3Junij 27 V

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 3 11.7.2010 18:27:18

4 Junij 27 V

8. tehnoloki dan o 3D-tehnologijahOdbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije organiziral svoj e 8. tehnoloki dan. Dogodka se je udeleilo 91 udeleencev, obrtnikov in podjetnikov ter pred-stavnikov olske, akademske in znanstvene sfere. Dogodek je bil svojevrsten rekord, saj smo na vseh do zdaj organiziranih dogodkih presegli mejo 5000 udeleencev, kar presega vsa priakovanja in nas uvra v sam vrh organiziranosti tovrstnih dogodkov v Sloveniji. To so jasno in nedvoumno potrdili tudi predstavniki Instituta Joefa Stefana.

Obrtnik leta 2010 je Anton KambiAnton Kambi je pred 25 leti v domai delavnici v Semiu zael izdelovati naprave za vakumsko in laboratorijsko tehniko. Z leti je Laboratorijska oprema Kambi pre-rasla v nadvse cenjeno in v strokovni javnosti izjemno uveljavljeno podjetje, ki se je specializiralo za izdelavo laboratorijskih aparatov in procesne opreme. Danes izdelu-jejo ve kot 300 izdelkov v maloserijski proizvodnji, v katere je vloeno ogromno znanja in inovativnega dela. Gre namre za specializirane in tehnoloko zahtevne naprave, ki so nastale na podlagi uporabnikih zahtev kupcev in jih ni mo kupiti na prostem trgu. Razumljivo je, da takna odlinost lahko nastane le kot posledica intezivne razvojne naravnanosti podjetja in poznavanja modernih tehnologij. Anton Kambi samostojno in z lastnimi kadri razvija tehnoloke procese, obenem pa trdno sodeluje z najrazlinejimi razvojnimi intituti in strokovnjaki doma in v tujini.

kaza

lo

4

uvodnik 7

utrip doma 1013 Svetla prihodnost Ravenskih stiskalnic17 Janez krabec stavi na marketing, ki

temelji na vztrajnosti in ustvarjalnosti18 Prenovljen laboratorij za varjenje na

Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani 21 KNJIGA - Zgodovina strojnitva in

tehnike kulture na Slovenskem 22 Evropski tudentski razvoj globalnega

izdelka29 Tehnoloki park Ljubljana na elu

evropske sekcije IASP30 tejerska gospodarska zbornica je

podelila priznanja inovatorjem36 Jasno v prihodnost38 Globoko vrtanje v orodjarstvu42 Adaptronika in dinamika pralnega stroja

utrip tujine 4848 Lift me up (Dvigni me)50 Globalne prilonosti za podjetja v

orodjarstvu - ISTMA World 201052 BI-MU v Milanu, kljuni dogodek za

proizvodno industrijo56 Veja produktivnost za manje serije v

livarski industriji 59 Organizatorji sejma LAMIERA prepriani,

da se trg uspeno postavlja na noge64 Inovacije in internacionalizacija na 8.

sejmu METEF-FOUNDEQ66 Kljuni dejavniki nalobe v rezkalni

stroj68 24. sejem CONTROL spet trden kot skala70 Tehnologija prihodnosti - za preprosto

upravljanje74 9. mednarodni simpozij SHMD'2010

proizvodnja in logistika 7678 Vitka proizvodnja v slovenskih

podjetjih - 1.del80 Visokohitrostni in veuporabni robot

Melfa RV-2SDB81 Nosilec sistema za prijemanje iz

ogljikovih vlaken81 Reis Robotics se zavzema za varovanje

okolja82 Logistina nalepka in standard GS1-12890 Klju do prihrankov v avtomobilski

industriji92 Skupaj sistematino izboljujemo in

inoviramo procese ter izdelke

nekovine 9499 Mikrobrizganje s strojem BOY na Tecosu 99 Serija strojev ENGEL brez vodil zdaj z

zapiralno silo 160 ton 100 10 najpogostejih teav pri brizganju

- Usedline na povrini orodja102 Optimalna oblika reber103 Nova melaminska istilna pena iz Basfa104 Kalander PlanetCalander za prozorne

folije105 Arburgovi dnevi tehnike 2010

napredne tehnologije 108110 Profi CAM 2010 - 3D-programiranje

postaja resninost111 Preactor International je razkril

naslednjo generacijo orodja APS114 ZBuilder Ultra za natanne plastine

prototipe116 V znamenju Autodeska 2011117 V znamenju oblaka121 olska verzija SolidWorks 2010-2011121 Prenosnik s 3D-zaslonom

UTRIP DOMA

UTRIP TUJINE EuroBlech 2010 barometer stanjaMed 26. in 30. oktobrom 2010 bo v Hannovru 21. mednarodni sejem tehnologij za obdelavo ploevine EuroBLECH 2010. Zaradi vodilne vloge v svetovni ponudbi specializiranih sejmov in kot svojevrsten baro-meter stanja v brani bo letonji EuroBLECH bolj kot kdaj koli sredie pozornosti svetovne industrije predelave ploevine. Zadnji gospodarski rezultati in napovedi najpomembnejih zdruenj te industrijske dejav-nosti po teavnem letu znova dajejo razloge za previden optimizem.

12

ArtMe prejel red dot product design award 2010V Trimu so razvili ArtMe, nov nain individualnega oblikovanja na povrini fasadnega ovoja, ki je osvojil prestino oblikovalsko nagrado red dot product design. Med izdelki s podroja ognjevarnih streh in fasad je Art-Me tako edini izdelek, ki je prejel to prestino nagrado. ArtMe je nagrado prejel med 4.252 prijavljenimi deli iz 57 drav, od tega je bilo vkljuno z ArtMe sedem red dot nagrad podeljenih slovenskim izdelkom. Predstavniki Trima so nagrado prejeli na slavnostni predstavitvi zma-govalcev, ki se je zgodila veraj v operni hii Aalto-Teater v Essnu v Nemiji. 14

53

Industrijski forum IRT 2010 presegel priakovanja

10

28

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 4 11.7.2010 20:13:04

5Junij 27 V

Nas

lovn

a sl

ika:

M

onta

nwer

ke W

alte

r Wer

kzeu

g G

mbH

kazalo oglaevalcev

Mone spodbude za industrijsko avtomatizacijo

V Mnchnu je bil od 8. do 11. junija 2010 etrti mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo in me-hatroniko AUTOMATICA 2010. Potekal je v tirih po-polnoma zapolnjenih dvoranah na 44.000 kvadratnih metrih. Predstavilo se je 708 razstavljavcev iz 42 drav.

Dele tujih razstavljavcev je bil 32-odstoten. Dobre rezultate kaejo tudi podatki o obisku, saj si je v tirih

dneh sejem ogledalo ve kot 31.000 obiskovalcev.AUTOMATICA postaja vodilni mednarodni sejem za avtomatizacijo in mehatroniko. Na to kae dele tujih drav, ki je bil kar 32-odstoten, kar pomeni poveanje

za 26 odstotkov glede na leto 2008. Vinko Drev

Dnevi zanesljivosti 2010 skupine WITTMANN

Obiskovalci iz ve kot 30 drav so sprejeli pova-bilo skupine Wittmann, da se udeleijo Dnevov

zanesljivosti 2010, ki so potekali 28. in 29. aprila v Kottingbrunnu (Avstrija). Preprosto najbolji je bil moto, pod katerim so strokovnjaki skupine

Wittmann predstavili najnoveje inovacije in procesne tehnologije za obiskovalce. Skupaj 1.000 obiskovalcev,

med njimi ve kot 700 kupcev, je dale preseglo organizatorjeva priakovanja. Na Dnevih zanesljivosti je bilo to e enkrat dokazano s skupno 70 razlinimi

razstavnimi eksponati na podroju brizganja plastike, avtomatizacije in perifernih naprav.

Matja Rot

nekovine

Z virtusfero do holodekaRaziskovalci navidezni resninosti konno dodajajo

tudi gibanje, ki pa nas skupaj z drugimi doseki hologra je pribliuje monosti, da postanejo stvarnost

tudi holodeki iz Zvezdnih stez. V New Yorku so si mimoidoi nekaj dni ogledovali vojake predstavitve

navidezne resninosti z gibanjem uporabnika v reetkasti, takrat kovinski krogli, ki se je poasi vrtela na sistemu malih koles. Vojak v krogli je na glavi nosil

prepoznavno VR-elado (za navidezno resninost) z vgrajenimi zaslonki pred oesih, predstavitev pa je

vodilo nekaj astnikov. Slika je verjetno koga spomnila na hrkov tek v valju, le da krogle tokrat ni vrtel vojak

s hojo na mestu, temve motorji v kolesih. Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

proizvodnja in logistika

utrip tujineHannovrski sejem 2010

prinaa spodbudo za gospodarsko okrevanje

Hannovrski sejem je letos prinesel svojevrstno spodbudo za gospodarsko okrevanje, njegove ko-

risti za industrijski sektor pa se bodo uresnievale e prihodnje mesece. Razstavljavci so optimistini

glede napovedi za prihodnost: Razpoloenje na hannovrskem sejmu je vedno dober kazalnik stanja v industriji, zato lahko zagotovo govorimo o izboljevanju poloaja, je povedal predsednik

upravnega odbora drube Deutsche Messe Wolfram von Fritsch na sklepni tiskovni konferenci

v Hannovru. eprav je bil prvi del dogodka resno prizadet zaradi prepovedi zranega prometa, ki

jo je povzroil vulkanski pepel, sta zadnja dva dneva ve kot nadoknadila izgubljeno. Nekaterim

razstavljavcem je celo uspelo skleniti posle v rekordnem obsegu.

51 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.

1, 91 ABB, d. o. o.

75 A-CAM, ineniring, d. o. o

79 Amebis, d. o. o.

6 Anni, d. o. o.

1, 3, 124 BTS Company, d. o. o.

72 Camincam, d. o. o.

25 Celjski sejem, d. o. o.

1 CNC-PRO, d. o. o.

20 DATACOM, d. o. o.

55 Drutvo vzdrevalcev Slovenije

58 ECETERA, d. o. o.

73 EGES

43 E. Schnegger Elektronik KG

98 Ferromatik Milacron Maschinenbau GmbH

57 HALDER, d. o. o.

15 HOFER Int., d. o. o.

115 ib-CADdy, d. o. o.

77, 81, 111 ICM, d. o. o.

44 Interesansa - iCAT 2010

109, 111, 113 ITS, d. o. o.

1, 101 KMS, d. o. o.

1, 49 Konecranes, d. o. o.

1, 69 Lotri, d. o. o.

1, 65 Mastroj, d. o. o.

1, 33 Messer Slovenija, d. o. o.

86 Misko, d. o. o.

naslovnica Montanwerke Walter Werkzeug GmbH

1, 89 Motoman Robotec, d. o. o.

2 Olma, d. d.

1, 27 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.

97 ROBOS, d. o. o.

1, 123 Sandvik Coromat

41 SolidCAM, d. o. o.

28, 44, 72 STROJNISTVO.com

107 Tecos

63 TBW, d. o. o.

85 TipTeh, d. o. o.

1, 103 TOP TEH, d. o. o.

16 TM, d. o. o.

35, 67, 74 UL FS - revija VENTIL

1, 39 Zibtr, d. o. o.

108

87

60

96

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 5 11.7.2010 18:27:31

6 Junij 27 V

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 6 11.7.2010 18:27:44

7Junij 27 V 9

Pa smo jih doakali. Poletje, poitnice, odmor. Tudi loveki organizem potrebuje, prav tako kot e najbolji stroj, nekaj odmora. Za vzdrevanje, e ne drugega. In prav je, da tudi poitku ter obnovi telesa namenimo dovolj asa, predvsem pa, da ta as dobro izkoristimo zase.

Zagovarjam tezo, da so poitnice zelo pozitivna stvar v ivljenju. eprav prekinejo delovni ritem, ki je ponekod prav peklenski, so nujno potrebne, saj nas vsakodnevne visoke obremenitve izrpajo, tako da nismo sposobni ohranjati najvijega ritma dalje obdobje. Zato je prav, da si med poitnicami bodisi odpoijemo bodisi smo aktivni da ponemo tisto, kar nas najbolj veseli. Z

na novo nabrano energijo bomo nato e uspeneje opravljali svoje delo, bistreja in manj obremenjena glava pa nam lahko pomaga do sveih zamisli. Kdo ve, mogoe se nam prav na dopustu utrne domiselna ideja, ki ji bo sledila inovacija in nov izdelek ali storitev. Ne bi bilo prvi ...

uvod

nik

Inovativne poitnice

Darko vetakurednik

7

Strojniki, inenirji in razvojniki boste morda spoznali novo perspektivo ali reitev, e posebno e se boste potepali po tujini. e bolj verjetno je, da boste domiselne reitve in perspektive, ki jih e poznate, delili z drugimi saj veste, da ne morete iz svoje koe in da besede imperfektnost ni v vaem slovarju.

Aktivni oddih svetujem tudi vsem vodilnim delavcem, prodajnikom in drugim birokratom, saj nanje sicer prei velik sovranik stres. Odlino zdravilo zoper njega pa sta prav port in poitek. Na dopustu je asa dovolj, tako da izgovorov pravzaprav nimate.

Za konec e poitniki izziv. Si upate ugasniti mobilni telefon in doma pustiti prenosni raunalnik? Vas o tem e pobaram ez mesec ali dva. Me prav zanima, kdo bo tokrat zmagovalec.

Prijetne poitnice elim, jeseni pa zavihamo rokave.

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja proizvodnja in logistika: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Miran Varga

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj,

dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, dr. Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Motnica 7A, SI-1236 Trzin, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA , d. o. o. , MedvodeNaklada: 3.000 izvodov Cena: 5,00 IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak s.p., Damjan Klobar Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara Kodrun s.p.Raunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie VI 4,SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaMotnica 7A, 1236 Trzin

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 7 11.7.2010 18:27:45

8 Junij 27 V

novi

ce

8

SABICPP Qrystal: nova raven optine kakovosti Novi kopolimer SABIC PP Qrystal prinaa konkurenno prednost za predelovalce plasti-nih mas, ki bodo lahko izkoristili optino kako-vost izdelkov in prihranili energijo med proi-zvodnjo. SABIC PP Qrystal je prozoren in ima dobre antistatine lastnosti. S tem izpolnjuje zahteve za brizgane gospodinjske pripomoke, sredstva za shranjevanje v gospodinjstvu in pi-sarni, pokrove ipd. Prozoren in blee konni izdelek je vizualno zelo privlaen.

Predelovalci odkrivajo tudi izjemne monosti varevanja z energijo, saj se masa lahko pre-deluje pri bistveno nijih temperaturah kot primerljive kvalitete. SABIC PP Qrystal je na voljo v dveh kvalitetah, QR673K z vrednostjo MFI 25 in QR675K z vrednostjo MFI 60.

www.sabic.com

Trirezni sveder za visoke pomike TRS-HO OSGOsg je izdelal trirezni sveder iz karbidne trdine s hlajenjem TRS-HO, ki dosega hitrosti pomika ve kot 1.000 mm/min. Dober odvod odrezkov omogoa nova patentirana geometrija vijanice, ki lomi jeklene odrezke na manje del-ce. Svedri so zelo primerni tudi za vrtanje sive litine in drugih materialov s kratkimi odrezki. Svedri TRS-HO omogoajo v primerjavi z dvoreznimi svedri do dvakrat vejo hitrost pomika. Pri testnem vrtanju nodularne litine FCD600 so dosegli hitrost pomika ve kot 5.000 mm/min., pri vrtanju sive litine FC250 pa je bila hitrost pomika celo ve kot 10.000 mm/min. Pri trire-znih svedrih doseemo nijo stopnjo utrjevanja materiala v izvrtini, tanj-a je tudi debelina utrjene plasti. Manje utrjevanje izvrtine je prednost, e vrtanju sledi vrezovanje navojev ali povrtavanje. Za globine izvrtin 3xd (trikratni premer) so na voljo svedri TRS-HO-3D, za globine vrtanja 5xd pa TRS-HO-5D; oba tipa sta dobavljiva v premerih od 5 mm do 18 mm. V primerjavi z dvoreznimi svedri omogoajo trirezni TRS-HO stabilnej-o obdelavo in bolje tolerance izvrtin. as izdelave izvrtin je kraji do 50 odstotkov, tevilo izdelanih izvrtin pa je do 6-krat veje. Vse to pomeni znatno manjo porabo orodja in energije ter manje stroke procesa.

www.bts-company.comwww.osgeurope.com

Nova kvaliteta 5050Nova kvaliteta 5050, ki jo iz svojega prodajnega programa lahko ponudi podjetje Zibtr, omogoa velike pomi-ke in obdelavo v zahtevnih razmerah. V kvaliteti 5050 so na voljo ploice razlinih geometrij in velikosti. Podla-ga, kakrno omogoa poseben posto-pek sintranja, zagotavlja zanesljivost in odpornost proti lomu. Priprava in geometrije rezalnega roba zagotavljajo

odlino kako-vost obdelave. Ploice imajo PVD-prevleko TiAlN; so zelo ilave in odpor-ne proti obrabi.

Ploice v kva-liteti 5050 se uporabljajo za rezkanje najra-zlinejih ma-terialov (jeklo,

nerjavno jeklo, titan), omogoajo elno, profi lno, 90-stopinjsko rez-kanje itn. Univerzalnost kvalitete 5050 omogoa manje zaloge, kar e dodatno prispeva k manjim strokom obdelave. Ploice v tej kvaliteti se lahko uporabljajo v avtomobilski industriji, orodjarstvu, izdelavi me-dicinske opreme, sploni strojegradnji itn.

www.zibtr.com

Pokrov izmetaev HASCO Z1216/...

Novi pokrov za izmetae varuje sestave iz-metaev pred umazanijo in koki plastike med ciklom brizganja. Prozorni pokrov se lahko namesti z magnetnim trakom ali pa privije na odprto stran izmetaa. Na vo-ljo so velikosti za vse standardne veliko-sti plo, od 95 do 596 mm, in vseh irin. Pokrov za izmetae prepreuje zastoje v obratovanju in nesree, s imer izboljuje produktivnost stroja.

www.hasco.com

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 8 11.7.2010 18:27:47

9Junij 27 V

DuPont nagrajuje inovativno embalaoDruba DuPont Packaging & Industrial Solutions je razglasila dobitnike 22. DuPontove nagrade za inovativnost embalae. Neodvisna irija, ki jo je vodil John Bernardo iz drube Sustainable Innovations LLC, je ocenila 160 prijavljenih projektov in med njimi izbrala tiste, ki izkazujejo odlinost na podroju inovativnosti, vzdrnosti in zmanjanja strokov oziroma koliine odpadkov.

Med kandidati iz Evrope je srebrno nagrado dobila italijanska druba Sea-led Air za svojo embalao za mesne izdelke, ki v spremenjeni atmosferi dlje ohranijo sve videz. Poljski Reckitt Benckiser je dobil nagrado za pomem-ben doseek prvi avtomatizirani sistem za razdeljevanje detergenta v po-mivalnih strojih. Zlato nagrado za medregijsko sodelovanje, v katerega so vkljuena tudi evropska podjetja, sta dobili drubi Procter & Gamble (ZDA in Nemija) ter Coca Cola Company (ZDA, Kanada, Danska, Japonska in Brazilija). Procter & Gamble je posodobil svojo linijo za pakiranje higien-skih izdelkov Always in tako zmanjal porabo polietilena za etrtino, pro-stor za skladienje embalanega materiala pa so skrili kar za 80 odstotkov. Coca Cola je predstavila novo embalao PlantBottle, ki je do 30 odstotkov izdelana iz materialov rastlinskega izvora in prva plastina steklenica, ki se lahko reciklira z ostalo embalao PET.

Nagradili so tudi vinski kozarec za enkratno uporabo Copa di Vino. Vino se napolni neposredno v kozarec, ki lahko na policah trgovin stoji najve eno leto. Tak kozarec je najve 30 odstotkov laji od stekla, odpravljen pa je tudi odpadek zaradi polnjenja v steklenice.

www.dupont.com

novice

9

Brusni diski za obdelavo Inconela, Hastelloyja in titanovih zlitinZa bruenje obrabno odpornih in trdih volframovih karbidov, kromovih karbi-dov in titana je PFERD razvil brusne di-ske z diamantnim nanosom Combidisc DIA. Primerni so za bruenje materia-lov, kot so Inconel, Hastelloy, titanove zlitine, karbidne trdine (HM), steklo, keramika in ogljikova vlakna. Pri upo-rabi priporoajo obodno hitrost diska 1025 m/s. Dobavljivi so diski s preme-ri 25 mm, 38 mm, 50 mm in 75 mm ter v zrnatosti D251, D126 in D76.

www.bts-company.comwww.pferd.com

Arburg na sejmu ChinaplasSejem Chinaplas v anghaju, ki je bil letos med 19. in 22. aprilom, vse bolj pridobiva na pomenu ne le na kitajskem trgu, temve tudi na irem obmoju Azije. Lokalni predelovalci plastike so se na dogodek dobro pripravili in se z razstavljavci dogovarjali o povsem konkretnih projektih.

Z obiskom so zelo zadovoljni tudi pri Arburgu, ki je na sejem pripeljal dva stroja. Ener-gijsko uinkovit in visokozmogljiv Allrounder 570 H je proizvajal tan-kostenske koljke s asom cikla 4,3 sekunde in pro-duktivnostjo ve kot 60 kg/h. Eden od kitajskih upo-

rabnikov je s takim strojem uspel neprekinjeno proizvajati natanne zobnike kar 14 mesecev. Natannost je bila kljuna zahteva tudi pri drugem ekspo-natu, hidravlinem Allrounderju 420 C Golden Edition, ki je proizvajal epe s tankostenskimi ojaitvami. S strojem je bil integriran tudi robotski sistem Multilift Select za odvzem izdelkov. Take avtomatizirane reitve omogoajo nadzor kakovosti in so e posebno zanimive za cvetoo kitajsko avtomobilsko industrijo.

www.arburg.com

Aksialni leaj xiros: zdaj tudi za aksialne silePolimerni kroglini leaj za aksialne obremenitve ne potrebuje mazanja in vzdrevanja. Odlino se obnese tudi pod vodo. Ohije je izdelano iz poli-merov, kroglice pa so lahko iz nerjav-nega jekla ali steklene.

Prednosti te novosti: odpornost na ko-rozijo, ne potrebuje mazanja, ne potre-buje vzdrevanja delovanje v vlagi in vodi, nemagneten, majhna tea, delov-no obmoje do 80 C.

Podroje uporabe: medicinska oprema, prehrambna industrija, polnilnice.

www.igus.siwww.hennlich.si

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 9 11.7.2010 18:27:51

10 Junij 27 V

Udeleenci so na Industrijskem forumu IRT 2010 lahko prisluhnili 52 vabljenim in strokovnim prispevkom, ki so predstavili pregled inovacijskih, razvojnih in tehnolo-kih dosekov ter prebojev domaega zna-nja v industrijskem okolju. Predstavljene vsebine je dopolnilo 44 razstavljavcev, ki so prikazali zadnje tehnoloke doseke in monosti njihove uporabe v praksi.

Dogodek sta odprla dr. Marko Jakli, pred-sednik Sveta za znanost in tehnologijo Re-publike Slovenije in dr. Viljem Peniny, generalni sekretar Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, ki je tudi glavni partner dogodka. Dr. Jakli je poudaril, da je v sve-tu na podroju uvajanja novih tehnologij v prihodnjih 15 letih lahko priakujemo velike spremembe in da nam bo zelo te-ko, e ne bomo nekaj naredil za strokovne kadre. Dr. Viljem Peniny je izpostavil, da Obrtno-podjetnika zbornica Sloveni-je podpira znanje, odlinost, inovativnost, ustvarjalnost, posodabljanje obrti in tudi vseh drugih dejavnosti. Zavzel se je za iz-delavo poslovnega narta za Slovenijo, ki bi na kratko opredelil pomembneje razvojne usmeritve.

Industrijski forum IRT 2010 predstavil tevilne doseke in preboje domaega znanjaV Portorou se je v torek uspeno konal dvodnevni Industrijski forum IRT 2010. Ve kot 300 udeleencev se je strinjalo, da je zaradi zapletenih gospo-darskih razmer e toliko pomembneje druenje na tovrstnih strokovnih dogodkih, saj se na njih stke veliko novih poznanstev, ki omogoajo izme-njavo mnenj, izkuenj in znanj, pogosto pa pomenijo tudi zaetek uspene-ga sodelovanja in skupnega nastopa na domaem in tujih trgih.

V plenarnem delu prvega dne so bile vo-dilnim v najvejih slovenskih proizvodnih podjetjih predstavljeni mone reitve in modeli za uspeneje povezovanje drave, industrije in raziskovalnih institucij - pri fi nanciranju in ustvarjanju znanja ter pre-nosu razvojnih in tehnolokih dosekov v industrijsko okolje za dosego vejih doda-nih vrednosti. Predsednik uprave Kovino-

plastike Lo in podpredsednik ISTME Eu-rope Janez Poje je v predstavitvi izpostavil, kako zelo pomembno je, da zagotovimo pri-merne pogoje oziroma monosti za inova-tivnost. Po njegovih besedah je namre pri inovativnosti le 30 odstotkov talenta, ostalih 70 odstotkov pa so znanje in ustrezni pogo-ji pri delu. Generalni direktor TPV, d. d., in predsednik Zdruenja Razvojna iniciativa Slovenije dr. Toma Savek je predstavil po-tenciale inovacijskega preboja Slovenije ter dejansko stanje na podroju razvoja tehno-logij in inovacij v Sloveniji. Po njegovih bese-dah je fi nanna udeleba industrije v novih razvojnih projektih manj kot 10-odstotna, po drugi strani pa le 10 odstotkov razvojnih dosekov prehaja iz razvojnih institucij v in-dustrijo. Poudaril je, naj bo Slovenija deela inenirjev in ne deela delovne sile.

Predsednik uprave Kovinoplastike Lo in podpredsednik ISTME Europe Janez Poje

Generalni direktor TPV, d. d., in predsednik Zdruenja Razvojna iniciativa Slovenije dr. Toma Savek

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 10 11.7.2010 18:27:53

11Junij 27 V

Eden od vrhuncev prvega dne je bila okro-gla miza o razvoju in sodelovanju. Na njej so sodelovali predsednik uprave Kovino-plastike Lo, d. d., in podpredsednik IST-ME Europe Janez Poje, pomonik general-nega direktorja TPV, d. d., in predsednik Zdruenja RIS dr. Toma Savek, direktor Tehnolokega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak, vodja Sektorja za podjetnitvo na Javni agenciji Republike Slovenije za pod-jetnitvo in tuje investicije (JAPTI) Alenka Hren ter direktor podjetja iMold, d. o. o., mag. Bla Florjani. Sogovorniki iz indu-strije so med drugim izpostavili, da je treba nujno poveati tevilo diplomantov na teh-

Udeleenci okrogle mize na IF IRT 2010

Dobitniki priznanja TARAS, podjetje Domel, d. d. in programska skupina Sistemi in vodenje Instituta Joef Stefan

ninih fakultetah, kar bi lahko dosegli tudi tako, da bi univerze malo bolj prisluhnile predlogom industrije, katera znanja potre-bujejo v podjetjih, da je na domai trg EU in da si je treba vsak dan prizadevati, da ne-kaj izboljamo.

Po okrogli mizi je organizator Industrijske-ga foruma IRT in izdajatelj strokovne revije IRT3000 prvi podelil priznanje TARAS za najuspeneje sodelovanje znanstveno-raziskovalnega okolja in gospodarstva na podroju inoviranja, razvoja in tehnolo-gij. TARASA sta za uspeno sodelovanje pri razvoju Sistema za avtomatsko kon-

no kontrolo kakovosti elektromotorjev za sesalnike prejela podjetje Domel, d. d., in programska skupina Sistemi in vodenje Instituta Joef Stefan. Izvrni odbor za pri-znanje TARAS je v obrazloitvi nagrade za-pisal, da gre za izredni doseek sodelovanja gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja, ki na najviji ravni reuje konkretne industrijske probleme in s tem zagotavlja najvijo konkurennost izdelka na zelo zahtevnem svetovnem trgu.

Po podatkih partnerja registracije podjetja LEOSS, ki je natanno in tono spremljalo udelebo in odlino skrbelo za registracijo, je bilo na dogodku 318 udeleencev, ki so sodelovali na vsaj eni od predstavitev stro-kovnih prispevkov, okrogli mizi in podeli-tvi priznanja TARAS ali pa so bili dejavni na razstavi. Seznam udeleencev je obja-vljen na spletni strani dogodka.

Za konec in tudi za zaetek novega ciklusa, ki bo vrhunec dosegel 6. in 7. junija 2011 na Industrijskem forumu IRT 2011 v Por-torou, naj izpostavimo in se zahvalimo sponzorju dogodka Javni agenciji Repu-blike Slovenije za podjetnitvo in tuje in-vesticije (JAPTI) pri Ministrstvu za gospo-darstvo, pokroviteljem dogodka podjetjem ABB, LOTRI in MOTOMAN, vsem raz-stavljavcem in partnerjem ter nenazadnje udeleencem, ki so dogodek prepoznali kot odlien vir informacij in znanja ter tudi kot prilonost za navezovanje poslov-nih stikov in se ga v tako velikem tevilu tudi udeleili.

dogodki in dosekiutrip dom

a

V Sloveniji lani priblino 115.000 podjetnikovV Sloveniji je bilo lani priblino 147.000 podjetniko aktivnih posameznikov, med katerimi je 43.000 nastajajoih podjetnikov, ki nikoli ne bodo uresniili nartov, zato je stvarno govoriti o nekaj ve kot 115.000 podjetnikih, ugotavlja raziskava mariborskega Intituta za pod-jetnitvo in management malih podjetij o slovenskem podjetnitvu v letu krize.

Raziskava, ki je izla v okviru medna-rodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM), je pokazala, da je bilo lani med odraslimi prebivalci Slovenije 3,2 odstotka takih, ki imajo podjetje manj kot tri mesece, 2,14 odstotka takih, ki imajo podjetje ve kot tri mesece in manj kot tri leta in pol, ter 5,6 odstotka tistih, ki imajo podjetje e ve kot tri leta in pol. Po zgodnji pod-jetniki aktivnosti se je s temi rezultati Slovenija v svetovnem merilu uvrstila na 38. mesto med 53 dravami, med evrop-skimi dravami pa na deseto mesto.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 11 11.7.2010 18:28:05

12 Junij 27 V

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Udeleence dogodka je uvodoma nagovoril eden najvidnejih zagovornikov povezova-nja gospodarstva in znanosti pri nas prof. dr. Jadran Lenari, direktor Instituta Joef Stefan. Vse prisotne je pozdravil tudi gene-ralni sekretar Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije dr. Viljem Peniny.

Dogodek je bil odlina prilonost za pode-litev priznanja za dolgoletno spodbujanje inovativnosti v obrti in podjetnitvu. Bro-nasti klju Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije je prejel podpredsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS doc. dr. Iztok Kramberger, mednarodno priznani strokovnjak, sicer vodja Laboratorija za digitalne sisteme in elektronske teleko-munikacije na Fakulteti za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru ter e dvakratni najraziskovalec Univerze v Mariboru po izboru gospodar-stva. Doc. dr. Kramberger je tudi podpred-sednik Sveta za elektronske komunikacije RS in eden redkih strokovnjakov pri nas, ki se je uspeno prijavil v projekt ESA (Euro-pean Space Agency). Osmi tehnoloki dan je zajemal tri izjemno zanimive tematske sklope, ki so jih predstavili domai, pa tudi

8. tehnoloki dan o 3D-tehnologijah28. maja 2010 je Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije organiziral svoj e 8. tehnoloki dan. Dogodka se je ude-leilo 91 udeleencev, obrtnikov in podjetnikov ter predstavnikov olske, akademske in znanstvene sfere. Dogodek je bil svojevrsten rekord, saj smo na vseh do zdaj organiziranih dogodkih presegli mejo 5000 udeleencev, kar presega vsa priakovanja in nas uvra v sam vrh organiziranosti tovr-stnih dogodkov v Sloveniji. To so jasno in nedvoumno potrdili tudi pred-stavniki Instituta Joefa Stefana.

mednarodno priznani strokovnjaki. Prof. dr. Marija Kosec z Instituta Joef Stefan, si-cer vodja Odseka za elektronsko keramiko in direktorica Centra odlinosti NAMA-STE, pa tudi svetovno znana znanstvenica, je predstavila podroje novih materialov

naslednje generacije v elektroniki, energeti-ki in mehatroniki. Govorila je tudi o novih virih elektrine energije malih moi in teh-nologij, ki ele prodirajo na trg ter javnosti niso poznane, bodo pa pomembno vplivale na tehnoloki razvoj tako pri nas v Sloveniji

Utrinek z 8. tehnolokega dne (foto: Vesna Vilnik, revija Obrtnik)

Generalni sekretar dr. Viljem Peniny je podelil priznanje (bronasti klju) doc. dr. Iztoku Kram-bergerju (desno). (Foto: Vesna Vilnik, revija Obrtnik)

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 12 11.7.2010 18:28:08

13Junij 27 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

kot v svetu. Prof. dr. Marija Kosec je pouda-rila, da je sreevanje malih in mikropodjetij z novimi materiali in tehnologijami izre-dno pomembno, saj se bodo le tako lahko izdelovali visokotehnoloki izdelki z veliko dodano vrednostjo.

Drugi tematski sklop je bil osredotoen na podroje nove tridimenzionalne tehnolo-gije. Doc. dr. Iztok Kramberger je nadvse strokovno in natanno predstavil negativ-ne vplive 3D-televizije in razloil, zakaj se bodo mnogi gledalci takih televizorjev spopadli z zdravstvenimi teavami, kot so glavoboli, migrene in slabosti. Izpostavil je tudi dejstvo, da bodo pravi in resnino uporabni 3D TV-aparati na trgu ele ez pet ali deset let, in sicer z nanotehnologijo

in brez stereoskopskih oal. Kljub nega-tivnim stranskim uinkom, ki se pojavlja-jo e posebno po dolgotrajnem gledanju 3D TV-aparatov, pa so mnogi pripravljeni tak aparat kupiti e danes. Kot pravi doc. dr. Kramberger, razvoja 3D-televizorjev ni mogoe zaustaviti. Trg namre narekuje prehod z 2D- na 3D-tehniko, pa eprav na-prave tehnoloko e niso dovrene.

V tretjem delu je Andrej uek iz podjetja IB-PROCADD, d. o. o., predstavil razvoj 3D- in drugih tehnologij hitre izdelave pro-totipov (barvni 3D-tisk, 3D-digitalizacija, novi tehnoloki procesi).

Osmi tehnoloki dan spada med dogod-ke, ki predstavljajo neposredno pove-

zovanje gospodarstva z akademsko in znanstveno sfero, namenjeni pa so in-formiranju in spodbujanju inovativno-sti obrtnikov in podjetnikov. Tak siste-matini prenos znanja ter najnovejih in nadvse aktualnih tehnologij neposredno v mikro- in mala podjetja v Sloveniji or-ganizira le Odbor za znanost in tehno-logijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije. Doslej je ta odbor v sodelova-nju s strokovno sekcijo elektronikov in mehatronikov pri OZS organiziral ogro-mno strokovnih dogodkov. Skupaj se jih je udeleilo e ve kot 5.000 udeleencev, kar potrjuje uspena prizadevanja obr-tne zbornice za prenos sodobnega zna-nja tudi v najmanji segment slovenske-ga gospodarstva.

Leta 2008 je Litostroj prevzel podjetje Stro-ji, d. o. o., ki se je leta 2009 preimenovalo v Litostroj Ravne, d. o. o. Bolja kapitalska osnova, visoka stopnja tehnolokega znanja ter ve kot 40 let izkuenj v proizvodnji sti-skalnic in pri opremi za preoblikovanje plo-evine, kjer so kot partnerji sodelovali tudi z zelo znanim konkurentom Weingarten, so glavni aduti v strategiji uveljavljanja na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu.

V podjetju se zadnja leta vedno bolj opi-rajo na trenjski koncept poslovanja. Nji-hovi proizvodi, popolnoma prilagojeni potrebam in eljam kupcev, so tako reko unikati. Z znanjem in strokovnostjo so uspeli skleniti posel s proizvajalcem PSA Peugeot-Citroen. Pohvalijo se lahko tudi z dolgoletnim sodelovanjem s podjetjem Faurecija, ki je prvi dobavitelj mnogih proizvajalcev avtomobilov (za sedee in izpune sisteme). Trenutno delajo na zah-tevnem projektu za podjetje Bonatrans, ki je pri njih naroilo popolnoma avtomatsko linijo za ravnanje vroih odkovkov gredi eleznikih vagonov in lokomotiv.

Na Ravnah nenehno izboljujejo proizvo-dni program, ki obsega vse mone oblike in tehnologije stiskalnic. Izboljave se uva-jajo na posameznih komponentah, ponud-ba se iri na popolnoma nove izvedbe stro-jev. Glavna aduta za prihodnost sta tako osvajanje tehnologije izdelave stiskalnic s

Svetla prihodnost Ravenskih stiskalnicV Litostroju Ravne so nekaterim svojim kupcem predstavili zartane smernice razvoja in inovacijske usmeritve za prihodnost. Podjetje Lito-stroj Ravne proizvaja stiskalnice, opremo za stiskalnice in proizvodne linije, namenjene preoblikovanju ploevine in jekla, za najbolj zahtevne kupce v avtomobilski industriji.

servopogonom in stiskalnice za izdelavo konnih proizvodov, nekaterim znane tudi pod izrazom natanno rezanje. Imajo ambiciozne narte podvojiti prihodke iz prodaje v naslednjih treh letih, s tem pa tudi tevilo zaposlenih ter izboljati kadro-vsko razmerje med inenirskimi in proi-zvodnimi delavci.

V sredo, 26. maja 2010, so na Ravnah vse nateto predstavili nekaterim poten-cialnim kupcem. V odzivih povabljenih je bilo opaziti pozitivno vzduje in zani-manje za predstavljeno, kar jemljejo kot potrditev, da so zartane usmeritve pra-vilne. (V. H.)

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 13 11.7.2010 18:28:18

14 Junij 27 V

Trimo je svetovno inovacijo ArtMe, ki je rezultat povezovanja slovenskega znanja, razvil v sodelovanju z Laboratorijem za preoblikovanje na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Ljubljani in Gorenje Design Studiem (GDS).

ArtMe omogoa ustvarjanje vizualnih uinkov s sencami, oblikami in vzorci na povrini fasadnega ovoja objekta. Poleg uporabe treh pred pripravljenih vzorcev (naborov osnovnih gradnikov treh abeced) nov tehnoloki pristop omogoa tudi po-ljubno uporabo unikatnih oblik, slik, napi-sov, logotipov in podob blagovnih znamk po zamisli arhitekta na povrini Trimovih fasadnih elementov.

Glavna prednost ArtMe reitve za konne uporabnike je monost popolne individu-alizacije izgleda fasadnega ovoja. Bistvo inovacije je skrito v uporabi dovrene tehnologije za preoblikovanje obstojeih konnih izdelkov, pri emer se kakovostno

ArtMe prejel red dot product design award 2010V Trimu so razvili ArtMe, nov nain individualnega oblikovanja na povrini fasadnega ovoja, ki je osvojil prestino oblikovalsko nagrado red dot pro-duct design. Med izdelki s podroja ognjevarnih streh in fasad je ArtMe tako edini izdelek, ki je prejel to prestino nagrado. ArtMe je nagrado prejel med 4.252 prijavljenimi deli iz 57 drav, od tega je bilo vkljuno z ArtMe sedem red dot nagrad podeljenih slovenskim izdelkom. Predstavniki Trima so nagrado prejeli na slavnostni predstavitvi zmagovalcev, ki se je zgodila veraj v operni hii Aalto-Teater v Essnu v Nemiji.

Sasa Hribernik (GDS), Viktor Zaletelj (Trimo), Ale Petek (FS UNI-LJ, LAP), David Cugelj (GDS)

Pobudnik nagrad, strokovnjak za oblikovanje, profesor dr. Peter Zec je poudaril, da igra pri podeljevanju nagrade kakovost kljuno vlogo: Vsi izdelki, ki so osvojili oblikovalsko nagrado red dot, so mednarodno strokovno irijo prepriali o svoji kakovosti. Nagra-jeni izdelki izstopajo iz sive mnoice povprenih izdelkov s svojo odlino zasnovo in inovativnim pristopom, svojo kakovost pa so sedaj dokazali e v enem najtejih oblikovalskih tekmovanj na svetu.

Dr. Viktor Zaletelj, idejni oe ArtMeja ter glavni in odgovorni vodja razvojnega projekta, Trimo: ArtMe v svoji zamisli odpira nove smernice pri dojemanju veliko serijskih izdelkov. Za razliko od do sedaj poznanih izbirnih nainov konfi guracije slednjih iz naprej predvidenih kombinacij/sestavov/dodatkov, ponuja ArtMe popolno individualizacijo dizajna fasadnega ovoja stavb brez kakrnihkoli dodatnih elementov. Ta preskok je bilo mogoe dosei le z uporabo popolnoma novih tehnolokih postopkov, kjer se pravo razvojno delo ele prine. Tu so svoja ekspertna znanja prispevali zunanji sodelavci dr. Ale Petek in prof.dr. Karl Kuzman s Fakultete za strojnitvo, Laboratorija za preoblikovanje. Zdruitev potencialov gospodarstva in raziskovalne sfere ter ciljne usmer-jenosti, neomejenega raziskovalnega duha in entuziazma, se je v naem primeru izkazalo kot kljuni element za uinkovit razvoj in predstavitev ArtMe na trgu. In tu smo na svojem podroju trenutno edini na svetu.

Prof. dr. Karl Kuzman, vodja Laboratorija za preoblikovanje, Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani: Tisti, ki poznamo Tri-mo, nismo preseneeni, da so dobili tako prestino nagrado, saj je Trimo kot celota stalnardea pika. To, da je ravno projekt ArtMe dobil priznanje, pa potrjuje, da se do svee, vene in komercialno zanimive ideje veliko hitreje pride, e se pod streho inovativnega podjetja skupaj najdejo znanost, oblikovalci, arhitekti, proizvodniki in trniki. estitke Trimu, veseli in ponosni smo, da smo del ArtMe ekipe. Mag. Jasna Petan, direktorica, Gorenje Design Studio: Kljuni izziv pri oblikovanju vzorcev ArtMe je predstavljala zdruitev ar-hitekturnih, tehnolokih in grafi nih elementov za dosego abstraktnosti in hkrati individualizacije fasadnega ovoja. Kakovost obli-kovne reitve je rezultat uspenega sodelovanja oblikovalca Davida Cuglja in arhitektke Sae Hribernik iz Gorenje Design Studia z razvojno ekipo Trima in Laboratorijem za preoblikovanje, Fakultete za strojnitvo v Ljubljani. Nagrada red dot design award doda-tno potrjuje kljuno vlogo povezovanja interdisciplinarnih znanj za inovacije in dodano vrednost izdelkov.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 14 11.7.2010 18:28:22

15Junij 27 V

delovanje proizvodov, prvotna integriteta in lastnosti fasadnega sistema po aplikaciji ArtMe praviloma ohranijo. Posebna odlika ArtMe individualizirane fasade je tudi ta, da vtisnjen vzorec opazovalcu v razlinih okoljih (odvisno od svetlobnih razmer, kota pogleda ter virov osvetlitve) vedno ponuja novo podobo.

Razstava zmagovalnih izdelkov v red dot design muzejuArtMe je skupaj z ostalimi nagrajenimi iz-delki na ogled od 6. julija do 1. avgusta 2010 v okviru razstave Oblikovanje na odru - zmagovalci red dot nagrade: oblikovanje iz-delkov 2010, v oblikovalskem muzeju red dot v prostorih Zeche Zollverein toke svetovne kulturne dediine v Essnu. Po omenjeni razstavi bo ArtMe e najmanj leto dni na ogled na stalni razstavi muzeja red dot. Razstava v prostorih omenjenega mu-zeja predstavlja velik doseek svetovnega merila za vsako podjetje, saj red dot muzej

dogodki in dosekiutrip dom

a

s priblino 1.500 izdelki na ve kot 4.000 kvadratnih metrov ponuja najvejo stalno razstavo sodobnega oblikovanja na svetu.

Red dot Design AwardNagrada red dot design award, katere kore-nine segajo v leto 1955, je najveji in najod-mevneji mednarodni oblikovalski nateaj. Sestavljen je iz posameznih disciplin red dot award: oblikovanje izdelka, red dot award: oblikovanje komunikacije, in red dot award: oblikovalski koncept.

www.trimo.si

Slovenija za nemka podjetja tretja najzanimiveja lokacija v regijiSlovenija je po mnenju nemkih podjetij tretja najzanimiveja investicijska lokacija v Srednji in Vzhodni Evropi, je pokazala raziskava, ki jo je v 15 dravah regije izvedlo Zdruenje nemkih gospodarskih zbornic v Berlinu. Nemka podjetja v Sloveniji so sicer najbolj kritina do visokih davnih obremenitev in strokov dela.

Nemka podjetja, ki delujejo v dravah Srednje in Vzhodne Evrope, so Slovenijo pri izboru najzanimiveje investicijske lokacije v omenjeni regiji uvrstila na tretje mesto prehiteli sta jo eka in Poljska. eka je bila za najzanimivejo investicijsko loka-cijo sicer izbrana e peto leto zaporedoma.

Nemka podjetja so do Slovenije v primerjavi z drugimi dravami v regiji kritina predvsem zaradi davnega sistema ter visokih davnih obremenitev in strokov dela, pozitivno pa ocenjujejo njeno lanstvo v EU, javno infrastrukturo in javno upravo.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 15 11.7.2010 18:29:01

16 Junij 27 V

PRECIZNOST QUALITYBRZINA RAPIDITYKVALITETA PRECISION

RAZVOJ, PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA REZNILNEG ORODJA IZ KARBIDNE TRDINE IN ORODJA Z PCD SEGMENTI

TMd.o

.o.,

E.iG

.Le

genst

eina

4,HR-4

0000

ak

ove

c,te

l.00385

40

384

690,fa

x.00385

40

384

691,tm

@tm

-ck.

hr

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 16 11.7.2010 18:29:12

17Junij 27 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

Janez krabec stavi na marketing, ki temelji na vztrajnosti in ustvarjalnostiVztrajnost, prilagodljivost in ustvarjalnost so kljuni dejavniki na karierni poti, vendar se moramo zavedati, da za uspeh na trgu ni vnaprejnjega re-cepta, je bilo verajnje sporoilo gosta iz prakse Janeza krabca, direktorja drube Riko hie, d. o. o., in enega najuglednejih poslovneev, tudentom Fakultete za management Koper v kofj i Loki.

Pri predmetu Trajnostna rast organizacije, izvajalke doc. dr. Zlatke Meko tok, na magistrskem tudijskem programu Mana-gement, v tudijskem srediu kofj a Loka, smo gostili direktorja drube Riko hie, d. o. o., gospoda Janeza krabca, uglednega menederja in podjetnika. Predavanja so se v velikem tevilu udeleili tako tudenti kot tudi drugi udeleenci, ki so prisluhnili izjemno zanimivim, koristnim in pounim besedam, s katerimi je predstavil svojo i-vljenjsko pot do uspeha, ki temelji na dru-beno odgovornih dejanjih.

Za uspeh je pomembno imeti vizijo in lasten obutek, da je to, s imer se ukvar-ja, pomembno. Predvsem ne sme videti samo zasluka, ampak je treba delo opra-vljati strokovno, z veseljem, pri tem pa biti vztrajen, prilagodljiv in ustvarjalen, saj uspeh ne pride kar sam od sebe, je pou-daril gost iz prakse. e iz otrotva so bili njegovi uitelji oziroma vzorniki druin-ski lani, pozneje pa je v ivljenju pridobil veliko teoretinega znanja na fakulteti in

v sodelovanju s svetovno priznanimi stro-kovnjaki, ki so bili tudi posredno temelji njegovega uspeha. Po njegovem mnenju so k temu pripomogla spoznanja Th eodo-ra Levitta, pomembnega guruja v trenju, seveda pa si je znanje pridobival e od poslovnih sodelavcev in partnerjev. Zato meni, da sta teorija in praksa tesno pove-zani ter se ves as dopolnjujeta. Pravi, da je fi lozof in ne nazadnje prej umetnik in ustvarjalec kot businessman, ki pa sicer daje vso prednost marketingu in trgu, saj meni, da je zelo pomembno, da tudi sami

poznamo kulturo, navade in obiaje po-slovnih partnerjev oziroma delenikov, s katerimi poslujemo v dravah izven slo-venskih meja.

Ob sklepu je e dodal, da za uspeh ni zna-nega recepta. lovek mora priti sam do spoznanja, kaj je najbolje v nekem tre-nutku, da si ob pravem asu na pravem mestu, zato je kriza lahko za nekoga tudi velika prilonost. Ugled, ki si ga ustvari, je zanj zelo pomemben. Pridobiva pa si ga dolga obdobja, to so predvsem njegovi predniki, korenine druine, ki segajo stole-tje v preteklost. Dokaz za to je prav krab-eva domaija v Ribnici, namenjena v ast njegovemu rodu in druini.

Izvrstnemu predavanju velikega loveka je sledila zanimiva razprava z navzoimi. tudenti in ostali gostje so bili nad pripove-dovanjem enega najvplivnejih Slovencev izredno navdueni in zadovoljni. Takoj po predavanju pa je odhitel novim poslovnim zmagam naproti, saj ga je e akal let proti ruski prestolnici.

www.fm-kp.si

Foto

: Alen

Jeo

vnik

Foto

: Alen

Jeo

vnik

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 17 11.7.2010 18:29:14

18 Junij 27 V

Profesor Tuek je v uvodnem govoru pou-daril, da je bila v laboratoriju prenovljena vsa elektrina in vodovodna napeljava, ob-novljena so bila vrata ter zamenjani stoli in mize. Zamenjali so odsesovalno napravo z ve odjemnimi mesti, tako da zdaj omogo-a uinkovito odsesavanje dimnih plinov, ki nastanejo pri laboratorijskih vajah, kjer tudentje sami varijo po postopku ronega oblonega varjenja, ali pri znanstvenorazi-skovalnem delu. Hkrati je bilo poudarjeno, da gre razvoj varilnih naprav tudi v sme-ri izboljanja delovnih pogojev za varilca, tako da se pri varjenju ustvarja manj di-mov, plinov, kovinskih par in brizganja. Primer takega varjenja je prav gotovo nova pridobitev laboratorija za varjenje. To je Froniusova naprava TPS 3200 za varjenje po postopku MIG (Metal Inert Gas) s tako

Prenovljen laboratorij za varjenje na Fakulteti za strojnitvo Univerze v LjubljaniOdprtja prenovljenega laboratorija za varjenje so se udeleili vodje labo-ratorijev Fakultete za strojnitvo ter tevilni zaposleni in lani Katedre za tehnologijo materialov. Kraja slovesnost je potekala v laboratoriju za varje-nje v petek, 13. marca 2010. Uvodoma je profesor dr. Janez Tuek pozdravil navzoe in povedal nekaj besed o zgodovini laboratorija. Spomnil je, da je to prva temeljita prenova po ve letih delovanja laboratorija. Prenovljena so tla in stene ter zamenjana okna. Odstranjenih je nekaj podpornih in oja-enih sten, ki so bile vasih podpora tekim obdelovalnim strojem v nad-stropju nad laboratorijem. Z odstranitvijo teh tekih strojev so se potrebe po nosilnosti zmanjale, zato smo po pridobitvi soglasja pooblaenega statika del nosilnih sten odstranili. S tem se je poveala predvsem funkcio-nalnost prostora.

Dr. Damjan Klobar

imenovano tehnologijo CMT (Cold Metal Transfer), ki je povezana z robotom ABB IRB 140. Naprava CMT je bila razvita pred-vsem za varjenje tankih ploevin, saj nija temperatura taline prepreuje preluknjanje varjenca. Tehnologija CMT hkrati omogo-a varjenje brez brizganja tudi ob uporabi istega plina CO2, kar z drugimi napravami za varjenje MIG/MAG ni mogoe. Prihran-ki pri dodajnem materialu in zaitnem pli-nu so zato lahko zelo veliki. Naprava je bila kupljena za znanstvenoraziskovalno delo in pedagoke namene.

Novost v laboratoriju za varjenje je tudi Froniusov simulator za uenje spretnosti ronega oblonega varjenja. Simulator je za preizkuanje in une namene posodilo podjetje Ingvar, d. o. o., ki je zastopnik pod-

jetja Fronius. Simulator je sestavljen iz ra-unalnika s prikazovalnikom in program-ske opreme, posebnost pa je, da ima enak gorilnik in zaitno masko kot pri varilnih napravah. Namen teh simulatorjev, ki so novost na trgu, je namre zmanjanje stro-kov usposabljanja varilcev. Varilec se lah-ko pravilne dre gorilnika, hitrosti varjenja in tehnike varjenja naui s simulatorjem,

Froniusova naprava TPS 3200 za varjenje po postopku MIG (Metal Inert Gas) s tako imeno-vano tehnologijo CMT (Cold Metal Transfer), ki je povezana z robotom ABB IRB 140.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 18 11.7.2010 18:29:47

19Junij 27 V

D&B: Slovenski ra-ting ostaja stabilenNajveja bonitetna hia na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je junija ohranila rating Slovenije pri DB2c, kar pomeni majhno tveganje. Pristav-ka o nazadovanju oziroma krepitvi ni, rating je oznaen kot stabilen. D&B je junija spremenila rating 13 dravam. Zniala ga je Libiji, Griji, Tajski in Portugalski, zviala pa Angoli, Fili-pinom, Indoneziji, Keniji, Maleziji, Mozambiku, Novi Zelandiji, Panami in Tanzaniji.

Froniusov simulator za uenje spretnosti ronega oblonega varjenja.

ne da bi dejansko porabljal veje koliine varjencev, dodajnega materiala in energije, hkrati pa se ne ustvarjajo dimni plini. Sistem vodi varilca skozi vaje razline teavnosti, ga tokuje in spremlja njegov napredek pri varjenju. Hkrati lahko mentor nastavlja vrste vaj in njihovo teavnost ter spremlja napre-dek posameznega uenca. V okviru labora-torijskih vaj so simulator preizkusili tevilni tudentje, kjer jih je e posebno pritegnilo tokovanje, ki jih je razvrstilo po njihovih spretnostih. Za zanimivost dodajmo, da to-vrstne simulatorje uporabljajo v podjetju Volkswagen za razvranje delavcev glede na njihove rone spretnosti.

Pomembni pridobitvi laboratorija sta dve napravi za varjenje termoplastov z ultrazvo-kom. Ultrazvono varjenje se v slovenski industriji precej uporablja, primerno pa je predvsem varjenje veje serije izdelkov. Pri kovinah je pomembna aplikacija ultrazvo-nega varjenja, e posebno varjenje razlinih

elektrinih kontaktov, pri termoplastinih komponentah pa najrazlinejih komponent za montao oz. sestavljanje izdelkov.

Prvo napravo Telsonic USP 750, ki omogo-a tudi nadgradnjo za ultrazvono varjenje kovin, je za znanstvenoraziskovalno delo in tudijske namene posodilo podjetje Vial Au-tomation, d. o. o., iz Gotovelj pri alcu, ka-terega solastnik in direktor je Vito Lichtene-gger. V sodelovanju s tem podjetjem bomo varilno napravo predelali za varjenje kovin, s imer bomo tudentom prikazali tudi mo-nosti ultrazvonega varjenja kovin.

Drugo napravo za ultrazvono varjenje ter-moplastov je za znanstvenoraziskovalno delo in tudijske namene posodilo podjetje Herman Ultraschalltechnik GmbH iz nem-kega Karlsbada, katerega zastopnik za ta del Evrope je Rade Obradovi. Na omenjeni na-pravi e izvajamo laboratorijske vaje ultraz-vonega varjenja termoplastov.

Profesor Tuek se je v govoru zahvalil tudi vodstvu Fakultete za strojnitvo, ki je prispe-valo del sredstev za obnovo laboratorija za varjenje.

Nagovoru profesorja Tuka je sledil govor prodekana za pedagoko delo profesorja dr. Mirka Sokovia, ki je nadomeal zadrane-ga dekana dr. Joefa Duhovnika. Profesor Sokovi je v govoru poudaril tudi pomen investicij v opremo in nove tehnologije, ki so kljune tako za razvoj stroke in prenos zna-nja na tudente kakor tudi za razvoj sloven-ske industrije. Pohvalil je prizadevanje pro-fesorja Tuka za modernizacijo laboratorija ter mu zaelel obilo uspehov pri nadaljnjem znanstvenoraziskovalnem delu in razvoju laboratorija.

Dr. Damjan Klobar, Fakulteta za strojnitvo, Univerza v Ljubljani.

dogodki in dosekiutrip dom

a

Naparava za ultrazvono varjenje termoplastov.

Mariborska livarna blizu izhodu iz krizeMariborska livarna Maribor (MLM) letos belei za priblino tretjino vijo prodajo kot v enakem obdobju lani. Po besedah predsednika uprave Branka erdonerja se rast prodaje najbolj pozna na avtomobilskem delu, kjer so letos zaznali kar 70-odsto-tno rast prometa, nekoliko slabe pa je za zdaj na sanitarnem delu.

Ob tem smo v sektorju avtomobilske proizvodnje dobili tudi veliko novih projektov, zaradi katerih bomo v prihodnje morali razmisliti o postavitvi e ene tovarne za avto-mobilsko proizvodnjo v Mariboru, potem ko smo to nedavno e storili v bosanskem Bugojnu, je ob nedavni prireditvi Armalovega sklada v Mariboru dejal erdoner.

Po drugi strani je slika na podroju proizvodnje sanitarnih armatur priblino enaka lanski, na nekaterih trgih celo manja od lanskega izkupika. Najbolj prizadeti trgi so e vedno v Sloveniji, Hrvaki ter Bosni in Hercegovini, bolje kae na nekaterih ostalih izvoznih trgih.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 19 11.7.2010 18:29:54

20 Junij 27 V

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 20 11.7.2010 18:29:59

21Junij 27 V

Tehnoloki razvoj na slovenskem je bil vedno ivahen in zapleten. Vekrat se je uspeno dotaknil evropskega razvojnega vrha s tehninimi in tehnolokimi doseki, ki so edinstvena slovenska posebnost. Njegova gonilna sila je bila v

veliki meri strojnika stroka, ki je hkrati ob zavezi do tehnoloke inovativnosti neprestano izkazovala veliko pozornost za razvoj slovenske tehnike besede. Zbornik Zgodovina strojnitva in tehnike kulture na Slovenskem je nastal ob 90. obletnici zaetka tudija strojnitva na Slovenskem in ob 55. obletnici zaetka izhajanja strojnikih publikacij v Sloveniji.Iz vsebine: Oris razvoja strojnitva in drugih tehnikih panog na Slovenskem Zgodovina tehnike besede: soitje znanstvenega duha in praktine spretnosti Razvoj strojnikih obrti in industrijskih panog Znamenite osebnosti v zgodovini strojnitva in tehnike na Slovenskem Izobraevanje strojnitva na Slovenskem Zgodovina Fakultete za strojnitvo Univerze v Ljubljani in njenih predhodnic Rektorji in prorektorji, dekani in prodekani, uitelji, doktorati in diplome v obdobju 19192010 Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani danes Razvito v Sloveniji prikaz slovenske inenirske ustvarjalnosti

Format A4 / 540 strani / Trda vezava / Cena: 44 z DDV + (potnina 6 ).Knjigo lahko naroite preko spletne strani www.fs.uni-lj.si ali preko telefonske tevilke (01) 47 71 114 in e-poti: knjiznica@fs.uni-lj.si

KNJIGA o tehniki in strojnitvu

Zgodovina strojnitva in tehnike kulture na SlovenskemSlovenci imamo zgodovino, ki obeta razvoj, saj smo kljub teavnim raz-meram v zgodovini, vekrat dosegli svetovno raven in dali v svetovno za-kladnico kar nekaj inenirskih presekov. V strojnitvu smo imeli tudi zadnje stoletje vrhunske posameznike, ki jih je cenila tudi Evropa ter so v slovenski prostor in ire prispevali vizijo in novo znanje o strojih in fi zikalnih pojavih, povezanih z njimi.

Danes lahko le s ponosom reemo, da se tehnika in strojnitvo na Slovenskem kako-vostno razvijata. Spet imamo elitne posa-

meznike in podjetja, ki edini lahko zagotavljajo razvoj najboljih v sve-tovnem merilu. Zato smo e poseb-no veseli, da lahko v knjigi Zgodovi-na strojnitva in tehnike kulture na Slovenskem predstavljamo nekatera vrhunska, odlina in vsem znana podjetja iz razlinih strok, ki vsa tako ali drugae odloilno temeljijo tudi na razvoju in znanju strojnitva ter so hkrati pravo gonilo slovenske-ga razvoja.

V Sloveniji je najveji vir znanja, spodbud in razvoja na irem stroj-nikem podroju Fakulteta za stroj-nitvo Univerze v Ljubljani. Smo prva in najveja fakulteta za strojni-tvo, ki izobrauje najve inenirjev, strokovnjakov, razvijalcev in znan-stvenikov.

V letu 2010 astimo dva izjemno pomembna dogodka. Leta 1955 je

namre izel prvi Strojniki vestnik, leta 1960 pa je bila ustanovljena samostojna

Fakulteta za strojnitvo, ki se je izloila iz Fakultete za elektrotehniko in strojni-tvo. Obe obletnici sta pomembni za ra-zvoj strojnitva ter ire tehnike besede in tehnike kulture na Slovenskem. Ob tej prilonosti smo se odloili, da skozi as povzamemo in oriemo razvoj strojev in naprav v tem prostoru. Nastala je za-misel o knjigi, ki naj povzame sporoilo o tehniki in sploni kulturi na naem prostoru. Vzporedno s tem smo zapisali e nekaj pomnikov in mo, ki so zazna-movali svoj as. Zaradi spomina in asti, ki jim pripada. Dela, ki so jih ustvarili, so zaznamovala razvojne korake, ki so nam omogoili dobre temelje za na skupni ra-zvoj. Vse vrste drav, ideologij in norosti vsakdanjikov so pustili ob strani in iveli ter ustvarjali za stroko. Ta knjiga naj bo eden od pomnikov njihovih del, v sloven-ski prostor pa naj ponese besedo o tehniki in strojnitvu.

prof. dr. Joe Duhovnik, Dekan Fakultete za strojnitvo v Ljubljani

dogodki in dosekiutrip dom

a

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 21 11.7.2010 18:30:10

22 Junij 27 V

Pedagoke izkunje in odzivi iz industrije so pokazali, da tudentje s fakultete pogo-sto pridejo s kakovostnim znanjem, ki jim ga da fakulteta. Povsem nepripravljeni pa so na konkurenne razmere, v kakrnih delujejo podjetja. Tradicionalni pedagoki program jih obiajno ne ui multidiscipli-narnega sodelovanja. Ta teava je bila ugo-tovljena e pred leti, ne samo na Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani, temve tudi na tehniki univerzi v Delft u in na politehni-ki v Lausanne (EPFL). Profesorji teh treh univerz so se odloili za interdisciplinarni mednarodni projekt, ki je prvi zaivel leta 2002. Koncept je bil na zaetku postavljen s tremi disciplinami: industrijsko oblikova-

Evropski tudentski razvoj globalnega izdelkaMed 7. in 11. junijem 2010 je bila na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Lju-bljani sklepna delavnica e devetega mednarodnega tudentskega razvoj-nega projekta z anglekim imenom European Global Product Realisation 2010 ali kraje EGPR 2010. Pri projektu je sodelovalo est mednarodnih tudentskih timov s tirih evropskih univerz: Fakulteta za strojnitvo Univer-ze v Ljubljani, City University of London, Fakulteta za strojnitvo in pomor-sko arhitekturo Univerze v Zagrebu ter Budapest University of Technology and Economics. Letos so se projektu pridruili tudi tudentje industrijskega oblikovanja z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Lju-bljani. Glavni namen projekta je povezati industrijo in univerze, zato smo tokrat k sodelovanju povabili podjetji BSH Nazarje in LIV Postojna, ki sta opredelili cilje letonjega projekta ter vseskozi tesno sodelovali s tudenti pri razvoju novih izdelkov.

nje, strojnitvo in mikroelektronika. Pozne-je so se pridruili e tudentje strojnitva iz Londona in Zagreba, od lani pa sodelujejo tudi tudentje industrijskega oblikovanja iz Budimpete. Obiajno se na omenjenih po-drojih vsaka fakulteta sama zase ukvarja s projekti, kjer eni oblikujejo, drugi nartu-jejo, tretji razvijajo, peti projektirajo itn. V tem pa je tudi bistvena razlika in prednost projekta EGPR, pri katerem e ime pove, da gre za celosten razvoj izdelka z vidika razlinih podroij, ki jih posamezni udele-enci po navadi podrobno obvladajo. Z vso to koliino razlinega znanja, ki ga prinese-jo razline univerze, so tudentje sposobni razviti res najrazlineje izdelke. Do zdaj so

tako izdelali prototipe vakuumskih sesalni-kov, varilskih mask in dihalnih enot zanje, avtomatske sisteme za kropljenje vinogra-dov, naprave za olajan prenos bremen po stopnicah, inovativne predstavitvene pulte za moko kozmetiko, ekoloko mobilno bivalno enoto in interaktivne naprave za izvajanje rehabilitacije z doma.

Letos so tri tudentske ekipe, raznolike po nacionalnosti in strokovni izobrazbi, pet mesecev intenzivno delale na projektu ra-zvoja inovativnega kuhinjskega palinega mealnika, namenjenega predvsem moki populaciji, s podporo podjetja BSH, ter tri ekipe na razvoju novih reitev za sanitarne splakovalnike z vejo dodano vrednostjo, pri emer pa so imeli podporo podjetja LIV.

Potek delatudentske ekipe so bile sestavljene e pred zaetkom projekta, tako da so geografsko in strokovno im bolj raznolike in raz-prene. tudentje se zato po navadi pred zaetkom projekta med seboj ne poznajo. Vsa njihova komunikacija je potekala le po elektronskih sredstvih komunicira-nja (elektronska pota, videokonferenni sistem, programi za klepet itn.). S tem so tudentje postavljeni v podobno okolje kot v velikih korporacijah in multinacional-nih drubah, kjer so posamezni oddelki razpreni po svetu, zaposleni se med se-boj osebno ne poznajo, vendar pa morajo kljub temu uspeno sodelovati.

Delo je razdeljeno na tri pomembneje faze. Prva faza zajema izdelavo analize trga, podjetij ter zahtev, potreb in elja okolja in uporabnikov. Na podlagi zbranih rezul-

Dr. Nua FainDr. Nikola Vukainovi

Tekmovalno vzduje med ustvarjanjem prototipov.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 22 11.7.2010 18:30:15

23Junij 27 V

tatov tudentje oblikujejo vizijo in iz nje funkcijske zahteve novega izdelka. Pozna-vanje funkcijskih zahtev je namre pogoj za doloitev oblikovalsko konstrukcijskega problema. V drugi fazi tudentje na pod-lagi opredelitve problema zanejo obliko-vati najrazlineje ideje in iz njih koncepte monih izdelkov. Na podlagi ekonomskih in tehninih kriterijev, pa tudi z upoteva-njem elja podjetij, vsaka skupina izbere in predstavi svoj najbolji koncept, s katerim nadaljuje delo v tretji fazi projekta. Ta-krat je treba koncept razleniti na podlagi procesov in podrobnega seznama zahtev izdelka. ele ko je vse to narejeno, pride na vrsto doloitev posameznih sestavnih delov izdelka ter njihova optimizacija na podlagi ergonomije, uporabljenih materi-alov, tehnologije proizvodnje, videza, tr-dnosti itn. Rezultate vseh treh faz morajo tudentje dokumentirali z izrpnimi pisni-mi poroili ter predstaviti predstavnikom sodelujoega podjetja in profesorjem. Po konani tretji fazi sta na voljo e dva tedna za izdelavo ali nabavo posameznih kompo-nent prototipov.

Zadnji teden projekta EGPR se tudentje vseh sodelujoih univerz, njihovi men-torji in profesorji konno spoznajo tudi v ivo, v dravi univerze gostiteljice in podjetja, ki je zagotovilo raziskovalno temo. Ker je veina materiala za izdelavo prototipov pripravljena e pred zaetkom sklepne delavnice, tudentje na delavnici prototipe samo e sestavijo, preizkusijo in jih po potrebi e dodelajo. Na delavni-ci pripravijo tudi ves material za sklepno predstavitev prototipov, ki je odprta tudi za javnost. e enkrat je treba poudariti, da je rezultat petmesenega dela delujo prototip. Torej ne gre za prikazovanje mo-dela iz stiropora, ampak za funkcionalen izdelek, kar pomeni popolnoma drugano vrednost.

Pomembno se je vseskozi zavedati, da gre za projekt, kjer se ne tekmuje med univer-zami, med skupinami, temve imajo vsi isti cilj priti do im boljega koncepta in izdelati delujoi prototip. Zato se do neke mere spodbuja tudi sodelovanje med po-sameznimi ekipami, e posebno pri komu-

Primeri razvoja novih izdelkov, ki so nastajali skupaj s podjetjem BSH Nazarje.

Uradna predstavitev vseh petih skupin tudentov, ki so sodelovali v letonjem projektu EGPR 2010.

niciranju s podjetji ali v nekaterih raziska-vah v prvi fazi, z namenom racionalizacije tokov informacij in njihove obdelave.

Program je zastavljen tako, da zahteva bi-stveno ve aktivnega dela od vseh sode-lujoih, kot bi ga zahtevalo delo po obi-ajnem programu. tudenti se prepoznajo med seboj po dejanskih zmogljivostih, profesorji in intruktorji timov se mora-jo potruditi in vsako leto ponuditi nova znanja, ki so povezana z obravnavano te-matiko, podjetja pa morajo razumeti, da sodelujejo v mednarodnem timu z jasno opredeljenimi cilji. Ne glede na poveano aktivnost mnogi od njih elijo ponoviti izkunjo, podjetja s ponovno organizacijo dogodka, tudentje pa kot demonstrator-ji ali asistenti za vodenje novih generacij tudentov.

Izziv za podjetjaS stalia sodelujoega podjetja je najpo-membneje zaupanje odgovornih oseb iz podjetja v potencial tudentov, zato jim morajo omogoiti temu primerno svo-bodno odloanje. Menedment v podje-tju mora razumeti, da gre v oli EGPR za proces iskanja povsem novih inovativnih proizvodov. Torej ne gre za optimizacijo ali ideje o redizajnu. Proces dela v tej oli zahteva aktivno sodelovanje vseh udele-encev. Vasih nastane tudi komunikacij-ska teava med tudenti in podjetjem, kar reujejo najprej intruktorji, nato pa po potrebi e profesorji, vendar so se do zdaj e vse uspeno reile. Podjetje se mora zavedati, da ima v nekem obdobju za iz-brani projekt na voljo znanje tudi do 50 tudentov razlinih smeri, strokovnjakov, ki so tik pred diplomo oziroma na drugi stopnji po bolonjskem programu, vodijo pa jih izkueni vodje timov. Timov je pet ali est, vsak tim v oli izdela tri vmesna poroila, delujo prototip in konno po-roilo. Doslej so e vsa podjetja razumela vrednost tega znanja.

utrip doma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 23 11.7.2010 18:30:19

24 Junij 27 V

Ker gre pri tem za velik organizacijski pro-jekt, z mnogimi sodelujoimi in na koncu tudi z materialnimi rezultati, so pomemb-ne tudi fi nance. V prvih letih projekta je e posebno infrastruktura za delo na daljavo zahtevala pomemben fi nanni zalogaj. Oprema je zdaj precej ceneja, eprav se pri komunikacijah uporabljajo vedno ve-je zmogljivosti, zaradi esar so potrebne stalne izboljave in zamenjave. Sodelujoe podjetje prispeva od 18 do 22 tiso evrov. Del denarja gre za material, del pa je name-njen za delovanje ole. Del strokov krijejo tudi posamezne univerze, saj je to poseben izziv za vse udeleence.

Primeri razvoja novih izdelkov, ki so nastajali skupaj s podjetjem Kolektor Liv iz Postojne.

RezultatiBogateje izkunje profesorjev in intruk-torjev s tem projektom, pa tudi navdue-nje tudentov in znanje, ki ga prinesejo s seboj, se kaejo v stalnem napredovanju kakovosti in kompleksnosti rezultatov. To se zelo preprosto opazi e na slikah pro-totipov, ki so jih tudentje naredili vsa ta leta projektov EGPR. Tudi letos je bil narejen korak naprej, tako da je podjetje BSH dobilo tri izrazito dodelane koncep-te kuhinjskih mealnikov za generacije, ki prihajajo. Koncepti zdruujejo obstojeo tehnologijo, proizvode in reitve podjetja ter nekatere inovativne reitve, katerih cilj

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Slovenska podjetja med najboljimi Microsoft ovimi partnerjiNa letonjem svetovnem izboru najboljih partnerjev 2010 Microsoft Partner of the Year Awards so se odlino odrezali tudi partnerji iz Slovenije. Slovensko podjetje Agito se je v kategoriji Razvoj po meri razvoj pametnih odjemalcev z reitvijo za ugledno mednarodno podjetje Hilti uvrstilo med tri svetovne fi naliste, hkrati pa je zmagovalec v regiji Srednje in Vzhodne Evrope v tej kategoriji. Podjetje Marg ineniring je bilo imenovano za partnerja leta v regiji Srednje in Vzhodne Evrope na podroju reitev za javne ustanove, podjetje ComTrade, do pred kratkim HERMES Soft Lab, pa je postalo Microsoft ov partner leta v Sloveniji. Izjemen uspeh je doseglo podjetje Agito, ki se je z reitvijo za mednarodno podjetje Hilti uvrstilo med tri fi naliste svetovnega izbora najboljih Microsoft ovih partnerjev v kategoriji Razvoj po meri razvoj pametnih odjemalcev, v regiji Srednje in Vzhodne Evrope pa je zasedlo prvo mesto. Agito je za drubo Hilti, ki po vsem svetu slovi po profesionalnih orodjih ter sistemih za gradbeno industrijo, razvil programsko opremo Hilti PROFIS Anchor 2.0. Ta gradbenim inenirjem tako zaposlenim kot konnim kupcem omogoa preprosto in uinkovito nartovanje optimalnih reitev za pritrjevanje elementov v betonsko podlago z mehaninimi ali keminimi sidri. Uporaba reitve prodajnim inenirjem olaja trenje in prodajo, zapolni vrzel med nartovanjem in izvedbo, s imer bistveno skraja as priprave projekta, pospeuje prodajo in gradi zaupanje kupcev v blagovno znamko Hilti.Na izboru se je odlino odrezalo tudi podjetje Marg ineniring, ki je postalo Microsoft ov partner leta za podroje reitev za javne usta-nove v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Novost letonjega izbora najboljih Microsoft ovih partnerjev je kategorija Microsoft Country Partner of the Year. Priznanje je namenjeno partnerjem iz posameznih drav, ki izstopajo po poslovni odlinosti in uspenem sodelovanju pri zagotavljanju Microsoft ovih reitev. Letonji partner leta za Slovenijo je druba ComTrade, do pred kratkim Hermes Soft Lab.Z vsakoletnimi nagradami Partner of the Year Awards Microsoft izkae priznanje svojim registriranim in certifi ciranim partnerjem, ki so zadnje leto za svoje stranke razvili izjemne reitve. Finaliste in zmagovalce izberejo na podlagi nominacij z vsega sveta. Letos so partnerji iz ve kot 110 drav prijavili skoraj 3000 projektov. Finaliste in zmagovalce bo Microsoft predstavil tudi na konferenci Microsoft Worl-dwide Partner Conference 2010, ki bo od 12. do 15. julija v ameriki prestolnici Washington.

http://www.microsoft .com/presspass/events/wpc

je uspeen preboj izdelkov na sicer zelo konkurenen trg. Tudi podjetje LIV je do-bilo kar nekaj precej radikalnih predlogov, ki bi sicer izdelkom iz zelo konzervativ-ne panoge omogoil poveanje dodane vrednosti in prednost v boju z mono konkurenco na trgu sanitarnih splakoval-nikov. Mnoge od reitev so celo take, da ne zahtevajo velikih sprememb sedanjih proizvodov, hkrati pa upotevajo trenutne trne usmeritve, vkljuno z ekologijo, ki je med najpomembnejimi.

Dr. Nua Fain in dr. Nikola Vukainovi, Fakulteta za strojnitvo, Univerza v Ljubljani.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 24 11.7.2010 18:30:25

25Junij 27 V

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 25 11.7.2010 18:30:31

26 Junij 27 V

dogodki in dosekiut

rip d

oma

S strani drave so se foruma, ki ga je vodil generalni sekretar OZS dr. Viljem Peni-ny, udeleili minister za zunanje zadeve Samuel bogar, minister za pravosodje Ale Zalar, minister za delo, druino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, dravna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo mag. Darja Radi, vodja sektorja za bolje predpise in upravne procese na ministr-stvu za javno upravo mag. Renata Zatler, direktorica direktorata za sistem davnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Ire-na Erjavec, direktor direktorata za srednje in vije olstvo ter izobraevanje odraslih mag. Vinko Logaj in drugi pomembni vladni predstavniki.

Kot je dejal dr. Viljem Peniny, je bil le-tonji forum namenjen predvsem temu, da obrtniki in podjetniki jasno in glasno povejo, da nas iz krize in v nov razvojni cikel ne bodo potegnile razlike preteklosti, niti afere sedanjosti, pa pa ustvarjalnost, inovativnost, podjetnika iniciativnost, poslovno ravnanje, trdo in vztrajno delo, znanje, odlinosti, kakovost, potenost, ast in etinost.

Podpredsednik OZS in predsednik uprav-nega odbora tefan Pavlinjek je v poudaril,

8. Forum obrti in podjetnitva: Obrt in podjetnitvo prihodnost Slovenije!Na 8. Forumu obrti in podjetnitva se je zbralo skoraj 500 obrtnikov in pod-jetnikov. Predstavnikom vlade so predstavili 93 letonjih predlogov in zah-tev, od katerih je 54 novih, 39 pa je ostalo e nerealiziranih iz prejnjih let. Povezane so predvsem s Slovensko izhodno strategijo 2010-2013 in pred-stavljajo kratkorone in dolgorone izboljave poslovnega okolja mikro, malih in srednje velikih podjetij.

da je potrebno razviti poslovno okolje, ki bo podjetnitvu in podjetnikom prijazno. Izkoristiti je potrebno visoko stopnjo ino-vativnosti, ki jo na mednarodnih lestvicah Slovenija dosega zadnja leta. Spodbuditi in razviti je potrebno aktivne strategije pove-zovanja podjetnikov za nastop na tujih trgih in oprostiti dela dajatev vse, ki izvaajo. Dr-ava mora omogoiti normalno delovanje trga dela ob hkratnem izboljanju razmer za delo, za napredovanje, spodbuditi lojalnost in pripadnost ter osebno rast zaposlenih. Poveati je potrebno dostopnost strokovnja-kov in podjetnikega menedmenta, ki zna voditi podjetja do mednarodnih razsenosti ter razviti izobraevalni sistem, ki bo kadre pripravljal za ustvarjalno in inovativno delo. Da bi bila Slovenija bogata, da bi ustvarjali visoko dodano vrednost, bi morali vsi, tako delavci kot podjetniki, zasluiti mnogo ve kot doslej. Usmeriti se je potrebno v konne izdelke in razviti nekaj zmagovalnih blagov-nih znamk. Poleg tega pa mora drava skozi davni sistem spodbuditi odpiranje novih delovnih mest in investicije, sprostiti fi nan-ni trg in vlaganja narediti zanimiva tudi za tuji kapital. e bo to zagotovljeno malim go-spodarskim subjektom in med njimi podje-tjem s potencialom rasti, potem bodo v asu ponovne hitre rasti slovenskega gospodar-

stva tudi vse druge reforme bistveno manj bolee in tudi laje izvedljive.

Med pomembnejimi zahtevami so letos predvsem ukrepi za zmanjanje plailne nediscipline. Po mnenju ministra za pra-vosodje Alea Zalarja bo k ureditvi pro-blematike pomembno pripomogla nove-la zakona o izvrbi. Novela po njegovem mnenju sicer ne bo ozdravila vseh bolezni plailne nediscipline, bo pa olajala iskanje dolnikovega premoenja in pospeila hi-trost sodnih postopkov. Uveden bo sistem neposredne izvrbe kljub ugovoru dol-nika v vseh primerih, kjer bo podlaga za izvrbo notarska listina ali sodna odloba. Pomembne novosti prinaa za obrtnike in podjetnike tudi novela insolvenne zako-nodaje (Zakon o fi nannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisil-nem prenehanju). Kot je pojasnil minister Zalar, bo poteni podjetnik v primeru uved-be osebnega steaja odslej lahko ponovno zael s poslovanjem. Pogoj bo, da steaja ni povzroil namerno, da gre za potene-ga upravitelja, pa bosta morala oceniti tudi sodie in upravitelj. Novela insolvennega zakona, ki jo je vlada pred kratkim vloila v zakonodajni postopek, uvaja tudi zbornico steajnih upraviteljev. Zbornica bo po Za-

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 26 11.7.2010 18:30:32

27Junij 27 V

dogodki in doseki

larjevem mnenju poveala profesionaliza-cijo in pregled nad njihovim delom. Zakon bo po nartih vlade v dravnem zboru e ta mesec. Zelo verjetno je, da ga bo dravni zbor sprejemal po krajem ali celo nujnem postopku, je napovedal.

Pomemben sklop letonjih zahtev se nanaa tudi na izkorenitev sive ekonomije in dela na rno. Minister za delo, druino in soci-alne zadeve dr. Ivan Svetlik je napovedal, da bo vlada do jeseni pripravila zakon, ki bo korenito posegel v zaposlovanje na rno. Pravi, da na ministrstvu razmiljajo tudi o posebni kampanji, s katero bi javnost osve-ali o tem, da je delo na rno neke vrste humus, na katerem se gojijo nezdrave klice za gospodarstvo in za celo podroje social-

nega ivljenja. Vlada sama sive ekonomije ne bo iztrebla. Treba ji je pomagati s prija-vami na inpekcijske slube. je udeleence foruma pozval minister Svetlik.

V zvezi z internacionalizacijo je minister za zunanje zadeve Samuel bogar poudaril, da se na zunanjem ministrstvu z razlinimi ukrepi zavzemajo za preboj podjetij na tuje trge. S predstavniki OZS so tudi e govori-li o tem, kako bi malim podjetjem olajali sodelovanje v gospodarskih delegacijah. Po zagotovilih ministra bogarja bodo po sprejetju programa internacionalizacije go-spodarstva, ki ga MZZ pripravlja v sodelo-

vanju z ministrstvom za gospodarstvo, na MZZ pripravili konkreten nart sodelova-nja z OZS.

Dravna sekretarka na ministrstvu za go-spodarstvo mag. Darja Radi je med dru-gim napovedala nov zakon o avtorskih pra-vicah, ki bo obrtnikom omogoil plailo nadomestila za avtorske pravice na enem raunu in ne ve vsakemu izmed tirih upraviencev posebej, kot to poteka sedaj. e posebej pa so se obrtniki in mali podje-tniki razveselili novice, da je Vlada RS na dan foruma potrdila, katerega naelo je Najprej pomisli na male.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 27 11.7.2010 18:30:47

28 Junij 27 V

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Anton Kambi je pred 25 leti v domai de-lavnici v Semiu zael izdelovati naprave za vakumsko in laboratorijsko tehniko. Z leti je Laboratorijska oprema Kambi pre-rasla v nadvse cenjeno in v strokovni jav-nosti izjemno uveljavljeno podjetje, ki se je specializiralo za izdelavo laboratorijskih aparatov in procesne opreme. Danes izde-lujejo ve kot 300 izdelkov v maloserijski proizvodnji, v katere je vloeno ogromno znanja in inovativnega dela. Gre namre za specializirane in tehnoloko zahtevne naprave, ki so nastale na podlagi uporab-nikih zahtev kupcev in jih ni mo kupiti na prostem trgu.

Razumljivo je, da takna odlinost lahko na-stane le kot posledica intezivne razvojne na-ravnanosti podjetja in poznavanja moder-nih tehnologij. Anton Kambi samostojno in z lastnimi kadri razvija tehnoloke pro-cese, obenem pa trdno sodeluje z najrazli-nejimi razvojnimi intituti in strokovnjaki doma in v tujini. Kambieva veplastnost razmiljanja in zahteva po visoki tehnini strokovnosti sta pogojevali tudi visoko izo-brazbeno strukturo zaposlenih, ki so nadvse domiljeno razvreni po svojih delovnih mestih. Po drugi strani pa podjetje pri svo-jem delu ohranja mnoge prvine rokodelstva in tako povezuje obrtnitvo in visoko teh-nologijo. Gre za skoraj unikatno izdelavo izdelkov vrhunske kakovosti, ki individu-

Obrtnik leta 2010 je Anton Kambi

alno reujejo specifi ne probleme tono doloenega naronika. Anton Kambi hodi v korak s sodobnim svetom in stroko, inve-stira v najnoveje tehnologije in ima popoln

Nominiranci za obrtnika leta 2010 in dobitniki priznanja Obrtniki vzor z leve proti desni: Marko Brezavek (Kamnosetvo Brezavek d.o.o., Kromberg), Roman Pirnar (Pasarstvo Pirnar Roman s.p., Spodnje Gameljne), Ludvik Kavi (Precizni izdelki Precisum, Ludvik Kavi, s.p., Kranj), Anton Kambi (Laboratorijska oprema d.o.o., Semi), Stanko Glinek (Stanko Glinek s.p., avtokleparstvo, avtoliarstvo, vzdrevanje in popravilo motornih vozil, Velenje)

nadzor nad izdelavo s sledenjem do vrhun-ske kakovosti. Pri svojem delu zdruuje tudi obrtnike drugih strok in v obliki grozdenja sodeluje z najrazlineimi partnerji na poti k novim izdelkom. Vedno izstopa po do-miselni izvedbi svojih produktov, znanje in izkunje pa tvorno prenaa na sodelavce in svojega sina. Kot uspeen izvoznik ima izredno dobro razvite odnose s svetovnim trgom, svetovljanstvo pa odraa e izredna urejenost delovnih mest in okolice podjetja, ter odlinost pri skrbi za okolje.

Gospod Anton Kambi s svojim delom, znanjem, izkunjami in vlaganji dokazuje, da lahko uspeno konkurira na najzahtev-nejih svetovnih trgih, kjer se da ugled pri-dobiti in ohraniti le z vrhunsko kakovostjo in vsakodnevno odlinostjo.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 28 11.7.2010 18:31:08

29Junij 27 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

Tehnoloki park Ljubljana je uradno prevzel dvoletno predsedovanje evropski sekciji Mednarodnega zdruenja znanstvenih par-kov (IASP) in lanstvo v svetu direktorjev IASP. IASP je mednarodna nepridobitna or-ganizacija, katere glavni namen je omogoiti pomo pri vzpostavljanju in razvoju znan-stvenih in tehnolokih parkov na svetovni ravni, saj je veina dejavnosti usmerjenih v pomo pri internacionalizaciji obstojeih

Tehnoloki park Ljubljana na elu evrop-ske sekcije Mednarodnega zdruenja znanstvenih parkovlani Mednarodnega zdruenja znanstvenih parkov so na skupini v okviru svetovne konference IASP mag. Iztoka Lesjaka, direktorja Tehno-lokega parka Ljubljana, izvolili za predsednika evropske sekcije IASP.

znanstvenih in tehnolokih parkov. Orga-nizacija vzpostavlja in spodbuja povezova-nje med skoraj 400 lani iz ve kot 70 drav. Luis Sanz, generalni direktor IASP, je izra-zil preprianje, da bo mag. Iztok Lesjak z veletnimi izkunjami vodenja Tehnoloke-ga parka Ljubljana in poznavanjem usmeri-tev pri podpori podjetnitva odlino zasto-pal evropske lane v svetovni mrei IASP.

Tehnoloki park Ljubljana je polnopravni lan IASP od leta 1997 in tudi edini teh-noloki park iz Slovenije, vkljuen v IASP. Mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnoloke-ga parka Ljubljana, je ob prevzemu funk-cije dejal: lani IASP so izkazali veliko ast in priznanje Tehnolokemu parku Ljubljana, ki ga zastopam, s podelitvijo mandata za vodenje in usmerjanje evrop-ske direkcije IASP. Znanje, izkunje in ugled Tehnolokega parka Ljubljana bomo uporabili pri ozaveanju nacionalnih in regionalnih teles v Jugovzhodni Evropi o pomenu tehnolokih parkov kot me-hanizmu za gospodarsko rast. Evropsko direkcijo bomo okrepili z omogoanjem izmenjav izkuenj na podroju sooanja z gospodarskimi in tehnolokimi izzivi. Tehnoloki park Ljubljana s prevzemom funkcije predsedstva evropski sekciji IASP sledi viziji o vzpostavljanju mednarodno prepoznavnega podpornega podjetnikega okolja in poslovnega sredia za razmah globalno konkurennega inovativnega podjetnitva.Predsedniki sekcij Zdruenja

Osrednjeslovenska regija z novo istilno napravo Odprtje istilne naprave za izcedne vode odlagalia nenevarnih odpadkov Barje, kjer je druba RIKO sodelovala kot glavni izvajalec, predstavlja pomembno pridobitev za ljubljan-sko regijo in Slovenijo. istilna naprava, ki vsebuje izbrane tehnoloke reitve ienja izce-dnih vod, predstavlja prvi tovrstni objekt v Sloveniji.

Druba RIKO med svoje storitve od leta 2007 vkljuuje tudi t.i. okoljevarstveni ineniring. Na podroju slednjega beleijo e nekaj mednarodnih referenc, najnoveji uspeh pa zagotovo predstavlja dananje odprtje istilne naprave za izcedne vode na Barju, zgrajene v okviru projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana.

Druba Riko je s pripravami na izgradnjo istilne naprave priela leta 2008, zgrajena je bila konec leta 2009, od marca letonjega leta pa je istilna naprava v poskusnem obratovanju. Z uporabljeno membransko tehnologijo ienja izcednih vod je istilna naprava Barje prva tovrstna istilna naprava v Sloveniji in se uvra tudi med najsodobneje in tehnoloko naj-napredneje istilne naprave za ienje izcednih vod v jugovzhodni evropski regiji.

Janez krabec, direktor Rika, je ob tem dejal: istilna naprava za izcedne vode je nedvomno pomembna pridobitev za Ljubljano in celotno osrednjeslovensko regijo. Vesel sem, da nam je uspelo skupaj s partnerji vtkati svoje najodlineje znanje, izkunje in tehnologijo v isto in ekoloki prihodnost. Ob tej prilonosti elim pohvaliti Mestno obino Ljubljana in upana Jankovia za ustvarjanje Ljubljane kot najlepega mesta na svetu.

www.riko.siJanez krabec dir. Riko d.o.o. in Janko Kramar, dir. Snaga d.o.o.

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 29 11.7.2010 18:31:13

30 Junij 27 V

Komisija tokrat ni imela lahkega dela, saj je bilo prijavljenih inovacij dvakrat ve kot lansko leto, kar je pokazatelj, da so podra-vski inovatorji gospodarsko krizo vzeli kot izziv in prilonost za nadaljnji razvoj. Pri-javljene inovacije so letos dosegle izreden raznolik razpon, od tehnolokih in neteh-nolokih, svoje inovacije pa so prijavila tako velika in majhna podjetja, kot tudi samostojni inovatorji.

V skladu z razpisom za podelitev priznanj in diplom za inovacije v Podravju za leto 2009 je ocenjevalna komisija ocenila vse v razpisnem roku prispele prijave. Ocenje-valna komisija je bila organizirana v nasle-dnji sestavi: predsednik komisije, prof.dr. Botjan Harl in lani mag. Jure Verhovnik, mag. Stanislav Golc, dr. Duan Klinar, g.

Podravski inovatorji inovirajo tudi v kriznih asih

tajerska gospodarska zbornica je podelila podravskim inovatorjem 20 prinzanjtajerska gospodarska zbornica je sredi junija podelila priznanja za najbolj-e inovacije Podravja v letu 2009. Na prireditvi, ki je potekala v hotelu Haba-kuk v Mariboru, so bile podeljena priznanja in diplome 20 inovatorjem, ki so prijavili svoje inovacije na razpis tajerske gospodarske zbornice.

Bruno Rume. Ocenjevalna komisija se je sestala 7. maja 2010 in na osnovi pregleda dokumentacije in konzultacije prispelih vlog ocenila in odloila, da se podeli 5 di-plom, 3 bronasta priznanja in 12 srebrnih priznanj. Ob tem je potrebno omeniti, da prve tri nagrajene inovacije gredo na naci-onalni izbor, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije.

tajerska gospodarska zbornica je pro-stor, v katerem izpostavljamo tista pod-jetja, ki o inovativnosti ne samo govorijo, ampak jo tudi spodbujajo in nagrajujejo. Ne samo s taknimi prireditvami kot je dananja, tudi z drugimi aktivnostmi, od organizacije delavnic o organiziranju inovativnosti kot procesa v podjetjih, do izpostavljanja splonega pomena inova-

tivnosti za nae okolje, je v nagovoru povedal dr. Roman Glaser, predsednik upravnega odbora GZ in ob estitki inovatorjem dodal, Ne more biti vsaka inovacija prava, brez udarcev mimo ne moremo najti pravih reitev. Vztrajnost, pogum in pogled naprej, iskanje vedno neesa novega in druganega, biti ve-dno drugaen in inovativen, pa eprav za okolico vasih uden in zahteven to so prave znailnosti inovatorjev. Vsi, ki ste danes tukaj izkoristite svojo eljo po inoviranju, bodite zahtevni do okolice in do podjetij, v katerih delate. Vztrajajte pri svojih predlogih in jih nenehno izboljuj-te. S tem izboljujete monosti podjetja, v katerem delate, izboljujete monosti nae drave in, predvsem izboljujete sebe! To pa je najpomembneje!

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 30 11.7.2010 18:31:15

31Junij 27 V

Okroglo mizo sta vodila prof. dr. Spomenka Kobe, sicer vodja Odseka za nanostruktur-ne materiale IJS ter vodja projekta v Slove-niji in prof. dr. Jean-Marie Dubois, direktor Instituta Jean Lamour iz Nancyja.

Povabilu za udelebo na okrogli mizi so se med drugim odzvali prof. dr. Jadran Lenari, direktor Instituta Joef Stefan, dr. Jana Kolar, direktorica Direktorata za znanost Ministrstva za znanost, visoko olstvo in tehnologijo in prof. dr. Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani.

Okroglo mizo sta otvorili dve uvodni pre-davanji. V prvem je prof. Mariana Calin z

Okrogla miza Better leadershipRaziskovalna skupina z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta Joef Stefan v Ljubljani je 28. maja 2010 v hotelu Mons organizirala okroglo mizo z naslovom Better leadership. Dogodek so organizirali v okviru evropske-ga projekta DIVERSITY: Improving the gender diversity management in materials research institutions in sicer kot satelitski dogodek k Evrooli, ki jo Institut e 5. leto zapored organizira v okviru evropske mree odlinosti Complex Metallic Alloys.

Na sliki od leve proti desni (prof. dr. J. Lenari, dr. Jana Kolar, prof. dr. Stanislav Pejovnik, prof. dr. Mariana Calin, IFW Dresden, prof. dr. Jean-Marie Dubois, Institut Jean Lamour, Nancy.

intituta IFW iz Dresdna predstavila idejo projekta Diversity ter nekaj statistik, ki kaejo na podzastopanost ensk na vodi-lnih poloajih v intitucijah tehninih in naravoslovnih znanosti.

V drugem predavanju doc. dr. Dunja Mladeni z Instituta Joef Stefan spre-govorila o rezultatih raziskave, ki so jo v okviru evropskega projekta Gendera opra-vili v Sloveniji na temo ozaveenosti o vkljuevanju ensk v znanstvene poklice. Diskusijo je otvoril prof. Jean-Marie Dubo-is s predstavitvijo Better balanced leader-ship, ki se je nanaala na kriterije za rekru-

tiranje in napredovanje, ki predstavljajo eno izmed podroij, mimo katerih ne moremo, e se ukvarjamo z razlogi za neenakomerno zastopanost na vodilnih poloajih.

Med diskusijo je prof. Spomenke Kobe predstavila graf, ki kae na to, da je na In-stitutu Joef Stefan, ki je najveji interdi-sciplinarni institut v dravi, zastopanost ensk a vodilnih poloajih uravnoteena na podroju kemije, biokemije, materialov in okolja, medtem ko je na podrojih fi zike in elektronike situacija obratna. Udeleenke in udeleenci so se strinjali, da je razlog za to manje tevilo ensk, ki se odloa za po-droje fi zike in elektronike in pa stereotipi, s katerimi se je treba spopasti e v obdobju predolske vzgoje in v osnovni oli.

Rektor prof. dr. Pejovnik je na vpraanje, kaj je razlog za nijo zastopanost ensk na vodilnih poloajih na slovenskih univerzah (20 %) v primerjavi z instituti (45 %), od-govoril, da je razlog v tem, da je univerza bolj tradicionalna intitucija, vendar pa se situacija spreminja tudi tam.

Direktor Instituta Joef Stefan, prof. Jadran Lenari in direktorica Direktorata za zna-sost pri MVZT sta se strinjala z ugotovitvi-jo, da je na splono situacija glede enakosti spolov v Sloveniji bolja kot v veini evrop-skih drav, kar je v glavnem zgodovinsko pogojeno, ter da se je treba truditi, da bi tak trend ohranili tudi v prihodnje.

dogodki in dosekiutrip dom

a

IRT3000 - 27 - Junij 2010.indd 31 11.7.2010 18:31:19

32 Junij 27 V

Strokovnjak iz prakse je uvodoma dejal, da Revoz ni na poti k odlinosti, temve je na poti odlinosti, ker odlinost dosegajo e vr-sto let. Najpomembneja prelomna obdobja za rast in razvoj podjetja segajo v sredino 20. stoletja. Danes so usmerjeni v izvoz, pred-vsem na evropski trg (17 drav), saj je kar 61 odstotkov izvoza namenjenega v Francijo, 19 odstotkov v Nemijo, 8 odstotkov v Italijo in ostalo v druge evropske drave. Prodaja na slovenskem trgu predstavlja povpreno en odstotek letne proizvodnje. Kar 99 odstotkov vozil torej izvozijo, kar pomeni 4-odstotni dele slovenskega izvoza. Uveljavili so se kot ena najboljih tovarn v skupini Renault. e pred leti so razvili sistem zagotavljanja kakovosti PDCA, zavedajo se, da najbolja kakovost ni dovolj, uporabljajo tudi orodja KAIZEM, ki so strateko usmer-jena k izboljanju delovnih mest, gibov, er-gonomije, premikov in samim razmeram na

Odlinost vsak dan, najbolja kakovost ni dovoljNa Fakulteti za management Koper so gostili Alea Bratoa, predsedni-ka uprave