št.53

GLASILO OBČINE ŽETALE - JUNIJ 2014 - LETNIK 14 pošt

nina

pla

čana

pri

pošt

i Žet

ale

ŽETALSKE NOVICE

Iz razgibane pomladi - toplemu poletju naprotiPrišel je mesec maj in z njim sonce, pomladne cvetlice,

ptički in metulji ter ostala živa bitja. Otroke vedno boljprivlači sijoče sonce, zato smo vrtec zamenjali za naravnookolje, v katerem smo raziskovali žuželke, travniške rast-line, ali pa smo se veselo igrali na igrišču in ustvarjali izmivke.

Priključili smo se projektu Pasavček in prav v ta namennas je obiskal policist, g. Damjan Bračič, in nam predstavilsvoje delo. Otroci so v vrtec z veseljem pripeljali svojakolesa in poganjalčke, s katerimi smo se vozili po poligonuin se seznanjali s prometnimi pravili. Najboljša tekača izvrtca sta se udeležila Unesco-vega teka mladih na Ptuju, kjersta osvojila 35. in 43. mesto v teku na 300 m. V vrtcu smoprav tako organizirali spomladanski kros v okvirju projektaMali sonček, kjer so se otroci pomerili po starostnih kate-gorijah.

Ker je v naši občini ta trenutek v ospredju EX TEMPORE,smo si ga organizirali tudi v vrtcu. Slikanje in barve vednoprivabijo otroke. Znajo počakati, da pridejo na vrsto,medtem pa posamezniki radi gledajo tiste, ki že ustvarjajo.Slikali so okolico vrtca na prostem, pri tem pa se nam jepridružil slikar, g. Branko Gajšt, ki je slikal skupaj z otroci.

Za zaključek šolskega leta smo priredili piknik s starši.Dramska skupina staršev nam je pripravila lutkovno pred-stavo, za naše lačne želodčke pa sta poskrbela kuharja.Otroci so se najbolj razveselili napihljivih igral, ki so poskr-bela za razgiban in vesel popoldan.

Sedaj pa se že veselimo toplega poletja in počitniškihdogodivščin.

VRTEC ŽETALE

Žetalske novice2

Žetalske novice

JAVNO GLASILO "ŽETALSKENOVICE"

Izdajatelj: Občina ŽetaleNaslov uredništva: Žetale 4, 2287 ŽetaleOdgovorna urednica: Marija KrušičUredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLENLektorica: Mojca KopšeFotografija na naslovnici: Toni BUTOLENRačunalniški prelom: Adekvat d.o.o.Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je napodlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.

Junij 2014 3

Dober dan

Dober danLepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE ŽETALE.Ne vem, zakaj so mi misli odpotovale nocoj, ko pišem ta 29. uvodnik

Žetalskih novic, v čas slovenske moderne. Spomnila sem se poetaOtona Župančiča in njegove pesmi Veš, poet, svoj dolg? Ali vemo pre-bivalci Zemlje svoj dolg? Verjetno ga ne bomo nikoli poravnali, saj jenarava vedno kruta do nas in nam uničuje ustvarjeno. Ali je nismo žemnogokrat poškodovali?

Kako radi se tolažimo, da naravno negativno delovanje ne zajemanašega področja: kaj pa tam na jugu, v Srbiji, Bosni, na Hrvaškem?Strašna katastrofa, voda poplavlja in uničuje, življenja ugašajo, a vsak-danjik teče dalje. Žetalanci smo zadovoljni, tihi, veselimo se napredka.Kako lepo je pogledati na asfaltno prevleko in na obraze ljudi, ki sezavedajo, da bo lažji dostop do bivališča in v svet! Tam v Prekmurjuse solzi Mura; koliko ljudi je ostalo brez dela in mesečnih prihodkov.Težko življenje. A ni najmanj boleče, če rečeš, odhajam z mesta vo-denja države, urejam samo sprotne posle, nisem na borzi in lepa zelenapomlad se izteka. 8 slovenskih poslancev se veseli delovnega mesta vsrcu Evrope, kar lepo število Slovencev se veseli slovenskih državnihvolitev, sedeli bodo v parlamentu in skrbeli za nas, da bomo zaživeli vblagostanju in zadovoljstvu. Dobro razpoloženi bodo tudi naši os-novnošolci, plače so zapisane v spričevalih, počitniška oprema bokmalu zložena v kovčku za počitnikovanje.

Samo, da bi bila narava mirna in prizanesljiva.Pred vami, žetalski bralci in bralke, je 53. številka Žetalskih novic,

preberite vse, kar vas zanima, povezujte se z naravo, negujte rastlinje,ki bo kljubovalo poletni vročini, z rožami posut mesec rožnik se izteka,kmalu bo zadišalo po posušeni otavi, seno čaka v balah za zimskopogostitev živine. Morda bomo bežali pred vročino, samo en velikobrat v naravi in že bo tu vinotok in čas za naslednjo številko Žetalskihnovic. Dotlej ohranjajte zdravje in dobre misli in jih delite z ljudmi, kijih imate radi.

Razmišljajte o smehu, saj mu je bil namenjen 4. maj – mednarodnidan smeha. Že v prejšnjem stoletju je bil organiziran tudi pri nas vSloveniji. Letos je druženje smehcev potekalo v Kopru; govorili so otem, kako smeh pripomore k zdravju, saj pada sladkor v krvi in pritiskv žilah. Tega dne so v Kranju izvedli tek bosonogcev, mi v Žetalahsmo hodili obuti po njivi, travnikih, gozdovih in se upirali žgočemusoncu in vihravemu vetru.

Lepo Vas pozdravljamo člani Uredniškega odbora in odgovornaurednica Ž. N. M. K.

Vrtec 2

Dober dan 3

Županov uvodnik 4

Novice iz občinske uprave 5

Iz naših krajev 7 - 20

Iz vasi v vas 20 - 24

Sprehod po vsebini

Občanke, občani vabljeni v sodelovanjus prispevki, na elektronski naslov: urednistvozetale@gmail.com.

V soncu, vedrem razpoloženju praznujte dandržavnosti, naj Vam srečno minejo poletni dnevi

in z dobro voljo na pot k uspehom.

Iskreno Vam čestitamo ob državnem prazniku, ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA in UREDNIŠKI ODBOR Ž.N.!

Če ne bi bilo slabo za državljane, bi bilo nenehno opozar-janje, da kriza v Sloveniji še kar traja, že dolgočasno. Ko sepokažejo prvi znaki, da bi vendarle začelo iti na bolje, sepojavi pa nova politična kriza, ki nujno vpliva tudi nagospodarstvo. Upamo lahko samo, da novo brezvladje nebo trajalo predolgo in, da bodo dejansko volitve čim prej inbo tudi nova vlada čim prej začela z delom. Brezvladjeoziroma vladanje brez pravih pooblastil se na žalost žepozna, saj še vedno ni bilo poziva za sredstva, ki občinampripadajo po 21. členu ZFO. Tako so za letos ta sredstvarazpolovljena in smo izgubili 63.000 Eurov, če jih sploh nebo pa bomo imeli velike težave izvesti investicije, ki so vteku in za katere smo pridobili del denarja na razpisih. Pravtako še ni rezultatov 8. Javnega poziva za »Razvoj regij«na katerega smo prijavili gradnjo nove večnamenske dvo-rane.

Sicer pa v občini trenutno investicije tečejo po planu.Največja investicija v cestno infrastrukturo v občini doslej,to je modernizacija lokalnih cest Strajna – Prekože – PotniVrh in Zg. Ravno – Globočec – Potni Vrh se končuje in tudifinanciranje s strani države je teklo nemoteno.

Prav tako se nadaljuje lansko začeta investicija v cestnoinfrastrukturo v Nadolah in Kočicah.

Začela se je tudi obnova dela bivše občinske stavbe, v ka-teri so prostori za zdravstvo in društveni prostori. Tudi zato investicijo je občina pridobila večino sredstev na razpisuza energetsko sanacijo stavb v javni lasti.

Izvajanje tako zahtevnih investicij, ki presegajo 1.600.000EUR je za občino velik zalogaj tako organizacijsko, kakorfinančno, ker je potrebno točno v rokih zagotavljati lastnidelež. Najmanjša napaka ali zamuda lahko pomeni, da sred-stva izgubimo ali vračamo.

Sicer pa je letos leto sprememb tudi na občini. V jesenibodo lokalne volitve, ki bodo verjetno prinesle kakšne spre-membe.

Že v maju pa je spremembo doživela občinska uprava.Uprava Občine Žetale je bila praktično nespremenjena vseod ustanovitve Občine. Že tako ena najmanjših občinskihuprav je bila po letu 2010, ko so se začele zdravstvenetežave in daljše odsotnosti tajnika občine operativno iz-jemno oslabljena. V takšni situaciji sem vse več adminis-

trativnih del, predvsem pri pripravi dokumentov za prijavena razpise opravljal sam, čeprav to ni delo župana. Vse silesem usmerili v pripravo dokumentov za razpise in bili smoizjemno uspešni. Kot pa sem že zapisal, ni dovolj biti us-pešen na razpisu, temveč je potrebno investicijo tudi izvestibrez napak, ker so kontrole izjemno natančne in stroge.Posebej je bila uprava hendikepirana, ko je z novembromJože odšel na dopust in se s z novim letom upokojil.

Želel bi se Jožetu Krivcu še enkrat zahvaliti za njegovo30 letno delo v KS Žetale, Občinski upravi Majšperk in kottajniku Občine Žetale. Ne glede na to, da je bila to njegovaslužba saj sem prepričan, da je njegovo celotno delo v krajupresegalo njegove službene obveznosti in pustilo tudiposledice na njegovem zdravju. Verjamem, da bo zman-jšanje stresa in obremenitev ugodno vplivalo na njegovozdravje in bo dolgo užival sadove svojega dela. Kolikor gapoznam, bo še vedno priskočil na pomoč, kjerkoli ga bodopotrebovali.

Natečaj za direktorja oziroma direktorico Občinske up-rave je bil objavljen že v mesecu novembru, vendar jepostopek zaradi komplicirane zakonodaje dolgotrajen. Zato delovno mesto so predpisani minimalni pogoji, ki se jihje potrebno držati, občina pa lahko postavi še dodatnepogoje. Da bi pustili možnost prijave čim bolj odprto, pred-vsem pa dosegljivo domačinom, smo v natečaju zahtevalizgolj minimalne pogoje. Na natečaj se je javilo 22 kandida-tov, od katerih jih 9 ni izpolnjevalo pogojev. Na žalost tudivsi štirje domačini. Moram zapisati, da sem bil karrazočaran, da se ni javil niti eden naš občan, ki bi izpolnje-val pogoje, čeprav jih je v občini precej. Zgleda, da so seustrašili odgovornosti. Ali pa je lažje kritizirati in dajatitakšne in drugačne nasvete, kot pa poprijeti za delo.

Trinajst kandidatov, ki je izpolnjevalo pogoje, je bilo pov-abljeno na individualne pogovore in predstavitve. Devet sejih je razgovora tudi udeležilo.

Iskal sem človeka, ki je pripravljen in usposobljen takojopravljati delo, predvsem pri vodenju projektov in črpanjuevropskega denarja. Od vseh devetih kandidatov je samoena kandidatka imela izkušnje v delu na občini in bilasposobna takoj začeti opravljati delo samostojno brez uva-janja. Nekateri kandidati pa niso imeli niti osnovnega znanjao lokalni samoupravi, ampak so se pač javili na razpis, kerso trenutno brez službe.

V takšni situaciji izbira ni bila težka. Nova direktorica jezačela delati 13. maja. Kot sem že zapisal, je glavna skrbprenovljene Občinske uprave v letošnjem letu realizacija žeodobrenih projektov. Ker pa kakšnih novih razpisov ni navidiku, se bo Občinska uprava lahko lotila tudi usklajevanjaobčinskih predpisov, urejanju premoženjskih zadev, pred-vsem pri lokalnih cestah in drugih zadev, za katere je dosedaj zmanjkovalo časa.

V upanju, da z zadnjo investicijo, za katero smo se pri-javili v tem mandatu, to je izgradnjo večnamenske dvorane,vendarle uspemo, vam želim prijetno poletje in bogatojesen.

Vaš župan Anton Butolen

Žetalske novice

Županov uvodnik

4

LETO VOLITEV IN SPREMEMB

V Občini Žetale je v časuod 2. do 7. junija potekal 14.slikarski EX TEMPORE Že-tale 2014. Slikarskega extempora so se udeležilislikarji iz številnih krajevnaše domovine in zamejstva.Veliko je slikarjev, ki sevsako leto v začetku mesecajunija vračajo v ta prelephaloški svet, da lahko naslikarskem platnu izrazijosvojo umetniško vrednost.

Slikarji so svoja likovna dela oddali v ocenjevanje vsoboto, 7. junija, zatem pa so se zbrali na družabnemsrečanju v obratu restavracije Gastro v Kočicah.Strokovna komisija, ki ji je predsedoval likovni kritikMario Berdič iz Maribora, je imela zahtevno delo, daje lahko izbrala najboljše. Strokovna komisija je oce-nila 34 prispelih likovnih del. Otvoritev razstave je bilav soboto, 7. junija 2014, ob 19. uri v prosvetni dvoraniŽetale. V kulturnem programu sta nastopila Moškipevski zbor Kulturnega društva Žetale pod vodstvomSilva Potočnika in Ženski pevski zbor Kulturnegadruštva Žetale pod vodstvom Valentine Vidovič.Slavnostni govornik na otvoritvi razstave 14.slikarskega ex tempora Žetale 2014 je bil župan ObčineŽetale Anton Butolen. V govoru je poudaril, da jeObčini Žetale kljub težkim časom uspelo organiziratiEX TEMPORE. Zahvalil se je vsem sodelujočimslikarjem, donatorjem, ki so prispevali nagrade,strokovnemu vodji 14. ex tempora, slikarju BrankuGajštu in vsem ostalim, ki so sodelovali pri organizacijiin izvedbi 14. slikarskega ex tempora.

Osrednja točka otvoritve razstave je bila podelitevnagrad. Podeljenih je bilo osem nagrad.

Nagrade 14. slikarskega EX TEMPORA Žetale2014 so prejeli:

NAGRADA GRAND PRIXNagrado v višini 500 EUR je prispevalo CESTNO

PODJETJE PTUJ d.d. Nagrado je prejel slikar DušanFišer iz Stogovc za likovno delo »ANGELOV PRE-HOD«.

1.NAGRADANagrado v višini 450 EUR je prispevalo podjetje AS-

FALTI d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikar MarjanJelenc iz Pesnice pri Mariboru za likovno delo»POGLED NA ŽETALE«.

2. NAGRADANagrado v višini 400 EUR je prispevalo podjetje

GASTRO d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejel slikarMarko Vodopivec iz Trsta za likovno delo

»HUDIČEVA VESELICA POD SV. BOLFENKOM«.3. NAGRADANagrado v višini 370 EUR je prispevala Občina

Podlehnik. Nagrado je prejel slikar Vlado Geršak ml.iz Celja za likovno delo »DONAČKA«.

4. NAGRADANagrado v višini 250 EUR je prispevalo podjetje

TMD invest d.o.o. iz Ptuja. Nagrado je prejela slikarkaMiriam Sarricchio iz Trsta za likovno delo »POGLEDS SITEŽA«.

4. NAGRADANagrado v višini 250 EUR je prispevalo podjetje

ŽIHER d.o.o. iz Moškanjcev. Nagrado je prejel slikarDrago Božičnik iz Maribora za likovno delo »ŽETAL-SKI PTIČ«.

5. NAGRADANagrado v višini 220 EUR je prispevala Občina Ma-

jšperk. Nagrado je prejel slikar Gregor Samastur izSlap za likovno delo »JUTRO SE PREBUJA V ŽETA-LAH«.

6. NAGRADANagrado za likovno delo manjšega formata v višini

150 EUR je prispevalo podjetje GAOK Sašo Gajšt s.p.iz Sesterž. Nagrado je prejela slikarka Jasminka Ćišićza likovno delo »GOSPODAR DVORIŠČA«.

Strokovno oceno nagrajenih likovnih del je podalpredsednik ocenjevalne komisije, likovni kritik MarioBerdič, ki je pohvalil likovna dela gojencev Zavoda dr.Marjana Borštnarja iz Dornave, ki so s svojimi stvarit-vami sodelovali na žetalskem ex temporu izvenkonkurence pod vodstvom svojega mentorja GregorjaSamasturja.

Razstavo likovnih del je odprl župan Občine ŽetaleAnton Butolen, ki je vsem prisotnim zaželel velikoumetniških užitkov pri ogledu razstave. Otvoritev razs-tave 14. slikarskega EX TEMPORA se je končala združabnim srečanjem in pogostitvijo, ki so jo pripravilečlanice Društva podeželskih žena Žetale. Ob slovesuso si slikarji obljubili, da se ponovno srečajo naslikarskem EX TEMPORU Žetale 2015.

Jože Krivec

14. SLIKARSKI EX TEMPORE ŽETALE 2014

Junij 2014

Novice iz Občinske uprave

5

PROJEKT: »ENERGETSKA OBNOVAZDRAVSTVENEGA DOMA ŽETALE

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer izKohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Op-erativnega programa razvoja okoljske in prometne in-frastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete»Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »En-ergetska sanacija javnih stavb«.

S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinan-ciranih 85% javno upravičenih izdatkov operacije.

V prostorih Občine Žetale je bila 15. maja 2014 pod-pisana pogodba za projekt »Energetska obnovaZdravstvenega doma Žetale«. Občina Žetale se je sprojektom »Energetska obnova Zdravstvenega domaŽetale« prijavila na Javni razpis Ministrstva za infra-strukturo in prostor za sofinanciranje operacij za ener-getsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenihdomov, knjižnic v lasti lokalnih skupnosti. Občina Že-tale je bila na razpisu uspešna in so ji bila v ta namendodeljena sredstva v višini 68.423,88 EUR. Na podlagiodobritve sredstev je Občina Žetale izvedla javni razpisza izbiro najugodnejšega izvajalca del. Izmed treh spre-jetih ponudb je bila najugodnejša ponudba podjetjaŽIHER d.o.o. iz Moškanjcev. Predmet navedenegajavnega naročila je izvedba energetske obnove ZD Že-tale, ki obsega izolacijo fasade, stropa in strehe ter za-menjavo stavbnega pohištva. Vrednost najugodnejšeponudbe znaša 83.370,31 EUR. Rok za izvedbo pogod-benih del je 30.9.2014.

Žetalske novice

Novice iz Občinske uprave

6

PROJEKT REKONSTRUKCIJE CEST LC 240200IN LC 240210

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer izEvropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija seizvaja v okviru Operativnega programa krepitve re-gionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritveRazvoj obmejnih območij s Hrvaško ter Petega javnegarazpisa za izbor operacij iz prednostne usmeritve»Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Op-erativnega programa krepitve regionalnih razvojnih po-tencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete»Razvoj regij.«.

Projekt rekonstrukcije cest LC 240200 Strajna-Prekože-Potni Vrh v dolžini 3.500 m in LC 240210Zgornje Ravno-Globočec-Potni Vrh v dolžini 2.600 mje skoraj končan. Projekt, ki se sofinancira iz takoimenovanega programa Južna meja, se je pričel izvajativ letu 2013, ko je bil rekonstruiran odsek lokalne cesteLC 240200 Strajna-Prekože-Potni Vrh. Nadaljeval seje v spomladanskih mesecih z rekonstrukcijo lokalneceste LC 240210 Zgornje Ravno-Globočec-Potni Vrh.Opravljena so bila naslednja dela: preddela, spodnji us-troj, zgornji ustroj, odvodnjavanje, zaključna dela inprometna ureditev, postavitev avtobusnih postajališč.Predvideno je, da bo projekt zaključen do koncameseca junija.

Nadaljevanje rekonstrukcije občinskih cest v Občini Žetale

V zadnjem obdobju na policiji beležimooziroma obravnavamo vse več kaznivih dejanjvlomov in tatvin iz osebnih vozil, ki se doga-jajo na raznih parkirnih prostorih, še posebejna parkiriščih pred pokopališči, trgovskimicentri in pred vrtci, zato upoštevajte nasvete,ki vam jih podajam v naslednjem sestavku.

VLOM V VAŠ AVTO LAHKO STO-RILEC IZVRŠI V MANJ KOT 10 SEKUN-DAH!

Če je vlomilec že vlomil v vaše vozilo, ne-mudoma pokličite policijo. Do njenega pri-hoda ničesar ne premikajte in ne pospravljajte,da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahkopomagali pri odkritju storilca.

NE PONUJAJTE PRILOŽNOSTINEPRIDIPRAVOM!

Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami. Svetujemo vam:Upoštevajte samozaščitne ukrepe.

Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte napolicah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti pred-meti so vaba za tatove; varneje bodo shranjeni v prtl-jažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki indokumenti ne sodijo v predale vozila.

Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni,so lahko vaba za storilce, saj ti ne vedo, kaj je v vrečkiali torbici. Povzročena materialna škoda bo v temprimeru večja, kot je vrednost predmetov, ki jih odne-sejo.

Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Nepuščajte prtljage na strehi avtomobila.

Če je le mogoče, ne puščajte ključev v avtomobilubrez nadzora (avtopralnice, servisi). Preprečili bosteponareditev ključev in tatvino vozila.

Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter ob-vezno zaklenite vozilo, prtljažnik in pokrov posode zagorivo.

Če imate možnost, izvlecite avtoradio ali odstraniteprednjo ploščico, ki je ne puščajte v vozilu.

Vključite alarmno napravo. Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi

če zapustite vozilo le za hip, predvsem ob spremljanjuotroka v vrtec.

SAMO V VRTEC SEM SKOČILA ... ... in pustila torbico na prednjem sedežu... Nekdo

mi jo je ukradel….Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svojolastnino, vozilo zaklenite, tudi če ga zapustite samoza kratek trenutek ob spremljanju otroka v vrtec.

Damjan BračičVodja policijskega okoliša

Junij 2014 7

Novice iz Občinske uprave

Vlom v vozilo z razbijanjem stekla in tatvina odklenjenega vozila

Žetalske novice

Iz vasi v vas

8

Aktivno preživljanje prostega časa nedvomno sodimed probleme sodobnega časa. Vse več je ljudi, ki zapreživljanje svojega prostega časa izberejo pasivne de-javnosti, kot so gledanje televizije, pohajkovanje s pri-jatelji, ležanje, lenarjenje, saj se po natrpanem urnikutako v šoli kot na delovnem mestu stežka lotijo še ak-tivnosti, ki od njih zahteva zbranost, aktivnost in dis-ciplino.

Vendar »Žetalanci« dokazujemo, da temu ni tako.Aktivno se vključujemo v več društev, ki delujejo vokviru naše občine. Vsak občan si lahko najde nekaj,kar mu po napornem dnevu predstavlja neke vrstesprostitev in pobeg iz vsakdana. Je vaša droga žoga alisi želite zgolj malo rekreacije? Za športno udejstvo-vanje v Občini Žetale delujeta dve športni društvi, Že-tale in Rim. Vas veseli pogled z višin, osvajanje vrhov?V Planinskem društvu vas bodo izredno veseli. Stemladi po stasu ali srcu ter željni odkrivanja sveta, lepotin znamenitosti, ki nam jih ponuja naša pokrajina? Ver-jamem, da vas bodo v Turističnem društvu izrednoveseli. Ali ste morda eden tistih, ki si prepeva podtušem in bi rad navdušil tudi ostale? Za vas bodo našlimesto v katerem od pevskih zborov, ki delujejo podokriljem Kulturnega društva. Naštel sem le nekajmožnosti, ki vam jih naša mala, a povezana in aktivnaskupnost ponuja.

»Naš prosti čas za vašo varnost.« S temi besedamipa bi lahko povzeli način preživljanja prostega časa, kiga gasilci namenimo gasilstvu. Vendar to ni vednosamo naš prosti čas, saj kot pravi star pregovor:»Nesreča nikoli ne počiva!« Gasilci smo se odločili zaprostočasno dejavnost gasilca, ki pa od nas zahteva 24-urno prisotnost, bolje rečeno, pripravljenost. Kar pa nepomeni, da nam ni lepo – daleč od tega, prav fino seimamo. Če ne verjameš, nas obišči kak petek v časurednih tedenskih operativnih vaj, kjer ti bomo z vesel-jem predstavili naše delo. Še bolj pa bomo veselivsakega, ki bi se nam želel pridružiti.

V mesecu juniju smo začeli s pripravo tekmovalnihenot na tekmovanje GZ Videm pri Ptuju. Vredno jeomeniti, da naše enote na tekmovanjih še vednodosegajo rezultate, ki so v samem vrhu v Sloveniji. Našgasilski dom krasijo že trije novi pokali za dosežena 1.mesta v letošnji sezoni. Ponovno v PGD Žetale delujetudi ekipa članic, ki pod vodstvom »starejših« ekip žepridno trenirajo. Prav tako se redno usposabljamo poprogramih gasilske zveze ter internih programihpoveljstva PGD Žetale. Vzdržujemo naš »drugi dom«,gasilski dom in njegovo okolico. Redno se seznanjamoz opremo, jo uporabljamo (na srečo večino časa navajah) ter vzdržujemo in nadgrajujemo.

Nismo pozabili na preventivo. Ob sušnih poletnihmesecih bomo izvajali dežurstva na območjupožarnega okoliša PGD Žetale ter se spoznavali zterenom. Ne ustrašite se, če bo mimo vaše hiše pripel-jal gasilski avto, smo zgolj na ogledu, in če imate

kakšna vprašanja, nas brez skrbi ustavite in pomagalivam bomo po najboljših močeh.

Še enkrat pa vas pred prihodom poletja opozarjamona spoštovanje narave in prepoved kurjenja v časuvečje požarne ogroženosti. Vsekakor pa visoka stopnjaprevidnosti pri kurjenju v naravi velja že sedaj.

Naužijte se sončnih žarkov in izkoristite prednosti,ki jih ponuja življenje v naravi - na vasi. Z gasilskimpozdravom »NA POMOČ!«

Za PGD ŽetaleNejc Sakelšek

POLETJU NAPROTI

Razgovor z direktorico Občinskeuprave Občine Žetale, go. MilicoSimonič Steiner v ponedeljek, 26.maja.

Pričakovana deževna osvežitev vnašem kraju, pa tudi osvežitev nadelovnem mestu v Občinski upraviObčine Žetale.

15. ura, prijeten pozdrav, nas-mešek in namestitev v lepo urejenipisarni z go. Milico, direktoricoobčinske uprave. Spoznali sva, dase bova lepo pogovorili in pogovorje stekel, saj je na moja vprašanjaodgovarjala hitro in jasno.

Ali se lahko na kratko pred-stavite?

Seveda. Po študiju na Pravnifakulteti v Mariboru sem diplomi-rala in sem pravnica priznane mari-borske fakultete. Takoj po diplomisem se zaposlila na Občini Duplekkot pripravnica pri županu, g.Ribiču. Nato sem službovala vLjubljani, na Službi Vlade RS zalokalno samoupravo in regionalnopolitiko, Sektor za strukturnesklade. Poklicna pot me je vodila izLjubljane v Maribor v mestnoobčino, kjer sem bila svetovalka žu-pana za pravne zadeve.

Kaj Vas je privedlo v naš krajoziroma kako ste zasedli to de-lovno mesto?

Prijavila sem se na objavljen javninatečaj na spletni strani Občine Že-tale in na objavo Zavoda RS za za-poslovanje.

Glede na to, da gre za manjšoobčino, za katero velja enaka za-konodaja kot za velike, so miizkušnje narekovale, da je to zamevelik izziv, da bom lahko nadalje-vala delo na področju pridobivanjaevropskih sredstev, saj je ta občinav samem vrhu pridobivanja evrop-skih sredstev.

Ali ste že poznali našo občino inkako?

Vedela sem, da spada med manjšeobčine, da je v Halozah, včasih mije o Žetalah pripovedovala našasokrajanka, ki je službovala v Du-pleku.

Kakšen se Vam zdi naš kraj, steže obšli ozemlje naše občine?

Kraj mi je zelo všeč, tu so domadobri in prijazni ljudje. Tu sem šeleštirinajst dni, v bodoče bom prepo-tovala kraj, da se seznanim s stan-jem cest in spoznam občane.

Pregledala sem tudi zgodovinoŽetal in čas mi bo nudil mnogospoznanj.

Kaj je prioriteta Vašega službo-vanja na tem delovnem mestu?

Prioriteta je zaključek tekočih

projektov in postavitev novih pro-jektov za novo finančno obdobje2014-2020. To delo bo zanimivo,zahtevno in tako bodo lahkoizkoriščene moje izkušnje.

Kaj pa sodelavci?So dobri, prijazni, seznanjajo me

s stanjem v občini, dobrorazumevanje pa je pogoj za us-pešno delo.

Ali imate kakšen svoj program,ko boste spoznali stanje občine,kako boste izkoristili svoje refer-ence?

Kar predlagajo člani Občinskegasveta in župan, delavci Občinskeuprave izvajamo. Če bom kdaj inkje našla kakšen ustrezen vir zanapredek občine, bom predlagala,saj pravimo, da ni nikoli tako dobro,da ne bi utegnilo biti bolje.

Ali ste pripravljeni prekoračitičasovni obseg dela, če bo to v ko-rist naše občine?

Seveda sem. Mi smo tu zaradiobčanov, smo jim na voljo, nisoobčani zaradi nas. Zanimivo je inbo, če bom imela možnost delatidobro, z izkušnjami lahko prinesemsvežino, novosti.

Kaj pa Vaše privatno življenje,se ga smem dotakniti?

Seveda, ni skrivnost. Semporočena, živim v urejeni družini vSpodnjem Dupleku kot MilicaSimonič Steiner. Z možem imavamirnega, petnajstletnega Matica, kibo z novim šolskim letom postalgimnazijec.

Kot izpraševalka sem bila prijetnopresenečena, da sva se hitro ujeli inv primernem tempu poklepetali. Ge.direktorici sem zaželela uspešnodelo, prijetno preživljanje de-lovnega časa med našimi občani inše kdaj na kakšno pogovornosrečanje.

V pisarni Občinske uprave 26.maja 2014, Marija Krušič.

Junij 2014 9

Predstavljamo Vam

RAZGOVOR Z DIREKTORICO OBČINSKE UPRAVE

Druga dimenzija turizma in njene priložnosti

10

Iz naših krajev

Žetalske novice

Velik del Avstrije prekrivajo Alpe,katerih del sega tudi »na sončnostrah Alp«, v Slovenijo, in nas takopovezuje z našo severno sosedo. Naobmočju Alp se je razvilo značilnoalpsko smučanje, večina zimskihšportov na snegu in vsa pripadajočapotrebna oprema. Od tukaj izviravečina uspešnih tovarn smuči insmučarske opreme na svetu, mednjimi tudi slovenski Elan in Alpina.Lepote gora, adrenalinski športi in stem povezane gospodarske panogeso temeljni elementi gorskega tur-izma, na področju katerega Avstrijciveljajo kot strokovnjaki.

Eden izmed mnogih znanih alp-skih turističnih krajev je Lech amArlberg. Občina Lech leži v avstri-jski zvezni deželi Vorarlberg na mejis Švico, Liechtensteinom, Nemčijoin Italijo. Občina ima 1500 prebival-cev in je svetovno poznana posmučišču, ki se giblje v razponu od1500 do 2500 m in velja za eno na-jprestižnejših smučišč v Avstriji.Smučanje razvijajo vse od leta1901, v letu 1937 je v sosednjemZürsu začela delovati prva žičnica.Lech razpolaga s kar 278 km

smučarskih prog in 180 km turnihsmučarskih prog. Smučišče imadanes 85 žičnic in je sposobno pre-peljati 123.600 smučarjev na uro.

V Lechu deluje 253 podjetij in vzimski turistični sezoni zaposlujepribližno 3000 ljudi (od 1500domačinov, ki po navadi ne delajo vturizmu). V letih 2004/2005 sozabeležili 870.000 nočitev v hotelih,naslednje leto nekoliko manj (zaprimerjavo: Ljubljana s 300.000prebivalci ima okoli 850.000nočitev, podatek za leto 2010). Lech“živi” pozimi, od novembra dokonca aprila, odvisno odrazpoložljivih snežnih razmer. V po-letni turistični sezoni kraj praktično“spi” in čaka na naslednjo zimo,razživi se le ob večjih kongresih instrokovnih srečanjih.

V Lechu so od leta 1999 do 2010gradili sistem ogrevanja na bio-maso, na katero se danes ogreva 80% vseh zgradb, s čimer v svojozgodbo vključujejo tudi kompo-nento trajnostnega razvoja. Slednjije v gorskih razmerah zelo pomem-ben. Ob poplavi premožnih turistov

v zimskem času so imeli očitnetežave s smetmi, ki jih zaradi velikekoličine snega niso mogli rednoodvažati. Že leta 1995 so se domis-lili unikatnega »Tunelsistema«, kise nahaja v podzemlju pod hoteli inpreko katerega odvažajo smeti vdolino. Tunel se z Lecha (1600 m)spusti v dolino Bregenzwalda nanadmorsko višino 500 m. Sistemtunelov je del ideje “autofrei”, skatero želijo doseči, da smučišče nebi bilo več preplavljeno z avtomo-bili. Pomemben ukrep je tudi razvojjavnega prometa in avtobusnih pre-vozov, ki imajo vgrajeno opremo zasmuči.

Če ste pogumni, odprti in veščitujih jezikov, so takšna smučarskasredišča lahko priložnost predvsemza mlade ljudi, da se izkusijo vgostinstvu in turizmu. Prijave za de-lovna mesta sprejemajo predvsempozno poleti, ko se pripravljajo nanaslednjo smučarsko sezono. Pon-avadi nudijo bivanje kar v hotelihsamih.

Darko Medved, Turističnodruštvo Žetale

11Junij 2014

Mladinska izmenjava RE-ACT TO BUILD na Portugalskem

Že pred dvema letamo so kolegi iz Turističnegadruštva potovali na izmenjavo v portugalsko obmorskomesto Peniche. Potem smo poslušali veliko mamljivihzgodb: o morju, o pokrajinah, o super ljudeh ter o lepihpuncah, pa tudi o dobrem programu na izmenjavi.Letos je prišla nova ponudba istega organizatorja, kismo jo seveda takoj zagrabili. V to čudovito mesto, ve-liko kot Ptuj in znano po surferskem turizmu, se jeodpravilo 7 mladih članov društva.

Naša pot se je začela 3. aprila izpred pisarne TD-ja,kjer smo veseli in polni pričakovanja začeli našo potdo Lizbone preko Budimpešte in Bruslja. V Lizbonosmo prišli 2 dni pred začetkom projekta, saj smo si joželeli dodobra ogledati. V teh 2 dneh smo doživeli invideli marsikaj, najbolj si bosta punci zapomnili pot dohostla in iskanje le-tega, saj smo iz avtobusa izstopili5 postaj prehitro, zato nas je čakala dolga pot po ulicahLizbone, ki ne bi bila tako težka, če Lizbona ne bi bilatako razgibano mesto, še dodatno pa so nas ovirale vi-soke temperature.

Po dveh novosti polnih dneh in dveh neprespanihnočeh v Lizboni smo se utrujeni odpravili nazaj protiletališču, kjer smo srečali še druge skupine, ki so sode-lovale na mladinski izmenjavi. Spoznali smo nove pri-jatelje iz Bolgarije, Hrvaške, Italije in Portugalske. Zletališča nas je avtobus odpeljal do mesta Peniche, kjerje potekala mladinska izmenjava. Bivali smo vmladinskem centru, kjer so nas sobe malce razočarale,ker so bile vlažne in imele slab vonj. Vendar to ni spre-menilo našega prešernega razpoloženja in želja ponovih avanturah.

Projekt je bil zasnovan tako, da smo se udeležencirazdelili v tri skupine in sicer v glasbeno skupino,skupino, ki je animirala otroke ter skupino, ki je pre-

navljala zaraščeno igrišče. Kljub obilici dela smo našliveliko časa za druženje z drugimi udeleženci na izmen-javi ter tako spletli nove vezi in poznanstva širomEvrope. Na koncu izmenjave so nas organizatorji iz-menjave presenetili s tečajem surfanja, s čimer so nampolepšali bivanje in naredili to izmenjavo nepozabno.Celotna izmenjava mi bo ostala v lepem spominu.

Poletje in jesen bosta na področju mladinskih ak-tivnosti doma in v tujini zelo pestra. Pridružite se nam.

Timotej Skledar, Turistično društvo Žetale

Iz naših krajev

Petek, 13. junij, sprejemdevetošolcev pri županu,Antonu Butolnu, v sejnisobi Občine Žetale, vzpod-buden nagovor župana zželjo, naj bodo na novi potiuspešni, vztrajni, odločni, zlepimi spomini na os-novnošolsko izobraže-vanje.

Enajst devetošolcev inrazredničarka ga. dr.Sivestra Klemenčič.

No, pa so Žetalske novice spet prednami, vredno jih je spoštljivo vzeti vroke in prebrati od začetka do konca.Čeprav tisti, ki sodelujemo, nismo nekiučeni pisuni, se vendar tu in tamkateremu posreči napisati članek, obkaterem se velja zamisliti. Če najprejmalo pokramljamo o vremenu, je pačtakšno, kot je, nikakor pa ni po našihželjah. V muhastem aprilu smo se to-lažili: morda pa bo maj toplejši, pa senam žal tudi te želje niso izpolnile. Šekak dan ali dva, pa bo junij in spet željein tolažba: saj bo jutri lepše. Kljubvsemu bodimo hvaležni, da nas vsajnaravne nesreče doslej niso doletele vtakšnih razsežnostih kot naše južnebrate, s katerimi smo še pred nedavnimživeli v skupni državi. Kot vse kaže,nas bodo te nesreče spet solidarnostnopovezale, saj jim vendar moramo posvojih močeh pomagati v tej nesreči, vkateri jim je ujma uničila vse, neka-terim celo življenja. Čeprav si kajtakega nihče ne želi, lahko vsaktrenutek doleti tudi nas. Živimo v času,ko nas je gospodarska kriza močnoprizadela. Toda pri nas ni kriva narava,ampak brezobzirni tajkuni, ki so uničiliin izropali vse, kar je delavski razredustvaril v petdesetih letih. Za vse to paso krivi naši oblastniki, ki so vse todopuščali, saj se vseskozi ukvarjajosami s seboj, namesto da bi skrbeli zatiste, ki so jim zaupali svoj glas navolitvah. Skratka, slika je pri naspodobna, fabrike so zaprte in izropane,delavci na cesti, kmetijstvo pa zaradipreobremenjenosti uničeno. Tudi up-okojencev se je kriza močno dotaknila,saj se le s težavo prebijamo iz dneva v

dan. Kljub temu ne zanemarjamodruštvenega dela. Po svojih močehposkušamo našim članom popestritikakšen dan, da pozabijo na vsakdanjosamoto in stisko. Kot sem že pisal, smona letošnjem občnem zboru izvolilinovo vodstvo društva, ki že uspešno iz-vaja svoje dolžnosti. Sodelovali smo načistilni akciji, ki se je tokrat izvajalanekoliko drugače. Če je vsak drugi članočistil vsaj en jašek ali kaj podobnega,je cilj dosežen.

V soboto, 24. maja, smo organiziralitradicionalno romanje na Brezje. Težkoje opisati dogodke, ki smo jih doživeli,saj so na ta dan praznovali 200-letnicokronanja milostne podobe matere božjena Brezjah. Nepregledna množica ro-marjev je spremljala prenos milostnepodobe na oltar v šotoru, kjer je bilaslovesna sveta maša darovana za vse

navzoče, še posebej pa so se spomnilitistih, ki se zaradi bolezni niso mogliudeležiti romanja, v mislih pa so biliprisotni. Še posebej ganljiv je bil pri-

zor, ko so milostno podobo poneslinazaj v mogočno baziliko na njenveličastni oltar. Med množico romar-jev, ki je spremljala prenos, je bilo natisoče solza ganjenosti. Ob tihem hli-

panju so solze nehote polzele po licu.Po končanem bogoslužju smo se podalina kosilo v znano gostišče Pri kozolcu.Ko smo se okrepčali z dobrim kosilom,nas je pot vodila na Pokljuko, kjer jerazgled nekoliko drugačen kot pozimi:vse naokrog zelenje, na senčnihzaplatah pa še dovolj snega, da smo selahko malo podali v zimske radosti ssnežnimi kepami. Potem pa pot protidomu s postankom v Trojanah, kjer sonas vabili dišeči krofi. Srečno smo sevrnili v svoje domove, polni lepih vti-sov lepo preživetega dne, z željo, da setudi drugo leto srečamo v Brezju.

Za DU Žetale Stanko Vogrinc

Iz naših krajev

Poletje 2014 žetalskih upokojencev

12 Žetalske novice

POPOTOVANJE V POLETJE

Pravijo, da je mesec maj čas ljubezni, povezovanja znaravo: res je, da ima ta mesec najmanj pismenk, štejepa 31 dni in to je čas, ko se v Ptuju dogodi vsakoletnaprireditev DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, kjersodelujeta tudi naši članici, Darinka Vogrinc in DarinkaKodrič.

Gospa Vogrinčeva je daleč poznana kot pekarica sva-tovske štruce ali pletenice. Tudi letos ji je peka in okr-asitev dobro uspela, saj je za zlato rumeno zapečenizdelek dobila zlato priznanje, ki je deveto po vrsti intvori sklop za tretji znak kakovosti. Dogodek soproslavili z mašo v Minoritski cerkvi, kulturnim pro-gramom folkloristov in pevcev, nato je sledila svečanapodelitev priznanj in 25. razstava

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ se je iztekla.Na Ptujskem gradu so si obiskovalci lahko ogledalirazstavo SLOVENSKI KRUH IZ DOMOVINE INZAMEJSTVA. Tam je svoj izdelek kmečki kruh razs-tavljala gospa Darinka Kodrič iz Kočic in sprejelabronasto priznanje, za vino zvrst 2013 pa je dobila sre-brno priznanje. Gospa Darinka pridno kulinari in spre-jema goste, ki radi zaužijejo domače kmečke dobrote.

Članice Društva podeželskih žena naše OBČINEizrekamo Darinkama iskreno zahvalo za sodelovanjein pridobitev priznanj. Čestitamo vama, naj vama bodogodek v ponos in zavezo, da bosta naslednje letozopet sodelovali, morda se vama pridruži še kateračlanica našega društva. Kaj počenjajo ostale članicedruštva? Aktivne so doma, tudi v občinskem merilu,saj so 7. junija tradicionalno sodelovale na prireditviEX TEMPORE s sladicami in obloženimi kruhki.Članice društva se veselimo druženja na izletu, ki jejulija že tradicija, letos bo to 10. julij v spoznavanjunaravnih lepot po CELJSKEM. Izteklo se bo tudi 2meseca počitnic, že bo september, novo šolsko leto,nove skrbi.

Naj se vse izteče mirno, srečno, naberimo si moči zaustvarjanje v naravi, z ljudmi, ko se bo zopet dogajalomarsikaj v kulinariki, zaživela bo rekreacija, izobraže-vanja, tako nam narekuje letni delovni načrt in našapredsednica gospa Bernarda Kolarjeva nas, kot vedno,obvešča o novostih in dogajanjih po Ptujskem.

Naj vam mine čas v ustvarjanju, razumevanju inbranju Žetalskih novic, članice našega društva vam že-limo prijetno doživljanje poletnih dni in v jeseni s 54.številko Žetalskih novic nasvidenje.

Za društvo M.K.

Iz naših krajev

13Junij 2014

14

Iz vasi v vas

Žetalske novice

Ko sem takole razmišljal, kateremisli bi delil z bralci in bralkami Že-talskih novic, sem se odločil, damalo pobliže predstavim pripravena turo ter izvedbo le-te, kakor tudidelo vodnika Planinskega društva.Kdo so torej vodniki PZS?

To so ljudje, ki imajo že nekajizkušenj v gibanju v gorah in teizkušnje nadgradijo z vrsto tečajev,ki jih organizira Planinska zvezaSlovenije. Na teh tečajih se naučijopredvsem tehniko vodenja skupineljudi v hribih. Spoznavanje psi-hologije, vrvne tehnike, varovanjeljudi v navezi, izdelava vrvnih ograjna različnih podlagah, nudenje prvepomoči pri poškodbah. Vodnike os-ebno vidim kot vesele, samoza-vestne ljudi, pripravljene na šalo inza moralno spodbudo na poti.Seveda morajo biti tudi komunika-tivni in dovzetni ter pripravljeni napogovor z vsakim v skupini, neglede na starost ali psihofizičnopripravljenost. Glede na zahtevnostvodenih tur in vremenske pogoje terletne čase se vodniki tudi delimo nakategorije. Te so: A, B, C, D, E, G,H, I, K in F. Na kratko bom opisalprvih pet, ker ostale kategorije zaje-majo turno smuko, ledeniške ture inplezalne vzpone in po mojemmnenju zahtevajo ljudi, ki se s temže ukvarjajo profesionalno.

A kategorija: osnovno vodništvopo lahkih označenih poteh, kjer je zagibanje potrebna predvsem hoja. Bkategorija že vključuje znanjeuporabe vrvi in cepina, prečenjesnežišč, varovanje udeležencev ture.Zajema vse iz A kategorije ter za-htevne in zelo zahtevne poti, za-htevne neoznačene poti in lahkabrezpotja. C kategorija: k znanju,potrebnemu za B kategorijo, sedoda še znanje gibanja naveze,varovanje vodenega na krajšihplezalnih odsekih in posebna ori-entacijska znanja. Vodenje: vse iz Bkategorije, poleg tega še vodenje pozelo zahtevnih neoznačenih poteh,zahtevnih in zelo zahtevnih plezal-nih poteh ter zahtevnih in zelo za-htevnih brezpotjih. Potem je tu še Dkategorija: to so lahke snežne ture,

uporaba cepina, derez, palic in kr-pelj. Zajema osnovno vodništvo, kotA kategorija, lahke označene inlahke neoznačene poti v snegu. In šeE kategorija: k znanju, potrebnemuza kategoriji C in D, se doda šeznanje uporabe vrvi in varovanjevodenih na krajših odsekih vzimskem brezpotju in posebno ori-entacijsko znanje.

Te kategorije lahko posameznikosvoji s tečaji; seveda mora prejpokazati voljo in izpolniti vsepogoje, ki jih zahteva vodniškakomisija Planinske zveze Slovenije.Tečaji, ki jih organizira planinskazveza, so ponavadi na planinskihkočah in pa v Planinsko-učnemsredišču Bavšica, kjer so ponavadizačetni tečaji za A kategorijo, ki tra-jajo dva tedna. Za marsikoga nepoz-abna dva tedna, saj tu se stkejoštevilna prijateljstva, ki trajajo, in paseveda izmenjava mnenj inizkušenj, saj se tu zberejo ljubiteljigora iz cele Slovenije. Ogromnonasvetov in učnega znanja pa prideod inštruktorjev, ki so skoraj vsipraviloma pripadniki Gorske reše-valne službe, tako tudi posredujejoizkušnje in opozarjajo nanevarnosti, ki prežijo v gorah.

Vodnik mora kasneje obveščatiplaninsko zvezo o svojih aktivnos-tih. Tako skrbi za svojo registracijo,vsaka tri leta pa se mora udeleževatiizpopolnjevanj, da lahko zadrži li-cenco. V Planinskem društvu Žetalesmo v preteklosti že imeli vodnike,vendar niso več aktivni, torej nimajoveč licence, ki pa jo z izpopolnje-vanjem lahko obnovijo. Trenutnoima društvo dva aktivna vodnika Akategorije in pripravnika intečajnika B kategorije, kar trenutnozadošča za vodenje 10 do 15 ljudi vskupini. Čeprav društvo ne razpo-

laga z velikimi finančnimi sredstvi,se vseeno trudimo, da omogočimošolanje vsakemu članu, če bo imelvoljo.

In kako potekajo priprave na turo?Vodnik se nanjo pripravi s pomočjodokumentacije, zemljevidov in in-terneta, ki je ogromen vir informa-cij. Največ so seveda vredne osebneizkušnje, zato se po sosednjihdruštvih pokličemo med sabo intako izmenjujemo informacije oturi. Zaželeno je tudi predhodnoopraviti preizkusno turo, vendar jevsaj zame to težko izvedljivo, pred-vsem zaradi časa in denarja. Potemse objavi razpis za pohod, v kateremso osnovne informacije o nadmorskivišini, poteku poti, višinskih metrihin času ture. Napiše se tudipriporočena oprema in obutev gledena zahtevnost ture. Seveda se moratudi preveriti vreme in glede nanapovedi reagirati pravi čas. Če sonapovedi slabe, se kakšna tura tudiprestavi na naslednji termin ali paodpove.

Naša zadnja tura je tako bila naBabji zob in je potekala nekakotakole. Po obvezni pripravi nahrbt-nika, v katerem mora biti malica indovolj pijače, kar je posebejpomembno v toplih mesecih, kozaradi vročine izgubljamo velikotekočine, ne sme manjkati tudikakšna rezervna majica za preoblečiin rezervne nogavice. Vedno je pros-tor za rokavice in za kakšno pokri-valo – četudi se zdi, da ni potrebe,nikoli ne veš, kdaj pride prav. Po ju-tranji kavici sledi vožnja z avtomo-bilom do izhodišča, ki je ponavadikakšno parkirišče. Tura je potekalav lepem vremenu in v prijetnem ob-jemu gozda. Ker je bila razmeromakratka, smo se odločili, dapočivamo in malicamo kar na vrhu.

VESELO NA POT

Planinarjenje je med ljudmi nadvse priljubljeno, sajje tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo, uživanjemv naravi, a tudi z nevarnostjo.

Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskihgora pri ljudeh s seboj prinaša varljiv občutek varnosti,zato se povečuje število nesreč.

Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševnanepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema,neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju inpravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter pod-cenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjerse srečujeta zima in poletje.

Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajočekamenje na prvih mestih med vzroki nesreč v našihgorah. Da bi se nesrečam izognili, se je treba v gorahdržati osnovnih pravil.

Kako na pot v gore?

PRIPRAVE NA PLANINSKI VZPON ALIPOHOD:

Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, dase izognete zgodnjemu mraku pozimi ali prehitremu inzato neprevidnemu vračanju v dolino.

Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih nevihtipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo ola-jšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšopripravo nanj.

Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vr-nitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu,je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete,izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, pred-vsem pa ne hitite.

Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemustanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahkousodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemoosebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Predvzponom se posvetujte z lečečim zdravnikom.

Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca.Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj jemehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo polegmalice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice,

kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervnaoblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitekprve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalnavreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilnitelefon. Seveda je treba temu glede na izbrano potpriložiti tudi dodatne, specializirane pripomočke(plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).

Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernegaspremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano inže ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je,da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zvezeSlovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vod-nikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.

O nameravani poti in času trajanja obvestite domače,saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogov-orjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.

Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajteglede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.

HOJA V GORE:

Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite zenakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vz-

Iz vasi v vas

15Junij 2014

Naš trud je bil poplačan z obiloprekrasnih razgledov na gore Juli-jskih Alp, kot tudi s pogledom naBlejsko jezero. Na vrhu nas je pre-senetil hladen veter, zato se nismodolgo zadrževali in smo po ob-veznem slikanju sestopili in raje po-malicali malce nižje, kjer smo seskrili pred vetrom. Ker smo ob ses-topu imeli dovolj časa, smo nazajgrede obiskali še en manjši vrh, in

sicer Gradišče na 824 metrih višine.Potem je sledila kratka pot doparkirišča in veseli ter polni vtisovsmo se odpravili domov. Z mislijosmo že pri naslednji turi na Košu-tico, ki bo 28. Junija, in sevedaizkoriščam priložnost ter vabim napohod vse člane, pa tudi bralke inbralce Žetalskih novic – če se kdohoče pridružiti, je prisrčno do-brodošel.

Nekako sem prišel do konca tegačlanka, upam da mi je uspelo vsajmalo predstaviti spoznanja o vod-nikih in razširiti pogled na utrip vnašem društvu.

Gibanje in druženje pomenizdravje, vesel nasmeh sočloveku inodpravo napetosti med nami, ki nas-tajajo zaradi prenatrpanega vsak-dana.

Jože Kamenšek – Jos

V GORE NIKOLI NEPRIPRAVLJENI

drževati tudi znotraj večje skupine.

Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varnohojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazo-vati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkratnapove z bobnenjem.

Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje najdoloča najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje siprivoščite petminutni počitek.

Če greste v gore z otroki, jim morate namenitiposebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.

Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočahin na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.

Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajoraztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinskapot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, sajmorate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove ori-entiranja.

Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagoditenjen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se moratenemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavl-jenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni inudobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejoizčrpanost in dehidracijo.

Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudiodnesete v dolino.

Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se us-tavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti inbolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi.Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravnikigorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali potelefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite za-vetje, ko je za to še čas.

Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesrečipomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.

Poškodovanega najprej zavarujte pred nadaljnjimipoškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesrečičimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko112 ali policijo na številko 113.

Ob upoštevanju teh napotkov in lastnih zmožnosti seboste z gora vračali s prijetnimi izkušnjami!

Damjan BračičVodja policijskega okoliša

»Kaj nama je tega treba bilo? Oba sva imela dobrozaposlitev, topel dom, prijatelje, starše, sorodnike,midva pa pot pod noge in začela se je popotovalnaavantura. Spoznala sva svet, dobre in slabe strani živl-jenja, seznanila sva se z zakonitostmi govoric sveta,usvajala kitajščino, španščino, sprejemala navade ljudi.Pozorna sva morala biti na vsakem koraku, saj so bililjudje radovedni, nekateri gostoljubni, drugi so želelitudi dobro zaslužiti. Spoznala sva različne značaje,utrdila sva svojo samozavest, kar pa je največ vredno:odslej dobro veva, kako različen je svet in življenje vnjem.«

Tako sta strnila nekaj misli popotnika ga. Dominikain g. Igor Osvald na zanimivi predstavitvi knjigeENOSMERNA VOZOVNICA v petek, 16. maja, vPodlehniku. Bil je zanimiv petkov večerni klepetsedemletnega popotovanja po vodi, zemlji, najmanj pozraku. Le iz Slovenije v Turčijo sta uporabila podar-jeno letalsko vozovnico, ki je bila enosmerna, zato senista mogla vrniti. Najprej sta želela v svetu preživetitri leta, a je minilo še eno in potem še tri in izteklo seje sedem let popotovanja. Vrnila sta se z bogatim znan-jem in največjo srečo, saj se jima je čez pol leta bivanjav idili pod Pohorjem rodil zdrav in krepak fant. Ko botoliko odrastel, da mu bosta lahko oprtala lažji nahrbt-

nik, ga bosta popeljala v svet in ga seznanila z dobrimiin senčnimi stranmi svetovnega življenja.

Knjigo sem prebrala neverjetno hitro, ker imam radatak žanr. Posebno blizu mi je stil avtorice, fotografijein vse moči, ki sta jih vložila v izdajo knjige, to jenajvečja vrednota za dokazovanje slovenske besede.Če ste ljubitelji branja, boste zlahka prispeli do knjige,le vprašati morate koga.

Za Žetalske novice M. Krušič

SEDEM DOLGIH, ZANIMIVIH LET Z ENOSMERNO VOZOVNICO

16

Iz vasi v vas

Žetalske novice

Izpeljali 16. Gozdarsko tekmovanje

V društvu Strojni krožek Žetalanec smo v so-boto 26. aprila izpeljali tradicionalno prireditev, ki jepotekala na igrišču za Osnovno šolo Žetale.

Potekalo je tekmovanje v rokovanju z motorno žago,ki je štelo tudi za izborno tekmo, ki je pogoj za uvrstitevna državno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov.Tekme se je udeležilo 19 tekmovalk in tekmovalcev.Vzporedno s tekmo je ob poligonu potekala še demon-stracija delovanja nekaterih gozdarskih strojev podjetijKrpan, Miler, ter AC center Jonsered. Preizkušali smokonkurenčne cepilce drv, žagali smo z motorko Jonse-red, ter občudovali ostalo tehniko. Tudi do sklenitvekupčij je prišlo.

Želim obilo uspeha pri delu z novo mehanizacijovsem kupcem. Čeprav smo pričakovali deževen dan, seje vreme vseeno držalo, tako da smo bili mokri samood »znotraj«. Za to ima zasluge podjetje Gastro, ki paima zasluge tudi v preganjanju lakote tega dne.

Da pa se hrana ne bi kje nabirala (pod kožo in še kje),smo poskrbeli za »razmigavanje« z žago na ročnipogon, oz. z »amerikanko« kot ji v Žetalah rečemo.

Precej parov se je poskusilo v žaganju drv na načinnaših dedkov in babic. Kar oddahnil sem si, ko sem nakoncu lahko to muzejsko stvarco célo pospravil vprtljažnik avta. Ja, res, malce se mi je zasmilila.

Zavod za gozdove se je tudi letos udeležil tekme ssodniško ekipo, ki jo je vodil vodja KE Haloze, g. BorisKlemenčič. Tudi letošnje tekmovanje je potekalo brezzapletov, dobili smo dve zmagovalni ekipi, eno v moškikonkurenci in eno v ženski. Ja, spet bomo napadli drža-vni naslov prvakov.

Tukaj so uvrstitve zmagovalcev;Moška ekipa:1.Toni Butolen, 1587 točk2.Robi Jus, 1481 točk (profesionalni sekač izven konkurence)3.Izidor Štajnberger, 1478 točk4.Slavko Širec, 1450 točk

Ženska ekipa:1.Kristina Štajnberger, 1280 točk2.Marjana Podgoršek, 1274 točk3.Veronika Furman, 1243 točk

Tudi letos je bil zbir točk zelo visok, kar pove,da so vsi tekmovalci v dobri »formi« in da to delo ob-vladajo tudi doma.

Bil pa je tudi poligon odlično pripravljen, za sprotnopomoč pa so poskrbeli naši člani.

Vsem, ki ste pomagali izpeljati ta projekt bi se vimenu društva in v svojem imenu najlepše zahvalil, sajje vsak od Vas v tej zgodbi kamenček mozaika, ki je pri-pomogel k rezultatu.

Franc S.

Iz vasi v vas

17Junij 2014

Žetalske novice

Iz vasi v vas

18

V letošnjem letu smo zakorakali že v 5. leto našega delovanja. Največčasa in dejavnosti bomo tudi v tem letu namenili krvodajalstvu, delu sstarejšimi, osamljenimi, sokrajanom v socialnih stiskah, delu z mladimiin dejavnostim za ohranjanje zdravja.

Maja smo se pridružili dnevu gibanja vseh generacij, ki ga že nekaj letzapored organizira OŠ Žetale. Tokrat smo tradicionalno merjenjekrvnega tlaka in merjenje sladkorja v krvi nadomestili s predavanjem.Gospa Metka Rašl, dipl. med. sestra, večji del svoje bogate poklicne potiposveča ljudem, ki se srečujejo s sladkorno boleznijo. Pred pričetkompohoda je udeležencem v šolski avli v zanimivem predavanju govorilao pravilni vsakodnevni prehrani in vplivu le-te na naše zdravje. Poudarilaje pomembnost dnevnih obrokov, zlasti zajtrka. Veliko besed je namenilapomenu kakovosti in količini živil, ki jih dnevno zaužijemo. Predavanjeje popestrila z zanimivimi primeri dobre prakse.

Prostovoljstvo in dobrodelnost se širita tudi med najmlajšimi. Prijazenpozdrav, topla in lepa beseda med učenci v razredu, v šoli in izven nje,pomoč sošolcu, vrstniku pri učenju in v vsakodnevnih situacijah,spoštljiv odnos do starejših, ostarelih in vseh ljudi, ki potrebujejokakršnokoli pomoč, so drobna dejanja, ki lahko vsakemu posameznikupopestrijo in polepšajo dan. Učenci od drugega do četrtega razreda soskupaj z učiteljicami pripravili prisrčen kulturni program ob sprejemuletošnjih prvošolcev med mlade člane Rdečega križa. Sproščeno in za-vzeto so tudi sami pripovedovali, kaj lahko prispevajo, da bo svet okrognjih lepši in bolj human.

Pripravila: I.V.

DEJAVNOSTI OORK ŽETALEŽELJAKo bila sem še otrok,postavila sem lestev ob drevo,po njej želela priti sem v nebo, saj zdelo se mi je tako,nad češnjo nebesni je obok.Prišel je dedek mimo in dejal,ostani otrok tu na zemlji,po koščkih si nebesa jemlji,v otroškem srcu so njih temelji,pomahal je z roko in se smehljal.Razumela nisem teh reči,naprej razlagal je tako,ko odrasteš ti močno,zavedaj tega se samo,v rečeh prav malih sreča ždi.Ko sreča pride na obisk,odpri srce ji na široko,skrij v dušo jo globoko,naj vidi jo pošteno le oko.Pazi, da ne izgine kakor blisk. Že dolgo dedka zemlja krije,njega beseda tu ostaja,jaz padala sem, vstajala,jemala in pa dajala,če komu košček sreče dam,občutek jaz nebes imam.

Veronika Pulko

CESTAŽivljenje cesta vzela je mlado,staršem, bratom, sestri solze teko,odprta rana peče in skeli,da lahko um bi jim zmračila,a njej nazaj ni povračila. Cesta jemlje velik davek,žejna mnogo je krvi, ona ne sprašuje po starosti, si vzame mlade, stare,matere, očete in otroke.So babice in dedki peš hodili,so matere, očetje s kolesi se vozili, mi pa vozimo se z avtomobili,s hitrostjo tako, kot da,vedno smo nekam zamudili.

Veronika Pulko

ŽUPNIJA ŽETALE 2014

Junij 2014 19

Iz naših krajev

Za nami bo skoraj polovica leta.Ko opazujemo naravo, vse kipi odživljenja, pričakujemo toplejše po-letno vreme, ki pa nas še kar naprejspominja na kakšen april.

Življenje v župniji pa kljub temupoteka po ustaljenem koledarju. Poveliki noči so se pričele bolj pogostepriprave za letošnje prvoobhajance,ki so se z g. župnikom Cirilom instarši pripravljali na slovesnost pre-jema zakramenta prvega svetegaobhajila, ki smo ga obhajali de-setega maja pri Mariji Tolažnici.Osem otrok v belih oblekah je sponosom in veseljem sedelo prioltarju in sodelovalo na slovesnosti.

Mesec maj je posvečen Mariji,zato smo obhajali šmarnice. Vdomači župnijski cerkvi so se vsakvečer zbirali otroci in prisluhnilizgodbam, ki so jih prebirali, delalidomače naloge in prepevali, pomaši in šmarnicah pa zaigrali tudikakšno družabno igro. Konec majaje g. župnik letošnje šmarničarje inveroučence popeljal na izlet v žival-ski vrt, da so lahko opazovali živali,ki jih vidijo bolj poredko ali le naslikah, hkrati pa se tudi zabavali indružili tudi z otroki iz župnije Stop-erce.

Prvega junija smo se zopet zbralipri Mariji Tolažnici, tokrat so se za-hvalili za skupno prehojeno pot ju-bilanti, ki so letos obhajali okrogle

obletnice poroke. Zbralo se je osem-najst parov, ki so letos obhajali petin več skupnih let poroke. Mašo sopomagali oblikovati učenci petegarazreda, ki so pripravili lepo družin-sko mašo. Zakonci smo se po mašizbrali na skupnem kosilu in prijet-nem druženju na kmetiji Bedenik.Za veselo razpoloženje je poskrbeladružina Furman s hišnim ansam-blom, ki nas je z igranjem poskočnihskladb povabil na plesišče.

Ta mesec se je tudi zaključil ve-

rouk, otroci odhajajo na zasluženepočitnice, ko bodo šolske inveroučne obveznosti postavili nastranski tir in se posvetili drugim, zanjih bolj zanimivim stvarem. Vsemželim, da se spočijejo, se naužijejosonca, izkoristijo kopanje v morjuali toplicah, jo mahnejo na kakšenhrib v okolici ali kam v gore. Jeseni,ko se bodo ponovno srečali, pa najbodo polni lepih doživetij in prijet-nih trenutkov med prijatelji inznanci.

S.G.

Modre misliDomovina je skupna mati vseh nas.

Mark Tulij Cicero

Domovina je kot družina:njeno vrednost spoznamo šele, ko jo izgubimo.

Gustave Flaubert

Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker jenjegova.

Slovenska modrost

Brez korenin še pelin ne raste.Ruski pregovor

Korenine vzgoje so grenke, zato pa so njeni plodovisladki.

Aristotel

Otroci nikoli ne marajo poslušati starejših,vendar jih vedno posnemajo.

James Baldwin

Ob iztegnjenih ročicah babice preložijo revmatizem na jutri.

Julie Jones

Vsak ve, kako vzgajati tuje otroke.Bing Crosby

Jesenske in zimske koline v Halozah prinesejoveselje in polno lepih trenutkov in na koncu sevedatudi veliko mesnih izdelkov, ki jih ob številnihpriložnostih okusimo in se z njimi pomastimo. Zima ječas za zorenje mesnatih izdelkov. Ko pride pomlad, jihposkusimo in ocenimo, kakšen izdelek imamo. Zato sev društvu trudimo in vsako leto s strokovno komisijoorganiziramo ocenjevanje suhomesnatih izdelkov.

Letos smo ocenjevanje organizirali 25. aprila vprosvetni dvorani v Žetalah.

Moram priznati, da so bili letos izdelki, ki so prispelina ocenjevanje, eni od najboljših do sedaj. Največizdelkov je bilo iz naše občine, nekaj pa tudi iz drugihobčin. Temu ocenjevanju lahko zaradi velike udeležbepripišemo večji pomen.

Na ocenjevanje je prispelo 14 izdelkov, od tega jebilo največ salam. Sledile so bunke, pancete intlačenke. Ocenjevanje je vodila tričlanska strokovnakomisija. Po ocenjevanju sta predsednik komisije PeterPribožič in predsednik društva Franc Cep podelila na-jboljše diplome. Srebrno diplomo, najvišjo oceno, kije bila podeljena na ocenjevanju z oceno 18,5 zapanceto, je osvojila Mikica Gavrič iz Maribora, sre-brno diplomo za salamo z oceno 18 sta prejela Jani An-derluh in Franc Kunstek. Tudi srebrno diplomo za

bunko z oceno 18 je prejela Mikica Gavrič. Bronastodiplomo za salamo z oceno 17 so prejeli: SrečkoKramer, Peter Božičko, Franc Gajšek in Vesna JarcKodrič. Bronasto diplomo za tlačenko z oceno 17 jeprejel Franc Cep. Na koncu smo prisotni vse izdelkeposkusili in si izmenjali nasvete ter za povrh poskusiliše nekaj haloške kapljice z obljubo, da se naslednje letovidimo s še boljšimi izdelki.

Zapisal: Jože C.

Žetalske novice

Iz vasi v vas

20

Sistematično ukvarjanje z zborovsko glasbo, na-jbolj razširjeno obliko ljubiteljske dejavnosti vSloveniji, v katero je vključenih kar 64.000 pevcev,izhaja iz dolgoletne tradicije.

Na Javnem skladu kulturnih dejavnosti (JSKD) želeta spodbujajo in spremljajo množično udejstvo-vanje, vrednotijo dosežke naših zborov in pripravl-jajo kvalitetne izobraževalne programe.

Tudi letos je območni JSKD Ptuj pripravil že 40.revijo pevskih zborov ptujskega območja podnaslovom Večerna pesem 2014. Na to revijo se je pri-javilo 16 zborov s ptujskega območja, med njimi tudioba zbora KD Žetale. Sama prireditev je potekala vsoboto, 26. 4. 2014, v dveh terminih: ob 16.00 in19.00 v gimnaziji Ptuj. Vsak zbor se je predstavil stremi pesmimi. Strokovna spremljevalka je bila ga.Danica Pirečnik, priznana glasbena pedagoginja inzborovska dirigentka. Zborovodjem je ob koncuprireditve podala strokovno mnenje o nastopu.

Vsak pevec bi lahko opisal svoje vtise in razmišl-janja o nastopu. Za vse pa velja, da smo vložili velikotruda in se zelo potrudili z dobro predstavo.

ZA KD Žetale: Marta Prevolšek

VEČERNA PESEM 2014

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov v Žetalah

V začetku letošnjega šolskega letasmo dobili novo učiteljico glasbe inmentorico pevskega zbora BrigitoLuteršmit. V petek, 30. maja 2014,smo učenci otroškega inmladinskega pevskega zbora OŠŽetale skupaj z bendom občanomnaše občine predstavili, kaj smo vteh nekaj mesecih prepevali. Nakoncertu so sodelovali tudi gostje:Ženski in Moški pevski zbor Kul-turnega društva Žetale ter skupinaZapet. Koncert je nosil naslov Spesmijo v poletje. Otroški pevskizbor je odpel popularne otroškepesmice (Sreča na vrvici, V ritmu sezavrtimo, Pika nogavička,…),mladinski pevski zbor pa zimzeleneslovenske popevke, ob katerih se jemarsikomu orosilo oko (Ne bompozabil na stare čase,

Vsi ljudje hitijo, Od višine sezvrti, Še si tu,…). Dobrodelni kon-cert se je začel ob 19. uri in je trajaldobro uro in pol v prosvetni dvo-

rani Občine Žetale. Zbraniprispevki so šli v šolski sklad.Prireditev v nabito polni dvorani seje končala z Avsenikovo patriotsko

uspešnico Slovenija, od kod lepotetvoje.

Tina Černejšek, Mateja Ros

Junij 2014 21

Iz naših krajev

Živimo v času, kjer se življenje odvija z atomskohitrostjo. Tehnologija, danes se lahko rodi nekaj popol-noma novega, neverjetnega, jutri že zastarela počivana smetišču pozabljenih. Znanost se nenehno razvija.Na vseh področjih odkriva, razlaga, nas uči. Človeštvoše nikoli do zdaj ni želelo višje, hitreje in močneje.Prestopili smo prag novega tisočletja, pravzaprav smože pošteno zakorakali vanj, le naša politika očitno os-taja nekje daleč nazaj, v temačnem, smrdljivem sred-njem veku. Le kaj nam prinaša prihodnost?

Osebno gledam v prihodnost z zelo optimističnimpogledom. Dejstvo je, da za dežjem vedno posijesonce, da za nočjo nastopi jutro in nov dan. Sam ustrojživljenja oz. bitja narave vedno poskrbi za to, da sestvari postavijo na svoje mesto. Samo vesolje, vsa ma-terija, antimaterja, vsa temna snov in temna energija,vse česar še ne poznamo, vse teži k ravnovesju. Česamo za trenutek pogledamo na čas malenkost drugače,bomo uvideli, da smo na kozmični časovni lestvici,samo ena od neštetega števila točk v premici. Zelomalo nam ga je namenjeno, časa namreč, zato bi gamorali čim bolje izkoristiti. Vsak dan bi moral biti novizziv, nova možnost, da nekaj lahko storimo bolje, danekomu olajšamo bolečino, da pomagamoneznancu,vonjamo rože, poslušamo ptičje petje, se

umirimo ob žuborenju potočka, se pogovarjamo s svo-jimi najdražjimi, se smejimo, odrinemo nejevoljo.

Včasih je potrebno videti mavrico in se podati na lovza zakladom, ki leži prav tam nekje. Misliti lepe mislini težko, samo prepustiti se je potrebno. Pred nami jepoletje. Katero že zapovrstjo? No saj ni tako pomem-bno, spet eno v nizu poletij, ki mu bo sledila jesen,boste rekli. Pa ni tako. Letos bo prav posebno poletje.Dobili bomo nov politični vrh, ki nas bo popeljal vsvetlo prihodnost, kjer se bosta cedila med in mleko.Ustvarjenih bo toliko delovnih mest, da bomo delovnosilo morali uvažati od drugod...., »pa take« . Nič večne bo kot je bilo. Vabili nas bodo in nam ponujali, mibomo pa sledili. Beeee, beeeee, beeeee........

No če malo metaforično orišem razplet..., ovco vnjenem življenju kar nekajkrat obrijejo in kar neka-jkrat....na koncu pa neslavno konča na kakšnemkrožniku. Jaz bom to poletje mislil lepe misli, živel čimpolnejše življenje, pomagal, kjer se bo dalo, se še ve-liko tega naučil in gledal proti nebu, morda zagledammavrico.

Pa lepo, dolgo in ne prevroče poletje!

Franc Pulko ml.

ČISTO NA KRATKO

KONCERT PEVSKEGA ZBORA

Peti popoldan v tednu, petek, 6.rožnika sem devetdeset minutklepetala z vedro gospo Jožefo-Pepco Kodrič v Čermožišah aliPridni vasi. Hitro sva ujeli korakmisli in že sva bili na Krdnem hribu,saj ljudje radi imenujejo domačijopri Krdnih. Zakaj so rekli tako?Zato, ker se hrib razprostira kot dabi ga »naroval« krt; samo da so vpogovoru d zamenjali s t . KrdnaPepca mi včasih rečejo, sem serodila kot prvi otrok in sem pri delutudi najbolj nastradala. Mama sovozili »šnops« na polje, ga prodali,da smo lahko preživljali težke dni.Atek so bolehali in so odšli vvečnost pri 65 letih. Mama sodočakali častitljivih 84 let. Otrocismo se razšli po domovini, Janez oz.Anzi smo ga klicali in Martin živitaurejeno življenje tam daleč vKanadi in se občasno oglasita v do-movini. Predzadnji otrok Lojz, živiz družino na domačiji, najmlajša hčiNežika živi na veliki kmetiji pri Ro-gaški Slatini. Na kmetiji živi tudiVeronika, Jakec, Micika in Pavla sože pokojni.

Teklo je 1950. leto, spoznala svase s Frančkom iz Pridne vasi in odtistega poročnega leta se pišemKodrič. Tudi Kodričeva družina ještela več članov. Z nama še je živelmožev oče, več kot trideset let smo

složno živeli in skupno delali nasrednje veliki kmetiji. Spomnim setastovih besed, kako zbrano in lepopremišljeno so mi vsako letočestitali za rojstni dan. Na stara,bolehna leta so bili zelo zadovoljniz mojo domačo nego.

Vredni so bili velikega spošto-vanja in zelo so cenili svojegastrica, ki je bil kot nezakonski sindoma v Podgori (še danes radi ljudjegovorijo »Pri Podgorskem Vencu«)in je s svojimi prihranki kupil toposestvo. Z možem sva obdelovalanjive, gojili smo vse vrste kmeti-jskih pridelkov, saj smo imelinavadno več glav živine-krave, sv-inje, obdelava pa ročna, tudi na str-mih legah. A naše preprostoživljenje je bilo lepo. Rojevali so senama otroci: prva je bila Jožica, kirada pride domov iz Nemčije, zadnjise je rodil Tonček, s katerim živimmirno in spodobno življenje, vmespa so se rodili: Micika, Milan,Franci, Jaka in dvojčici Martina inBetka. Vsi znajo biti zelo veseli,radi pojejo, lahko bi bili doberpevski oktet in radi prihajajo naobisk. So delovni, imajo svoje do-move in družine, saj imam 15vnukov in 9 pravnukov.

V življenju sem se nadelala, uk-varjala sem se z marsičem, samo danam je bilo življenje lažje. 14 let

sem vodila mlekarno,vzrejala ple-menskega merjasca. Čez dan smodelali na njivah, travnikih, tudiotroci so nama pomagali pri delu,ponoči sem pospravljala, prala, dasmo bili čisti. Mož je bolehal zaposledicami, ki jih je dobil v»restu«, kjer je preživel tri leta,mučili so ga in mu zlomili čeljust.To so bili vojni časi.

V življenju sem spekla mnogokruha, tudi potic, gibanic. Z možemsva poromala na Svete Gore, sevedapeš, potovanja me niso zanimala, sajsem najraje doma. Moje bolno srcemi ne dopušča, da bi se izpostavljalasoncu, vsak dan kuham, pospravl-jam, vstanem po sedmi uri, nekoč jebila redna ura vstajanja štiri. Enkratmesečno me obišče g. župnik Ciril,ki je vedno dobre volje, skupaj senasmejiva in zopet mine mesec dni.

Srečna sem, da so moji otrocizdravi, tudi izobraženi in zadovoljniz življenjem.

Toplo junijsko sonce je metalovroče žarke na lepo razcvetene rože,v prijetnem vzdušju je minil najinklepet, celo nazdravili sva in si rekli,naj nama teče življenje v zdravju,zadovoljstvu in še kdaj nasvidenjepri Kodričevih.

Marija Krušič

Pri gospe Kodričevi v Pridni vasi

Žetalske novice

Iz vasi v vas

22

PRI GOSPE COLNARIČEVIBil je četrti dan v tednu, torej četrtek 5. maja. Vlažno

jutro, a prijetno srečanje z aktivno upokojeno Liziko izDobrine.

»O čem bi pa midve poklepetali? O mladosti ne, ježe zdavnaj mimo; spominjali se bova časov, doživetijv Društvu upokojencev Žetale,« je menila gospaLizika.

Začelo se je pomladnega dne leta 1993, torej jeminilo že več kot dvajset let delovanja. Najprej so bilizdruženi z Društvom upokojencev Podlehnik. V no-vembru leta 1993 so bili oblikovani v samostojnodruštvo. V letu 2000 je bilo združenih že 130 članov,vsi so bili pripravljeni na sodelovanje. Že so orga-nizirali izlete, prepotovali Slovenijo in shranilispomine na vožnjo po Italiji, Madžarski, srečno so pre-vozili ovinke preko Vršiča v Soško dolino, poromalina Višarje, Sveto Goro, Ptujsko Goro, Svete Gore.

Prirejali so piknike v naravi, v gostišču Gastro, naturistični kmetiji Bedenik Vogrinc in še marsikje. Leta1995 so se pridružili upokojencem Društva upoko-jencev Majšperk, ker je bila oblikovana skupna občinaŽetale-Majšperk. Prva predsednica žetalskega društvaje bila Marija Žerak. Za delovanje so dobili prostor vstavbi takratne Krajevne skupnosti Žetale. Leta 1997je vodenje društva prevzela gospa Majda Stojkovič. Občetrti obletnici obstoja so razvili nov društveni prapor.V novo nastali Občini Žetale se jim je izboljšalofinančno stanje in ob koncu leta 1999 so že imelipopolni naslov DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽE-TALE, ŽETALE 1. Od leta 2003 je društvo uspešno indosledno vodil gospod Stanko Vogrinc. Ob letnemobčnem zboru društva je prevzel vodenje mlajši član,gospod Filip Režek.

To so zapisi večminutnega pogovora z gospo Liziko,ki je dolgih 15 let vodila društvo kot tajnica, orga-

Junij 2014 23

Iz naših krajev

nizirala večsrečanj, izletov,bila aktivna obpostavitvi razs-tav praznovanjao b č i n s k i hpraznikov invseh aktivnosti,ki so jih orga-nizirali članiDruštva upoko-jencev Žetale.To ni zapis de-lovanja društva,

je le klepet z gospo Liziko Colnarič, ki ima lepespomine na društvo, a ker je narava življenja taka, dase človek postara, stopi v 85. leto življenja, obdano zboleznijo, mora reči, da lahko sodeluje le toliko, kotzmore.

Gospa Lizika se je rodila na Olmovem v Gruškovju.Leta 1938 so se preselili na Strašilovo posestvo, ki jeobsegalo 82 ha, obdelovali so zemljo in gospodarili kot9-članska družina (sedem otrok z očetom in materjo).

Leta 1948 je gospa odšla v mariborsko bolnišnico,tam je delala tečaj in bila dve leti zaposlena kotbolničarka. Ker sta doma bolehala oče in sestra, jemorala domov na delo in tu v Dobrini živi še danes.Delala je v obratu Olge Meglič v Dobrini in v 51-letuživljenja postala upokojenka s 36 leti delovne dobe. Obzaključku razmišljanja je gospa Lizika dejala še nasled-

nje: »Ne vstajam prezgodaj, še sama skrbim zase. Navsake tri ure dnevno vzamem zdravila, imam dobrezdravnike in tri skrbne otroke: Romano, Marjana inJožeka, ki me imajo radi in se zanimajo za moj vsak-dan. Živim od pokojnine v družini sina Jožeka s snaho,vnukinjo in vnukom. V svojem življenju sem skuhalamnogo kmečkih dobrot, spekla kruha, potic, zdaj pa midelo več ne gre tako spretno. Imam lepe spomine nasestri, Francko in Pavlo, ki živita v Ameriki, drugibratje in sestre pa so že pomrli. Vedno sem rada pela,tudi v cerkvenem zboru in z ljudskimi pevkami našegaDruštva upokojencev Žetale. Rada še kaj preberem, nateleviziji me zanimajo poročila, rada sledim kakšninadaljevanki. Ne pritožujem se, saj mi je lepo v kroguljudi, ki jih imam rada. Pa še to vam moram povedati,vedno zaspim z molitvijo rožnega venca.«

Hvala za prijazne besede in še kdaj nasvidenje.M.K.

Spomin na 100. obletnico vzornega rokopisa.