E-informator FIŠ, april 2015

E – informator

Fakultete za informacijske študije

E – newsletter of

Faculty of information studies

April 2015, letnik 05, številka 4, 15. 4. 2015

E-informator FIŠ, letnik 05, številka 4, 15. 4. 2015

1

UVODNIK

Editorial

Barbara Pavlakovič

Pomlad je že tukaj. Pomlad je letni

čas v zmernih geografskih območjih.

Koledarska pomlad traja od 21.

marca (pomladansko enakonočje)

do 21. junija (poletni solsticij).

Meteorološka pomlad zavzema

mesece marec, april in maj.

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomlad).

Spomladi se vse razcveti, požene

nove liste, zadiha, se razživi. Narava

prestavi na višje obrate. Tudi

študentski svet FIŠ se je to pomlad

razcvetel in dobil nov zagon. Poleg

rednih srečanj in dela po komisijah

so to pomlad najprej zagnali redno

objavljanje na facebooku. Njihov

profil lahko spremljate na

https://www.facebook.com/Studen

tskiSvetFIS.

Potem so ponovno obudili spletni

portal Študentskega sveta, ki ga

lahko obiščete na

http://student.fis.unm.si/. Na obeh

povezavah lahko redno spremljate

dogajanje in novosti, ki jih pripravlja

svet.

Kot tretje pa so zelo aktivno zastavili

načrt dejavnosti sveta v prihajajočih

mesecih. Za nami je sicer že zelo

uspešno izvedena študentska

ekskurzija, pred nami pa množica

novih dogodkov.

Prvi tradicionalni dogodek bo Open

way, ki bo 24. aprila širil

odprtokodno miselnost. Dogodek je

naslednik Dneva odprte kode, pri

katerem že od samih začetkov leta

2011 sodelujejo člani študentskega

sveta in tudi letos bo tako.

V mesecu maju študentski svet

pripravlja druženje ljubiteljev psov

FIŠ ter Vikend brez tehnologije oz.

tečaj preživetja v divjini. Pestro

majsko dogajanje se bo zaključilo s

tradicionalnimi Novomeškimi

študentskimi športnimi igrami na Loki,

kjer bo letošnja novost SUP-anje po

reki Krki.

Dogajanja res ne manjka in samo

upamo lahko, da bo naš študentski

svet še dolgo cvetel, hkrati z njim pa

tudi vsi fiševi študenti. Ob koncu

študijskega leta pa naj cveti tudi

njihovo znanje ter obrodi bogate

ocene.

https://www.facebook.com/StudentskiSvetFIS

https://www.facebook.com/StudentskiSvetFIS

http://student.fis.unm.si/

Fakulteta za informacijske študije

2

IZ SENATA

From the Senate

meeting

Nataša Lisec

6. seja Senata FIŠ je potekala

dopisno preko elektronske pošte od

12. 3. 2015 do 17. 3. 2015.

RAZPISI ZA VPIS Senat FIŠ je sprejel Razpis za vpis na

magistrski študijski program 2.

stopnje Informatika v sodobni družbi

v študijskem letu 2015/16 ter Razpis

za vpis na doktorski študijski program

3. stopnje Informacijska družba v

študijskem letu 2015/16.

KOMISIJE Senat FIŠ je imenoval Komisijo za

oceno doktorske disertacije

doktoranda Andreja Kastrina z

naslovom »Uvrščanje in

diskretizacija mnogorazsežnih

mikromrežnih DNA podatkovij« v

sestavi:

izr. prof. dr. Janez Povh (mentor),

doc. dr. Zoran Levnajić

(predsednik komisije),

dr. Aleš Lapanje, znanstveni

svetnik (član komisije),

doc. dr. Bernard Ženko (član

komisije).

The sixth correspondence meeting

of the Senate was held between 12

and 17 March 2015. The Senate has

confirmed the enrolment call for

Masters and Doctoral study

programmes and confirmed a

committee for doctoral thesis

evaluation.

IZ UPRAVNEGA

ODBORA

From the Governing

Board meeting

Nataša Lisec

25. seja Upravnega odbora FIŠ je

prav tako potekala dopisno po

elektronski pošti od 12. 3. 2015 do 17.

3. 2015. UO FIŠ je sprejel popravek

Stroškovnika za posredovanje

informacij javnega značaja in

odločal o prošnji študenta za odpis

terjatve.

The FIS Governing Board confirmed

some faculty acts and considered a

student application.


3

TEMA MESECA

Highlights of the month

Povzeto po Jeff Haden,

www.linkedin.com

SEDEM NAVAD SREČNIH LJUDI

// 7 Habits of Remarkably

Happy People

Vsakdo si želi biti srečen, a dokaj

malo ljudi se počuti resnično srečne.

Morda je to posledica tega, da je

naše dojemanje sreče v 50%

določeno z osebnostnimi lastnostmi,

ki so v veliki meri dedne. Skratka,

polovica zaznavanja osebne sreče

je v bistvu izven našega nadzora.

Toda to tudi pomeni, da lahko sami

popolnoma nadzorujemo 50% ravni

naše sreče (npr. odnose, zdravje,

kariero, itd.). Tako da lahko še

vedno počnemo stvari, ki nas bodo

naredile veliko srečnejše, tudi če

smo genetsko nekoliko bolj

melanholični. Poglejmo, kaj lahko

naredimo.

1. Ustvarite dobra prijateljstva

Velikokrat se osredotočimo

predvsem na ustvarjanje mreže

poslovnih partnerjev, kupcev,

zaposlenih, saj iz teh povezav

pričakujemo neko korist. Pri tem pa

pozabimo, da nas dejansko

nagradijo le resnična prijateljstva

(ne le strokovnih prijateljev ali

prijateljev z družbenih omrežjih).

Povečanje števila prijateljev vpliva

na povečanje dobrega počutja. V

nasprotju pa imajo ljudje, ki nimajo

močnih družbenih vezi, kar 50% manj

možnosti, da preživijo v kritičnem

trenutku, kot tisti, ki jih imajo. Tako da

ustvarjajte prijateljstva izven dela, pri

delu, povsod. Predvsem pa –

ustvarjajte prava prijateljstva. Živeli

boste dlje in srečnejše.

2. Aktivno izrazite svojo hvaležnost

Po eni od študij so pari, ki so izrazili

hvaležnost v medsebojnih odnosih,

naslednji dan zaznali zvišanje

medsebojne povezanosti in

zadovoljstva. To je zaznala oseba, ki

je izrazila hvaležnost, in oseba, ki jo

je prejela. Seveda enako velja tudi

pri delu. Povejte sodelavcu, da je

dobro opravil svoje delo in oba se

bosta počutila bolje. Drugi primer je,

da za vsako noč napišete nekaj

stvari, za katere ste hvaležni. Ena od

študij je pokazala, da je 25% ljudi, ki

so vsaj enkrat na teden zapisali 5

stvari, za katere so bili hvaležni,

postalo po desetih tednih bolj

veselih.

Srečni ljudje se osredotočijo na tisto,

kar imajo, in ne na tisto, česar

nimajo. Motivira nas to, da si želimo

več v naši karieri, odnosih, na

bančnem računu, itd. A razmišljanje

o tem, kar že imamo, in izražanje

hvaležnosti za to, nas bo naredilo

veliko srečnejše. Pa še tole - tudi če

imate še neuresničene velike sanje,

se spomnite, da ste že do sedaj

veliko naredili in bodite na to

resnično ponosni.


4

3. Aktivno uresničujte svoje cilje

Cilji, ki jih ne uresničujemo, niso cilji

ampak sanje - in sanje nas

osrečujejo samo medtem, ko spimo.

Osrečuje pa nas uresničevanje

ciljev. David Niven, avtor knjige 100

Simple Secrets of the Best Half of Life

pravi: "Ljudje, ki so si določili cilj, ki ga

želijo uresničiti, imajo 19% več

možnosti, da se počutijo zadovoljni s

svojim življenjem in 26% več

možnosti, da imajo pozitivno oceno

o sebi."

Torej, bodite hvaležni za to, kar

imate in potem dejavno poskušajte

doseči še več. Če želite uresničiti

velik cilj, poskrbite, da se pohvalite

vsakič, ko naredite majhen korak

bližje k uresničitvi cilja. Vendar ne

primerjajte trenutnega položaja s

tem, kje želite biti. Primerjajte

trenutni položaj s tem, kje ste bili

nekaj dni nazaj. Tako boste uzrli svoj

napredek in bili hvaležni za vsak

uspeh.

4. Počnite stvari, v katerih ste uspešni

Poznate stari kliše stradajočega, a

srečnega umetnika? Izkazalo se je,

da je res: umetniki so bistveno bolj

zadovoljni s svojim delom kot ostali,

čeprav prejmejo precej nižje plačilo

kot v drugih panogah. Zakaj?

Pokazalo se je, da bolj kot uživate in

se počutite izpopolnjene pri svojem

delu, bolj srečni boste.

Shawn Anchor v knjigi The

Happiness Advantage pravi, da ko

so v raziskavi ljudje izbrali eno svojih

prednosti in jo en teden vsak dan

uporabljali na nov način, so postali

precej srečnejši in manj depresivni.

Seveda je nesmiselno misliti, da

lahko pustimo svojo službo in

preprosto počnemo samo to, kar

imamo radi. Vendar pa lahko

najdemo načine, kako početi več

tistega, pri čemer smo uspešni.

Preusmerjajte svoje delo na

področja, ki vam omogočajo več

možnosti za uresničevanje vaših

potencialov. Če ste odličen trener,

najti načine za izvedbo

usposabljanj. Če ste odličen

prodajalec, najdite načine, kako

boste prišli do svojih strank. Vsakdo

je sposoben, da vsaj nekaj stvari

počne neverjetno dobro. Najdite

načine, kako čim bolj pogosto

izvajati te stvari, in postali boste

veliko srečnejši. In verjetno tudi

veliko bolj uspešni.

5. Delite

Deliti z drugimi je nesebično dejanje,

marsikdaj pa je lahko celo bolj

koristno za darovalca kot za

prejemnika. Zagotavljanje socialne

podpore je lahko bolj koristno, kot

prejemanje podpore. Intuitivno

vemo, da nas ob zagotavljanju

pomoči nekomu, ki jo potrebuje,

prevzame dober občutek.

Pomagati ljudem v stiski ni samo

izpolnjujoče, je tudi opomin, kako

razmeroma srečni smo sami. Kar je

tudi lep namig za izražanje

hvaležnosti za to, kar že imamo.

Sicer pa je sprejemanje pomoči

nekaj, kar ne moremo nadzorovati.

Če potrebujemo pomoč, ne

moremo prisiliti drugih ljudi, da nam

pomagajo. Po drugi strani pa je


5

dajanje dejanje, ki ga lahko

nadzorujemo in se pri tem odločimo,

da bomo sami pomagali drugemu.

To pomeni, da lahko vsaj do neke

mere vedno nadzorujemo, kako

srečni bomo, saj nas dajanje naredi

srečnejše.

6. Sreča ni v materialnih stvareh

Z denarjem lahko naredimo veliko,

najpomembnejše pa je to, da nam

omogoči izbiro. Toda po neki točki

denar ljudi ne naredi srečnejših.

Meja je pri približno 75.000 $ na leto,

več denarja od tega zneska pa ne

"kupi" več sreče.

Višji prihodek od 75.000 $ na leto ne

pomeni večje sreče niti hitrejšega

lajšanja nesreče ali stresa. Morda je

75.000 $ prag, nad katerim nadaljnje

povečanje dohodka ne more več

izboljšati posameznikove

sposobnosti, da počnejo to, kar je

najpomembnejše za njihovo dobro

počutje (kot je preživljanje časa s

prijatelji in družino, da so zdravi in

brez bolečin in da uživajo prosti čas).

Lahko ugotovimo, da sta

materializem in zadovoljstvo z

življenjem v negativni korelaciji oz.

kopičenje lastnine nas naredi manj

srečne. To lahko pojasnimo kot

sindrom večje hiše. Najprej želite

večjo hišo. Nato potrebujete večjo

hišo (sicer je v resnici ne potrebujete,

a tako mislite). Zato si tudi kupite

večjo hišo. Življenje je lepo ... vse

dokler se nekaj mesecev kasneje ne

zaveste, ko to ni več večja hiša,

ampak samo vaša hiša. Vse prehitro

nove stvari postanejo običajne.

Stvari zagotavljajo le trenutne

izbruhe sreče. Če želite biti trajno

srečni, ne lovite materialnih stvari,

ampak izkušnje.

7. Živite življenje, kot si ga želite

živeti

Bolniki, ki imajo pred sabo le še nekaj

mesecev življenja, najpogosteje

obžalujejo to, da niso imeli dovolj

poguma, da bi živeli tako, da bi

ostali zvesti samim sebi in ne tako,

kot so to drugi pričakovali od njih. To,

kar mislijo drugi ljudje - predvsem

ljudje, ki jih sploh ne poznamo - ni

važno.

Osredotočite se na vaše želje, vaše

sanje, vaše cilje ... živite svoje

življenje na svoj način. Obkrožite se z

ljudmi, ki vas resnično podpirajo in

skrbijo za vas in vas pri tem ne želijo

spremeniti. Sprejemajte odločitve, ki

so prave za vas. Povejte, kar si želite

povedati in to ljudem, katerim so te

besede namenjene. Izrazite svoje

občutke. Ustavite se in povonjajte

šopek rož. Ustvarite nova prijateljstva

in ostanite v stiku s svojimi prijatelji.

In predvsem – zavedajte se, da je

sreča vaša zbira. Za 50% vaše sreče

ste odgovorni sami, zato začnite

delati stvari, ki vas bodo osrečile.


6

You can do plenty of things to make

yourself a lot happier. Like these:

1. Make good friends.

2. Actively express your thankfulness.

3. Actively pursue your goals.

4. Do what you excel at as often as

you can.

5. Give.

6. Don't single-mindedly chase

"stuff."

7. More than anything, live the life

you want to live.

And most of all, realize that

happiness is a choice. 50% of how

happy you are lies within your

control, so start doing more things

that will make you happier.

NAKVIS EVALVACIJA

ZAVODA // NAKVIS

evaluation

V petek, 17. 4. 2015 bo na FIŠ

potekala NAKVIS evalvacija. Gre za

postopek podaljšanja akreditacije

celotnega zavoda FIŠ. Vljudno vas

prosimo, da se ta dan udeležite

pogovorov z evalvatorji, na katere

ste prejeli vabila. Prav tako pa ste

vabljeni, da ste ta dan prisotni na

fakulteti v svojih pisarnah.

Vabimo vas, da se na sam proces

evalvacije pripravite in pregledate

dokumente fakultete, ki ste jih prejeli

preko e-pošte oz. se nahajajo na

spletni strani fakultete

(http://www.fis.unm.si/si/o-

fakulteti/katalog-dokumentov/). Pri

tem bi še posebej izpostavili

naslednje:

Poslanstvo, vizija in vrednote;

Organiziranost FIŠ;

Strateški načrt FIŠ;

Letno poročilo za 2014;

Samoevalvacijska poročila.

Vljudno ste vabljeni tudi na

predstavitev ključnih ugotovitev

evalvacijske komisije, ki bo prav tako

v petek, in sicer ob 17. uri v

predavalnici P2.

You are invited to attend NAKVIS

evaluation of FIS public institution.

The evaluation will take place on

Friday, 17 April 2015.

http://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/katalog-dokumentov/

http://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/katalog-dokumentov/


7

OBVESTILA// News

KNJIŽNICA FIŠ Obveščamo vas, da je knjižnica FIŠ

od 7. 4. 2015 naprej odprta po

novem delovnem času. In sicer:

v ponedeljek od 12. do 16. ure;

v torek od 9. do 11. ure in od 12.

do 16. ure;

v sredo od 9. do 12. ure;

od četrtka do nedelje in ob

praznikih bo knjižnica ZAPRTA.

Hvala za razumevanje!

FIS Library has new opening hours.

Starting 7 April 2015 it will be opened

on Monday, Tuesday and

Wednesday.

ERASMUS+ RAZPISI Objavljeni so razpisi Erasmus+ za

študij v tujini, prakso v tujini,

akademske izmenjave in izmenjave

strokovnega osebja v študijskem letu

2015/16.

Razpise najdete na povezavah:

Študij v tujini

Praksa v tujini

Akademske izmenjave

Izmenjave zaposlenih

Rok prijave na razpis je 27. april 2015.

Vabljeni, da se prijavite.

Erasmus+ call is opened for student

and staff mobility. Application

deadline is on 27 April 2015.

http://www.fis.unm.si/si/za-studente/mednarodne-izmenjave/studij-v-tujini/

http://www.fis.unm.si/si/za-studente/mednarodne-izmenjave/praksa-v-tujini/

http://www.fis.unm.si/si/za-studente/mednarodne-izmenjave/akademske-izmenjave/

http://www.fis.unm.si/si/za-studente/mednarodne-izmenjave/izmenjave-zaposlenih/


8

POMLADNI DOGODKI

Spring events

4. ŠPORTNI DAN SODELAVCEV Na sončno nedeljsko jutro, 29. 3.

2015, smo se sodelavci FIŠ odpravili

na pohod po Posavskem hribovju.

Pot nas je najprej vodila do slapu

Ubijavnik, ki je v zimskem času tudi

primeren za plezanje po zaledeneli

steni. Nato smo se odpravili do

nekdanje partizanske bolnice,

lesene koče z zasilnimi posteljami in

ognjiščem. Preko Javornika smo

odšli še do koče na Bohorju, prijeten

dan pa smo zaključili ob ribniku

Mačkovci. Pot nas je tako navdušila,

da kmalu načrtujemo že naslednji

pohod.

On 29 March 2015, FIS employees

went hiking on Posavsko hribovje

from the waterfall Ubijavnik to Bohor.

Pleasant day ended at lunch at

Mačkovci pond.

PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO

USPOSABLJANJE NA FIŠ Na Fakulteti za informacijske študije

smo za člane Akademskega zbora

FIŠ pripravili interno usposabljanje s

področja učenja, visokošolske

didaktike, motivacije in

ocenjevanja. Usposabljanje je

potekalo v ponedeljek, 13. 4. 2015, v

predavalnici P2.

Udeleženci so najprej prisluhnili izr.

prof. dr. Meliti Puklek Levpušček, ki je

predavala o učenju, načinih učenja

in sodobnih trendih študentov. Po

odmoru je predavala dr. Andreja

Lavrič in sicer o motivaciji,


9

komunikaciji in visokošolski didaktiki.

Kot tretja pa je predavala dr. Urša

Lamut. Naslov njenega predavanja

je bil: Kako pristopiti k ocenjevanju?

Tudi ocenjevanje zahteva pripravo.

Pedagogical training of FIŠ

academic employees took place

on 13 April 2015. Participants

learned about motivation, ways of

evaluation, didactics …

ŠTUDENTSKA EKSKURZIJA V

ŠVICO Študenti in zaposleni Fakultete za

informacijske študije, Fakultete za

industrijski inženiring in Fakultete za

uporabne družbene študije smo se

od 7. do 10. aprila odpravili na

strokovno ekskurzijo v Švico. Najprej

smo se ustavili v Zürichu, kjer smo si

ogledali Univerzo ETH in preizkusili

simulator potresov v focusTerra

muzeju. Tam smo začutili razliko med

različnimi stopnjami in vrstami

potresov. Zvečer smo se odpeljali v

Lozano, kjer smo prespali v hostlu.

Drugi dan ekskurzije smo v Lozani

obiskali olimpijski muzej, kjer je poleg

zgodovine olimpijskih iger

predstavljena tudi oprema

športnikov, olimpijske plamenice,

medalje, maskote, stadioni in

tehnologija, ki jo uporabljajo za

radijski oz. televizijski prenos iger.

Popoldne smo preživeli v Ženevi, kjer

smo si ogledali največje

znamenitosti, kot so 140 metrov visok

vodomet Jet d'Eau, katedrala sv.

Petra in najstarejša hiša v Ženevi

Maison Tavel iz 14. stoletja.

Tretji dan smo ekskurzijo zaključili z

ogledom sedeža Združenih narodov

ter CERN-a, kjer nas je sprejel naš

profesor doc. dr. Matej Mertik, ki

trenutno raziskuje v CERN-u.

Tamkajšnji znanstveniki so nedolgo

nazaj ponovno zagnali veliki

hadronski pospeševalnik, kjer so

nekaj let nazaj odkrili Higgsov bozon,

najmanjši delec snovi. Nas so peljali

po samem kompleksu ter v tovarno

antimaterije. Ekskurzijo smo zaključili

v petek, ko nas je pot domov vodila

skozi predor pod eno najvišjih

evropskih gora Mont Blancom.


10


11

FIŠ student excursion to Switzerland

was successfully carried out

between 7 and 10 April 2015.

Switzerland is a beautiful country

with its Alps, lakes, historic towns and

modern research centres like CERN.

ZGODILO SE BO

Future events

ŠTUDENTSKA KRVODAJALSKA

AKCIJA 2015 Društvo novomeških študentov

prireja pomladno krvodajalsko

akcijo: ŠTUDENTSKI KRVODAJALSKI

TEDEN - ČASTIM ½ LITRA 2015.

V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo

potrebuje kri. Ravno zaradi tega

vsak delovni dan v povprečju

potrebujemo 400 krvodajalcev, ki s

prostovoljnim darovanjem svoje krvi

prispevajo k ohranjanju zdravja

soljudi. Namen krvodajalske akcije je

spodbuditi mlade k sodelovanju in

ustvariti zavedanje o pomembnosti

življenja vsakega posameznika.

Pridružite se tudi vi in darujte kri 20.

4. 2015 od 7. do 11.30 ure na

Oddelku diagnostičnega

laboratorija v Zdravstvenem domu

Novo mesto.

Donate your blood on 20 April 2015

at the Department of the diagnostic

laboratory in Novo Mesto Health

Centre.


12

OPEN WAY Vabimo vas na Open Way 2015, ki

bo v Novem mestu potekal v petek,

24. 4. 2015. Dogodek, ki ga

organizirajo naši študenti, je

namenjen širjenju odprtokodne

miselnosti in je sestavljen iz delavnic

ter predstavitev s področja odprte

kode, zaključi pa se z večerno

zabavo. Open Way je naslednik

Dneva odprte kode, ki je na Fakulteti

za informacijske študije potekal vse

od leta 2011. Več informacij najdete

na http://openway.si.

Open way 2015 will take place on 24

April 2015 in Novo mesto. The main

topic of this event is open source.

DRUŽENJE LJUBITELJEV PSOV FIŠ Študentski svet FIŠ bo 8. maja 2015,

ob 17. uri, organiziral druženje

ljubiteljev psov, kamor vabi prav vse

študente in zaposlene FIŠ ter tudi vse

ostale, ki ste radi v družbi psov. Tudi

tiste, ki sami nimate psa, a se vam zdi

takšno druženje čudovito doživetje.

Zbrali se bomo pred FIŠ in se podali

preko Krke v Ragov log, kjer se

bomo sprehodili, izmenjali svoje

izkušnje in poznavanja različnih

pasem, obenem pa omogočili naši

pasji ekipi sklepanje novih

poznanstev ter čudovito priložnost

za daljšo igro. Druženje bomo

snemali in kasneje izdelali ličen

video spomin.

Prijavite se do 4. maja na naslov

[email protected].

Dodatne informacije dobite na

naslovu: [email protected].

Obvezna oprema za lastnike psov:

povodec, vrečka za iztrebke,

priboljški, veliko dobre volje..

FIS student council invites you to FIS

dog lovers gathering that will take

place on 8 May 2015 at 5 pm.

SLIŠALI SMO …

Rumor has it …

Da se je v Švici dogajalo marsikaj.

Ampak kar se je zgodilo v Švici, to

tudi ostane v Švici

http://openway.si/


13

SPOZNAJMO SE

Let's get to know each

other

V tej številki informatorja

predstavljamo nekaj naših

sodelavcev, ki so v tem letu

gostovali na tujih fakultetah oz.

univerzah. Med njimi so izr. prof. dr.

Janez Povh, ki je gostoval v Gradcu,

asist. dr. Tadej Kanduč, ki je gostoval

v Zagrebu, in viš. pred. mag. Andrej

Dobrovoljc, ki je gostoval v

Varaždinu.

In this issue of e-newsletter, we

present our colleagues, who worked

at our partner faculties abroad.

GRADEC (Avstrija)

izr. prof. dr. Janez Povh Izr. prof. dr. Janez Povh je med 20.

1. in 20. 4. 2015 gostoval na

Medicinski univerzi Gradec in na

Human research institute Weiz.

Delal je na projektu Kardio-

biološka starost ljudi, katerega cilj

je izgradnja modela biološke

starosti ljudi, temelječega na

opazovanju vitalnosti srca preko

merjenja variabilnosti srčnega

utripa v razponu 24 ur.

Merjenje variabilnosti srčnega

utripa in napoved zdravstvenega

stanja preko stanja vitalnosti srca

je temeljna raziskovalna usmeritev

profesorja Maximiljana Moserja in

njegove ekipe, prav tako pa tudi

jedro poslovne dejavnosti Human

research instute Weiz.

Napovedovanje kardiobiološke

starosti je sicer del nadgradnje

trenutne storitve omenjene

ustanove, ki jo uspešno tržijo med

zdravstvenimi ustanovami.

Na projektu sta poleg prof.

Moserja in dr. Povha sodelovala

tudi raziskovalca Vincent in

Mathias, od katerih eden pozna

tehnično naravo podatkov, drugi

pa zna rezultate interpretirati v

medicinskem smislu.

Kot glavne rezultate dela na

projektu lahko izpostavimo to, da

so sodelujoči na osnovi regresije

zgradili 5 konkurenčnih

napovednih modelov, ki

uporabljajo 5 izmed 140 možnih

prediktivnih spremenljivk in ki znajo

napovedati kardio-biološko

starost ljudi ter se z navadno

kronološko starostjo ujemajo cca.

60 %, kar je rezultat, ki so ga

pričakovali na osnovi primerljivih

raziskav. Iz tega naslova bodo

objavili vsaj en zelo kvaliteten

članek, prijavili bodo bilateralen

projekt Slovenija-Avstrija, zelo

verjetno pa tudi klasičen

raziskovalni projekt, ki bi ga v

polovičnem deležu financirali

Slovenija in Avstrija. Obstaja tudi

precejšnji interes, da se del

njihovih spletnih storitev preseli na

našega Rudolfa.

Kolegi iz Avstrije so dr. Povha še

prosili, da jim pomaga najti

informatika, ki bi prišel k njim v

službo in bi obvladal podatkovne

baze ter spletne tehnologije. Žal še

ni uspel najti dobrega kandidata,

a ta možnost še vedno obstaja.

Osebni vtisi dr. Povha o delu v

Gradcu so prijetni. V tem okolju

mu je bil zelo všeč ambient.

Stavba, v kateri je večino časa

delal, je moderna, v veliki večini


14

lesena zgradba, ki ima tudi

opremo iz masivnega lesa.

Nasploh je profesor Moser velik

zagovornik zdravega življenja in

naravno okolje iz lesa je zanj zelo

pomembno. Tudi sicer je dr. Povhu

ritem dela v tem krogu zelo všeč.

Opaža poglobljenost,

osredotočenost in mirnost pri delu.

V pisarni je bil praviloma prvi,

odhajal pa je daleč za zadnjim in

na ta način res poglobljeno delal

na vsebinah, ki so mu postale zelo

zanimive.

ZAGREB (Hrvaška)

asist. dr. Tadej Kanduč Asist. dr. Tadej Kanduč,

raziskovalec na FIŠ, je v februarju

in marcu gostoval na Fakulteti za

strojništvo in ladjedelništvo (FSB) v

Zagrebu. Sodelovanje FIŠ in FSB je

bilo izvedeno preko projekta

MlnMED (Models and Methods of

Innovation Management in

Complex Engineering Systems

Development).

Kanduč skupaj z dr. Blažem

Rodičem, oddelkom CADLAB na

FSB ter podjetjema TPV (Novo

mesto) in Končar (Zagreb) razvija

metodologijo in simulacijski model

za analiziranje in napovedovanje

razvoja idej in inovacij v podjetju.

V omenjenem obdobju

gostovanja so raziskovalci obeh

fakultet skupaj postavili osnovno

ogrodje simulacijskega modela, ki

uporablja pridobljene realne

podatke delovnih procesov v

podjetju Končar.


15

VARAŽDIN (Hrvaška)

viš. pred. mag. Andrej

Dobrovoljc Viš. pred. mag. Andrej Dobrovoljc

je v mesecu februarju odšel na

Erasmus izmenjavo na Fakulteto za

organizacijo in informatiko v

Varaždinu. Pri prof. dr. Miroslavu

Bači je dober mesec aktivno

sodeloval pri izvajanju predmetov

"Varnost interneta" in "Uporaba

biometričnih sistemov". Ob tem je

soustvarjal nova gradiva in

laboratorijske vaje pri omenjenih

predmetih.

Svoj obisk na fakulteti je izkoristil

tudi za pridobivanje novih

poznanstev v okviru "Centra za

forenziko, biometrijo in zasebnost"

ter oblikovanje skupnega

projektnega predloga. Omenjeni

skupni projekt z naslovom

"Standardization of biometric

products and services in Croatia"

naj bi se pod vodstvom prof. dr.

Miraslava Bače začel predvidoma

v jeseni 2015.

POGLAVJE ZA ZDRAVJE

Healthy lines

UTRUJENE OČI Med delom veliko časa preživimo za

računalnikom in pred knjigami. Ob

takšnih obremenitvah nas oči

pogosto bolijo, so suhe in utrujene.

Kako si lahko pomagamo?

PREMORI IN UTRIPANJE Pri delu na bližino (branje knjig, delo

na računalniku) se priporoča, da se

dela 20 minut in potem 2 minuti

počiva oziroma usmeri pogled v

daljavo, najbolje v zeleno barvo. Če

imate občutek, da so vaše oči

utrujene, pekoče, boleče, je to

najverjetneje zaradi suhega očesa.

»Suho oko je lahko posledica

predolgotrajnega buljenja, saj se pri

dolgotrajnem koncentriranem

gledanju število utripov vek močno

zmanjša, kar vodi v spremembo v

solznem filmu očesa in posledično v

presuho oko. Suho oko zdravimo z

umetnimi solzami, najbolje brez

konzervansov, lahko pa tudi

zavestno več utripamo z vekami,

posebej ob gledanju televizije, delu

na računalniku, vožnji v avtu, branju

knjige itd.«


16

VAJE ZA OČI IN VID • Prst in sveča

V razdalji enega metra ali več

postavite svečo (ali vazo, rožo ipd.),

kazalec ene roke držite 30 cm pred

očmi (navpično) in pogled usmerite

na svečo. Menjujte pogled iz sveče

na prst in obratno in naj nato pogled

počiva na sveči. Če prsta ali sveče

ne vidite dvojno, izvajajte vaje

pogosteje.

• Palmiranje

Udobno se namestite, podrgnite

dlani eno ob drugo, da jih segrejete,

napolnite s toploto in energijo ter si z

njima pokrijte oči (prste rok

prekrižajte na čelu). Roki naj bosta

mehki in sproščeni. Ozavestite svoje

dihanje. Vaja je dobra kot sprostitev

oči in celotnega telesa. Primerna je

za izsušene in vzdražene oči.

Izvajajte to vajo čim pogosteje.

• Vizualizacija

Palmiranje lahko preide v

vizualizacijo. Predstavljajte si čisto

temo, na primer temen kos blaga ali

temno jezero. Lahko pa si

vizualizirate modrino. Modra barva

pomirja, sprošča, napaja z energijo.

• Namišljen svinčnik

Predstavljajte si, da imate na konici

nosu svinčnik (kot podaljšek nosu). S

svinčnikom prepotujte obrise

prostora, v katerem ste, torej vrata,

okna, slike; glava naj se pri tem

mehko giblje, oči pa naj se

premikajo z njo. Nato obrisujte še

manjše predmete, pojdite v

podrobnosti. Čez nekaj časa oči

zaprite in si v spominu narišite vse,

kar ste obrisovali. Zopet odprite oči

in nadaljujte z risanjem po prostoru.

Pozorni bodite, kako ste zaznavali

vse okoli sebe z zaprtimi očmi. Vaja

je dobra za gibljivost oči, za

razširjanje sposobnosti zaznavanja in

gledanja. Izvajate pa jo lahko

kjerkoli, tudi med čakanjem v vrsti, in

si tako krajšajte čas.

• Risanje oblik

Zaprite oči in si predstavljajte belo

steno. Na to steno rišite z namišljenim

svinčnikom modre valove, od leve

proti desni in nazaj. Potem vse

prepleskajte na belo. Na enak način

narišite rdeče cikcak črte in zopet

prebarvajte z belo. Kot tretje pa si z

zeleno narišite spirale in zopet

prebarvajte z belo. Nazadnje si

narišite še domišljijsko sliko, jo

prebarvajte z belo in si jo vtisnite v

spomin. Odprite oči z mežikanjem in

nadaljujete z delom. S takšno vajo

urite zaznavanje oblik in barv.

Povzeto po knjižici BON&ŽUR 2015,

str. 55: prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr.

med., Očesni kirurški center dr.

Pfeifer Veclnivrmarii ter Oschi

Ostermeier-Sitkowski (2003):

Izboljšajte vid.

Our eyes are overburdened organ

since we do a lot of computer work.

Release your eyes from exhaustion

while performing some eye exercise.

E-informator FIŠ, april 2015

Documents

Transcript of E-informator FIŠ, april 2015