Informativna brošura o ŠCRM Kamnik za 2011

Pozdrav .....................................................................................1Predstavljamo se ...............................................................................2Programi .........................................................................................6

Gimnazija ....................................................................................6Ekonomski tehnik ...........................................................................8Predšolska vzgoja .....................................................................10

Zakljuèek šolanja ..............................................................................12Matura ......................................................................................12Poklicna matura ...........................................................................13Maturitetni teèaj ..........................................................................13

Informacijski centri...........................................................................14Jeziki ........................................................................................16Šport ............................................................................................21Naravoslovje ...................................................................................22Humanistika ...................................................................................25Družboslovje ....................................................................................26Ekonomski moduli ..........................................................................28Ekskurzije in potovanja .......................................................................30Umetnost in kultura ...........................................................................31Raziskovalna dejavnost ......................................................................32Interesne dejavnosti ..........................................................................33Mednarodna izmenjava ........................................................................40Projektni dnevi ................................................................................41Še nekaj informacij ...........................................................................43Izobraževanje odraslih ........................................................................44

Bistvo izobraževanja ni polnjenje z dejstvi, ampak pomoè priodkrivanju lastne edinstvenosti, uèenje, kako jo razvijati inkako jo razdajati.

Leo Buscaglia

VSEBINA

3

ŠOLS

KI C

ENTE

R RU

DOLF

A M

AIST

RA K

AMNI

K

mag. Tatjana Novakravnateljica Srednje ekonomske šole

Drage uèenke, dragi uèenci, spoštovani starši!

Na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik se lahko pohvalimo z dolgoletnotradicijo in nadpovpreènimi dosežki, ki so rezultat prizadevnega dela uèiteljev indijakov. Tradicijo odmevnih dosežkov na širokem spektru šolskih in obšolskihdejavnosti tako doma kot v tujini želimo nadaljevati in tudi vi lahko prispevatesvoj delèek k temu.

Ker je izbira prave šole, zelo zahtevna in prelomna odloèitev v življenju, vam jo želimo olajšati. V publikaciji, ki je pred vami, predstavljamo bistvene informacijev zvezi z delom in življenjem na ŠCRM Kamnik in vas prijazno vabimo v našosredino.

V šolskem letu 2011/12 v okviru Gimnazije ponujamo 5 oddelkov splošne gimnazije(z razliènimi obogatitvami in usmeritvami). Na Srednji ekonomski šoli naèrtujemovpis v prvi letnik v programu predšolske vzgoje 32 dijakov v enem oddelku ter vprogramu ekonomski tehnik vpis v dveh oddelkih, to je 56 dijakov.

Veselimo se sreèanja z vami in ustvarjanja skupne uspešne zgodbe.

mag. Šemso Mujanoviè, ravnatelj Gimnazije in direktor zavoda

2011/201

KJE NAS NAJDETE?

Šolski center je z razgibano arhitekturo, razliènimi prireditvami inaktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Šola z

ustvarjalno klimo nudi dijakom prijetno delovno okolje, v kateremlahko vsestransko razvijejo svoje sposobnosti.

Nahajamo se ob glavni prometni povezavi med Gorenjsko inŠtajersko. Dijaki z obeh strani prinašajo svoje zanimivostiter bogatijo odnose. V bližini šole sta avtobusna in železniškapostaja. Prometne povezave so ugodne. Pouk poteka za veèinooddelkov v dopoldanskem èasu od 7.50 do 14.25.

Šola ni ostala le v lokalnih mejah, saj se povezujemo zrazliènimi ustanovami in šolami v evropskih državah.

PREDSTAVLJAMO SE

Cilj

vzgo

je je

dat

i tel

esu

in d

uši v

so le

poto

in p

opol

nost

, ki j

u mo

reta

imet

i. (P

lato

n)

32011/2012

Preko 800 dijakov in okoli 100 zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in

obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju inuèenju za življenje. Skupaj si prizadevamopostavljati obèutljive in nevidne meje medpravicami in dolžnostmi, med svobodo indisciplino, med strokovnim uèenjem inintuitivnim ustvarjanjem, med prešernim

prijateljevanjem ter odgovornim spoštovanjem.Vselej smo si prizadevali ne samo izobraževati,

temveè tudi vzgajati v duhu temeljnih vrednot.Vzgoja se zaèenja v družini, zato si želimo in

prièakujemo odprtega in skrbnega sodelovanja s starši.Vzgoja naj mladostniku da pravo podobo o njem samem,

o bistvu njegovega dostojanstva. Tako se bo v življenjulahko odloèal za resniène vrednote in bo v sebi gojil veselje

do življenja in s tem odkrival življenjski smisel.

Zaradi svoje posebnosti, saj je šolskastavba zgrajena tako, da se v izobraževalniproces lahko vkljuèujejo tudi gojenciZavoda za invalidno mladino, boljpoudarjamo nekatere temeljnehumanistiène vrednote:spoštovanje, tolerantnost insolidarnost.

VZGOJA,

IIZOBRAŽEVANJE...

ŠCRM Kamnik 2011/2014

Na šoli skušamo z dodatnimidejavnostmi usmeriti nemirnoenergijo odrašèajoèih v znanost inkulturo. Preko 50 razliènih krožkovpokriva vsa podroèja od naravoslovja,družboslovja, humanistike, športa dokulture in umetnosti.

V šoli naèrtno izvajamo sprostitvenedejavnosti in omogoèamo kulturnozabavo. Preko šolskega radia dijakiv odmorih vrtijo glasbo ali predvajajolastne tematske oddaje.

Šolska avla je prizorišèe in stièišèemnogih dejavnosti, ki povezujejodijake in profesorje, razkrivajonadarjenost in sposobnosti, razvijajoduha in bogatijo življenje.

M Kamnik 2011/2012 5

.

Prehod iz osnovne v srednjo šoloVèasih je povezan s prehodnimi težavami, ki pa jih dijakiob pomoèi profesorjev premagajo že v nekaj mesecih.Temu namenjamo tudi uvodni teèaj anglešèine predzaèetkom 1. letnika. Eden izmed udeležencev ga je opisal:

ZGODBA OSNOVNOŠOLCA

Si lahko predstavljate še veèjonoèno moro, kot je ta, da bodoèa

šola ponudi brezplaèen teèaj anglešèinev èasu tvojih poèitnic in da starši izvejoza to možnost kljub temu, da si vso svojoenergijo vložil v to, da bi to ostalo skritopred njimi. Meni se je zgodilo prav to.Kljub pregovarjanju, prošnjam,moledovanju, raznim obljubam, kakopriden sin bom v bodoèe, mi ni uspelopreprièati staršev, da teèaj pravzapravni niè drugega kot izguba mojega èasa.Tako sem se nek avgustovski ponedeljeks težkim srcem pojavil v množici mojihvrstnikov in ugotovil, da je podobna usodakot mene doletela še okrog 100 ostalihuèencev. Hitro sem izraèunal, da topomeni okrog 200 “zateženih” starševin si oddahnil, da nisem edini nesreènež,ki so mu “odškrtnili” poèitnice.Kmalu sem zaslišal svoje ime inslepo sledil glasu uèiteljice inskupini mojih sotrpinov v uèilnico,ki ni mogla skriti svojegaangleškega porekla. Kamorkoli jeseglo oko, sami angleški pregovori,pa angleški slovarji, pa angleškapoezija, pa fotografije iz Londona,pa še kaj angleškega bi se našlo. Le

za rože nisem bil èisto preprièan,èe rastejo po angleško ali znajo tudislovensko. Potem se je zaèelo. Uèiteljicaje seveda takoj opazila mojo navdušenost,zato me je že prvi dan vprašala, èe imamkakšno željo oziroma predlog zapopestritev teèaja. Opogumil sem se inrekel, da si želim daljših odmorov. Neboste verjeli, naslednji dan smo respodaljšali odmor za pet minut. Ne morempodrobno opisovati vseh stvari, ki smojih poèeli, priznati pa moram, da je teèajpotekal nad mojimi prièakovanji. Zelosem se zabaval in nauèil tudi kaj novegaÈe povzamem, vse skupaj sploh ni bilotako slabo. Pravzaprav je bilo kar v redu.No, èe sem iskren, zelo v redu. Da pa nebom preveè hvalil, bom zakljuèil tolerazmišljanje.

PROGRAMI

GIMNAZIJAKamniška gimnazija s svojo 60-letno zgodovino omogoèa pridobitev široke paleteznanj in s svojo vsestranskostjo odlièno pripravlja vse, ki si želijo uspešno nadaljevatišolanje na univerzi. Splošni gimnazijski program obogatimo z dodatki, ki tvorijooddelke s poudarkom na naravoslovju, družboslovju ali jezikoslovju. V šolskem letu2011/2012 bomo prviè v Kamniku ponudili tudi gimnazijski oddelek s poudarkom našportu, kar bo svojevrstna pridobitev za šolo in lokalno skupnost. Dijaki športnikibodo tako lažje usklajevali svoje šolske in obšolske obveznosti in bodo uspešni takona šolskem kot športnem podroèju.

VPIS NA GIMNAZIJOGimnazijski program omogoèa pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjendijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Praviloma se vanj vpisujejodijaki, ki zmorejo brez posebnih težav razumeti uèno snov na abstraktni ravni,imajo razvite uène navade in so motivirani za obsežno uèenje.

Dijak pred vpisom v prvi letnik izbira med oddelki, po katerih se izobražuje štirileta:

naravoslovni oddelki namenjajo veè pozornosti fiziki, kemiji in biologiji;

jezikovni oddelki namenjajo veèji poudarek slovenšèini in tujim jezikom;

družboslovni oddelki imajo poudarek na psihologiji, sociologiji in filozofiji;

športni oddelek, kjer dodamo splošnemu predmetniku dve uri športne vzgoje.

Vpis v oddelke ne pomeni usmeritve, ampak omogoèa bolj poglobljeno poznavanjeizbrane snovi. Vsi oddelki pa zagotavljajo splošno izobrazbo za vpis na katerokolištudijsko smer.

V prvem letniku v naravoslovnem, jezikovnem in družboslovnem oddelku potekaprogram po enotnem predmetniku, v višjih letnikih se razlikuje po številu dodanihur pri izbranih predmetih. (Oddelki se bodo na ta naèin oblikovali v primeru, da bodovolj zanimanja za posamezno usmeritev.)

6 ŠCRM Kamnik 2011/201

A - naravoslovni oddelkiB - jezikovni oddelkiC - družboslovni oddelkiD - oddelek s poudarkom na športu bo imel dodani 2 uri športne vzgoje

1. 2. 3. 4.A B C A B C A B C A B C

To k

ar v

emo,

je k

aplji

ca,

to, è

esar

ne

vemo

, je

morje

. (I.N

ewto

n)

7M Kamnik 2011/2012

Predmetnik GIMNAZIJE

Obvezni štiriletni predmeti

SlovenšèinaMatematikaPrvi tuji jezik (ANG)Drugi tuji jezik (NEM, ITA, FRA)ZgodovinaŠportna vzgojaObvezni predmetiLikovna umetnostGlasbaGeografijaBiologijaKemijaFizikaInformatikaPsihologijaSociologijaFilozofijaObvezne izbirne vsebineIzbirni maturitetni predmetiSkupaj ur (tedensko) 32 32 32 32

4 4 5 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 5 3 3 4 3 3 3 3 4 3 3 4 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3

2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2

2 2 3 1 2 2

1 2 90 90 90 30

3 8

LETNIK (tedensko št. ur)


EKONOMSKI TEHNIK V programu ekonomski tehnik dajemo poudarek strokovnim modulom, ki omogoèajopridobitev širokih strokovnih znanj s prepletanjem praktiènih znanj in splošnihvsebin. Nudimo veè izbirnih modulov: finanèno poslovanje, materialno poslovanje,komercialno poslovanje, zavarovalne storitve, banèništvo in neposredno trženje, kise izvajajo glede na interes dijakov v sodelovanju s podjetji v okolju.

VPIS V PROGRAM EKONOMSKI TEHNIKProgram temelji na prepletanju teoretiènih znanj v obliki modulov s poudarkom na praktiènemdelu.Ponuja splošno izobrazbo, kjer so izpostavljeni:

povezanost med splošnimi in strokovnimi znanji, ki so usklajena z zahtevamitržnega gospodarstva,

spodbujanje in razvijanje podjetniške miselnosti, timskega dela, samostojnostipri delu in inicativnosti,

razvijanje informacijskih znanj,

strokovna terminologija tujega jezika,

poslovno komuniciranje in pravila poslovnega bontona.

Strokovni del programa je sestavljen iz štirih obveznih modulov ter dveh skupinizbirnih modulov - iz prve skupine dijak izbere dva, iz druge skupine enega.Izbirni moduli so po vsebini nadgradnja obveznih, kjer je poudarek na uporabitehniènih znanj v praksi in pridobivanju dodatnih praktiènih izkušenj na izbranempodroèju.

SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA

V okviru Srednje ekonomske šole ponujamo dva programa: predšolsko vzgojo inekonomski tehnik.V obeh programih velik poudarek namenjamo projektom, mednarodnemu sodelovanjuin splošni razgledanosti, kar dijakom omogoèa širok nabor znanj tako za poklic kotštudij.

DOSE

ŽKI

Drža

vno

tekm

ovan

je iz

eko

nomi

je: z

lato

, sre

brno

in b

rona

sto

prizn

anje

;Dr

žavn

o te

kmov

anje

iz g

ospo

dars

kega

pos

lova

nja:

zlat

o in

sreb

rno

prizn

anje

.

M Kamnik 2011/2012 9

Predmetnik EKONOMSKI TEHNIK

OBVEZNI DELSlovenšèinaMatematikaTuji jezikUmetnostZgodovinaGeografijaSociologijaPsihologijaKemijaBiologijaŠportna vzgojaTuji jezik IIODPRTI KURIKULOBVEZNI MODULIPoslovni projektiPoslovanje podjetijEkonomika poslovanjaSodobno gospodarstvoIZBIRNI MODULI

Letnik (tedensko št. ur) 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik

4 3 3 4,33 3 3 2,33 3 3 3,32 2 1 2 2 2 2 1 2 1 3 3 2 22 2 2 2 7 6 2

3 4 4 4 3 43 2 2 3 4 7


PREDŠOLSKA VZGOJAProgram predšolska vzgoja omogoèa pridobitev poklica vzgojitelj-ica predšolskihotrok in je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki ter se želijo zaposliti kotvzgojitelji-ce predšolskih otrok v vrtcih. Izvedbo programa smo zasnovali ustvarjalno,pestro in zanimivo, kar dijakom omogoèa izoblikovanje kar najbolj celovite osebnosti,ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem ter zahtevnem delu, kot je vzgojaotrok v predšolskem obdobju.

VPIS V PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJAPoudarek programa Predšolska vzgoja je na pridobivanju teoretiènega in praktiènegaznanja, ki omogoèa, da dijakinje in dijaki razvijejo strokovnost, vešèine in spretnostiza uspešno delo. Ves èas šolanja sledijo novostim na svojem podroèju, hkrati parazvijajo ustvarjalnost, kreativnost in obèutek za estetiko ter neizmerne pedagoškemožnosti, ki jih ponuja igra. Pri tem ne smemo pozabiti na pomen ustreznekomunikacije s skupino, posameznimi otroki in seveda s starši. Potrebne izkušnjepridobivajo neposredno v vrtcu s praktiènim usposabljanjem pod strokovnim vodstvom.

11M Kamnik 2011/2012

PredmetnikPREDŠOLSKE VZGOJE

LETN IK (ted ensko št. u r) / ted en 1. 2 . 3. 4 . Splošnoizobraževalni predm eti Slovenšè ina 4 3,09 3,19 4 ,39 M atem atika 3 3,09 3,19 2 ,19 Tuji jez ik 3 3,09 3,19 3,29 Um etnost 3 - - - Zgodovina 2 2 ,06 - - G eogra fija 2 2 ,06 - - Sociologija - - 2 ,12 - Ps ihologija - - 2 ,12 - F iz ika 2 ,19 K em ija 2 ,06 - - B iologija 2 2 ,06 - - Športna vzgoja 3 3 ,09 2 ,12 2 ,19 Obvezn i strok ovni m oduli Vešè ine sporazum evanja 3 ,09 Pedagogika in peda goški pristopi v predšolskem obdobju

3 ,29

R azvoj in uèenje predšolskega otroka 2 ,12 2 ,19 Varno in zdra vo okolje 3 ,09 K urikulum oddelka v vrtcu 3 Igre za otroke 2 U stvarja lno izražanje 0 ,25 4 ,37 7,7 0 ,25 M atem atika za otroke 2 ,19 Jez ikov no iz ražanje otrok 2 ,19 N aravoslovje za otroke 2 ,19 D ružboslov je za otroke 2 ,12 Inform ativno kom unikac ijska tehnologija 2 Izb irni strokovn i m oduli Šport za otroke 3 ,29 M ultim edije (3 ,29 ) Odprti kuriku lum 3 ,09 3,19 3,74 Ostale vsebine v urah na let o P raktièno izobraževanje pri deloda ja lcu 38 76 76 190 Interesne deja vnosti 96 96 128 32

3,29


MATURAŠolanje na gimnaziji in ekonomski gimnaziji se zakljuèujez opravljanjem mature. Maturo je lansko leto opravilo95 % gimnazijcev. Med njimi je bilo kar osem zlatihmaturantov.

Dijaki lahko izbirajo med trinajstimi maturitetnimipredmeti, zato je z gimnazije ali ekonomske gimnazije možen prehod na vse študijskesmeri na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.

Po rezultatih mature in uspešnem nadaljevanju študija sodi kamniška gimnazijamed najboljše slovenske gimnazije.

Matura obsega 5 predmetov, trije so obvezni:

ZAKLJUÈEK ŠOLANJA

slovenšèina,matematika,anglešèina.

Dva predmeta dijaki sami izberejo med naslednjimi predmeti: fizika, biologija,kemija, nemšèina, italijanšèina, francošèina, umetnostna zgodovina, zgodovina,geografija, psihologija, sociologija, filozofija, ekonomija in informatika.

Dijaki se intenzivneje pripravljajo na maturo v 3. in 4. letniku.

MATURITETNI TEÈAJNa šoli v obliki rednega pouka izvajamo tudi program maturitetnega teèaja, kitraja od zaèetka oktobra do konca aprila.Dijakom omogoèa ustrezne priprave za opravljanje splošne mature. Dijaki opravijoteèaj, ko so pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih in opravijo vse obveznosti (pouk,vaje, seminarske naloge), ki so doloèene s programom in predmetnimi izpitnimikatalogi.Z uspešno opravljenim maturitetnim teèajem si pridobijo pravico do opravljanjamature.Predmetnik doloèa obseg, ki omogoèa pripravo na tri obvezne in dva izbirnamaturitetna predmeta.

M Kamnik 2011/2012 13

POKLICNA MATURAZakljuèek šolanja na ekonomski šoli jeopravljena poklicna matura, ki obsega obvezniin izbirni del. V vsaki generaciji dijakov je vednonekaj odliènih in zlatih poklicnih maturantov.Lansko leto je poklicno maturo opravilo 98%dijakov, kar je za 10 % boljše od slovenskegapovpreèja.

Obvezni del: pisni in ustni izpit iz slovenšèine, ustni izpit iz gospodarskega poslovanja.

Izbirni del: pisni in ustni izpit iz prvega tujega jezikaiali matematike (po izbiri dijaka), seminarska naloga v obliki projektnega dela z zagovorom s strokovnega podroèja.

S poklicno maturo se dijaki vpisujejo v programe višjih in visokih strokovnih šol alipa se zaposlijo.

Z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi se lahko vpišejo v doloèeneuniverzitetne programe.Èe želijo po konèanem šolanju opravljati maturo, se morajo vkljuèiti v maturitetniteèaj, kjer se eno leto pripravljajo na maturo.

Znan

je je

zak

lad,

ki v

enom

ersp

reml

ja sv

ojeg

a la

stni

ka. (

Kita

jski p

rego

vor)

INFORMACIJSKI CENTRI

Šolska knjižnica je osrednjiinformacijski in študijski prostor šolein je ena bolje opremljenihsrednješolskih knjižnic. Poleg knjig,kjer je na voljo preko 28.000 enot,smo naroèeni tudi na 110 naslovovperodiènega tiska v slovenskem intujih jezikih. Poleg tega si dijakilahko izposojajo avdio in video kasete, CD plošèe, CD-rome.Za dijake so organizirane ure knjižnièno-informacijskih znanj, kjer se seznanijo zureditvijo šolske knjižnice, njenim gradivom in naèinom poslovanja. Navajajo se ksamostojni in selektivni rabi informacijskih sistemov, samostojnemu iskanjuinformacij in uporabi referenène literature, tiskanih in netiskanih virov (medmrežje,COBISS). Dijaki se nauèijo knjižnico aktivno uporabljati za ustvarjalno šolskodelo, preživljanje prostega èasa in vseživljenjsko uèenje. V okviru izbirnih vsebindijaki obišèejo in spoznajo tudi druge knjižnice (Narodno in univerzitetno knjižnico,Centralno tehniško knjižnico, Semeniško knjižnico, …).

KNJIŽNICA


V multimedijski uèilnici popestri pouk ELEKTRONSKA TABLA, saj nam nazornoprikaže veliko takega, kar smo prejsreèevali samo v uèbenikih. Omogoèa, da že pripravljene uène predloge zaživijo kotfilm, ki ga nato sami dopolnjujemo zznanjem, zamislimi in aktivnostmi. Vsevideno, slišano, »poèeèkano« pa lahkoshranimo, stiskamo ali pošiljamo poelektronski pošti.

DOSE

ŽKI

DOSS

- og

laše

valsk

a sce

na:1

dija

k v o

žjem

izbor

u.

RAÈUNALNIŠKE UÈILNICEŠola ima štiri raèunalniške uèilnice in sistemmultimedije, pri katerem dijaki spoznajo pomensodobne informatike in vlogo raèunalnika. V velikimeri se v pouk vkljuèujejo sodobne izobraževalnemetode na razliènih predmetnih podroèjih, kjer jezagotovljena programska oprema (npr. tuji jeziki,ekonomija, geografija, zgodovina ...).Za vaje, pouk in raziskovanje so na voljo raèunalniki v knjižnici, uèilnicah in kabinetih.

INFORMATIKAInformatiko lahko na naši šoli izberete kot maturitetni predmet. Z osnovami informatike inraèunalništva se dijaki sreèajo v prvem letniku. V tretjem in èetrtem letniku ponuja šola

informatiko kot izbirni maturitetnipredmet. Dijaki teoretièno inpraktièno spoznajo urejanje besedil,delo z bazami podatkov, sreèajo sez omrežji, izdelujejo spletne strani,programirajo in na koncu izdelajozakljuèno nalogo. Z resnim delomje uspeh na maturi zagotovljen.Pouk informatike poteka vsodobno opremljenih uèilnicah.

M Kamnik 2011/2012 15

JEZIKI


Pri slovenšèini dijaki razvijajo zmožnost ustreznega, jezikovno pravilnega inuèinkovitega govornega in pisnega sporazumevanja v razliènih okolišèinah.Usposabljajo se za branje, doživljanje in vrednotenje domaèih in tujih literarnihbesedil in ob tem razvijajo svojo estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost. Svojeteoretièno znanje, sporazumevalno zmožnost in zmožnost literarnega branja vsakoleto zelo uspešno dokažejo na maturi.Ob pouku jim omogoèamo pripravo na tekmovanje za Cankarjevo priznanje inmentorstvo pri raziskovalnih nalogah.Svoje talente lahko uresnièujejo pri novinarskem krožku – mladi novinarji pripravljajošolsko glasilo Zeleno — ali nastopajo v gledališki skupini Rudolfi. Še posebejpa smo veseli dijaškega literarnega ustvarjanja, ki ga spodbujamo tudi tako, dadijakom omogoèimo samostojno predstavitev, èe si jo seveda želijo, in sodelovanjena razliènih literarnih nateèajih.Med šolskim letom pripravimo tudi zanimive tematske razstave, s katerimi sespomnimo pomembnih dogodkov. Z recitali sodelujemo na razliènih proslavah vožjem in širšem okolju (Kamnik, Ljubljana). Na literarnih veèerih pa radi prisluhnemonašim priznanim pisateljem in pesnikom.V okviru obveznih izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti našim dijakom ponujamorazliène gledališke abonmaje: prvi letniki si gledališke predstave obièajno ogledajov Kulturnem domu v Kamniku, višji letniki pa lahko izbirajo med Kamnikom inljubljanskimi gledališèi (SNG Drama in MGL).Naši dijaki pravijo, da je povsod lepo, a doma najlepše. Da to spoznamo, moramoobiskati tudi preostali širni del sveta, ki ni najlepši, temveè samo lep, zato ssodelovanjem profesorjev tujih jezikov, geografije ali drugih predmetov za dijakepripravimo strokovne ekskurzije, na katerih sledimo stopinjam naših rojakov, kiso živeli in ustvarjali na tujem. Spomladi obišèemo še slovenske zamejce naKoroškem, Tržaškem ali v Reziji. Spoznavamo pa tudi slovenske kraje, ki so povezaniz našimi književnimi ustvarjalci. V okviru projektnih dni prehodimo Jurèièevo inKosovelovo pot, v avtetiènem okolju prisluhnemo njuni besedi in še sami skušamoustvariti umetnostno besedilo.

SLOVENŠÈINA

DOSE

ŽKI

ANGLEŠ INAZnanje tujih jezikov je v današnjem èasu vsebolj pomembno, saj je sporazumevanje z drugiminarodi in kulturami postalo sestavni delvsakdanjega življenja.Anglešèina, kot vodilni svetovni jezik, je vedno bolj nepogrešljiva v komunikaciji ssvetom, zato ji tudi na naši šoli posveèamo posebno pozornost. Pouèuje se kot prvituji jezik v vseh štirih letih in je obvezni maturitetni predmet na gimnaziji inizbirni predmet na ekonomski šoli in v programu predšolske vzgoje. Poleg rednegapouka dijakom nudimo tudi dodatne priprave na vse nivoje mature.V želji, da bi naši dijaki dosegli èim bolj kvalitetno znanje angleškega jezika, polegrednih oblik pouka izvajamo inovativne in avtentièneoblike podajanja uène snovi v sprošèenem in ustvarjalnemvzdušju, kot so:- priprava na razlièna tekmovanja (šolsko, regijsko,

državno, dijaški haiku, tekmovanje v EPI bralni znaèki,tekmovanje v pisanju eseja in prevajanja ...);

- priprava na mednarodni izpit FCE pod okriljem BritishCouncila;

- 5-dnevna ekskurzija v London za dijake 2. letnika, kivkljuèuje ogled glavnih znamenitosti Londona in ostalihatraktivnih mest kot so: Oxford, Stradford-upon-Avonin Windsor. Med nepozabna doživetja nedvomno soditudi ogled muzikala in obisk ostalih kulturnih ustanov;

- vkljuèevanje tujih uèiteljev (native speakers) v poukin ostale dejavnosti v okviru angleškega jezika (krožki,konverzacija);

- angleški dramski krožek, ki pripravlja glasbeno-gledališko predstavo in kreativni krožek Bring YourOwn Ideas, ki vzpodbuja dijaško ustvarjalnost vanglešèini;

- program mednarodne izmenjave s èeško in švedskogimnazijo, ki omogoèa izmenjavo izkušenj inustvarjanje prijateljskih vez.

M Kamnik 2011/2012 17

Tekm

ovan

je za

Can

karje

vo p

rizna

nje:

zlat

o pr

iznan

je, s

rebr

no p

rizna

nje:

3 d

ijaki

, bro

nast

o pr

iznan

je: 9

dija

kov;

Tekm

ovan

je iz

angl

ešèi

ne: b

rona

sto

prizn

anje

: 9 d

ijako

v.

È

1.Nemšèino dijaki na ŠCRM izberejo kot drugi tuji jezik in se gauèijo štiri leta po tri ure (GI ) in dve uri (EŠ) tedensko. Po SEJO(Skupni evropski jezikovni okvir) dosežejo ob koncu èetrtegaletnika raven znanja tujega jezika B1.

2.Nemšèina je izbirni maturitetni predmet. Priprave na maturopotekajo v 4. letniku (3 ure tedensko). Po SEJO dijaki dosežejoraven znanja B2.

3.Evropski oddelki so v pouèevanje tujega jezika vnesli novedimenzije: projektni pristop, poudarjeno medkulturno komponento,sodelovalno uèenje in pouèevanje, sodelovanje rojenega govorca,udeležba na mednarodnih izmenjavah, medpredmetno povezovanje,skupne šolske projekte.

4.Na ŠCRM imajo dijaki možnost brezplaèno opravljati mednarodnopriznani jezikovni izpit iz nemšèine DSD II (Deutsches Sprachdiplom II), ki je poSEJO na težavnostni stopnji C1. Diploma je jezikovna vstopnica za študij nanemških univerzah, prav tako pa je velikega pomena pri iskanju zaposlitve, sajdokazuje aktivno znanje nemšèine. Na izpit se dijaki pripravljajo pri pouku nemšèinein na dodatnih urah z Gaby Drewes, programsko uèiteljico iz Nemèije. Izpitopravljajo v èetrtem letniku. Med pripravami na izpitse dijaki v tretjem letniku lahko udeležijo tridnevneprojektno obarvane ekskurzije v München, v èetrtempa nekajdnevnih intenzivnih priprav na izpit -jezikovnega tabora. Najboljši diplomant na šoli sevsako leto poteguje za štipendijo za izbrani študij vNemèiji.

NEMŠ INA


È

DOSE

ŽKI

Drža

vno

tekm

ovan

je iz

nem

šèin

e –

zlato

in sr

ebrn

o pr

iznan

je: 2

dija

ka; D

SD iz

pit:

opra

vilo

15 d

ijako

v;Ne

mška

bra

lna

znaè

ka (

Pfiff

ikus

)– p

ohva

la 3

dija

ki.

5.Sodelovali smo v med-narodnih projektih: v šolskemletu 2006/07 v evropskemprojektu Comenius, v šolskihletih 2005-2008 pa vprojektu »Umwelt baut Brücken«, po slovensko »Okolje gradimostove«.

6. Mednarodna izmenjava že 5 let poteka s partnersko šolo Kürfürst-Ruprecht-Gymansium iz mesta Neustadt an der Weinstraße.Udeležijo se je dijaki drugih letnikov.

7. Za dijake prvih letnikov organiziramo dvodnevno ekskurzijo na Dunaj, ki ji namenimoše dodatni projektni dan, dijakom višjih letnikov pa so namenjene ekskurzije vdruge nemško govoreèe dežele (Berlin, Bodensko jezero, Dresden …).

8. Dijaki drugih in tretjih letnikov gimnazije se lahko udeležijo šolskega tekmovanjaiz nemšèine, dijaki vseh letnikov pa tudi nemške bralne znaèke.

9. Kulturno dogajanje na šoli popestrimo s številnimi priložnostnimi prireditvami:ob evropskem dnevu jezikov, praznovanju pusta, predstavitvi projektov …

10. Nenazadnje se lahko pohvalimo z dvema rodnima govorcema iz Nemèije, kiveliko prispevata k boljšemu poznavanju in razumevanju evropske jezikovnein kulturne raznolikosti. Gaby Drewes jeuèiteljica nemšèine, geografije in športnevzgoje. Sodeluje pri pouku in pripravljadijake na DSD II. Moritz Weißmann jeuèitelj matematike in biologije in pouèujepredvsem v evropskih oddelkih.

19M Kamnik 2011/2012

ITALIJANŠ INAPri pouku italijanšèine se dijaki nauèijo vse, kar bodo kdaj potrebovali na potovanjih poItaliji, nakupovanju, sreèanju z Italijani in tudi v resnejših poslovnih stikih. Uèenjeitalijanšèine je prijetno in razmeroma intenzivno, saj so skupine dijakov manjše kot obièajno,zato se lahko veè nauèimo in bolje spoznamo. Da pa bolje spoznamo tudi Italijo, se vsakoleto odpravimo na veèdnevno strokovno vodeno ekskurzijo v Firenze, Piso, Rim, …, kar

nam da še veè veselja do uèenja. Inkomur le-tega ne manjka, muItalijanski inštitut za kulturo vLjubljani, s katerim sodelujemo, nudištipendije za teèaj italijanšèine vItaliji med poèitnicami. Da je pripouku vse bolj italijansko inavtentièno, uèi poleg naše profesoriceše italijanski uèitelj, ki dijakom lahkobolje razkrije posebnosti in znaèilnostiItalije in Italijanov (tudi Italijank).

FRANCOŠ INAFrancija, dežela živobarvnega in temperamentnega jezika francošèine, je kulturno ingospodarsko zelo pomembna. Pri pouku dijake spodbujamo k širokemu vpogledu v znanjejezika kot celote (kultura,civilizacija, navade inaktualni dogodki),pridobljeno znanje padijaku omogoèa kasnejšonadgradnjo ali študijfrancoskega jezika.Vsako leto, konec aprila,se odpravimo na strokovnoekskurzijo v Pariz in takopobliže spoznamoèudovito prestolnicoumetnikov.


È

È

DOSE

ŽKI

Ko se osnovnošolci odloèajo za nadaljevanješolanja, je velikemu številu le-teh pomembno, daima šola, na katero se želijo vpisati, telovadnico.Kajti mnogo srednjih šol nima svojih prostorov zašportno vadbo. Naša šola pa ima, na sreèo dijakov,dobre pogoje za šport. Poleg velike in male telovadnice imamo dobo opremljenfitnes, majhno plesno dvorano, zunanja igrišèa za košarko, mali nogomet ter novozunanjo atletsko stezo in pešèeno igrišèe za odbojko.Dijakom omogoèamo, da se poleg rednih ur pouka, kiga imajo v gimnaziji tri ure tedensko, na ekonomskišoli pa v prvih dveh letnikih tri, v tretjem in èetrtemletniku pa dve, športno udejstvujejo tudi v popoldanskemèasu. Interesne dejavnosti vodimo profesorji športnevzgoje.S prenovo gimnazijskih programov smo v uèni naèrt uvedli izbirnost in tako dijakomomogoèili spoznati še veè športnih vsebin, za katere se odloèajo sami.V okviru rednega programa izvajamo športne dneve z bogatimi in zanimivimi vsebinami:od raftinga, smuèanja v Avstriji, drsanja, krpljanja, sankanja do aktivnosti vadrenalinskem parku, fitnesu,...Športnike, ki si želijo tekmovati,prijavljamo na regijska in državnatekmovanja, kjer dosegajo vidneuspehe.Vsak dijak in vsaka dijakinja našešole ima možnost, da se v èasušolanja nauèi toliko plesnihkorakov, da bi brez sramu lahko popeljal na plesišèe tudi kakšno malo bolj zahtevnoplesalko ali plesalca. Pri pouku namreè pouèujemo standardne in latinsko-ameriškeplese, ker menimo, da ples sodi k splošni izobrazbi vsakega dijaka.V letošnjem šolskem letu se je na našo šolo vpisalo veliko mladih odbojkaric inodbojkarjev. In ker jih imamo že kar nekaj iz prejšnjih let, smo se v sodelovanju skamniškim odbojkarskim klubom, v katerega so vkljuèeni ti dijaki, odloèili, dabomo nastopili v ŠKL ODBOJKA. Rezultati odigranih tekem so pokazali, da je bilato prava odloèitev.

ŠPORTNA VZGOJA IN ŠPORT

ŠPORT

M Kamnik 2011/2012 21

Med

naro

dno

spec

ialn

o pl

avan

je: 1

. mes

to, n

ov sv

etov

ni re

kord

;Dr

žavn

o te

kmov

anje

v od

bojk

i na m

ivki:

dija

kinj

e: 1.

mes

to; A

tletik

a eki

pno

dija

kinj

e - r

egijs

ko te

kmov

anje

: 1. m

esto

; Dv

oran

ska o

dboj

ka d

ijaki

– d

ržav

no te

kmov

anje

: 2. m

esto

.

NARAVOSLOVJEMATEMATIKAMatematika nam pomaga razumeti èudovito naravoin vzorce, iz katerih je narejen svet in smo narejenimi. Že Aristotel je rekel, da matematika odkrivalepo in dobro, saj so glavne vrste lepegausklajenost, sorazmernost in doloèenost.Je znanost za mlade, saj je za možgansko telovadbote vrste potrebna gibènost in vzdržljivost. Dijakiniso uspešni samo na maturi, ampak tekmujejo tudi na matematiènih tekmovanjih:razvedrilna matematika, logika, tekmovanje iz prostorske predstavljivosti,matematièno tekmovanje srednješolcev.

BIOLOGIJA“Kdor si drzne zapraviti uro èasa, ni spoznal, kako dragoceno je življenje.”

(Charles Darwin)Biologija je v procesu stalnega spreminjanja, povezovanja in razširjanja, saj jeneloèljivo povezana z naravnim in urbanim svetom okoli nas.Kaj ni dobro vedeti in razumeti, kaj so to gensko spremenjeni organizmi, za kajuporabljamo matiène celice, vzrok umiranja èebelic okoli nas, pomen genskegaprstnega odtisa, zakaj najlepša jabolka niso vedno tudi najboljša jabolka in nenazadnje, kaj loèi in združuje moškega in žensko?Novo znanje vedno postavlja tudi nove dvome in nova vprašanja, ki krepijo našokritiènost do marsièesa, kar nam ponuja navidezno prijazna potrošniška družba,poglablja pa tudi zavedanje o naših vplivih na naravno okolje.Probleme uspešno rešujemo na skupnih urah biologije v razredu, na terenu in izven

obveznih okvirov šole, kar je med drugimvidno tudi v odliènih rezultatihraziskovalnih nalog.Razmišljajmo drugaèe, razmišljajmokritièno, razmišljajmo logièno,razmišljajmo biološko, saj je v biologijimoè, ki spreminja svet, in odgovornost,da se sprememb ter vplivov na ostalestanovalce Zemlje, med drugim sevedatudi na èloveka, zavemo.


KEMIJA

Leto 2011 je razglašeno za leto kemije

Ko se lotimo kuhanja ali pa èišèenja, ne pomislimo,da nehote postanemo »kemiki«. Kemija v šoli jebolj teoretièna, vendar skušamo z dodatnimidejavnostmi (kemijski popoldnevi, ekskurzije,sodelovanje v projektih, raziskovalno delo) povezati praktièno kemijo s teoretiènimiosnovami.Èeprav je kemija zelo abstraktna veda, pa nam sodobna IK tehnologija omogoèa, dazahtevne vsebine prikažemo na nazornejši naèin. Tako pri pouku uporabljamoelektronsko tablo, posežemo po e-gradivih, uporabljamo tudi spletne uèilnice.Leto 2011 je razglašeno za leto kemije, zato bomo tudi to šolsko leto izpeljalinekaj kemijskih popoldnevov, kjer bomo kuhali èrnilo, pripravljali milo, raziskovaliokoliške vode in še kaj. Kot vsako leto se bomo z dijaki pripravljali na šolsko,najboljši pa tudi na državno tekmovanje iz znanja kemije. V preteklem šolskem letuje naš dijak tekmoval na Mednarodni kemijski olimpiadi v Tokiu in dosegel bronastopriznanje.Poleg uporabne plati kemije pa pri pouku in dodatnih dejavnostih ne pozabimo naokoljski vidik le- te. Dijaki sodelujejo v mednarodnem projektu Mladinski parlamentAlpske konvencije – YPAC, v okviru katerega se razpravlja tudi o okoljskih vplivihna alpski prostor. Letošnje zasedanje parlamenta bo v Švici.Profesorice kemije smo pobudnice in organizatorice obèinskega Likovnega nateèajana okoljsko temo, ki ga letos organiziramo že devetiè.Ob koncu leta kemije bomo izdali posebno številko èasopisa Šolski CajtngRaziskovalcev Materije, ki ga bodo s svojimi prispevki o dogodkih, ki smo jih pripraviliin izpeljali pod okriljem predmeta kemije, napolnili dijaki šolskega centra.

DOSE

ŽKI

42. k

emijs

ka ol

impi

jada

(Tok

yo):

bron

asta

med

alja

; Drž

avno

tekm

ovan

je iz

mat

emat

ike:

sreb

rno p

rizna

nje:

8 di

jako

v; Dr

žavn

o te

kmov

anje

za P

regl

ovo

plak

eto

iz ke

mije

: 1 zl

ata

plak

eta;

3 sr

ebrn

e pl

aket

e.

M Kamnik 2011/2012 23


NARAVOSLOVJEFIZIKAMinula leta so bila za fizike nekaj posebnega. Minilo je400 let, odkar je Galileo Galilei prviè usmeril svoj teleskopv noèno nebo, minilo je tudi 100 let od objave Einstainoverelativnostne teorije. Zato je bilo leto 2009 razglašeno zamednarodno leto astronomije, 2005 pa za svetovno letofizike. Po vsem svetu so se odvijale razliène dejavnosti,povezane z astronomijo in fiziko. Tudi naši dijaki so meddrugim sodelovali na številnih javnih opazovanjih skupaj z AD Komet, pripravili smotematske razstave in verige eksperimentov, ki so jih obiskali tudi otroci iz kamniškihvrtcev in osnovnih šol. Izdali smo posebno številko revije AstroMaister, pripravilirazstavo astronomskih fotografij v šoli in v mestu Kamnik ter organizirali sreèanjas predavanji mnogih slovenskih znanstvenikov. Po letu 2005 v verižnih eksperimentihredno sodelujemo. Za izvirne ideje pri njihovem ustvarjanju smo dobili tudi nekajpriznanj. Izjemno poèašèeni smo bili, ker smo se lahko predstavili tudi predsednikurepublike dr. Danilu Türku. Vedno smo veseli obiskov uèencev osnovnih šol, še posebejuèencev OŠ Roje, za katere pripravimo tudi eksperimente, ki jih sami izvajajo.Fiziki radi sodelujemo tudi z drugimi naravoslovci in skupaj organiziramo naravoslovneekskurzije po domovini in Evropi ter projektne dneve. Obiskujemo hiše eksperimentov,naravoslovne muzeje, planetarije, tehniške muzeje, znanstvene institute,pospeševalnike in podobno, sodelujemo pa tudi s Fakulteto za matematiko in fiziko,Pedagoško fakulteto in Fakulteto za elektrotehniko. Veseli nas, da lahko naravoslovnoveselje delimo z dijaki.

DOSE

ŽKI

Stef

anov

o pr

iznan

je iz

fizik

e: zl

ato

prizn

anje

;Dr

žavn

o te

kmov

anje

v p

isanj

u fil

ozof

skeg

a ese

ja: 1

. mes

to

SOCIOLOGIJASociologija nas seznanja z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološkoraziskovanje družbenih pojavov in naèinisociološkega raziskovanja. Pri tem se dijaki indijakinje seznanijo z družbenim pomenom inuporabnostjo socioloških spoznanj. Posebenpoudarek je na sociološki analizi slovenskedružbe, vendar pa predmet seznanja tudi stemeljnimi znaèilnostmi drugih sodobnih družbin kultur.

FILOZOFIJAVprašanje, kaj je filozofija, je žefilozofsko. Možnih je veè odgovorov, kiizhajajo iz razliènih filozofskih tradicijin so vsi upravièeni in veljavni, zato ni mogoèe predpisati, kateri je pravi niti kakose lotiti filozofije. Pri nas se je lahko lotite že v tretjem letniku in bolj poglobljenov èetrtem, èe jo izberete za maturo. Udeležujemo se tudi mednarodne filozofskeolimpiade in naši dijaki pogosto osvojijo odlièna mesta, ko s sovrstniki iz drugihdržav tekmujejo v pisanju filozofskega eseja v tujem jeziku. Iz Tokyja 2002, Seoula2004 in Turèije 2007 so prinesli bronaste medalje, 2008 iz Iasija pa posebnopohvalo. Na državnih tekmovanjih so odlièja tradicionalno naša. Na vsa tekmovanjase pripravljamo kar na pripravah na maturo iz filozofije. A ne žulimo samo šolskihklopi, ampak se vèasih odpravimo v Ljubljano, v kino ali povabimo zanimivegapredavatelja. Glavni smoter vsega tega pestrega dogajanja je uèiti se misliti svojoglavo.

HUMANISTIKA

M Kamnik 2011/2012 25

DRUŽBOSLOVJE


GEOGRAFIJASvet je lep. Potovanja. Zanimivi košèki sveta.Raznovrstni ljudje. Geografski prostor, vrednoteprostora, trajnostni razvoj kot geografskakompetenca. Vse to in še veè je geografija. Pripouku uporabljamo sodobno informacijskokomunikacijsko tehnologijo, s katero lahko bolje motiviramo in podaljšamo pozornost;z njo usposabljamo dijake, da sami išèejo informacije, ki jih pod vodstvom uèiteljapovezujejo v znanje. Dijaki so zelo spretni z e-tablo, prenosniki in aktivni v spletniuèilnici…V razredu pridobljeno geografsko znanje pa poglabljamo in utrjujemo na geografskemkrožku, ekskurzijah po Sloveniji in Evropi, raziskovalnih nalogah, tekmovanjih znanjain razliènih projektih.Geografski krožek. Ob veèerih se sreèujemo na geografskem krožku, kjer spoznavamorazliène popotnike, ki nam predstavijo èudovite kraje vseh celin, ljudi in njihovekulture. Sanjamo, da bomo nekoè tudi sami obiskali Grand Canyon, Veliki koralnigreben, Aljasko ali eksotiène Havaje. Vsako leto dijaki z geografskim krožkomobišèejo eno izmed evropskih držav.Ekskurzije. V okviru pouka vsako leto izvedemo ekskurzije v razliène pokrajineSlovenije in sodelujemo na t. i. Projektnih dnevih evropskih oddelkov ter narodnihin mednarodnih izmenjavah, kjer izvajamo tudi terensko delo.Mladi geografi pa tudi raziskujejo in svoje znanje preverijo ter pokažejo natekmovanjih znanja.Raziskovalne naloge. V zadnjem desetletju so dijaki napisali veliko raziskovalnihnalog s podroèja fiziène in družbene geografije. Raziskovalne naloge so zmagovale

tako na regijskih kot državnih tekmovanjih.Tekmovanja iz znanja geografije. Dijakiso osvojili številna srebrna in zlata priznanja.Leta 2008 smo na geografski olimpiadi vTuniziji osvojili bronasto medaljo.Geografija je veda o prostoru, zato dijakitudi pridobivajo zmožnost prepoznavanjanujnosti trajnostnega razvoja prostora, kjerpri naèrtovanju posegov v prostor mislijo tudina prihodnje generacije.

DOSE

ŽKI

M Kamnik 2011/2012 27

ZGODOVINA

Zgodovina prouèuje preteklost, z njolahko spoznavamo sedanjost inpredvidevamo prihodnost, zato se dijakiin profesorji z njo ukvarjamo narazliène naèine. Dijaki jo radi izberejoza izbirni maturitetni predmet, vokviru katerega vsako letoorganiziramo ekskurzijo. Tudi imeŠolskega centra Rudolfa Maistra jepovezano z zgodovino, saj se je gen-eral, ki je pomembno vplival naslovensko zgodovinsko usodo, rodil pravv Kamniku in se ga ob razliènihobletnicah spominjamo s prirejanjemregionalnih zgodovinskih kvizov. Našidijaki pa se vsako leto uspešnoudeležujejo tudi drugih tekmovanj spodroèja zgodovine.

UMETNOSTNA ZGODOVINAPri izbirnem maturitetnem predmetu umetnostna zgodovina spoznavamo razvojzahodnoevropske in slovenske umetnosti od prazgodovine do današnjih dni.Umetnostne spomenikespoznavamo tudi nastrokovnih ekskurzijah vtujini (Rim, Pariz, Toskana,Dunaj, Benetke ...) inSloveniji (ogledpomembnejših razstav vmuzejih in galerijah, obiskbaroène in secesijskeLjubljane ...). Te

kmov

anje

iz zn

anja

geo

graf

ije: z

lato

priz

nanj

e;Dr

žavn

o tek

mova

nje i

z zgo

dovin

e: sr

ebrn

o priz

nanj

e.

Še tako dobra ideja je absolutno nekoristna, èe ostane le na papirju. Še tako doberizdelek potrebuje dobrega podjetnika, ki ga bo prodal. Še tako boemska duša morav današnjem materialistièno usmerjenem svetu poznati osnove finanènega poslovanja,komuniciranja in obnašanja v poslovnem svetu. Te vsebine in praktiène vešèineboste spoznali v programu Ekonomski tehnik, kjer se dijaki pripravljajo na vstop vresnièni poslovni svet. Vsebine bogatimo z obiski razliènih podjetij, z gostovanjemznanih in uspešnih osebnosti, z razliènimi delavnicami, tekmovanji in mednarodnimiekskurzijami, kjer sodelujemo s sorodnimi šolami.

PRAVI NA TRGOVINAEkonomija se spreminja in mi z njo. Ali pa bi bolj veljalo obratno? Na srednjiekonomski šoli spodbujamo globalno uèenje in razvoj projektov s katerimi širimo

zavedanje o soodvisnosti nas vseh. Uèneure bogatijo tudi obiski zunanjihpredavateljev. Že tradicionalno gostimoèlane društva Humanitas s pomoèjokaterih preko igre spoznavamoporazdelitev svetovnega prebivalstva indružbenega bogastva ter se spoznavamopravièno trgovino.

POSLOVNI PROJEKTIV novem programu EKT je kot obvezen tudi modul Poslovni projekti, ki je razdeljenna dva dela – prvi del se izvaja v 1. letniku kot multimedija, drugi del pa v 2.letniku, ko dijaki organizirajo in izvajajo projekte, ki si jih sami izberejo.V šolskem letu 2010/11 teèejo projekti: Mali nogomet, Tekma v namiznem nogometu,Igre v vrtcu in Delavnice za otroke.Projekt »Delavnice za otroke« je skupina dijakinj izvedla v vrtcu Tinkara, AntonaMedveda Kamnik in sicer v dveh starostnihskupinah. Dekleta so malèkom pripravilapredstavitev pravljice in igric, zakljuèile paso s petjem božiènih pesmi.Vsekakor je takšen naèin dobra izkušnja inpopotnica za življenje, ko se ljudje sreèujemos takšnimi in drugaènimi projekti…

EKONOMSKI MODULI


È

IGRE ZA OTROKEModul Igre za otroke dijaki obiskujejo vprvem letniku programa predšolskevzgoje. V okviru modula spoznajo vrsteiger, igraè in igralnih okolij ter njihovpomen in vpliv na vsestranski razvojpredšolskega otroka.Pod besedo igra si vsi predstavljamo nekaj veselega, razigranega, nekaj, kar v nasvzbuja zadovoljstvo, zato si tudi v okviru tega modula prizadevamo, da bi dijaki naèim bolj pester in avtentièen naèin pridobili in razvili potrebna znanja, spretnostiin lastnosti za uspešno delo v vrtcu.V predprazniènem obdobju smo z modulom Ustvarjalno izražanje združili moèiin pripravili igrico Mišek Tip med božiènimi prazniki ter tako na najboljši možennaèin spoznali eno izmed vrst otroških iger: igro vlog.Dijaki so se predstavili zelo razlièni publiki: malkèom iz vrtca, varovancem zavodaCirius, profesorjem šolskega centra in nazadnje še svojim staršem. Vsi gledalci sobili nad predstavo in obiskom Dedka Mraza zelo navdušeni in so z dolgim aplavzomnagradili trud celotne ustvarjalne ekipe, dijakom pa dali motivacijo za uspešnodelo še naprej.

VZGOJITELJADA NA SREDNJI ŠOLI MUTANa vzgojiteljadi se sreèajo dijaki z vzgojiteljskih šol iz cele Slovenije. Dijaki sepredstavijo vg l a s b e n i h ,p l e s n i h ,gledaliških inu s t v a r j a l n i hd e l a v n i c a h .Naslednje leto pabomo imelivzgojiteljado pravna naši šoli.

DOSE

ŽKI

M Kamnik 2011/2012 29

PREDŠOLSKI MODULI

Nate

èaj z

a naj

bolj

izvirn

o pre

dsta

vitev

pok

lica i

n na

jbol

jšo p

romo

cijsk

o akc

ijo S

KREI

RAJ

SE: 3

. mes

to.


Mladi radi raziskujejo, za kar imajo na naši šolizares veliko možnosti, saj se zavedamo, da sopoleg teoretiènega znanja pomembne tudipraktiène izkušnje. Zanimive so enodnevne alidvodnevne geografske in kulturnozgodovinskeekskurzije po Sloveniji. Vsak letnik obišèe drugoslovensko pokrajino.

Vsaj enkrat letno se dijaki lahko prijavijona eno - ali veèdnevne ekskurzije vdeželo, kjer govorijo tuji jezik, ki se gauèijo. Na ekskurzijah v Italijo, Francijo,Nemèijo, Avstrijo, Veliko Britanijo,Èeško, Madžarsko in Nizozemskopoglabljajo svoje znanje jezika inspoznavajo deželo ter kulturo naroda.

Po konèanem tretjem letnikudijaki potujejo na zakljuèneekskurzije, na katerih sprošèenospoznavajo geografske,zgodovinske in kulturnezanimivosti izbrane dežele.

Naravoslovci so še posebej aktivni priorganizaciji naravoslovnih ekskurzij doma inv tujini.

EKSKURZIJE IN POTOVANJA

M Kamnik 2011/2012 31

Šolska dramska skupina Rudolfi vsako leto pripravi vsajeno celoveèerno predstavo in veè literarnih in umetniških

veèerov, nakaterih sepredstavijo žeu v e l j a v l j e n iumetniki spodroèja litera-ture ali glasbe.

Šolski radio RumA. Dijaki – radijci na zanimiv,izviren naèin pripravljajo oddaje (kulturnipraznik, novo leto, valentinovo, zakljuèek leta),ostali pa jim z veseljem prisluhnemo.

Veèina dijakov obiskuje dijaški abonma v Drami, MGL, Mladinskem gledališèu aliDomu kulture Kamnik.

Na literarnih in glasbenihveèerih se s svojoustvarjalnostjo predstavijotudi dijaki.

UMETNOST IN KULTURA

Prihodnost pripada tistim,ki verjamejov lepoto svojih sanj. (Eleanor Roosevelt)

2011/20132

Šola ima moèno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost, ki pokriva vsa šolska inobšolska podroèja. Dijaki raziskovalci svoja dela predstavijo na šoli in na državnihtekmovanjih. Na vsakoletni predstavitvi Gibanje znanost mladini dosegajo dijaki zmentorji prva mesta na razliènih raziskovalnih podroèjih.Raziskovalna naloga je izdelek, v katerem dijaki raziskujejo, kar jih zanima. Vanjmorajo vložiti veliko truda, saj raziskovalna naloga ni samo prepis literature,navajanje dejstev, ampak mora vanjo vsak vdihniti nekaj svojega, edinstvenega.

DIJAKI S POSEBNIM STATUSOMŠPORTNIKI, KULTURNIKI IN RAZISKOVALCI

Poseben status lahko pridobijo športniki, ki so èlanidržavnih selekcij ali reprezentanc. Šola jim omogoèa, dasi sami doloèijo naèrt ustnega preverjanja, dovoli odsotnostv èasu trenningov ter po potrebi podaljša roke za izpolnitevobveznosti iz letnika.

Status kulturnika lahko pridobijo dijaki, ki se poleg šoleaktivno ukvarjajo še s kulturnimi in umetniškimidejavnostmi.

Status raziskovalca pridobijo dijaki, ki pod vodstvommentorja opravljajo raziskovalno nalogo.

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

2011/2012 33

1. BYOI 27. španski krožek 2. prostovoljno soc. delo 28. računalniški krožek 3. tabori in šole v naravi 29. košarka 4. francoski krožek 30. aerobika 5. ruski krožek 31. odbojka 6. ekskurzije v okviru tujih j. 32. komunik. v nemščini 7. dramski abonmaji 33. zgodovinski krožek 8. dramski krožek - RUDOLFI 34. geografski krožek 9. nemški novin. krožek 35. radio RUMA 10. dramski krožek- NEM 36. filozofski krožek 11. novinarski krožek 37. psihološki krožek 12. angleška konverzacija 38. sociološki krožek 13. raziskovalno delo 39. fizikalni krožek 14. sociološka delavnica 40. astronomija 15. kemijski krožek 41. angleško glasilo 16. recitacijski krožek 42. nemško glasilo 17. MEPI priznanje 43. slovensko glasilo - ZELENO 18. mikroskopiranje 44. krožek prava 19. mikrobiologija 45. podjetništvo 20. histološke tehnike 46. fitnes 21. akvaristika 47. ekonomija 22. italijanski krožek 48. arhitekturno risanje 23. literarni krožek- SJK 49. likovni krožek 24. literarni krožek - NEM 50. fotografski krožek 25. matematični krožki 51. UNICEFkrožek 26. logika

DOSE

ŽKI

Na šoli deluje veè kot 50 interesnih dejavnosti s podroèjašporta in rekreacije, naravoslovja, družboslovja,humanistike, jezikov, raèunalništva, umetnosti, kulture,ekonomije ...

Motivirani dijaki se udeležujejo tudi predavanj, taborov in tekmovanj v znanju našolskih, regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Nekaj vidnih uvrstitev že veè let zapored dosegajo na mednarodnem tekmovanju Evropa v šoli. Uspehi natekmovanjih jim omogoèijo pridobitev štipendije za nadarjene - Zoisove štipendije.Ponudba interesnih dejavnosti:

INTERESNE DEJAVNOSTI

Giba

nje

znan

ost m

ladi

ni -

drža

vno

tekm

ovan

je: z

lato

, sre

brno

in b

rona

sto

prizn

anje

;M

edna

rodn

o sr

eèan

je m

ladi

h ra

zisko

valc

ev v

Inst

anbu

lu.


NOVINARSKI KROŽEKZeleno je glasilo novinarskega krožka ŠCRM, vkaterem objavljajo dijaki razliène novinarskeprispevke in beležijo kroniko šole. V vsaki številkirazišèejo zanimivo in aktualno temo (projekt oRudolfu Maistru, Jožetu Pleèniku, Slovencih naDunaju, Primožu Trubarju).

Krožek temelji na naèelu razliènega razumevanjasocioloških pojavov. Sociološka imaginacija je naèinrazmišljanja, saj gre za predstavo, videnje inrazumevanje sociologije same, socioloških pojavov,objektov, stanj ...Sociološka dejstva so dana, toda kako jihposameznik razume, je stvar njega samega.Rezultati dela so objavljeni v èasopisu Sociološkaimaginacija.

SOCIOLOŠKA DELAVNICASociološka delavnica je sredniška institucija, ki spomoèjo sociološke imaginacije daje smisel,orientacijo in zalogo znanja za potrebe ljudi vnjihovem vsakdanjem življenju. Na šoli ima bogatotradicijo, saj jo organiziramo že vrsto let. Na njihobravnavamo teme; od naroda do nacije, civilizacijain kultura, posameznik in posameznik, sociologijavsakdanjega življenja, velike osebnosti v zgodovini,sociologija vsakdanjega življenja, strukture prostorain èasa, narava raziskovanja družbenega življenja,(ne)sodelovanje humanistiènih in družbenih ved.Sociološko delavnico ustvarjajo dijakinje, dijaki,profesorji ŠCRM ter ugledni gostje iz javnega inakademskega življenja.

KROŽEK “SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA”

M Kamnik 2011/2012 35

NEVINEVI ASTRONOMSKI KROŽEK - RAKDijaki, ki jih privlaèijo skrivnosti vesolja, se

lahko pridružijo tudi šolskemuastronomskemu krožku -RAK. Kogar zanimajo z

zvezdami posuto nebo in planeti znjihovimi sateliti, pagalaksije, meglice terkopice in še kaj, se bo spomoèjo šolskihteleskopov zlahka podal vvesoljske daljave…Krožkarji se ukvarjajo zrazliènimi dejavnostmi -ob lepem vremenu sedobivajo na šolski terasiob observatoriju, kjerpostavijo teleskope in

opazujejo nebesna telesa, ob tem pa se nauèijo tudiuporabe vrtljive zvezdne karte in orientacije po zvezdahna noènem nebu. Ob javnih astronomskih opazovanjihsodelujejo s kamniškim astronomskim društvom Komet,jeseni in spomladi pa se skupaj odpravijo še v hribe nacelonoèno opazovanje.Ob slabem vremenu si v uèilnici ogledajo kakdokumentarni film in tako spoznavajo novadognanja o vesolju, drugiè se morda pomerijo vreševanju astronomskega kviza, zadnja leta pa seudeležujejo tudi pravih tekmovanjih iz znanjaastronomije…Pripravljajo tudi predavanja znanih astronomov,vsako leto pa se nekateri udeležijo tudinaravoslovne ekskurzije in obišèejo kak planetarij.Še posebej pa so ponosni na glasilo AstroMaister,ki ga izdajajo že veè kot deset let. Èe

želiš

naj

ti se

be, r

azmi

šljaj

po

svoj

e. (S

okra

t)


RA UNALNIŠKI KROŽEKVsako leto organiziramo lan party. Preizkusimo se v nogometu, košarki, vozimohitre avtomobil, pojemo karaoke in preizkušamo vojaško taktiko. Tudi streljanjekur je velik raèunalniški izziv. Ne manjka tudi pica, ki je zašèitni znak raèunalniškihnavdušencev. Nagrade za najboljše prispeva podjetje Emisija iz Kamnika.

Cisco je vodilno podjetje v izdelavi omrežneraèunalniške infrastrukture. Po celem svetu imajosvoje izobraževalne centre. Cisco network academyje njihovaizobraževalna

ustanova, ki tudi na naši šoli organizirateèaj o raèunalniških omrežjih. Vodijo gapredavatelji z Elektro fakultete. Pouspešno opravljenem izpitu slušateljipridobijo mednarodno priznan certifikatCISCO CCNA. Vsako leto skupina našihdijakov uspešno opravi zahteven preizkusznanja o raèunalniških mrežah.

È

M Kamnik 2011/2012 37

BYOI(bring your own ideas)

Èlani angleškega krožka BYOIse dobivamo enkrat tedensko,svoj èas pa usmerjamo v stvari,

ki jih radi poènemo.V ospredju so dijaki in njihove ideje, povezanez glasbo, umetnostjo, literaturo in ostalimidejavnostmi, za katere pri rednem poukunemalokrat zmanjka èasa. Vse skupaj zaèinimoše s kanèkom angleškega humorja in pustimomislim prosto pot.

EKO ŠOLAV šolskem letu 2009/2010 smo naša prizadevanja napodroèju ekologije združili pod skupnim nosilcem Eko šole.V okviru tega loèeno zbiramo odpadke, sadimo drevesa,èistimo ožjo in širšo okolico šole, z raznimi dobrodelnimiakcijami sodelujemo v projektu Revšèina, izdelujemo ekovošèilnice, beremo temu namenjeno literaturo, sodelujemona eko kvizu, medgeneracijsko sodelujemo z vrtcem indomom za starejše obèane, organiziramo predavanja razliènih društev (Humanitas,

Unicef, Amnesty Inter-national, »Vozim, a nehodim«) in samostojnihpredavateljev (AntonKomat), skrbimo zaprimerno osvetljenostprostorov, obiskujemoekološke kmetije, Centerza ravnanje z odpadki inše mnogo drugega.


KROŽEK KEMIJE IN

POZNAVANJE BLAGA

Ekonomski tehniki spoznavajo kemijska podroèja malo drugaèe. Dijaki želijonadgraditi kemijsko znanje z ogledi tehnoloških postopkov v podjetjih. Po ogleduvelikih proizvodnih procesov razjasnimo nove pojme z izvajanjem ustrezniheksperimentov v šolskem laboratoriju.

LIKOVNI KROŽEKUstvarjalnost in navdih dijaki oplemenitijo z razliènimi tehnikami pri krožku. Svojadela razstavljajo v šoli in Kamniku.

DOSE

ŽKI

Evro

pski

liko

vni n

ateè

aj- E

vrop

a v š

oli:

obja

va v

bilte

nu.

M Kamnik 2011/2012 39

KROŽEK UNICEFV vsakem izmed nas tli otroška želja, da spremenimo svet nabolje, zato na šoli deluje krožekUNICEF. V okviru tega sepogovarjamo o èlenih konvencijeo otrokovih pravicah, sodelujemopri mednarodnih akcijahslovenskega odbora in skušamo vsodelovanje vpeljati èim širšikrog dijakov. Vsak je lahkoambasador dobre volje.

JAMPJunior AchievementMoje podjetjeSplošno znano je, da je podjetništvo pomembnogonilo inovacij, konkurenènosti in rasti. Na šoli vokviru krožka deluje program JAMP, ki temelji napraktiènih izkušnjah z izvajanjem celotnegaprojekta vodenja podjetja in interakcij z zunanjimokoljem (tj. poslovnim svetom – pravimi podjetjiali pod neposrednim nadzorom poslovnežev, kislužijo kot mentorji). Te dejavnosti dijakomomogoèajo, da si pridobijo osnovne poslovnespretnosti, hkrati pa razvijajo tudi osebne lastnosti, kot so ustvarjalnost, prevzemanjepobud, odgovornost.Dijaki po programu razvijejo pravo gospodarsko dejavnost z vodenjem svoje lastnedružbe, ki deluje znotraj zašèitenega okolja in v pedagoške namene, proizvajajo inprodajajo pa prave proizvode oziroma storitve. Po pripravi poslovnega naèrta instrategije trženja zaènejo proizvajati proizvod, ki ustreza njihovim naèrtom. Dijakiprodajajo proizvode ali storitve v šoli ali zunaj šolskega okolja ter vodijo raèunovodskoevidenco.

PROJEKTI


MEDNARODNA IZMENJAVAV okviru mednarodne izmenjave sodelujemo inobišèemo srednje šole v Angliji, Nemèiji, Italiji,na Èeškem, Danskem, Švedskem in Trgovskoakademijo v Avstriji.Dijaki in profesorji bivajo pri vrstnikih,spoznavajo deželo, jezik, kulturo, šolski sistem,izmenjujejo izkušnje in izvajajo skupneprojekte.Pomerijo se tudi v razliènih športnihtekmovanjih.

MEPI – MEDNARODNO PRIZNANJE ZA MLADEMEPI je eden izmed šestih najveèjih svetovnih programov za mlade od 14. do 25. leta.Program deluje na treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) in mladostnikom nudi mnogoveè kot le pridobivanje neformalne izobrazbe. Na podroèjih prostovoljstva, vešèin, rekreativnihšportov in odprav se mladi urijo in izpopolnjujejo za današnji naèin življenja in se prekopreizkušenj in odrekanj razvijajo v moène, samozavestne in odgovorne državljane. Našidijaki si pri rekreativnem športu praviloma izberejo cilje, s katerimi izboljšajo svojerezultate pri športu, ki ga že veè let trenirajo, lahko pa si izberejo èisto novo športnodejavnost. Prostovoljno delo zelo radi opravljajo v sosednjem vrtcu, CIRIUS-u, Domustarejših obèanov, Osnovni šoli Marije Vere ali pa pomagajo sošolcem z uènimi težavami.Svoje vešèine in znanje pa urijo na najrazliènejših podroèjih od uèenja tujih jezikov doraèunalništva, kiparjenja, fotografiranja in borilnih vešèin. Velik izziv in prijetno druženjepa dijakom predstavlja tudi odprava, ko morajo noè ali dve preživeti v naravi z le tistimipripomoèki, ki so jih vzeli s seboj v nahrbtniku, s katerim veselo pohajkujejo po poteh, kisi jih skupaj s svojimi MEPI-jevskimi prijatelji izberejo in zaèrtajo na zemljevidu. Ko

dijaki dosežejo vse zastavljene cilje, sledipodelitev priznanj. Letošnjim dobitnikom na šolijih je podelil župan obèine Kamnik, zlatnikomv državi pa kar predsednik države. Ob tem pa nesmemo pozabiti, da dijakom dosežke inštruktorjizabeležijo v mednarodno priznani indeks, ki jimv prihodnosti lahko odpre vrata do študija vtujini ali do želene zaposlitve.

Uèilnico “prenesemo” v naravo in tam spoznavamo uèno snov na “drugaèen” naèin.Izvajamo projekte in eksperimentiramo v naravi. Na projektnih dnevih se lotimoprojektov medpredmetno.

M Kamnik 2011/2012 41

PROJEKTNI DNEVI


Vodstvo dijaške skupnosti

DIJAŠKA SKUPNOST ŠCRM KAMNIKTudi na naši šoli imamo dijaki željo po povezovanju in sodelovanju. Prav zaradi tegase že od leta 1998 uspešno povezujemo v okviru Dijaške skupnosti ŠCRM Kamnik,ki zastopa interese, mnenja in pravice ter tudi dolžnosti naših dijakov. Èlani dijaškeskupnosti DSŠCRM Kamnik so vsi dijaki ŠCRM Kamnik. Njene aktivnosti vodijo inusmerjajo predstavniki razrednih skupnosti, ki predstavljajo Dijaški parlament,drugi del pa predstavlja vodstvo DSŠCRMK, ki ga zastopajo predsednik,podpredsednik, tajnik in pomoènik tajnika. Kot nadzorni organ pa na naši šolideluje tudi Svet Dijaške skupnosti ŠCRM Kamnik. Svet sestavlja sedem èlanov,štirje predstavniki gimnazije, en predstavnik ekonomskega programa ter enpredstavnik predšolske vzgoje. Svet DSŠCRMK vodi predsednik Dijaške skupnosti.Uspešno sodelujemo z vodstvom šole in èlani profesorskega zbora, s katerimi sepogovorimo ter tako izboljšujemo pogoje šolskega in obšolskega življenja.Dijaška skupnost aktivno sodeluje tudi pri razliènih dobrodelnih akcijah, saj smomnenja, da je ljudem, ki pomoè potrebujejo, treba pomagati, kolikor je v naši moèi.V ta namen smo se pridružili akciji dijakinj Srednje ekonomske šole pri zbiranjuoblek, prispevkov, igraè,… za delavce Vegrada iz Bosne, zbiramo zamaške za invalide,knjige za slovenske dijake v Trstu, ne smemo pa pozabiti naše zelo odmevne akcije,in sicer prodajo solzic, s pomoèjo katerihsmo v lanskem letu zbrali veè kot 4.500 €.Vsako leto izvajamo tudi veliko prostovoljnegadela, pomagamo v domu za ostarele Kamnik,dijakom in uèencem z gibalnimi motnjami vCiriusu Kamnik, uèno pomoè pa prostovoljnonudimo tudi lokalnim osnovnim šolam (OŠMarija Vera, OŠ Frana Albrehta,…)Delovanje Dijaške skupnosti ŠCRM Kamniknatanèno opredeljuje Statut Dijaškeskupnosti ŠCRM Kamnik.Dijaška skupnost pa je aktivna tudi na družabnem spletu (facebook).V letošnjem šolskem letu nas èaka še kar nekaj projektov. V mesecu februarjubomo izvedli dijaški žur v Kotlovnici. Za mesec februar naèrtujemo še pustno rajanje.V mesecu maju bo zakljuèni razred, ki si je priboril kljuè, pripravil program intradicionalno predajo kljuèa.

M Kamnik 2011/2012 43

ŠE NEKAJ INFORMACIJ

MALICAŠolska kuhinja poleg dveh vrst malice nuditudi možnost dietne prehrane. Dijaki pa selahko naroèijo tudi na kosilo. Jedilnica imaatrij na prostem, kjer je mogoèe posedeti vprijetnem okolju.

UÈBENIKI

Vsi dijaki si lahko izposodijo uèbenike preko uèbeniškega sklada. Izposojnina znaša1/3 cene novih uèbenikov. Socialno šibki dijaki si lahko uèbenike izposodijobrezplaèno.

DIJAŠKE IZKAZNICEDijaki lahko naroèijo dijaške izkaznice, s katerimi izkazujejo svoj status, si izposojajogradivo v knjižnici in uveljavjajo najrazliènejše popuste.

ŠOLSKI SERVISV šoli je trgovina in fotokopirnica, v kateri izdelujejo tudi barvne in laserskekopije, vežejo gradiva, jih raèunalniško oblikujejo in gradivo na željo plastificirajo.

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Izobraževanje odraslih se v okviru ŠCRM ponaša z dolgoletno tradicijo. Naše veèernešolske klopi vsako leto obiskuje okoli 300 udeležencev, ki lahko izbirajo medprogrami za pridobitev izobrazbe in razliènimi teèaji.

Odloèijo se lahko za dokonèanje, prekvalifikacijo ali osnovno pridobitev izobrazbenaslednjih smeri: GIMNAZIJA, EKONOMSKA GIMNAZIJA,EKONOMSKI TEHNIK ali PREDŠOLSKA VZGOJA.

Prikljuèijo se lahko MATURITETNEMU TEÈAJU, izobraževanju zapridobitev NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE (NPK) knjigovodja,izberejo katerega izmed verificiranih TEÈAJEV TUJIH JEZIKOV (anglešèina,nemšèina, italijanšèina, francošèina) ali TEÈAJE RAÈUNALNIŠTVA (Win-dows, Excel, Access …)

Izobraževanje odraslih zahteva veliko posluha za potrebe in želje udeležencev, zatoposkušamo izvajanje èim bolj prilagoditi, pri tem pa upoštevati osebne izobraževalnenaèrte. Poleg predavanj so udeležencem na voljo konzultacije in svetovanje, zanjepripravljamo strokovno gradivo, literaturo si lahko izposojajo tudi v bogato založenišolski knjižnici, prilagajamo urnike in omogoèamo številne izpitne roke.Jezikovne in raèunalniške teèaje izvajamo v majhnih skupinah, najpogosteje vprostorih ŠCRM, ki so za pouk najbolj prilagojeni. Za podjetja, ki naroèijo teèajesamo za svoje zaposlene, pouk izvajamo takrat, ko je za naroènika najustrezneje,lahko tudi v prostorih podjetja. Vse naše teèaje vodijo izkušeni in dinamièniprofesorji.

Da lahko svoje znanje kar najbolje posredujemo, se moramo nenehno izobraževatitudi sami. Vodstvo in andragoški zbor sta zato vkljuèena v razlièna izpopolnjevanjain projekte za izboljšanje kakovosti ter pridobivanja novih tehnik in metod dela.

Èe vas zanimajo podrobnejše informacije, pobrskajte po spletni strani ŠCRM ali sena nas obrnite osebno.

Telefon: 01 830-32-28

Uredili:

Risbe: Karin Škufca

Opredelitev uspešnega življenja:

Ralph Waldo Emerson

Marijana OdorèièPavel ŠkoberneMare Strehar

pogosto se smejati;pridobiti si spoštovanje bistrih ljudi in naklonjenost otrok;nauèiti se spoštovati iskreno kritiko in prenesti izdajo lažnih prijateljev;spoštovati lepoto, najti najboljše v drugih;zapustiti svet vsaj malo boljši: z zdravim otrokom, vrtno stezico ali boljšo družbo;vedeti, da so drugi lažje dihali, ker si živel.

Telefon: 01 830 32 00, 830 32 11, 830 32 12 Telefax: 01 830 32 18 Internet: http://www.scrm.si E-mail:[email protected] DIREKTOR ZAVODA mag. Šemso MUJANOVIČ GIMNAZIJA ravnatelj: mag. Šemso MUJANOVIČ svetovalec: Pavel ŠKOBERNE SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA ravnateljica: mag. Tatjana NOVAK svetovalka: Darinka VRHOVEC IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Andreja SABATI ŠUSTER Karmen BELINA

Informativna brošura o ŠCRM Kamnik za 2011

Documents

Transcript of Informativna brošura o ŠCRM Kamnik za 2011