lovek in njegove pravice

lovek in njegove pravice

Drubeni nauk in personalistino naeloCerkev vidi v loveku, v vsakem loveku, podobo ivega Boga samega.

lovek je sredie in dua katolikega drubenega nauka. Pravzaprav se ves drubeni nauk razvija iz naela, ki poudarja nedotakljivo dostojanstvo loveke osebe.

lovek, Boja podobaPovezanost med Bogom in lovekom se izraa v razsenosti odnosov in v drubeni razsenosti loveke narave.

lovek namre ni samotarsko bitje, marve je do globin svoje narave drubeno bitje in brez odnosov do drugih ne more ne iveti ne razvijati svojih darov.

Moki in enska imata isto dostojanstvo in sta enakovredna, pa ne samo zato, ker sta oba v svoji razlinosti boja podoba, marve e globlje, ker je boja podoba tista razgibanost vzajemnosti, ki oivlja midva lovekega para.

Moki in enska sta v odnosu do drugih predvsem varuha ivljenja, ki jima je zaupano.

Ta posebni poklic v odnosu do ivljenja imata moki in enska tudi do drugih ustvarjenih bitij. Lahko si jih podredita in jih uporabljata zase ter jih izkoriata, vendar njuno gospodovanje nad svetom zahteva, da sta pri tem odgovorna, ne pa samovoljna in sebina izkorievalca.

udovit pogled na boje stvarjenje loveka je neloljivo povezano z dramatino podobo izvirnega greha.

Prvi lovek, Adam, je s krenjem boje zapovedi izgubil svetost in pravinost, v katerih je bil ustvarjen in ju ni prejel samo zase, marve za vse lovetvo.

Ko se Adam in Eva vdajata skunjavcu, storita osebni greh; toda ta greh prizadene loveko naravo, ki jo predajata naprej v padlem stanju. To je greh, ki se bo prenaal po razmnoevanju na vse lovetvo, se pravi s prenaanjem loveke narave, ki je zdaj brez prvotne svetosti in pravinosti.

Skrivnost greha sestavljata dve rani, ki ju grenik povzroi sebi in blinjemu. Zato lahko govorimo o osebnem in drubenem grehu.

Vsak greh je z enega vidika oseben, ker je svobodno dejanje posameznega loveka; z drugega vidika pa je vsak greh druben, ker ima posledice tudi za iro skupnost.

Druben je vsak greh zoper pravinost v odnosih med osebami, med posameznikom in skupnostjo, tudi med skupnostjo in posameznikom.

Druben je tudi greh zoper lovekove pravice, zaeni s pravico do ivljenja, tudi e nerojenega, ali pa zoper telesno nedotakljivost kogarkoli; vsak greh zoper svobodo drugega, zlasti zoper dostojanstvo in ast blinjega.

Druben je vsak greh zoper skupno dobro in zoper njegove zahteve na tevilnih obmojih dravljanskih pravic in dolnosti.

Konno je druben tisti greh, ki zadeva odnose med razlinimi lovekimi skupnostmi. Ta razmerja niso vedno v soglasju z zamislijo Boga, ki hoe imeti na svetu pravinost, svobodo in mir med posamezniki, skupinami in ljudstvi.

loveka oseba in njene razsenostiBog je ustvaril loveka kot enoto due in telesa: Duhovna in neumrljiva dua je poelo enote lovekega bitja: dua je tisto, po emer je lovek kot oseba celota, enota due in telesa (corpore et anima unus). loveki osebi je lastna odprtost do transcendence: lovek odprt za neskonnost in za vsa ustvarjena bitja.

Odprt je predvsem za neskonno, se pravi za Boga, kajti s svojim razumom in s svojo voljo se dviga nad vse, kar je ustvarjeno, tudi nad samega sebe; postaja neodvisen od stvari.

Svoboden je v odnosu do vseh ustvarjenih bitij in tei k absolutni resnici in dobremu. Odprt je tudi za drugega, za druge ljudi in svet, ker lahko le tako ree jaz, da se dojema v odnosu do ti.

Pravino drubo je mogoe uresniiti samo s spotovanjem presenega dostojanstva loveke osebe.

Spotovanja loveke osebe nikakor ne smemo loiti od spotovanja tega naela: da je treba na vsakega svojega blinjega brez izjeme gledati kot na svoj drugi jaz.

Oseba se ne sme izkoriati za projekte gospodarskega, drubenega in politinega znaaja, pa naj jih vsiljuje katerakoli oblast, etudi v imenu domnevnega napredka civilne skupnosti v celoti ali posameznikov sedaj ali pa v prihodnje. lovek upravieno ceni svobodo in jo strastno ie: upravieno hoe in po svoji svobodni pobudi tudi mora oblikovati in voditi svoje osebno in drubeno ivljenje ter zanj prevzemati osebno odgovornost.

Uporaba svobode vsebuje odnos do univerzalnega naravnega moralnega zakona, ki je pred vsemi zakoni in obveznostmi ter vse pravice in dolnosti povezuje.

Naravni zakon ni ni drugega kakor lu razuma, ki nam jo je vlil Bog. Zaradi nje spoznavamo, kaj moramo delati in esa se moramo varovati.

Ta zakon se imenuje naravni, ker je razum, ki ga razglaa, lasten loveki naravi. Je univerzalen, vee vse ljudi, ker ga sprejema razum. Njegove boanske in naravne temeljne zapovedi obsega deset zapovedi.

Ker na obrazu vsakega loveka odseva nekaj boje slave, je dostojanstvo vsakega loveka pred Bogom tudi temelj lovekega dostojanstva pred drugimi ljudmi.

Moko in ensko loi dva posameznika z enakim dostojanstvom, ki pa ne odseva statine enakosti, kajti kar je specifino ensko, je razlino od specifino mokega in ta razlinost v enakosti bogati, ter je nujna za skladno loveko soitje

enska dopolnjuje mokega, kakor moki dopolnjuje ensko: moki in enska se vzajemno dopolnjujeta. Samo zaradi dvojosti mokega in enskega se v polnosti uresniuje loveko.

enska je pomo mokemu, kakor je moki pomo enski! V njunem sreanju se uresniuje enotno pojmovanje loveke osebe, ki ni utemeljeno na logiki egocentrizma in samopotrjevanja, marve na logiki ljubezni in solidarnosti.

lovek je po svoji najgloblji naravi drubeno bitje, kajti taknega je hotel Bog, ki ga je ustvaril. Skupno ivljenje je naravna znailnost, ki loi loveka od drugih bitij na zemlji.

lovekove praviceZadnji izvir lovekovih pravic ni v isti volji lovekih bitij, v dravi, javnih oblasteh, marve v samem loveku in v Bogu, njegovem Stvarniku. Te pravice so vsesplone in nedotakljive, popolnoma neodtujljive.

lovekove pravice odgovarjajo zahtevam lovekovega dostojanstva in vsebujejo na prvem mestu zadovoljevanje bistvenih lovekovih potreb na gmotnem in duhovnem podroju.

Uenje Janeza XXIII., drugega vatikanskega cerkvenega zbora in Pavla VI. ponuja obseno pojasnjevanje pojmovanja lovekovih pravic, kakor jih vidi cerkveno uiteljstvo.

Janez Pavel II. je ta popis zbral v okronici Ob stoletnici: pravica do ivljenja, h kateremu bistveno spada pravica, da lovek po spoetju v materinem telesu raste; pravica iveti v enotni druini in v nravnem okolju, primernem za razvoj in napredek lastne osebnosti;

pravica, da razum in svoboda v iskanju v iskanju in spoznanju resnice vodita k zrelosti; pravica, da z delom sodeluje pri odkrivanju dobrin zemlje in si s tem pridobi sredstva za preivljanje sebe in svojih; pravica do svobodne ustanovitve druine ter sprejema in vzgoje otrok z odgovornim spolnim ivljenjem.

Izvir in sinteza teh pravic je v nekem smislu verska svoboda, ki jo razumemo kot pravico, da ivimo po resnici svoje vere in v soglasju s presenim dostojanstvom lastne osebe.

S lovekovimi pravicami je neloljivo povezana tema o lovekovih dolnostih. Tiste, ki v boju za svoje pravice, isto pozabljajo na svoje dolnosti ali pa jih izpolnjujejo le povrno, lahko primerjamo ljudem, ki z eno roko podirajo, kar z drugo zidajo.

Za poglobitevAli je moki ve vreden, ker je Bog ustvaril ensko iz rebra mokega (1 Mz 2,22)?

Neumnost, sporoilo rebra je: enska ni ival ali manjvreden lovek, je drugana kot moki, vendar mu je enakovredna. Kaj je druina?

Druina je stalna trajna zveza enega mokega in ene enske zaradi skupnega dobregain spoetja otrok. Druina je najpomembneja celica drube!

Druina je Boja iznajdba, nobena svetna mo je ne more odpraviti niti spremeniti. Poskusi, da bi z besedo druinaimenovali tudi druge zveze med ljudmi, so neuinkoviti. Resninost se zaradi druganega poimenovanja ne spremeni.lovekove pravice: da ali ne?V zgodovini, so pogosto ostali brez vsakrne zaite ljudje, ki so jim iz kakrnega koli razloga odrekli celovito lovekost: enske, judje, sunji, rnci, Indijanci, prizadeti.

Danes vemo: lovekove pravice pripadajo vsem ljudem brez razlike, saj smo vsi Boji otroci, ustvarjeni po Njegovi podobi!Nacionalsocialisti so na primer govorili o ivljenja nevrednem ivljenju, nekoristnih jedcih in so ubili veliko ljudi s posebnimi potrebami. Evtanazijo so lahko izvajali le na osnovi skrivnega firerjevega ukaza, ker so se nemki pravniki uprli, da bi pripravili zakon o evtanaziji. Obudovanja vredno je, da so zbrali potreben pogum za to!

Odpor proti firerjevemu ukazu je lahko potekal le s pomojo zvijae in poguma. V Salzburgu je sestra Anna Bertha von Knigsegg, pogumna ena iz reda usmiljenk, reila otroke s posebnimi potrebami tako, da jih je odpeljala na izlet v gozd, ravno tisti dan, ko naj bi jih odpeljali na usmrtitev s plinom!Ubijanje je bilo ustavljeno tudi zaradi protesta mnsterskega kofa, Clemensa von Galena (ki je dobil vzdevek Mnstrski lev).

Na osnovi informacij, ki mu jih je na skrivaj prinaala neka pogumna ena, je lahko kof leta 1941 v eni svojih pridig rekel: Kot sem izvedel iz zanesljivih virov, bodo odpeljali t. i. neproduktivne in jih v kratkem asu usmrtili. Ko je enkrat dana pravica ubijati neproduktivne soljudi, potem je v osnovi napovedan umor vseh neproduktivnih ljudi, torej neozdravljivo bolnih, delovnih in vojnih invalidov, potem je napovedan umor vseh nas, ko bomo postali stari, zaradi starosti oslabljeni in s tem neproduktivni. Pravice e, kaj pa dolnosti?

V medijih v zadnjih letih zasledimo tevilne novice o tem, kako se e otroci dobro zavedajo svojih pravic. Njihovi stari uitelje po potrebi obiejo kar z odvetniki, medtem ko sami in njihovi otroci al pozabljajo na to, da je potrebno izpolnjevati tudi dolnosti.Ali cilj lahko posveuje sredstva?Pogosto sliimo pohvale in tudi samohvale na raun izjemnih dosekov, ki so uspele kakemu posamezniku ali instituciji, premalo pa smo pozorni na to, kako so bili ti doseki uresnieni.

Kot kristjani moramo biti pozorni tudi na to, kako je bil nek cilj doseen. e se je to zgodilo na raun pravic drugih ljudi, je potrebno takno ravnanje obsoditi kot zavrno in jasno povedati, da cilj nikoli ne posveuje sredstev.

Literatura:

- Kompendij drubenega nauka Cerkve (leni 1-86), Druina 2007; - A. Laun, Katekizem Kristjan v modernem svetu, (pred izidom).

Foto: - splet, Mojca Bertoncel

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, kofijski urad za laike Nadkofije Ljubljana