske konference vkljuevala tudi trgovsko sejemski forum. Forum, ki je zajemal predavanja in razprave o praktinem reevanju industrijskih teav, je bil pri obiskovalcih odlino sprejet. Prav tako tudi dva posebna paviljona o preizkuanju kakovosti in lepljenju. Novost na letonjem sejmu je bila e hala, kjer so svoje izdelke predstavljali tudi proizvajalci iz Kitajske. Na sejmu so se predstavili vsi, ki na podroju varjenja in rezanja nekaj pomenijo.

kazalo

12

Za e uspeneji prenos znanja in tehnologijRevija IRT3000 je e do zdaj dejavno podpirala dogodke, ki jih je organiziral Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije. S podpisom dogovora o medijskem partnerstvu pa je to sodelovanje dobilo novo obliko in zagon za e uspenejo podpiranje prenosa znanj in tehnologij iz znanstvenoraziskovalne sfere v mikro- in mala podjetja, pa tudi izkuenj in potreb gospodarstva v obratni smeri.17

82

Predstavitev: Povezovanje slovenskih podjetij s podjetji iz EU

46

Peter Heisig: Pri nas Nemci, ki nudijo posel

41

7December 24 IV

Nas

lovn

a sl

ika:

M

onta

nwer

ke W

alte

r Wer

kzeu

g G

mbH

kazalo oglaevalcev

Industrijski in storitveni roboti v tevilkah

Organizacija za robotiko IFR (International Fede-ration of Robotics), ki deluje pod okriljem odbora

za robotiko in avtomatizacijo pri zvezi nemkih proizvajalcev strojev in naprav VDMA, vsako leto pri-pravi poroilo o stanju in smernicah robotike v svetu.

Oktobra so predstavili poroilo o svetovni robotiki leta 2009, v katerem so med drugim zbrani in obdelani

podatki o prodaji in stanju na podroju industrijskih robotov in servisnih robotov za leto 2008 ter napovedi

za prihodnost. Dr. Toma Perme

BFakuma 2009 - tevilka ena v svetu tehnologije

brizganjaNajveji letonji evropski plastiarski sejem, na

katerem se je letos predstavilo ve kot 1.500 razsta-vljavcev iz 30 drav, je potekal od 13. do 17. oktobra na sejmiu mesta Friedrichshafen. Letonji sejem se je sicer razprostiral na malo manjem prostoru

kot lanski, a je privabil ve kot 37.000 obiskovalcev z vsega sveta. Tradicionalno je tudi letos sejem zdruil

vse niti brizgalne in ekstruzijske tehnologije z vso potrebno periferno opremo in materiali.

Matja Rot

nekovine

Superraunalnik v epruveti

Uporaba DNK za raunanje je izjemno privlana glede na dejstvo, da gram kemikalij vsebuje trilijone

molekul, s katerimi lahko izvajamo trilijone masivnih vzporednih operacij in reujemo tudi najbolj zaplete-ne probleme. V vsakem ivem organizmu, pa tudi v lovekem, delujejo milijoni superraunalnikov. Raunalnika mo deoksiribonukleinske kisline

(DNK), v kateri je shranjena genska zasnova ivih organizmov, namre dale presega mo vseh

morebitnih tekmecev. Molekula DNK je sestavljena iz dveh prepletenih in povezanih vijanic atomskih

skupin, ki jih imenujemo baze. Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski sklopUenje, iskanje in preizkuanje

Postopki in orodja za obdelavo izvrtin

Optimiranje operacij odrezavanja z nevronskimi

mreami

Sodobna organizacija orodne slube

Frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom

73 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.

1, 93 ABB, d. o. o.

41 A-CAM, ineniring, d. o. o

100 Adept plus, d. o. o.

3 Anni, d. o. o.

2929 BI-MU sejem, Italija

1, 5, 138 BTS Company, d. o. o.

45 Camincam, d. o. o.

135 Celjski sejem, d. o. o.

1, 15 CNC-PRO, d. o. o.

4 DATACOM, d. o. o.

179 Drutvo vzdrevalcev Slovenije

107 DUMIS, d. o. o.

119 ECETERA, d. o. o.

129 EGES

99 Fakulteta za management, UP

117 Ferromatik Milacron Maschinenbau GmbH

13 GR Ineniring, d. o. o.

81 HALDER, d. o. o.

59 HOFER Int., d. o. o.

85 ib-CADdy, d. o. o.

34, 71, 132 ICM, d. o. o.

123, 125, 127 ITS, d. o. o.

1, 105 KMS, d. o. o.

70 Konum, Martina Koeljnik, s. p.

1, 57 Mastroj, d. o. o.

1, 39 Messer Slovenija, d. o. o.

21 MERKUR, d. d.

133 Misko, d. o. o.

naslovnica Montanwerke Walter Werkzeug GmbH

1, 97 Motoman Robotec, d. o. o.

1, 31 MURNIK, d. o. o.

2 Olma, d. d.

47 Peter Heisig GmbH

113 Revija PODJETNIK

61 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.

115 ROBOS, d. o. o.

1, 137 Sandvik Coromat

65 Siming, d. o. o.

1, 43 SKB Leasing, d. o. o.

49 SolidCAM, d. o. o.

20, 36, 53, 70 STROJNISTVO.com

111 Tecos

32 TBW, d. o. o.

1 Teximp, d. o. o.

109 TOP TEH, d. o. o.

16 TM, d. o. o.

71, 99 UL FS - revija VENTIL

75 VARSTROJ, d. o. o.

1, 69 Zibtr, d. o. o.

120

90

51

110

8 December 24 IV

9December 24 IV 9

Priznati moram, kolegom v industriji, pa tudi medijem, enega od njih ravno prebirate, ni lahko. Padec povpraeva-nja po izdelkih in storitvah je veliko podjetij prizemljil in jim dal vedeti, da zadeve niso ronate. Zanimivo je pred-vsem opazovati odzive podjetij, ki se kot po pravilu in oitno brez vejega razmisleka vrejo v t. i. vseobseni varevalni program. To pa je nevarno. Nevarno zato, ker pri svojem poetju kar pavalno reejo stroke (in zaposlene) po oddel-kih, pa e je to upravieno ali ne. e huje je, e posamezne oddelke kar ukinejo. Denimo marketing, saj ni denarja za reklame. Pa razvoj, saj tudi ta preve stane. A pasivni pri-stopi k ostrejim trnim razmeram e nikoli v zgodovini niso privedli do dolgoronega uspeha. Zato se spraujem, ali se iz preteklosti res nis(m)o niesar nauili.

Vem in verjamem, da je razvoj v asu slabe ekonomske aktivnosti pod velikim pritiskom. Prav zato pa lahko v glavah ljudi nastanejo naravnost briljantne reitve. Ne smemo torej varevati z inovacijami, lahko pa inoviramo v smeri varnih ali recimo za vzdrevanje preprostih reitev. Prav preproste reitve so velikokrat zelo uporabne, a o tem naj sodijo uporabniki sami. Za ljudi na vodil-

uvod

nik

Inovacije kot strateka usmeritev

Darko vetakurednik

9

nih poloajih v podjetjih pa velja, da morajo inovacije nujno uvrstiti v strateko usmeritev podjetja, saj se sicer lahko hitro zgodi, da bodo izgubili kompas ali pa jih bodo zaeli konkurenti prehitevati. Tega pa si ne elijo, ne nazadnje se vsi radi vozijo po prehitevalnem pasu.

Inovacije so neizbeno povezane tudi z nekaterimi tveganji. Podjetje lahko veliko stvari naredi pravilno, vendar je po drugi strani e ena napaka lahko usodna. Pri tem ne gre prezreti predvsem tistih, ki so jim inovacije ne nazadnje namenjene, torej uporabnikov izdelkov in/ali storitev. e posebno pomembno je, da podjetje svojih uporabnikov in njihovega zanimanja za inovacije ne pod-cenjuje. Tudi e so ljudje z neko reitvijo zadovoljni, to e ne pomeni, da je ni mogoe izboljati ali pa nasprotno poenostaviti in narediti uporabnejo. e inenirji razvijejo uporabnejo reitev, obenem pa ohranijo vse kljune la-stnosti obstojee reitve, je zelo verjetno, da jo bodo uporabniki, tudi tisti, ki jih oznaujemo za tradicionaliste, sprejeli odprtih rok. Vsi imamo raje bolje stvari, mar ne? Do njih pa vasih privede le trnova pot inoviranja.

Ker so pred nami novoletni prazniki, je na mestu tudi estitka za vse pretekle doseke. elim si, da bi skupaj inovirali in uspevali e naprej. Sreno 2010!

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara Lunder

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj,

dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, dr. Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Motnica 7A, SI-1236 Trzin, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA , d. o. o. , MedvodeNaklada: 3.000 izvodov Cena: 5,00 IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak s.p., Damjan Klobar Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara Kodrun s.p.Raunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie VI 4,SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaMotnica 7A, 1236 Trzin

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije.

10 December 24 IV

novi

ce

10

Velika vertikalna stru-nica VTL Doosan Infracore Korejski proizvajalec strojev Doosan Infra-core iri ponudbo z velikimi vertikalnimi strunicami VTL. Kapaciteta struenja je od premera 1,2 m do 6 m in viine 2,5 m ter mase obdelovanca do 60 ton. Dobavljive so izvedbe z enim ali dvema stebroma, pa tudi z gibljivim prenim nosilcem orodnega vre-tena za najteje obremenitve. VTL-strunice so primerne za proizvodnjo v energetiki, tir-na vozila, rudarstvo in ladijsko opremo.

www.bts-company.comwww.domss.dosaninfracore.com

Ekoloka nordijska hoja s poliami-dom Zytel RSPoliamid Zytel RS, izdelan iz obnovljivih virov, je bil v Evropi prvi komercial-no uporabljen pri elemen-tih nove palice za nordijsko hojo Exel NW ECO Trainer, ki jo proizvaja EXEL Sports Brands v Nemiji. Neojaeni poliamid 610 izdelujejo iz se-bacinske kisline, pridobljene iz kloevca (ricinusa), nje-gova tea pa predstavlja 58 odstotkov tee neojaenega Zytela RS. DuPontov material so izbrali zato, ker ne vsebuje topil ali toksinov in nima kodljivega vpliva na okolje. Poliamid 610 ima dobro povrino, odlino kemino obstojnost in temperaturno ob-stojnost v obmoju od 40 do 50 C. Predelovalnost je podobna kot pri poliamidu 66, enostavno pa ga je tudi barvati. Razlika je v 40 C nijem taliu in nekoliko druganih skrkih.

Dupont proizvaja ve tehninih polimerov iz obnovljivih virov, kot sta ko-ruza in kloevec, med njimi termoplastine polimere Sorona EP, termo-plastine elastomere Hytrel RS in dolgoverine polimere Zytel RS.

http://uk.news.dupont.com/

Magnetne mize za rezkanje Mill-Tec TecnomagneteTecnomagnete je patentiral novo generacijo permanentnih magnetnih miz za rezkanje Mill-Tec. Zasnovane so iz enovitega bloka z integrira-nimi poli, kar zagotavlja kompaktno strukturo in manjo maso mize. Vpenjalna povrina je v celoti iz jekla, na njej so vdelani precizni navoji za pritrditev novih gibljivih podlog RMP, ki so vrtljive za 360 stopinj in se same prilagodijo viini obdelovanca.

Poleg standar-dnih magnetnih miz MILL-Tec je razvita tudi razliica Auto Clamp, ki ima samodejno ma-gnetno vpetje na obdeloval-no mizo stro-ja. Prednost te razliice je eno-stavno, hitro, enakomerno in

stabilno vpetje. Elektrina napetost se pri vpetju uporablja le nekaj sekund za namagnetenje in razmagnetenje, zato je vpetje varneje, manja sta tudi poraba energije in segrevanje mize. Miza je brez gi-bljivih delov in ne zahteva vzdrevanja. Magnetne mize Mill-Tec bodo dobavljive januarja 2010.

www.bts-company.comwww.tecnomagnete.com

Robot Delta YF03N Kawasaki Kawasaki je v Evropo pripeljal robota Del-ta YF03N, tako imenovanega pajka. Robot ima tiri osi in je namenjen za stropno montao.

Njegova posebnost so veliko delovno ob-moje, natannost +/ 0,1 mm, hitrost do 1.700 /s in nosilnost 3 kg. Primeren je za montao v elektro-, strojni, farmacevtski in prehrambni industriji.

www.bts-company.comwww.kawasakirobot.de

11December 24 IV

Prvi avtomobilski sede vijega razreda iz Basfove plastike v serijski proizvodnjiAvtomobilski sede vijega razreda za novo Opel Insignio OPC, ki je dobil znak kakovosti nemke zveze za zdrav hrbet AGR, sta razvila Opel in Recaro ob podpori Basfa. Sedei so izdelani iz dveh posebnih poliamidov iz druine Ultramid in iz posebne pene Neopolen. Sedena koljka, ogrodje hrbtnega naslona in prenik so bili zasnovani z Basfovo programsko opremo za simu-lacije ULTRASIM. Basfovi razvojniki so s programom izpolnili zahteve po majhni tei, mehanski trdnosti, ergonomskih lastnostih, portnem videzu in varnosti v primeru trka. Ta material kljub visoki vsebnosti steklenih vlaken izpolnjuje vse zahteve za hrbtne naslone.

Skupaj s komponentami novega sedea je v Opel Insignii 20 komponent, izde-lanih iz Basfove plastike, od ojaitve odbijaa in visokotrdnih nosilcev motor-ja iz Ultramida do delov notranjosti iz Terblenda N in Miramida (PA), delov armaturne ploe iz Elastofl exa (PU) in ohiij ogledal iz Lurana S (ASA).

www.basf.com

novice

11

Novo - Zytel HTNNovi materiali ne vsebujejo sestavin, ki povzroajo korozijo fi ne bakrene ice in obutljivih elektrinih kontaktov, ki delujejo v vroih, vlanih in mokrih okoljih, bolje pa tudi ohranjajo volum-sko odpornost v vlanem.

Novi termoplast se bo uporabljal pri senzorjih za nadzor hitrosti koles, zranega in hidravlinega tlaka ter pri visokonapetostnih kabelskih konek-torjih za elektrina in hibridna vozila. Izkaejo se tudi pri elektrinih kom-ponentah.

http://uk.news.dupont.com

10.000 prodanih CNC-strunic serije NL Mori SeikiMori Seiki je v raz-meroma kratkih petih letih in treh mesecih prodal 10.000 CNC-strunic serije NL, kar je izjemen dose-ek. Iz zaetnih tirih modelov s 30 izved-bami je sedanja po-nudba razirjena na 36 razliic modelov NL, od NL1500 do NL3000/3000. Serija strunic NL je pozna-na po inovativnem revolverju z vgrajenim motorjem DDS. Ima 30 odstotkov ira drsna vodila na vseh oseh. Odlikuje se po preciznosti, togosti in zaneslji-vosti, enostavni uporabi in vzdrevanju ter okolju prijazni zasnovi.

Za e veje zadovoljstvo strank bo Mori Seiki e naprej razvijal nove modele v inovativni seriji N.

www.bts-company.comwww.moriseiki.com

Novi HM-rezkarji z variabilnim uvo-dnim rezilom NEO OsgOsg je izdelal novo serijo NEO HM-rezkarjev z variabilno uvodno geome-trijo rezila. Rezkar ima neenakomerno razporejena rezila in spremenljivi kot vijanice, kar zagotavlja blaenje vibra-cij in dober odvod odrezkov. Pozitivna oblika rezila omogoa uinkovito rez-kanje teko obdelovalnih materialov. tirirezni rezkarji NEO-PHS s kotom vijanice 36/39 so primerni pred-vsem za potopno rezkanje in rezkanje naklona. Visokohitrostnemu rezkanju so namenjeni estrezni rezkarji NEO-EMS z vijanico 37/38/39, ki se odlikujejo po dolgi obstojnosti.

Dobavljivi sta tudi izvedbi s kotnim radijem (corner radius) NEO-CR-PHS (tirirezni, vijanica 36/39) in NEO-CR-EMS (estrezni, vijanica 37/38/39).

www.bts-company.comwww.osgeurope.com

12 December 24 IV

inte

rvju

12

Intervju: dr. Iztok Kramberger

Brez trno naravnane vizije tudentov ni inovativnosti

e dvakrat ste prejeli laskavi naziv najraziskovalec mariborske univerze po mnenju gospodarstva, katerega namen je spodbuditi raziskovalce na Univerzi v Mariboru za sodelovanje z gospodar-stvom. Za katere projekte ste prejeli na-gradi in na katere projekte ste bili zadnja leta na fakulteti e posebno ponosni? Izbor za nagrado najraziskovalec leta po mnenju gospodarstva organizira Tehno-center Univerze v Mariboru, tako da vsako leto podjetja glasujejo za svoje raziskovalce, pri tem pa za podeljene toke tudi plaajo, kar je na koncu denarna nagrada. Ta laska-vi naziv sem prejel dvakrat od ve podjetij za razline projekte. S samim sodelovanjem z gospodarstvom sem se prvi sreal pri projektih za podjetje Elti, d. o. o., iz Gornje Radgone, o katerem menim, da je eden od svetovno vodilnih proizvajalcev opreme za digitalno radiodifuzijo. Prvi smo se sreali pri projektu daljinske kontrole in nadzora oddajnikov za digitalno televizijo, kjer smo s svojo ideologijo All-IP izvedli nadzor oddaljenih oddajnikih lokacij po GPRS/UMTS-tehnologiji in njeni konvergen-ci z internetnimi storitvami. e dobro se spomnim dne, ko se je na na laboratorij-

Docent dr. Iztok Kramber-ger, vodja laboratorija za digitalne sisteme in elek-tronske telekomunikacije na mariborski fakulteti za

elektrotehniko, raunalni-tvo in informatiko (FERI),

je odlien strokovnjak, podpredsednik Sveta za elektronske teleko-munikacije Republike

Slovenije ter lan Odbora za znanost in tehnologijo Obrtno-podjetnike zbor-

nice Slovenije. Njegovo raziskovalno delo je

predvsem na podroju raunalnikega vida in

digitalne obdelave slik v domeni navidezne in do-dane resninosti, njegovo

razvojno delo pa vklju-uje znanja od strojno

pospeenega digitalnega procesiranja signalov, na-rtovanja vgrajenih siste-mov, inih in brezinih omreij, spletnih aplikacij

in storitev do sodobne merilne tehnike, polpre-vodnikov in elektronskih komponent. tevilnim je

najblije predvsem kot lovek, ki se ob svojem

pedagokem in razisko-valnem delu sooa z

vodenjem tudentskih raziskovalnih projektov

in razvojnih industrijskih projektov z ve industrij-

skimi partnerji. Zaradi vsega tega ne udi, da je dobitnik dveh prestinih priznanj za najraziskoval-

ca mariborske univerze po izboru gospodarstva.

Sonja Sara Lunder

ski spletni strenik, kjer je tekla poskusna spletna aplikacija, z digitalnim oddajnikom podjetja Elti povezal takratni oddelek No-kia Multimedia. Na enaki osnovi uvajanja ideologije All-IP smo nato zanje izvedli e sistem za konno preizkuanje aparatov, ki lahko izvaja hkrati merilni postopek na 250 enotah s samodejno analizo merilnih podatkov. Kot zadnje smo zanje izvedli vgrajeni sistem za celovito avtomatiko od-dajnikih tok, ki je vkljuevala precej ino-vativnih reitev, vsaj tak obutek sem dobil na lanskem dogodku IBC v Amsterdamu po hitri oceni stanja konkurence. Ome-njeno sodelovanje se je razirilo tudi na sodelovanje s televizijsko hio RTS, tako da smo leta 2005 med festivalom Lent skupaj izvedli prvo komercialno oddajanje digi-talne televizije v Sloveniji. Izjemno aktivno sodelujem s podjetjem Teletech, d. o. o., iz Maribora. Pri tem sem izjemno ponosen, da z inovativnimi sistemi prenosljivosti mobilnih in fi ksnih tevilk upravljalo samo tudentje, ki so diplome opravili v naem laboratoriju. Prav tako je podjetje Teletech skupaj s podjetjem Avtenta uspeno pre-vzelo uvajanje tehnologije tankih klientov, ki smo jo v osnovi razvili v svojem labora-

13December 24 IV

intervju: dr. Iztok Krambergerintervju

toriju in je namenjena predvsem zmanje-vanju strokov TCO (Total cost of owner-ship), tudi ve kot 30 odstotkov v segmentu poslovnih aplikacij. Prav tako sodelujem s podjetjem Astron, d. o. o., iz Maribora, kjer smo zdaj e tri leta usmerjeni v raziskave na podroju neposrednih vmesnikov med lovekimi mogani in raunalnikom. Med drugim smo skupaj s podjetjem Merel, d. o. o., zali v farmacevtske vode, kjer pri-pravljamo sistem za samodejno videospre-mljanje raztapljanja tablet v proizvodnji.

Ali trenutno sodelujete e v katerem zanimivem projektu? e ja, nam lahko zaupate kaj ve o njem? Med aktualnimi pomembnejimi projekti je projekt ESMO (European Student Moon Or-biter), ki predstavlja tudentski satelit. Ta bo leta 2014 z nao mikroraunalniko platformo (celoviti elektronski sklopi raunalnika in po-datkovne shrambe ter operacijskega sistema) poletel proti Luni in 10 mesecev zagotavljal slike visoke loljivosti z Lunine povrine.

Spodbujanje inovativnosti pri mladih je zelo pomembno. So po vaem mnenju mladi dovolj inovativni oziroma kako si vi prizadevate spodbujati inovativnost?Vkljuevanje tudentov v projekte daje ne-posreden stik s potrebami gospodarstva in spodbuja inovativnost pri mladih. Kljub temu pri veini naih tudentov opaam predvsem pomanjkanje trno naravnane dolgorone vizije oziroma samega smisla nji-hovega tudija, saj veina deluje povsem pa-sivno. Ustrezno poveanje potenciala zahte-vanega znanja pri tudentih bi tudi ustrezno dvignilo prag inovativnega razmiljanja in s tem same inovativnosti, pri tem pa doseglo nenehno posodabljanje predavanih znanj pri profesorjih. Hkrati je problem pomanjkanja vizije tesno povezan z izjemno oslabljenim gospodarstvom tehniko naravnanih panog. Spodbujanje inovativnosti pri mladih je prav

tako tesno povezano s spodbujanjem ustvar-jalnega loginega razmiljanja, ki ob razla-gah posameznih teorij in tehnologij, njiho-vem uvajanju in uveljavljanju ter uspenosti vkljuuje e iskanje naravnih konstruktov obravnavane materije. Mislim, da je nujno, da si tudentje za dobro razumevanje snovi sami odgovorijo na vpraanja, kot so, zakaj je do neesa prilo, kako, zakaj je materija na taki ravni in zakaj bi jo bilo treba oziroma mono izboljati. e pri iskanju tovrstnih odgovorov vkljuimo e pridih trnega raz-miljanja, smo na pravi poti k spodbujanju inovativnega razmiljanja in s tem spodbuja-nju inovativnosti tudentov.

Kje vidite reitev upadanja zanimanja mladih ljudi za tudij tehninih poklicev? Kako bi mlade spodbudili k tovrstnemu tudiju? Ali menite, da se pri nas namenja dovolj denarja za raziskave in razvoj?Kljuen problem pri upadanju zanima-nja mladih za tudij tehninih poklicev je predvsem v informiranju. Veina lankov

v odmevnejih medijih je tematsko pove-zana z ekonomijo in pravom, pri emer si morajo mala tehnoloko naravnana podje-tja, ki pogosto premikajo velike kamne na tehnolokem podroju, objave o svojih inovacijah plaevati sama. Povsem skre-gano z logiko, e pomislimo, da veina odmevnejih medijev od drave pridobi fi nanna sredstva za opravljanje javnega servisa informiranja. Hkrati je po mojem problem tudi v premalo trno naravnanih fakultetah. Zavedati se moramo, da smo v primerjavi z drugimi lanicami Evropske unije izjemno majhen narod, zato menim, da ni problem v deleu BDP, ki ga Slove-nija nameni za raziskave in razvoj, temve v kakovosti ljudi, ki dela v javni upravi na podroju izobraevanja in raziskav, ter v kakovosti njihovih rezultatov. Mnogokrat nekatere raziskovalno-izobraevalne insti-tucije poudarjajo, da so prav tako na trgu kot ostala podjetja, pri emer hitro zataji-jo, da so nekateri razpisi naravnani tako, da jim te institucije v smislu prostih razi-

14 December 24 IV

skovalnih virov lahko zadostijo. Uspene univerze in mnoge druge raziskovalno-izo-braevalne institucije v tujini obiajno upo-rabljajo model fi nanciranja 60/40 ali 50/50, kar pomeni, da se tovrstne institucije iz jav-nih sredstev fi nancira samo 60-odstotno, ostalih 40 odstotkov potrebnih sredstev pa si zagotovijo s trga oziroma iz projektov in razpisov. Naj ponazorim, da to razmerje za nao Univerzo v Mariboru znaa v grobem 92/8. Seveda je prehod na izjemno trno naravnane fakultete dolgotrajen proces, dejstvo pa je, da za tako obliko trenja po-trebujemo ustrezno vodstvo.

Pogosto se dogaja, da dobijo mladi razi-skovalci na fakultetah mamljive ponudbe iz gospodarstva. Ste e dobili take ponud-be? e ja, zakaj vztrajate v izobraevalni instituciji?Pogostost prehodov mladih raziskoval-cev s fakultet v gospodarstvo so zadnje ase poveali razpisi sofi nanciranja za tovrstne kadre, hkrati pa bi moral biti to povsem naraven postopek. Drava vla-ga v izobraevanje mladega raziskovalca ravno zato, da bo ta nato v gospodarstvu ustvarjal dodano vrednost. Sam menim, da v trenutni instituciji zagotavljam ena-kovredno kakovost, kot bi jo v gospodar-stvu. Pri tem delovno okolje zagotavlja uspeno mreenje partnerjev, kar je v

tako globalno naravnani ekonomiji e posebno pomembno. Hkrati je povsem zmotno gledati na svoje delo samo s stali-a denarja. Naelno vsi delamo za denar, vendar pa je treba dojemati doprinos k loveki sposobnosti v poslovnem svetu v smislu dvigovanja kapacitete poslovnega vodenja in oplemenitenja izobraevanja ter zabavnega doivetja, ki tudi bogati ivljenje v smislu razvoja individualnega potenciala v okvirih pospeevanja ustvar-jalnosti, donosnosti oziroma rentabilno-sti in informiranosti.

Med drugim ste tudi podpredsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije. Kaj lahko podjetnitvu ponudijo institucije znanja in na drugi strani, kakne so potre-be obrtnikov in podjetnikov, e zlasti na podroju prenosa znanja in tehnologij? Kot podpredsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbor-nici Slovenije moram priznati, da trenu-tno nimam vejih priakovanj do obrti in podjetnitva, e posebno ne z vidika razvoja in raziskav na podroju sodobne elektronike in telekomunikacij. V vsem tem asu obstoja omenjenega odbora, ki ga vodi Janez krlec, sem opazil, da po-gosto prihaja do nestvarnih priakovanj tako z ene kot druge strani. Do tovrstnih

odstopanj pogosto prihaja glede fi nanci-ranja projektov, saj institucije znanja za implementacijo inovativnih idej pogosto iejo podjetja z zmonostjo fi nanciranja raziskav in razvoja, hkrati pa v segmen-tu drobnega gospodarstva obiajno pri-manjkuje znanj za prijavo na razpise za fi nanciranje projektov in predvsem raz-pololjive ter zadovoljivo kvalifi cirane delovne sile, ki bi zadostila pogosto za-stavljenim pogojem fi nanciranja. Kljub temu smo z omenjenim odborom izvedli e lepo nanizanko izobraevanj in sreanj predstavnikov znanstvene sfere ter drob-nega gospodarstva na raznih tehnolokih dnevih, kar je obrodilo tudi prve sadove v obliki sodelovanja v projektih EnergyHub in Innovation 2020. Ob tem so v drobnem gospodarstvu razumljivo izjeme, ki uspe-no sodelujejo z institucijami znanja in hkrati rpajo sredstva za fi nanciranje pro-jektov z raznih razpisov. Vseeno je tega v celotnem segmentu mnogo premalo za uspeen razvoj drobnega gospodarstva v Sloveniji. Pri tem menim, da je premalo drobnega gospodarstva usmerjenega v konne izdelke in preve v servisno de-javnost, prodajo ali proizvodnjo polizdel-kov, kar v trenutkih aktualne krize lahko privede do precej neugodnih poslovnih rezultatov.

PROFILE SYSTEMS FOR MECHANICAL ENGINEERINGTrenutno tevilo dobaviteljev profi lne tehnike dobro izpo-stavlja pomembno vlogo, ki jo je prevzel modularni sistem v industriji. Profi lni sistemi so si utrli veliko poti in prevzeli precej vejo vlogo, kot jim je bila dodeljena na samem zaet-ku. Sodoben profi lni sistem ponuja ve kot enostavne alumi-nijaste profi le in raznolike spojne elemente, s katerimi se lah-ko izdelajo enostavne ali kompleksne podporne konstrukcije. Spekter dodatnih elementov obsega enormno tevilo kompo-nent, s katerimi lahko popolnoma opremite celotne oddel-ke v proizvodnjah. Pomembno je tudi to, da so proizvajalci profi lne tehnike v svoje sisteme vkljuili reitve, s katerimi se sreujemo predvsem pri transportu, linearni tehniki Ne-dvomno je danes profi lna tehnika ena redkih, ki kar najbolj zadosti tehninim, ekonomskim in ergonomskim zahtevam sodobne industrije.

Knjiga ponuja vpogled v osnovni material aluminij, geometrijo profi lov, obnaanje profi lov pod obremenitvami, opis razlinih nainov spajanja in predvsem razumevanje prednosti uporabe aluprofi lnega sistema v dananji industriji.

Izdajatelj: Suddeutscher Verlag onpact GmbHv sodelovanju z MiniTec GmbH & Co. KG.Letnik: 2008Jezik: angleina, neminaObseg: 71 straniFormat: 11,5 x 18,5 cm

intervju: dr. Iztok Krambergerin

terv

ju

15December 24 IV

16 December 24 IV

17December 24 IV

dogodki in dosekiutrip dom

a

Za e uspeneji prenos znanja in tehnologijRevija IRT3000 je e do zdaj dejavno podpirala dogodke, ki jih je organiziral Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Sloveni-je. S podpisom dogovora o medijskem partnerstvu pa je to sodelovanje dobilo novo obliko in zagon za e uspenejo podpiranje prenosa znanj in tehnologij iz znanstvenoraziskovalne sfere v mikro- in mala podjetja, pa tudi izkuenj in potreb gospodarstva v obratni smeri.

Na zaetku decembra 2009 je bil na Obr-tno-podjetniki zbornici Slovenije v Lju-bljani za revijo IRT3000 zelo pomemben dogodek. Z Odborom za znanost in teh-nologijo Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije je bil namre sklenjen dogovor o medijskem partnerstvu, ki za revijo IRT3000 pomeni priznanje za dosedanjo medijsko podporo dejavnostim Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije na po-droju prenosa znanja iz znanstvenoraz-iskovalnega okolja med lane zbornice. Hkrati revija prevzema tudi odgovornost za e boljo podporo odboru in zbornici tudi pri prizadevanjih za prenos izkuenj in potreb lanov v znanstvenoraziskoval-no sfero ter pri uveljavitvi teh dejavnosti v strokovni in iri javnosti.

V pogovoru ob slovesnem dogodku je Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, poudaril pomen Odbora za znanost in tehnologijo za lane zbor-nice ter pohvalil izredna prizadevanja Janeza krleca za uveljavitev odbora v zbornici in za priblievanje zbornice in njenih lanov izviru znanja o novih in naprednih tehnologijah. V imenu zbor-nice se je zahvalil reviji za pripravljenost na sodelovanje in pozdravil dogovor o

medijskem partnerstvu, s katerim bosta zbornica in odbor e bolje predstavljena v javnosti. Janez krlec, predsednik Od-bora za znanost in tehnologijo pri Obr-tno-podjetniki zbornici Slovenije, je pri tem omenil, da je revija IRT3000 medij, ki bo lahko uspeno dopolnjeval reviji

Obrtnik in Podjetnik, ki sta e uveljavlje-na medija za obveanje lanov in ire javnosti. V reviji IRT300 vidi predvsem monost objave strokovno poglobljenih prispevkov o novih tehnologijah, ki so za lane strokovnih sekcij koristne in po-membne, pa tudi medij za predstavitev delovanja odbora in zbornice javnostim, ki ju druga dva medija ne doseeta.

Darko vetak, glavni in odgovorni ure-dnik revije IRT3000, je dodal, da so prizadevanja odbora in Janeza krleca ter odziv zbornice na pobude za sode-lovanje znanstvenoraziskovalne sfere v popolnem soglasju s prizadevanji revije na tem podroju, zato je podpisa dogo-vora o medijskem partnerstvu zelo ve-sel. Dr. Toma Perme, urednik pri reviji IRT3000 in od zaetka decembra tudi lan Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slove-nije, pa je izpostavil sinergijski uinek sodelovanja, saj si tako odbor kot tudi revija prizadevata za prenos znanja in tehnologij iz znanstvenoraziskovalnega okolja v gospodarstvo, pa tudi za prepo-znavanje praktinih izkuenj in resni-nih potreb gospodarstva v iri strokovni in zainteresirani javnosti.

Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, in Darko vetak, glavni in odgovorni urednik revije IRT3000, med podpisom dogovora o medij-skem partnerstvu (foto: Vesna Vilnik, revija Obrtnik)

Utrinek s pogovora pred podpisom dogovora o medijskem partnerstvu, od leve proti desni: Janez krlec, Pavel Sedovnik, Darko vetak in dr. Toma Perme (foto: Vesna Vilnik, revija Obrtnik)

18 December 24 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Dogodek je odprl Franci Bratkovi, di-rektor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, ki je poudaril, da moramo de-lati drugae kot generacije pred nami, pred-vsem pa prave stvari na pravi nain. Franci tupar, predsednik Sekcije za kakovost in inovativnost, je predstavil sekcijo in izpo-stavil pomen dobrih praks ter dejstva, da preivijo tisti, ki so sposobni prilagajanja.

Skrb vzbujajoa ocena splonega stanjaStrokovni del je zael samostojni strateki svetovalec Botjan Loar, ki je podal realno oceno inovativnosti slovenskih podjetij in poskual odgovoriti na vpraanje, ali lahko podjetja z inovativnostjo ubeijo strukturni krizi nekonkurennih poslovnih modelov. e vekrat predstavljena ocena stanja in vzrokov, pa e premalokrat (u)sliana in ra-zumljena, je bila podkrepljena e z najnovej-imi rezultati, ki so e res skrb vzbujajoi. V Sloveniji imamo sicer nekaj odlinih podjetij in posameznikov, povpreno pa smo slabi. Predvsem je zaskrbljujoe, da se zaostanek Slovenije z najboljimi na kljunih podrojih, kot so inovativnost, mone blagovne znamke,

12. dan kakovosti in inovativnosti na Dolenjskem in v Beli krajini

Kakovost in inovativnost v negotovih gospodarskih razmerahNa Otocu je bil 18. novembra vsakoletni dan kakovosti in inovativnosti na Dolenjskem in v Beli krajini, ki ga prireja Sekcija za kakovost in inovativnost pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine. O kakovosti in inovativ-nosti, pa tudi o krizi je govorilo devet izvrstnih strokovnjakov iz gospodar-stva oziroma predstavnikov podjetij, ki imajo res kaj pokazati in povedati. Zato ne presenea, da se je dogodka udeleilo ve kot 100 udeleencev.

konkurennost in dodana vrednost na zapo-slenega, spet poveuje. Kljuni vzroki za tako stanje so predvsem zamujeno prestrukturira-nje, premalo prebojnih izdelkov in premalo razvojnikov, ki bi lahko zagotovili prebojne inovacije. Spoznati je treba, da kakovost ni ve dovolj in da podjetja rabijo inovativnost. Stroek dela je enostavno prevelik glede na

dodano vrednost. Osredotoiti se je treba na denarni tok, in ne samo na dobiek v bilanci. V krizi je treba predvsem paziti, da podjetje ne pride pod kritino toko zagona razvojne-ga ciklusa. Zavedati se je tudi treba, da med krizo ni bistvene razlike med podjetji, ki raz-vijajo. Ta se pokae ele dve leti po njej.

To so samo nekatere misli iz zanimive in poune predstavitve, ki je na koncu podala povsem konkretne napotke tudi za delova-nje po krizi. Kdaj bo krize konec, je teko napovedati. Primerjava indeksov po zaet-ku najvejih kriz kae, da tokratne verjetno e ni konec, eprav nekateri, e posebno v politiki, to e veselo napovedujejo. Pred-vsem je pomembno, ali bomo po krizi tudi zmagovalci. Kazalniki in desetletni struk-turni zaostanek al ne kaejo v to smer.

Primeri dobrih praksV nadaljevanju so bili predstavljeni primeri uspenih podjetij, ki imajo sede in pro-izvodnjo na Dolenjskem in v Beli krajini. Veinoma ne priznavajo besede kriza, am-pak govorijo bolj ali manj o asu zaostrenih gospodarskih razmer. Trenutno gospodar-sko stanje jemljejo kot posledico naravnega gospodarskega ciklusa, le da je ta trenutno na malo bolj poglobljeni spodnji toki. Se-

Botjan Loar, samostojni strateki svetovalec, o stvarni oceni inovativnosti slovenskih podjetij (foto: Botjan Pucelj)

Ale Brato, predsednik uprave Revoza, d. d., o krizi kot prilonosti za izboljanje kakovosti in inovativnosti (foto: Botjan Pucelj)

19December 24 IV

dogodki in dosekiutrip dom

a

veda so podjetja to stanje konkretno obutila, vendar kljub temu ali prav zato verjamejo, da lahko z ustreznim delovanjem uspejo najprej preiveti in nato tudi zmagati. Vsako od njih je predstavilo svojo zgodbo, ki je osvetlilo trenutne razmere v drugani lui. Vsi skupaj pa so se dopolnjevali in na koncu predstavili mavrico, ki utemeljuje in upraviuje upanje v ugoden potek oziroma izid poslovanja tudi v prihodnje.

Predsednik uprave Revoza, d. d., Ale Brato je ob krizi kot prilonosti za izboljanje kako-vosti in inovativnosti poudaril, da to velja za podjetja, ki so v kakovost in inovativnost vla-gala e pred krizo. Izpostavil je pomembnost obvladovanja vzvodov za izboljanje proste-ga denarnega toka, in da je treba proizvajati ustrezno z najvijo stopnjo uinkovitosti. Pri tem so se v podjetju osredotoili na zagota-vljanje kakovosti, pa tudi na inovativnost v organizaciji in integrirano avtomatizacijo (integrated factory automatisation). Kakovost zagotavljajo z vodilom, da je treba delovno nalogo opraviti v redu e v prvem poskusu. Z uinkovitostjo pa so se spopadli tudi s sis-temom sinhrone proizvodnje, s katerim po-veajo odzivnost in zmanjajo zaloge. Veliko pozornosti so namenili urejenosti delovnih mest, kjer anjejo sadove nartne podpore inoviranja zaposlenih.

Dr. Ale Rotar, direktor razvoja in raziskav v Krki, d. d., iz Novega mesta je predstavil pomembnost inovativnosti in kakovosti za konkurennost podjetja ter pri tem pouda-ril, da je merilo uspenosti predvsem trg. Za vsa podroja in funkcije podjetja je kljuno, da prepoznajo, da kupca zanimajo predvsem kakovost, novi izdelki in inovacije. Za to je kupec tudi pripravljen plaati. Kakovost in inovativnost morata biti vgrajeni v izdelke in storitve, tehnologije, procese organizacije in poslovanja podjetja, kader in izobraevanje. Za Krko je bilo leto 2004 ob vstopu na evrop-ske trge veliko teje kot danes. Sicer pa se raz-

mere na trgih nenehno spreminjajo, zato se je treba predvsem hitreje in pametneje odzivati na tveganja. Obvladovati je treba dobavitelj-sko verigo, kar je Krka spoznala dovolj zgo-daj. Na to se je odzvala z ustreznim odnosom z dobavitelji in vertikalno integracijo, kar je tudi njena velika konkurenna prednost. Si-cer naj bo ena od smernic delovanja vodstev usklajeno delovanje vseh funkcij, za kar jih morajo tudi obvladovati.

Za uspenost poslovanja je pomembno tudi partnerstvo s kupcem, kar je s primerom po-kazal Matja Strmec, generalni direktor dru-be Danfoss Compressors, d. o. o., iz rnomlja. Dokler v podjetju niso imeli organizacijske povezave s kupci in njihovega stalnega odziva, se niso mogli pravoasno odzivati na njihove elje in zahteve, saj niso niti vedeli, da ne de-lajo kakovostno. Z dejavnostmi za dvig kako-vosti v podjetju, med katerimi so bili projekt est sigma, analiza FMEA za vse spremembe procesa in izdelka, stoodstotna avtomatska kontrola procesov in vizualizacija kazalnikov kakovosti v proizvodnji, so uspeli prepoloviti tevilo reklamacij in bistveno zmanjati izmet na linijah. Z novim pristopom v odnosih s kupci bolje razumejo priakovanja kupcev in se nanje uinkoviteje odzivajo. Zdaj se lahko tudi uspeneje osredotoijo na izboljave, ki jih kupec prepozna kot dodano vrednost.

Uspenost je dati gol, zmagovalci pa so tisti, ki najdejo inovativno reitev med najbolj-imi. O tem, kako dati gol, je govoril Du-an Plut, direktor podjetja za proizvodnjo hibridnih vezij HYB, d. o. o., ki v razvoj vlaga povpreno 11 odstotkov prihodkov in uspeno sodeluje tudi na mednarodnih projektih. Njihov recept je, da je treba videti prilonost, ustvarjati monost in udejanjiti monost na trgu. Vse v smislu, da je za gol treba pa udariti tudi po ogi.

Marica tajdohar, svetovalka na podroju prava osebnih odnosov in osebne rasti, je

Utrinek s predavanj (foto: Botjan Pucelj)

imela izredno zanimivo in pouno predstavo o preizkunjah in darilih recesije. V mnoici misli, ki si jih je vsekakor vredno zapomniti, je bila morda najbolj pomenljiva tista, da lju-dje nismo vajeni recesije; kako bi le bili, e za to nismo vadili v praksi.

O kakovosti upravljanja v krizi in izzivih stvarne prihodnosti je govorila Sonja Gole, generalna direktorica drube Adria Mobil, d. o. o., iz Novega mesta. Preprianje v uspeh je pol poti do cilja, kljuni zanj pa so trg in za-posleni. Omenila je tudi polemiko, ali kriza sploh je. Kriza je, vendar se je zaela mnogo prej, za nekatere e ne, nekateri pa je sploh ne bodo obutili. Prihodnost je neznanka, in e to je kriza. Kriza je prilonost za izboljanje kakovosti in inovativnosti. Je tudi prilonost za oblikovanje nove paradigme vrednot med-sebojnega spotovanja, zaupanja in navdu-enja nad uspehom. Presei je treba okvire lastnih interesov v korist splone drubene blaginje. In e je bila za ta spoznanja potrebna kriza, tudi prav.

Dr. Toma Savek, pomonik generalne-ga direktorja TPV, d. d., je predstavil po-gled na raziskave in tehnoloki razvoj med recesijo. Poudaril je usmeritev TPV, ki eli biti razvojni dobavitelj, saj le v tem vidijo prilonost za poveanje dodane vrednosti. Zato so potrebna vlaganja v raziskave in oblikovanje novega znanja, nato pa je tre-ba to znanje pretvoriti v denar. Dejansko v Sloveniji na podroju raziskav, tehnolo-kega razvoja inovacij nekaj manjka. Tok znanja in denarja med industrijo in zna-nostjo je ibak. Davki gredo iz industri-je dravi in nekaj od tega dobi RR-sfera. Manjkajoi len vidi v dejavnosti vlade, s katero bi v tem trikotniku usmerjala zna-nost, pa tudi tehnoloki razvoj. Sicer je slabo tudi to, da se glas gospodarstva na splono komaj kaj slii.

Kako uteen sistem inovativnosti deluje v praksi, je predstavil mag. Pavel Demar iz podjetja Trimo, d. d. V podjetju imajo izde-lan sistem inovativnosti in stalnih izboljav, pa tudi inovacijski proces, s katerim uspeno razvijajo nove izdelke v vijih trnih segmen-tih in nove poslovne modele.

SklepTo je bil dogodek z resnino dodano vre-dnostjo, kljub slabim splonim kazalnikom in krizi poln optimizma, zato se ga je bilo vredno udeleiti. Seveda je teko na kratko opisati vse, kar je bilo na Otocu povedane-ga in predstavljenega. Prav zato menim, da je treba primere dobrih praks, e bolj pa zgod-be, ki dobijo pravi pomen prav v zaostrenih gospodarskih razmerah, predstaviti tudi iri javnosti. To nam bo eno od vodil in ciljev, za katerega se bomo trudili, in preprian sem, da tudi uspeli uresniiti v naslednjih tevilkah revije. (T. P.)

20 December 24 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Strokovni dogodek je bil na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informati-ko Univerze v Mariboru. Z uvodnimi govo-ri sta ga odprla rektor mariborske univerze prof. dr. Ivan Rozman ter predsednik Od-bora za znanost in tehnologijo Janez kr-lec, ki je dogodek tudi povezoval in vodil.

Strokovne teme so bile razdeljene v ve tematskih sklopov, in sicer energija sonca, sonne celice in paneli, fotovoltaika kot veda o neposredni pretvorbi sonne energi-je v elektrino, sonne elektrarne in vklju-itev sonnih elektrarn v omreje. Strokov-ne teme pa so zajemale razvoj sonnih celic prve, druge in tretje generacije ter usmeri-tve razvoja na tem podroju, razdelitev v skupine in tehnoloke procese pridobivanja silicija ter seveda procese izdelave sonnih celic in stopnje njihovega izkoristka.

Zelo podrobno so bili predstavljeni raz-smerniki in pretvornika vezja ter sistem sledenja soncu. Slednjega je izjemno stro-kovno in zanimivo predstavil prof. dr. Gorazd tumberger, ki je govoril tudi o tem, kaj bi v Sloveniji na tem podroju lahko proizvajali, pa danes al le uvaa-mo. Sebastjan Seme, univ. dipl. in. el., je predstavil energijo sonca, astronomijo, vpadne kote in njihov pomen ter zgodo-vino razvoja fotovoltaike. Vrste sonnih celic, izkoristke, tehnoloke postopke iz-

Uspeen energetski tehnoloki dan Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije je 27. oktobra 2009 organiziral izjemno uspeen energetski tehnoloki dan, ki se ga je udeleilo rekordnih 206 udeleencev. Soorganizator dogodka je bila Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru, toneje Intitut za monostno elektroniko in laboratorij za ener-getiko, ki ga vodi prof. dr. Joe Vori.

delave sonnih celic in panelov je pred-stavil doc. dr. Mitja Solar. Vkljuevanje sonnih elektrarn v javno omreje ter zakone, predpise in pravilnike na tem po-droju pa je zelo celovito pripravil prof. dr. Joe Vori. V svojem predavanju je izpostavil pomen kakovosti elektrine energije, varnost na tem podroju in eko-nomsko upravienost izgradnje sonnih elektrarn.

Utrinek z uvodnega govora (foto: mag. Janez Pogorelc)

Energetski tehnoloki dan je eden od iz-jemno uspenih ali celo najuspenejih dogodkov Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije v sklopu dejavnega povezovanja gospodarstva z akademsko in znanstveno sfero. To je tudi prednostna naloga Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-pod-jetniki zbornici Slovenije. Strokovni dogo-dek je bil izveden v okviru projekta Ener-gyHub, ki ga delno fi nancirata Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo ter Tehnoloka agencija Slovenije (TIA).

Janez krlec, inenir mehatronike, predse-dnik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Utrinek s predavanj. V prvi vrsti sedijo z leve proti desni Janez krlec, prof. dr. Joe Vori in prof. dr. Gorazd tumberger (foto: mag. Janez Pogorelc)

21December 24 IV

22 December 24 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Tehnoloka agencija Slovenije (TIA) je pod okriljem Ministrstva za visoko olstvo, zna-nost in tehnologijo ter v sodelovanju z Ino-vacijsko razvojnim intitutom Univerze v Ljubljani ter Gospodarsko zbornico Slo-venije organizirala 5. konferenco tehnolo-kih platform. V srediu prireditve je bila inovativnost v povezavi z evropskim letom kreativnosti in inovativnosti: Inoviranje kot konkurenna prednost in Odprto inovira-nje kakna je dodana vrednost za podje-tja?. Na prireditvi so med drugim predstavili podjetja, ki so s poslovnimi procesi odprte-ga inoviranja in inoviranja vrednosti uspe-no zaela izvajati pristope za razvoj novih proizvodov in poslovnih praks. Dogodek je spremljala strokovna razprava o pobudah za pripravo novega nacionalnega raziskovalne-ga in razvojnega programa (NRRP), ki ga bo slovenska vlada pripravljala naslednje leto.

Prilonost za RR-sferoMeje med podjetjem in njegovim okoljem postajajo manj izrazite in bolj prepustne, pot inovacij v podjetja ali iz njih pa laja. Gre za paradigmo odprtega inoviranja (open in-novation), katerega osrednja ideja je, da se v svetu prostega pretoka znanja podjetja ne morejo zanaati le na svoje lastno raziskova-nje in razvoj, ampak morajo tudi kupovati ali licencirati postopke in invencije (npr. paten-te) drugih podjetij ter kombinirati lastne in tuje ideje in marketinke poti. Na konferenci je bilo na konkretnih primerih prikazano, kako lahko oblikujemo dobre prakse, kaj smo se do zdaj nauili ter kako je lahko odpr-to inoviranje zgled in prilonost za slovensko raziskovalno-razvojno (RR) sfero in podjetja. Dejstvo je, da je lahko Slovenija zaradi svoje majhnosti in raznolikosti idealno okolje za preizkuanje razlinih inovativnih pristopov. Pri tem koncept odprtega inoviranja ponuja konkurenno prednost in odpira nove prilo-nosti.

Na konferenci so bile predstavljene tudi naj-noveje usmeritve iz Severne Amerike in Evrope, ki omogoajo ustvarjanje zanimi-vejih izdelkov in storitev. Z njimi kljub re-cesiji in manjanju trga inovativna podjetja dosegajo veje trne delee, vstopajo v nove sektorje in mednarodne trge, ponujajo edin-stveno vrednost za kupca in ustvarjajo nova trna okolja. Slednje je bilo prikazano tudi na

5. konferenca tehnolokih platform, Ljubljana

Z inoviranjem do konkurenne prednostiNa Gospodarski zbornici Slovenije je bila konec novembra e 5. konferenca tehnolokih platform, ki je izpostavila teme inoviranja vrednosti in odprte-ga inoviranja.

praktinih primerih dobro znanih izdelkov in organizacij, ki dokazujejo, da so inovacije resnien in oprijemljiv poslovni proces ter da uspena podjetja ne proizvajajo zmagovalnih izdelkov nakljuno, ampak s povezovanjem lastnega osebja z dobavitelji in strankami v procesu inovirane vrednosti.

Strateki narti za platformeNacionalni raziskovalni in razvojni program za obdobje od 2006 do 2010, ki ga je leta 2005 sprejela Vlada RS, izpostavlja kot eno osrednjih nalog na podroju znanstvene in tehnoloke politike v Sloveniji opredelitev razvojnih tehnolokih prioritet, v katerih imamo najveji potencial v znanju in gospo-darstvu. Z jasno opredeljenimi prioritetami bi laje vkljuili in povezali razline elemente razvojne politike, povezali gospodarstvo in znanost ter tako presegli razdrobljenost fi -nannih virov in njihovo neuinkovitost. Kaj se je glede opredelitve razvojnih prioritet do-gajalo v tem obdobju?

Gospodarstvo potrjuje vedno veji pomen vlaganj v raziskave in razvoj, kar se odraa tudi v stalnem poveevanju izdatkov za-sebnega sektorja za RR. Tako se je tudi po-globljena razprava o doloanju razvojnih tehnolokih prioritet sproila na pobudo gospodarstva, ki je leta 2006 na Gospodarski zbornici Slovenije organiziralo delovanje slo-venskih tehnolokih platform. Izdelani so bili strateki raziskovalni narti za 22 platform,

na podlagi tega pa tudi analiza prednostnih tehnolokih podroij, ki kljuno vplivajo na konkurennost gospodarstva. TIA je podprla platforme pri pripravi prioritetnih razvojnih tem, 22 tehnolokih platform pa je identifi ci-ralo 31 razvojnih tem, ki so bile nato razvr-ene v 14 kljunih podroij.

Dejanska razvojna platformaPo sprejetju nacionalnega razvojnega in raz-iskovalnega programa je slednje dejansko prvi sistematini in metodoloki pristop k tehnolokemu predvidevanju in doloanju prioritetnih tehnolokih podroij v Sloveniji. Vlada RS je usmeritve tehnolokih platform in izdelane raziskave tehnolokega predvide-vanja uporabila kot osnovo za iro razpravo o razvojnih prioritetah Slovenije v okviru Sveta za konkurennost pri Slubi Vlade RS za razvoj leta 2008. Omeniti je treba, da Go-spodarska zbornica Slovenije v Beli knjigi o konkurennosti slovenskega gospodarstva ter v gradivu 3 resnice in 7 potez za tehnoloki preboj Slovenije opozarja na to, da bi z jasno opredeljenimi prioritetami lahko vkljuili in povezali razline elemente razvojne politike oz. gospodarstvo in znanost ter tako presegli razdrobljenost fi nannih virov in njihovo ne-uinkovitost.

eprav od leta 2006 ni bilo pomembnejega sofi nanciranja delovanja, tehnoloke plat-forme zaradi interesov lanov niso razpadle, ampak so uspeno kandidirale na dravnih in

Inoviranje kot potreba podjetij in drave: 5. konferenca tehnolokih platform na Gospodarski zbornici Slovenije

23December 24 IV

evropskih razpisih ter predstavljale osrednji del konzorcijev za razvoj centrov odlinosti v Sloveniji. V tehnoloke platforme je vkljuenih 711 podjetij, 100 raziskovalno-razvojnih orga-nizacij in 82 fakultet. To pomeni dejansko ra-zvojno platformo, kjer se sreujejo nosilci zna-nja v RR-institucijah in gospodarstvu, ki lahko argumentirano opredelijo prioritete razvojne politike in potrebne ukrepe za njeno uresnie-vanj. To so predstavniki tehnolokih platform tudi razloili v pismu predsedniku vlade in predlagali, da v pripravi prorauna za leti 2010 in 2011 vlada zagotovi sredstva za strateke inovacijsko tehnoloke projekte, ki bodo dol-

gorono prispevali k reevanju gospodarske krize, zaposlenosti in problemov v regijah.

Nujnost koncentriranja raziskovalcev (sklep)Zaradi premajhnega tevila slovenskih raz-iskovalcev in razvijalcev v gospodarstvu je nujno potrebna njihova koncentracija na manjem tevilu integriranih oz. interdi-sciplinarnih razvojnih projektov, s katerimi bi lahko izvedli tehnoloke preboje. Jasno opredeljena in aktualna prednostna podro-ja vplivajo na vejo koncentracijo vlaganja sredstev, povezanost in uinkovitost vlaganj.

Med problemi, povezanimi z doloanjem prioritet, so odnos med temeljnim in apli-kativnim raziskovanjem ter programskim in projektnim fi nanciranjem, ki povzroa kon-fl ikt med usmeritvijo na im bolj usmerjeno delovanje raziskovalne sfere in zagotavlja-njem akademske svobode.

Opomba: Na konferenci in usvajanju sklepa je bilo 12 predstavnikov tehnolokih platform, organizatorji pa so bili povezani tudi z ostalimi predstavniki tehnolokih platform, ki so sode-lovali pri analizi stanja tehnolokih platform, kjer so bili sklepi in priporoila podobni. (E. J.)

Partnerji v konzorciju EnergyHub, tehno-loko inovacijskem vozliu za okoljske in energetske tehnologije ter trajnostni razvoj, so Tehnoloki center za elektrine stroje TECES (koordinator projekta), Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije, Znanstve-no-raziskovalno sredie Bistra Ptuj, RTC Zavod za avtomobilsko industrijo (razvoj-no tehnoloki center) ter Drutvo za eko-loke in prostoasne dejavnosti ZOJA. S projektom se je zasnoval obseen program dejavnosti in prireditev, s katerimi se po-veujeta ozaveenost in aktivno delovanje vseh trnih subjektov na podroju obno-vljivih virov energije in energetske uinko-vitosti vseh trnih sektorjev.

Z izvedbo nartovanih dejavnosti projekta, kot so informiranje, povezovanje in orga-nizacija tematskih sreanj ter nateajev, svetovanje in strokovna pomo na podro-ju delovanja konzorcija, pomo pri zaiti industrijske lastnine, izvedba usposabljanj in izobraevanj na podroju inovacijskih dejavnosti, je konzorcij: okrepil sodelovanje med gospodarski-

mi subjekti in institucijami znanja s ci-ljem prenosa razvojno-raziskovalnega dela v gospodarstvo;

spodbudil akterje k razvoju novih na-prednejih in uinkovitejih tehnologij in proizvodov z manjimi obremenitva-mi okolja, uinkovito rabo energetskih virov ter naravnimi, sekundarnimi in odpadnimi produkti;

obveal ciljne skupine o znanstveno

V projektu EnergyHub tudi Obrtno-podjetnika zbornica SlovenijeOdbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije je ponovno dokazal, da se z voljo, znanjem in pridnim delom veliko dosee. Pomembno priznanje za odbor in Obrtno-podjetniko zbornico Slovenije je bila uspena prijava zdruenja petih partnerjev v konzorciju EnergyHub na javni razpis Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo za pod-poro nacionalnemu sistemu inovacij leta 2009 na podroju obnovljivih vi-rov energije in energetske uinkovitosti vseh trnih sektorjev.

tehnolokih dogodkih, dosekih ter razvojno tehnolokih reitvah in prilo-nostih;

pospeil razvojno odlinost (zagota-vljanje upravljavskih, metodolokih, programskih, tehnino-tehnolokih, organizacijskih invencij in inovacij);

poveal uporabo in spodbudil razvoj novih tehnologij za izrabo alternativ-nih virov energije in komercializacijo raziskovalnih dosekov;

poveal ozaveenost ciljnih javnosti o uinkoviteji rabi energije in uporabi alternativnih virov energije ter ostalih okoljskih tematikah.

Konzorcij z dejavnostmi pokriva celotno drubo. Gospodarski sektor (samostojni podjetniki, mikropodjetja, mala in srednje velika podjetja ter velika podjetja) seznanja z najnovejimi tehnologijami in zakonodaj-nimi novostmi, pomaga pri uspenejem doseganju njihovih poslovnih ciljev, pri vzpostavljanju novih poslovnih poti oz. tr-nih ni ter pri iskanju monosti za izvedbo novih razvojno-raziskovalnih aktivnosti na podroju delovanja konzorcija. Srednjim, osnovnim in vijim olam ponuja anima-cijske delavnice, javne predstavitve, tiskano gradivo za ozaveanje mladih na podroju energetske uinkovitosti in splone okolje-varstvene tematike ter za spodbujanje k ak-tivnemu sodelovanju. Podpira tudi inovator-je in na razvojno-raziskovalnem podroju dejavne posameznike spodbuja uvedbe in prenosa idej oziroma inovativnih reitev v

industrijo. Za posameznike ali posamezne interesne skupine, ki teje dostopajo do naj-novejih razvojno tehnolokih proizvodov in podatkov o pomembnih zakonodajnih postopkih, konzorcij organizira javne pred-stavitve in individualna svetovanja. Javnim izobraevalnim in raziskovalnim institu-cijam omogoa sodelovanje ter izboljanje pretoka znanja z vkljuevanjem institucij v pripravljalne in svetovalne dejavnosti ra-zvoja novih izdelkov, spodbujanje njihove povezave z gospodarstvom in skupnega iz-vajanja raziskovalnih dejavnosti.

Odbor za znanost in tehnologijo je e po-sebno vesel uspene predstavitve projekta EnergyHub na 42. mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju. Prav tako smo izvedli veliko skupnih aktivnosti z naimi partnerji, e posebno na podroju prenosa aktualnih tehnologij iz znanstvene sfere v mala in mi-kropodjetja. Uspeno smo izpeljali dva nano-tehnoloka dneva in en energetski tehnoloki dan na Fakulteti za elektrotehniko, raunal-nitvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na vseh treh dogodkih skupaj smo zbrali 647 udeleencev, kar je za slovenske razmere svojevrsten rekord. Seveda bomo take aktiv-nosti e intenzivneje nadaljevali, e posebno e bosta dejavnosti spet podprli Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo ter Tehnoloka agencija Slovenije TIA.

Janez krlec, inenir mehatronike, predse-dnik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

dogodki in dosekiutrip dom

a

24 December 24 IV

25December 24 IV

26 December 24 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

V Acroniju so letos zelo veliko vlagali v po-sodobitve, kar smo opazili tudi na terenu. Pridobili so novo postrojenje za kontinuirano vlivanje, kjer iz taline izdelujejo slabe. To so jekleni kvadri razlinih velikosti in debelin, ki so vhodni material v nadaljnje postopke izdelave ploevine. V izgradnji je postroje-nje za bruenje slabov v vroem stanju, ki bo bistveno pripomoglo k poveanju energetske uinkovitosti proizvodnje. Zdaj morajo vro-e slabe najprej ohladiti, zbrusiti povrino in jih nato spet segreti za nadaljnjo predelavo. V vroi valjarni je v pripravi nova linija za raz-rez in ravnanje, v predelavi debele ploevine pa linija za obrez v prevzemanju v redno pro-izvodnjo. Poudarek strokovnega ogleda je bil na avtomatizaciji in informatizaciji. Podroben ogled je v krmilnih in nadzornih sobah odkril e nekaj stikal za stareje stroje in naprave, ve-liko pa je e sodobnih sistemov SCADA, po-vezanih na poslovni informacijski sistem in poslovno poroanje. Procese v postrojenjih, ki so oem na zunaj skrite, spremljajo na za-

Drutvo avtomatikov Slovenije obiskalo AcroniLetonja strokovna ekskurzija Drutva avtomatikov Slovenije je vodila v Zgornjesavsko dolino. lani drutva so imeli prilonost poblije spoznati podjetje Acroni, ki je pravzaprav reciklano podjetje, saj iz odpadnega ma-teriala izdeluje specialno jeklo za razline namene in z vejo dodano vre-dnostjo. Ogled je bil res izrpen, saj je bilo treba za celovit ogled prehoditi celotno pot predelave jekla od priprave odpadne surovine (rena) in taljenja do hladnega in vroega valjanja ploevine, izdelave debele ploevine ter odpreme. Dolino poti bi sicer lahko izraunali, vendar je dovolj zgovoren e podatek, da je samo hala vroe valjarne dolga priblino 600 metrov.

slonih z videokamerami. Da gre za sodobno in napredno podjetje, dokazuje tudi letonji izbor na 4. slovenskem forumu inovacij. Kar tri od tridesetih izbranih in predstavljenih inovacij podjetij so iz Acronija, in sicer spe-cialna feritna ognjevzdrna nerjavna jekla za katalizatorje, nerjavno, v ognju odporno feri-tno jeklo X10CrAlSi18 in menedment rabe jeklarskih surovin pri izdelavi jekla.

Zahvala za ogled gre predvsem dr. Gorazdu Koscu, menederju kakovosti v podjetju Acro-ni, ki je organiziral in vodil ogled, dr. Antonu Jakliu, vodji oddelka raziskav in razvoja, ki je v imenu skupine Slovenske industrije jekla in podjetja Acroni lane drutva sprejel in podjetje tudi predstavil, ter Blaetu Banku iz oddelka procesna avtomatika, lanu Drutva avtomatikov Slovenije, ki je vodil strokovni del ekskurzije. Hvala Zdravku Smoleju iz od-delka procesna avtomatika, Bojanu Rajakovi-u, Janiju Novaku, Joetu Klobuarju iz vroe valjarne ter Boidarju ernetu in Bojanu Fin-

cu iz hladne predelave. Zahvaljujemo se tudi vodstvu podjetja Acroni, ki je omogoilo, da so si lani drutva lahko elezarno tako po-drobno in od blizu ogledali. Hvaleni smo e podjetju Siemens, sponzorju letonjega ob-nega zbora drutva, ki je sledil ogledu.

Na obnem zboru je bilo poudarjeno, da drutvo letos praznuje dvajseto obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1989 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V vseh teh letih si je prizadevalo prispeva-ti k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehnine discipline, skrbelo je za dvig strokovne ravni svojih lanov, spodbu-jalo vzgojo kadrov na podroju avtomatike, sodelovalo pri nartovanju vzgojno-izobra-evalnih programov, spodbujalo sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, podjetij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah na podroju avtomatike ter teh-nino ustvarjalnost, izumiteljstvo in razisko-valno dejavnost.(T. P.)

27December 24 IV

Izzivi in prilonostiNa simpoziju so poudaril pomen elek-trinih vozil pri zmanjevanju koliine izpustov toplogrednih plinov. Kot je bilo pojasnjeno, bomo stabilizacijo toplogre-dnih plinov v ozraju dosegli le, e bomo do leta 2050 zmanjali letni ekvivalent emisij ogljikovega dioksida za od 60 do 80 odstotkov od dananje vrednosti. Gle-de na predvideno rast transportnega sek-torja to pomeni 90-odstotno zmanjanje emisije CO2 na prevoeno pot, kar lahko doseemo le z vejo vlogo obnovljivih vi-rov energije in preusmeritvijo transpor-tnih sredstev na elektromotorne pogone. Za vpeljavo elektrinih vozil je treba prej vzbuditi zanimanje podjetij in jim pred-staviti tako izzive kot tudi prilonosti nji-hovega uvajanja.

1. mednarodni simpozij EVERGO v Ljubljani

Elektrina vozila za bolje okoljeV Kongresnem centru Mons v Ljubljani je bil konec oktobra prvi mednaro-dni simpozij o elektrinih vozilih kot odgovoru na globalno onesnaeva-nje EVERGO. Enodnevni dogodek, ki je privabil ve kot 100 udeleencev, je organiziralo Drutvo za elektrina vozila Slovenije. Simpozija, ki je osvetlil problematiko in prilonosti vpeljave, uveljavitve in razvoja elektrinih vozil, se je udeleilo priblino 100 strokovnjakov s fakultet, iz raziskovalnih inti-tutov, podjetij za proizvodnjo in distribucijo energije, svetovalnih podje-tij, ministrstev in javne uprave, gospodarskih zdruenj, razvojnih oddelkov proizvajalcev vozil, kooperantov proizvajalcev avtomobilov ter ne nazadnje predstavniki podjetij v avtomobilski industriji in transportu.

Esad Jakupovi

Podjetja je treba povezati s proizvajalci, dis-tributerji in regulatorji trga z energijo, so po-vedali na simpoziju. Prilonosti za inovacije in razvoj na podroju elektrinih vozil se zdaj ponujajo vsem, vendar jih bodo najpriza-devneji razvijalci in ponudniki reitev hitro zapolnili. Tako bodo obotavljivim podjetjem na koncu ostali le dodelavni posli in trenje. Tudi javnost bo treba seznaniti z novo para-digmo v sodobnem transportu in energetiki, pa tudi s koristnostjo elektrinih vozil ter monostmi in prednostmi njihove uporabe. Tako bo simpozij prispeval k uresnievanju podnebno-energetskih ciljev EU in razvoju slovenske industrije ter energetike.

Spodbujanje uporabeUdeleenci so razlagali, da je treba angai-rati ves na intelektualni in drugi kapital, ki

ga vlagamo v energetiko in avtomobilsko industrijo. Na nove tehnoloke izzive in po-slovne prilonosti se je treba odzvati hitro in s konkretnimi idejami, ki bodo naemu gospodarstvu omogoile potrebno medna-rodno konkurennost, drubi gospodarsko rast in blaginjo, ljudem pa ustrezno ka-kovost ivljenja. Kot je bilo poudarjeno, posamezne lanice Evropske unije, Japon-ska, Izrael, Kitajska in nekatere druge dr-ave to e ponejo intenzivno in z velikimi vlaganji. Glavni problem veje uporabe in uveljavitve elektrinih vozil danes niso ve tehnologije, ampak majhna razirjenost ta-kih vozil.

Slovenija bo v transportnem sektorju pre-segla dovoljene kvote emisij CO2 na la-stnem ozemlju. Letni stroki nakupa pravic do emisij, s katerimi bo kompenzirala od-stopanja, lahko znaajo ve deset milijonov evrov. Da bi se zagotovila veja prisotnost elektrinih vozil, je nujno ve vlagati v ozaveanje, izobraevanje, spodbujanje razvoja in uporabe elektrinih vozil v pro-metu. Tako bodo tudi uporabniki laje pre-magali predsodke, povezane z novimi teh-nologijami. V Sloveniji sta po Statistinem uradu Republike Slovenije proizvodnja in prodaja vozil in plovil leta 2007 dosegli 2,3 milijarde evrov. Avtomobilska industrija je pomembna za nae gospodarstvo, izvoz in zaposlenost, veja uporaba elektrinih vo-zil pa ustrezen odgovor na sedanje izzive in tudi sodobne svetovne usmeritve.

Tehnoloki vidikiUvodno predavanje je pripravila profeso-rica Julia King z univerze Aston (Velika Britanija), ki je spregovorila o tehnologijah za trajnostni promet. Po nagovoru upana Ljubljane Zorana Jankovia je v sklopu Elektrina vozila zakaj, zakaj zdaj in

Vzbuditi zanimanje podjetij za uvedbo elektrinih vozil: 1. simpozij EVERGO v Kongresnem centru Mons

dogodki in dosekiutrip dom

a

28 December 24 IV

kako predsednik Evropske zveze drutev za baterijska, hibridna in gorivnocelina elektrina cestna vozila AVERE Robert Stssi predstavil preteklost, sedanjost in prihodnost mobilnosti in elektromobilno-sti, predsednik Drutva za elektrina vozila Slovenije dr. Samo Boi pa vpliv ljubitelj-stva na razvoj elektrinih vozil.

V sklopu Tehnoloki vidiki elektrinih vozil je direktor prodaje in marketinga za hibridne pogone pri podjetju Siemensu AG Manfred Schmidt spregovoril o izkunjah in nadaljnjem razvoju inteligentnih voznih sistemov in hibridnih mestnih avtobusov, generalni direktor poslovnega razvoja ele-ktrinih vozil pri podjetju Renault SAS Se-bastian Albertus pa o tem, zakaj so lahko elektrina vozila danes resninost, oziroma o skupni strategiji Renault-Nissan. Direk-tor podjetja Elaphe mag. Gorazd Lampi je govoril o tehninih, ekolokih in eko-nomskih potencialih elektrinih pogonov v razlinih vrstah vozil.

Za okolje in industrijoV sklopu Distribucija elektrine energije in elektrina vozila je prof. dr. Igor Papi s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predstavil odnos pametnih omre-ij in elektrinih vozil, Mark Alexander z Intituta za raziskovanje elektrine ener-gije (EPRI) koristi in vplive kot posledico

elektrifi kacije transporta ter Gerd Schauer iz avstrijskega holdinga za inovacije, razi-skovanje in razvoj vizijo elektrinih vozil Eurelectric.

V sklopu Prilonosti ob tehnolokem pre-hodu je Christoph Wolfsegger iz sklada za klimo in energijo avstrijske vlade predstavil elektrino mobilnost v Avstriji. Direktor Se-away group Jernej Jakopin je predstavil ele-ktrino plovilo Greenline 33, direktor Solar Flight Eric Raymond (ZDA) elektrino letalo Sunseeker ter prof. dr. Janko Jamnik s Ke-

Zakaj so elektrina vozila danes lahko resninost: Sebastian Albertus, generalni direktor poslovnega razvoja elektrinih vozil pri podjetju Renault SAS

mijskega intituta Ljubljana pot do boljega delovanja Li-baterij. Z vsem, kar je ponudil udeleencem, je simpozij odprl dodatne mo-nosti uresnievanja podnebno-energetskih ciljev Evropske unije ter razvoja slovenske industrije in energetike.

Kaj lahko naredimoDogodek je sklenila razprava o tem, kaj je naslednji korak oziroma kaj bomo na tem podroju naredili e jutri. Vpraanje je bilo postavljeno za vsakega osebno, miljeno pa je bilo tudi za gospodarstvo in ne nazadnje dravo. Treba se bo posvetiti predstavitvi ele-ktrinih avtomobilov in sproti reevati izzive, kot sta na primer dobava elektrine energije in vzpostavitev uinkovitega elektrinega omreja za elektrina vozila. Predvsem pa je treba ustvariti povpraevanje po elektri-nih avtomobilih. K temu lahko prispeva tudi drava s predpisi in subvencijami, pa tudi z izgradnjo ustrezne infrastrukture, ki bi spod-bujala uporabo elektrinih vozil in s tem tudi veje povpraevanje. Spodbujati je tre-ba elektrino mobilnost predvsem v mestih, pri emer morajo biti reitve strokovne in uinkovite. To ni izvedljivo brez ustreznih in kompetentnih strokovnjakov, tudi arhitektov in svetovalcev za urbanizem. Spodbuditi bo treba e tesneje sodelovanje med znanstveno sfero in industrijo. Predvsem pa bo morala industrija v elektrinih avtomobilih prepo-znati prilonost in konkurenno prednost.

Hidria je pred nedavnim sklenila pomem-ben poslovni dogovor o dobavah inovativ-nega grelnika naft e za avtomobilsko indu-strijo. Nova reitev bo premierno vgrajena v avtomobile BMW X3.

Kljuna funkcija nove tehnoloke reitve, ki so jo razvili strokovnjaki Hidria Intituta za avtomobilsko industrijo v Tolminu, je se-grevanje naft e pred vstopom v fi lter. Grelnik naft e v hladnejih mesecih leta prepreuje izloanje parafi na iz naft e ter s tem maenje in kvarjenje fi ltra. Inovativna tehnologija ustreza strogim ekolokim zahtevam, ki jih proizvajalcem avtomobilov narekujejo sve-tovna prizadevanja za varovanje okolja in zmanjevanje kodljivih emisij.

Zahtevnemu razvojnemu delu projekta, ki je potekalo od januarja 2008 dalje, bosta sledili tehnoloka priprava proizvodnje v letonjem letu in predserija spomladi pri-hodnje leto. Redna proizvodnja 150.000 grelnikov naft e letno bo v Hidrii AET v Tolminu stekla julija 2010.

Nov program grelnikov nafte, ki bodo premierno vgrajeni v avtomobile BMW

Hidria z dobava-mi grelnikov naft e odpira nov perspektiven program avtomobilskih tehnologij. V Hidrii priakujemo, da bo program z visoko tehnoloko do-vrenostjo izdelka in odlino referenco, kakrna je BMW, v prihodnjih letih dose-gel hitro rast na evropskem in svetovnem triu.

www.hidria.com

dogodki in dosekiut

rip d

oma

29December 24 IV

MEDNARODNI SEJEM

BARI, 18-21/2/2010FIERA DEL LEVANTE

OBDELOVALNI STROJI,ROBOTI

IN AVTOMATIZACIJAza vecjo in boljso

proizvodnjos se manjsimi stroski

STUD

IOBUT

TAFA

VA

OrganizatorENTE AUTONOMO FIERA DEL LEVANTE

lungomare Starita, 70123 Bari BA (Italy)tel. +39 0805 366 323/393, fax +39 0805 366 311

www.fieradellevante.it

V sodelovanju z

CEU-CENTRO ESPOSIZIONI UCIMU SPA

FIERA DEL LEVANTE

BANCAPOPOLAREDI BARI

SISTEMI IN CELICEOBDELOVALNI CENTRISTRUZNICEVRTALNI STROJIVRTALNI STROJIREZKALNI STROJISTROJI ZA IZDELOVANJE IN KONCNO OBDELAVOZOBNIKOVSTROJI ZA IZDELOVANJE NAVOJEVSTROJI ZA SKOBLJANJE, PEHANJE, IZDELAVOUTOROV IN POSNEMANJESTROJI ZA RAZREZ IN ODREZOVANJEBRUSILNI STROJIORODJA ZA BRUSENJE ORODIJ IN REZKARJEVSTROJI ZA LEPANJE, HONANJE, ODSTRANJEVANJEIGLE IN POLIRANJEPOSEBNI STROJI IN ENOTESTROJI ZA LOCEVANJE IN GRAVIRANJESTISKALNICESTROJI ZA KOVANJE IN VALJANJESTROJI ZA REZANJE, PREBIJANJE, STANCANJESTROJI ZA UKRIVLJANJE PLOCEVINESTROJI ZA DELO S PALICAMI, PROFILI IN CEVMISTROJI ZA IZDELAVO ZICE

Seznam izdelkov

www.bimu-mediterranea.itObiskovalcem je na voljo spletno mestowww.bimu-mediterranea.it, kjer so vse sprotneinformacije za nacrtovanje obiska sejma.

STROJI ZA PROIZVODNJO IN OBDELAVO NAVOJEV,VIJAKOV, SORNIKOV, MATIC IN ZAKOVICOSTALI STROJI (ZA PRITRJEVANJE, OZNACEVANJE,KONTURIRANJE ITD.)STROJI ZA VARJENJE IN TERMICNO REZANJESTROJI IN OPREMA ZA TOPLOTNA IN MEHANSKOOBDELAVO POVRSINOSTALE TEHNOLOGIJESTROJI IN OPREMA ZA LIVARSTVOSTROJI ZA TLACNO LITINEOPREMA ZA MONTAZO, ROBOTISTROJI, INSTRUMENTI IN NAPRAVE ZAPREIZKUSANJE, MERJENJE IN PREIZKUSANJEMATERIALOVPRIBOR, OPREMA IN KOMPONENTESTROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA ZA AOPORODJAMATERIALIOPREMA ZA DELAVNICEPODIZVAJALSKA DELAHITRA IZDELAVA PROTOTIPOVORODJASTORITVE

Za informacije: BI-MU MEDITERRANEA c/oCEU-CENTRO ESPOSIZIONI UCIMU SPAviale Fulvio Testi 128, 20092 Cinisello Balsamo MI (Italy)tel. +39 0226 255 229/861, telefax +39 0226 255 214/349bimumed.vista@ucimu.it, bimumed@fieradellevante.it

Odpiralni cas: od 9.30 do 18.00 od torka, 18. februarja,do sobote, 20. februarja, od 9.30 do 15.00 v nedeljo,21. februarja. Vstop je prost za strokovne obiskovalce,medije in sole.

Obdelovalni stroji za preoblikovanje kovin in obdelavo kovin z odrezavanjem, roboti, avtomatizacijain pomozne tehnologije - v sedmi izdaji sejma BI-MU MEDITERRANEA bodo predstavljenefunkcionalne resitve za podporo razvoju proizvodne dejavnosti v podjetjih na obmocju srednjein juzne Italije, Balkana, Jugovzhodne Evrope in severne Afrike. Na dogodku bodo predstavljenitudi stroji in sistemi, zasnovani po nacelu funkcijske modularnosti. Ti se enostavno in hitroprilagajajo spremembam v proizvodnji, uporabnikom pa zagotavljajo agilne resitve, ki soprilagodljive in katerih konfiguracija se lahko spreminja. Dogodek organizira sejemska hisa ENTEAUTONOMO FIERA DEL LEVANTE v sodelovanju z italijanskim zdruzenjem ponudnikovobdelovalnih strojev, robotov, avtomatizacije in pomoznih tehnologij UCIMU-SISTEMI PERPRODURRE. Sedmi sejem BI-MU MEDITERRANEA bo od cetrtka, 18. februarja, do nedelje,21. februarja 2010, v sejemskem centru Fiera del Levante v Bariju.

30 December 24 IV

Posvetovanje o proizvodni logistiki je s pozdravnim nagovorom odprl Stojan Grgi, predsednik programskega odbora prireditve. Poudaril je pomen vitkosti za mala in srednje velika podjetja, ustanove, pa tudi dravo. Osrednji namen priredi-tve je predvsem spodbuditi uporabo vit-ke organizacije tudi v logistiki. Letonja, e tretja konferenca je osrednji logistini izziv iskala v farmacevtski industriji, dru-gae kot prejnje, katerih poudarek je bil na avtomobilski industriji, ki pooseblja industrijski bazen okoli Novega mesta. Seveda je Novo mesto poznano tudi po drubi Krka, d. d., uspenem podjetju iz farmacevtske industrije, ki je zaradi stro-gih predpisov o istosti proizvodnega okolja in sledenja izdelkom poseben izziv tudi za proizvodno logistiko. Primer do-bre prakse in izzive za logistiko je v pr-vem predavanju predstavil mag. Andrej Petkovi iz Krke, d. d. isto delovno oko-lje je pogoj za proizvodnjo v farmacevtski industriji, vse dokler trdne farmacevtske sestavine (tablete, obloene tablete in kapsule), ki so preteni proizvodni pro-gram v Krki, niso v osnovni zaitni em-balai. Stroki postavitve in vzdrevanja istih proizvodnih prostorov pa so veliki. Zato so v Krkini enoti Notol (nov obrat trdnih oblik Lona) z ustrezno logistiko in avtomatizacijo zmanjali dele istih proizvodnih prostorov. V njih potekajo le osnovni proizvodni postopki, logisti-ni procesi pa v tehninih prostorih, ki ne zahtevajo posebno strogih pogojev isto-sti. Tok materiala so uredili s predhodno dobavo embalanih materialov, s hranje-njem kontejnerjev s polizdelki blizu proi-zvodnih linij, s skrajanjem transportnih poti palet, z razvrstitvijo transportnih nalogov v skupine in z doloitvijo njiho-vih prednosti. Proizvodnja 2,5 milijarde tablet letno je vsekakor logistini izziv, ki je trenutno predvsem v uinkovitosti pa-kiranja oziroma v skrajanju asa zame-njave izdelkov na pakirni liniji. Od tega je odvisna skupna uinkovitost opreme OEE, ki je pomemben kazalnik vitkosti.

Proizvodna logistika 2009

Na prvem mestu je vitkostLetonji enodnevni posvet o notranji logistiki v proizvodnji Proizvodna lo-gistika 09 je bil 21. oktobra v Novem mestu. Organizator, podjetje GR In-eniring, d. o. o., iz Ljubljane in programski odbor dogodka sta pripravila pester konferenni program s prispevki poznavalcev problematike iz aka-demskega okolja, strokovnjakov iz industrije ter ponudnikov reitev in stori-tev. Konferenni del z osmimi strokovnimi prispevki in razpravo je dopolnil primer dobre prakse z vodenim ogledom obrata za izdelavo tablet Notol v podjetju Krka, d. d.

Informacijske tehnologije in vit-kost v logistikiO vlogi informacijske tehnologije v dose-ganju vitke proizvodnje ter na splono o informacijski dejavnosti in logistiki je go-voril dr. Robert Leskovar s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Informacijsko-komunikacijske tehnologi-je (IKT) so e vedno tehnoloka omejitev na podroju programskih reitev za opti-mizacijo razporejanja. Stroki IKT so po-membni in morajo biti manji od koristi, predvsem pa jih moramo znati izraunati. Do danes informacijske reitve e niso po-kazale prednosti pred preprostimi sistemi vodenja proizvodnje, kot je na primer vo-denje s karticami kanban. Podjetja bodo morala za prednost na trgu zliti naela vitke proizvodnje in naprednih informacij-skih reitev. Stojan Grgi in Miha Capuder iz podjetja pica International, d. o. o., sta predstavila predlog priporoil na podroju proizvodne logistike ter nekaj izzivov in primerov logistike oskrbne verige. Za ce-lovito proizvodno logistiko so pomembni embalaa, oznaevanje, strategija dostave materiala na delovna mesta, sodelovanje,

povezovanje ter dogovarjanje z dobavitelji in vitka logistika dobave blaga. Udeleenci v oskrbni verigi imajo na to zelo razline poglede, zato je treba spodbuditi vpeljavo nael logistike in vitke organizacije. Vpra-anje je, kdo bo pobudnik tega in kdo mora pri tem sodelovati. Stojan Grgi meni, da vsi, od zbornic, zdruenj, ministrstva za gospodarstvo, intituta za standardizacijo, veletrgovcev in velikih dobaviteljev, do lo-gistinih podjetij in kupcev oziroma upo-rabnikov. Miha Capuder je nato opisal zna-ilno shemo oskrbne verige z njenimi izzivi in izzive proizvodnje v Sloveniji. Izpostavil je kakovost oskrbne verige in logistike, standardizacijo pakirnih enot, vlogo in ko-rist informacijskih tehnologij v logistiki ter E-poslovanje kot klju do sodelovanja.

Oznaevanje in standardi v logistikiNajveji svetovni trgovec s pohitvom je ugotovil, da imajo milijonske stroke samo zato, ker dobavitelji slabo ali narobe ozna-ujejo blago ali pa ga sploh ne. Trgovec je kupil reitev za oznaevanje in jo ponudil dobaviteljem v brezplano uporabo. S tem

Udeleenci ogleda podjetja Krka, d. d.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

31December 24 IV

je reil velik logistini problem, predvsem pa pomembno zmanjal logistine stroke. S to resnino zgodbo je Marko Vrbnjak iz podje-tja Europlus, d. o. o., podkrepil pomen stan-dardizacije in uvedbe ustreznega oznaeva-nja, ki zmanja stroke, izbolja sledljivost in skraja proizvodni proces. S sodobno tehno-logijo je donos nalobe v ustrezno oznaeva-nje zelo velik. Zato je osnovno vpraanje, ki si ga mora postaviti podjetje, ali se jim spla-a imeti enoten sistem oznaevanja pri vseh dobaviteljih. Naslednje vpraanje pa je, kako to prepustiti zunanjim izvajalcem.

V avtomobilski industriji, pa tudi v drugih industrijah uporabljajo priporoila svetov-nega logistinega standarda MMOG/LE (materials management operations guideline and logistics evaluation), ki sta ga v imenu svojih lanic uskladili severnoamerika sku-pina avtomobilske industrije AIAG (Auto-motive Industry Action Group) in evropska organizacija Odette. Joe Novinek iz pod-jetja M2M Informacijski sistemi, d. o. o., je razloil pomen standarda, kako zaeti nje-govo uvajanje, pa tudi kakne rezultate be-leijo tisti, ki ga uporabljajo. Standard je tudi podlaga za samooceno in analizo odstopanj. Struktura MMOG/LE namre vodi proizva-jalca skozi temeljito oceno uinkovitosti ma-terialnega toka in logistike ter daje navodila za osvajanje najboljih poslovnih praks.

Anton Mesi iz logistinega podjetja Schenker, d. d., je predstavil skladino in distribucijsko logistiko, ki po svetu e vstopa v proizvodna podjetja kot zunanja storitev. Izdvajanje logistike je prilonost za logistina podjetja, pa tudi strokovna korist za celotno dobavno verigo. Dragan Zorn iz Iskre Avtoelektrika, d. d., je pre-daval o vlogi nabave glede na logistiko. Pri tem je poudaril predvsem odnos z dobavi-telji, pa tudi vitkost procesov. Na primeru je pokazal, kako so z osredotoeno nabavo v podjetju izboljali delovanje logistike in celotne oskrbovalne verige. Oskrba proi-zvodnje je na splono osrednja tema, ki po-vezuje nabavo, logistiko in oskrbno verigo. Pogoj za kakovostno oskrbo je vzajemno sodelovanje dobaviteljev in kupcev. O tem je govoril Janez Strojan iz podjetja Visit, d. o. o. Poudaril je, da se odnosi med kupci in dobavitelji korenito spreminjajo, tako da so vedno bolj prepleteni. Zato je potreba po izmenjavi poslovnih podatkov vedno veja. Podjetja so prisiljena v informacijsko pove-zovanje, kar je treba zagotoviti tudi malim in srednje velikim dobaviteljem.

RazpravaPred zakljukom dogodka z vodenim ogledom proizvodnega obrata Notol drube Krka, d. d, je bila e razprava, na kateri so na vpraanja udeleencev odgovarjali dr. Robert Leskovar,

dr. Ale Groznik z Ekonomske fakultete Uni-verze v Ljubljani in Stojan Grgi, ki je razpravo tudi povezoval. Glavna poudarka razprave sta bila vitkost in strokovno modeliranje. Vitkost je poleg tehnolokega tudi socialni izziv in se dotika vseh zaposlenih v podjetju. Vpraanje je, ali se dovolj zavedamo pomena opolnomo-enja zaposlenih, ki je pomemben del uinko-vitosti vitke organizacije, ter kje so loveke zmonosti in zmogljivosti v Slovenji. e se elimo zares ukvarjati z vitkostjo, potem je tre-ba uporabiti tudi nekatera napredneja orodja, kot sta na primer modeliranje in simulacija. Ko govorimo o strokovnem modeliranju, se je treba vpraati, ali se strokov sploh zavedamo in ali jih obvladujemo. Osnova za modeliranje je metodoloko spremljanje strokov, na zaet-ku z metodo ABC in s spremljanjem strokov po izdelkih. Predvsem moramo vedeti, kaj od strokovnega modeliranja priakujemo. Nujen in potreben pogoj za modeliranje je urejeno poslovanje. Strokovno modeliranje je lahko podlaga za vrednotenje tveganj, oziroma ali se neki izdelek ali projekt podjetju izplaa. Serije izdelkov se zmanjujejo, zato morajo podjetja ovrednotiti, kateri izdelki so e donosni. Poa-si prihajamo do spoznanja, da bo treba spre-meniti nain dela za obstojee izdelke, e ne elimo delati izgube. Vpraanja udeleencev so pokazala, da so prili asi, ko bo treba spre-meniti organizacijo dela, pa tudi marsikateri poslovni model. (T. P.)

dogodki in dosekiutrip dom

a

32 December 24 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Letos e osmi zaporedoma ACS (Auto-motive Cluster of Slovenia, Slovenski av-tomobilski grozd) organizira programski svet, namenjen pregledu dela lanov ACS v tekoem letu in nadaljnjim usmeritvam. Program tokratnega sveta je bil usmerjen

8. zasedanje programskega sveta ACS v Novem mestuPredsednik uprave skupine TPV, d. d., Vladimir Bah, je v sredo, 9. decembra, v Novem mestu v Vili Elza v imenu gostitelja odprl 8. programski svet GIZ ACS, Slovenski avtomobilski grozd. Programskega sveta ACS se je udeleilo 45 udeleencev, direktorjev slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in podpornih raziskovalnih organizacij.

v predstavitev skupnih razvojnih projektov in aktivnosti lanov ACS naslednje leto. Po predstavitvi skupine TPV in podjetja RE-VOZ je bila skupaj z zunanjimi strokovnjaki razprava o najaktualnejih temah. Zanimi-va je bila predstavitev panela dobaviteljev

skupine Renault-Nissan, sledila pa je okrogla miza o elektrifi kaciji vo-zil z uvodnima predavanjema dr. Gereona Meyerja iz podjetja VDI/VDE Innovation (Nemija), ki je predstavil EU-program Green Car Initiative in monost vkljuitve slovenskih podjetij ter Renaultov koncept mobilnosti brez emisij.

V drugem sklopu je Joef Bradeko iz SID Banke predstavil monosti razvojnega fi nanciranja, predsta-vljenih pa je bilo 8 skupnih projek-tov lanov avtomobilskega grozda, ki so bili letos uspeni na domaih razpisih in razpisih EU, ter vse-binski nart dela avtomobilskega grozda za leto 2010. Dogodek se je zakljuil z vodenim ogledom proi-zvodnje drube Arsed.

Rezultat skupnega dela v ACS, Slovenskem avtomobilskem groz-du, se kae v podpisu prvih po-

godb o dolgoronih kreditih, ki so jih podjetja podpisala s SID Banko v sklopu kreditne linije za energetsko uinkovito in isto slovensko avtomobilsko industri-jo, ki je bil eden od ukrepov Vlade RS v drugem paketu. Ta instrument zagotavlja dolgorono konkurennost slovenskih dobaviteljev, saj z namenskimi povratni-mi sredstvi omogoa razvojno intenziv-nost slovenske avtomobilske industrije, ki je kljuna za ustrezno pozicioniranje v dobaviteljski verigi. Na drugi strani pa omogoa izvedbo novih projektov, za ka-tero so bili slovenski razvojni dobavitelji nominirani v zahtevni mednarodni kon-kurenci.

Veraj se je s podpisom ustanovne pogodbe GIZ ACS v delovanje zdruenja vkljuilo pet novih lanov, in sicer: Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., LTH odlitki, d. o. o., Pla-ma Pur, d. d., Treves, d. o. o., in Varkar, d. o. o. Zdaj lanstvo teje 63 lanov, od tega 57 podjetij in 6 podpornih razvojno-izobra-evalnih institucij. Skupna prodaja je leta 2008 presegla 3,2 milijarde evrov, od tega je bilo 80 odstotkov ustvarjenih na tujih trgih.

www.acs-giz.sizdravni nagovor predsednik uprave skupine TPV, d. d., Vladimirja Baha zasedanju 8. programskega sveta GIZ ACS

Foto: Teja BEZEG, TPV d.d.

33December 24 IV

V okviru glavnih metod in nainov zazna-vanja razlinih kodljivih vplivov na okolje se zadnje ase veliko pozornosti namenja ne samo biozaznavalom (biosenzorjem) kot pomembnim napravam za odkrivanje onesnaenosti, ampak tudi miniaturizaciji le-teh, na primer z razvojem in uporabo nanobiozaznaval. Nanobiozaznavala so zdruene naprave, sestavljene iz bioloke komponente ter komponent za prenos si-gnala in njegovo pretvorbo v izhodni si-gnal. Bioloki analitski preizkusi, na primer preizkus ELISA (encimsko imunski preiz-kus), se razlikujejo od nanobiozaznaval po tem, da prenos signala ni del sistema, am-pak ga predstavlja kar sam medij. Prav tako zaznajo veliko manje koncentracije delcev, mikro- in nanokoncentracije. Nanobioza-znavala so razdeljeni v osnovne skupine glede na nain prenosa signala ali glede na tip bioloke komponente.

Naini prenosa signala so optino fl uidni, elektrini, toplotni in mehanski. Glede na delovanje bioloke komponente jih delimo na imunske, encimske in biozaznavala, ki za zaznavalo uporabljajo cele celice. Pri izdelavi nanobiozaznaval je kljuna name-stitev bioloke komponente na prenosnik signala oziroma v njegovo neposredno bliino. Najpogosteje metode so vpijanje (absorpcija), prena vez med ko