CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD …

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE

IZVE{TAJ NA NEZAVISNIOT REVIZOR I FINANSISKI IZVE{TAI ZA GODINATA KOJA ZAVR{UVA NA 31. DEKEMVRI 2008 GODINA

Skopje, Fevruari 2009

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - Skopje

SODR@INA Strana Izve[taj na nezavisniot revizor 1-2 Finansiski izve[tai Bilans na uspeh za 2008 i 2007 godina 3 Bilans na sostojba so 31.Dekemvri 2008 i 2007 godina 4 Izve[taj za pari~nite tekovi vo 2008 i 2007 godina 5 Izve[taj za promenite na glavninata vo 2008 i 2007 godina 6 Bele[ki kon finansiskite izve[tai 7-28

IZVE{TAJ NA NEZAVISNIOT REVIZOR DO SOBRANIETO NA AKCIONERI NA CENTRALNIOT DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - Skopje Nie izvr[ivme revizija na priloènite finansiski izve[tai na Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD Skopje (“Dru[tvoto”), koi [to go vklu~uvaat bilansot na sostojba zaklu~no so 31. Dekemvri 2008 godina, kako i bilansot na uspeh, izve[tajot za promeni vo glavninata i izve[tajot za pari~ni tekovi za godinata koja zavr[uva toga[ i pregledot na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi objasnuva~ki bele[ki. Odgovornost na menaxmentot za finansiskite izve[tai Menaxmentot na Dru[tvoto e odgovoren za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe koi se prifateni i objaveni vo Republika Makedonija. Ovaa odgovornost vklu~uva: oblikuvawe, implementirawe i odrùvawe na interna kontrola koja [to e relevantna za podgotvuvaweto i objektivnoto prezentirawe na finansiski izve[tai koi [to se oslobodeni od materijalno pogre[no prikaùvawe, bez razlika dali se rezultat na izmama ili gre[ka, izbirawe i primena na soodvetni smetkovodstveni politiki, kako i pravewe na smetkovodstveni procenki koi [to se razumni vo okolnostite. Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai, vrz osnova na na[ata revizija. Nie ja sprovedovme na[ata revizija vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za revizija. Tie standardi baraat da gi po~ituvame eti~kite barawa i da ja planirame i izvr[ime revizijata za da dobieme razumno uveruvawe za toa dali finansiskite izve[tai se oslobodeni od materijalno pogre[no prikaùvawe. Revizijata vklu~uva izvr[uvawe na postapki za pribavuvawe na revizorski dokazi za iznosite i obelodenuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbranite postapki zavisat od rasuduvaweto na revizorot, vklu~uvaj]i ja i procenkata na rizicite od materijalno pogre[no prikaùvawe na finansiskite izve[tai, bez razlika dali e rezultat na izmama ili gre[ka. Koga gi pravi tie procenki na rizikot, revizorot ja razgleduva internata kontrola relevantna za podgotvuvaweto i objektivnoto prezentirawe na finansiskite izve[tai na Dru[tvoto za da oblikuva revizorski postapki koi [to se soodvetni vo okolnostite, no ne za celta na izrazuvawe na mislewe za efektivnosta na internata kontrola na Dru[tvoto. Revizijata isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na koristenite smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki napraveni od strana na menaxmentot, kako i ocenka na sevkupnoto prezentirawe na finansiskite izve[tai. Nie veruvame deka revizorskite dokazi koi [to gi imame pribaveno se dostatni i soodvetni za da obezbedat osnova za na[eto revizorsko mislewe.

IZVE{TAJ NA NEZAVISNIOT REVIZOR (Prodol`enie) DO SOBRANIETO NA AKCIONERI NA CENTRALNIOT DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - Skopje Mislewe Spored na[eto mislewe, finansiskite izve[tai ja prezentiraat objektivno, od site materijalni aspekti, finansiskata sostojba na Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD Skopje zaklu~no so 31. Dekemvri 2008 godina, kako i negovata finansiska uspe[nost i negovite pari~ni tekovi za godinata koja [to zavr[uva toga[ vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe koi se prifateni i objaveni vo Republika Makedonija. Skopje, 9.Fevruari 2009 godina

Ovlasten revizor Upravitel

Goce Hristov

Antonio Veljanov

2008 2007Bele[ka Den.000 Den.000

Prihodi od proda`ba 8 61,120 143,094 Ostanati operativni prihodi 9 3,731 521

Tro[oci za materijali i potro[ni dobra 10 (327) (1,686) Tro[oci za vraboteni 11 (18,778) (19,119) Amortizacija 20 (2,139) (5,260) Ostanati operativni rashodi 12 (23,532) (33,395)

OPERATIVNA DOBIVKA (ZAGUBA) 20,075 84,155

Dobivka od vlo`uvawa - - Prihodi od finansirawe 13 4,890 4,241 Rashodi od finansirawe 14 (53) (4)

DOBIVKA (ZAGUBA) PRED ODANO^UVAWE 24,912 88,392

Danok od dobivka 15 (3,102) (11,229)

NETO DOBIVKA (ZAGUBA) 21,810 77,163

3Bele[kite se sostaven del na finansiskite izve[tai

Izve[tajot na revizorite e na stranicite 1 i 2.

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - SkopjeBILANS NA USPEH za godinata koja zavr[uva na 31.Dekemvri

Odborot na Direktori na Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD - Skopje giodobril ovie finansiski izve[tai za objavuvawe, a gi potpi[al vo nivno ime:

Izvr[en DirektorStevan {ap~eski

2008 2007 Bele[ka Den.000 Den.000

SREDSTVATekovni sredstvaPari~ni sredstva 16 8,438 21,763 Dadeni depoziti vo banki 17 82,792 104,415 Pobaruvawa od proda`ba 18 8,071 10,442 Pobaruvawa za danok od dobivka 15 6,434 - Ostanati kratkoro~ni sredstva i AVR 19 1,599 1,532

Vkupno tekovni sredstva 107,334 138,152

Netekovni sredstvaVlo`uvawa 77 77 Nedvi`nosti i oprema 20 24,150 26,156 Nematerijalni sredstva 20 - -

Vkupno netekovni sredstva 24,227 26,233

VKUPNO SREDSTVA 131,561 164,385

OBVRSKI I GLAVNINATekovni obvrskiObvrski sprema dobavuva~i 21 1,110 1,511 Ostanati tekovni obvrski i PVR 22 6,206 8,439

Vkupno tekovni obvrski 7,316 9,950

Netekovni obvrskiDolgoro~ni krediti - -

Vkupno netekovni obvrski - -

VKUPNO OBVRSKI 7,316 9,950

Akcionerski kapital 23 48,306 48,306 Rezervi 23,013 10,431 Revalorizaciona rezerva 2,710 2,710 Akumulirana dobivka (zaguba) 50,216 92,988

Vkupno glavnina 124,245 154,435

VKUPNO OBVRSKI I GLAVNINA 131,561 164,385

4

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - SkopjeBILANS NA SOSTOJBA na den 31.Dekemvri

Bele[kite se sostaven del na finansiskite izve[tai Izve[tajot na revizorite e na stranicite 1 i 2.

2008 2007Bele[. Den.000 Den.000

Pari~ni tekovi od operativni aktivnostiDOBIVKA (ZAGUBA) PRED ODANOÛVAWE 24,912 88,392 Usoglasuvawe za: Amortizacija na nedvi`nosti i oprema 20 2,139 1,960 Amortizacija na nematerijalni sredstva 20 - 3,300 Ispravka na somnitelni pobaruvawa 12 1,309 5,166 Prihodi od kamati 13 (4,812) (4,237) Rashodi za kamati 14 2 - Neamortizirana vrednost na rashoduvani osnovni sredstva 20 - 369 Dobivka (zaguba) pred promeni vo obrtni sredstva 23,550 94,950

Pobaruvawa od proda`ba 1,062 (4,549) Ostanati tekovni sredstva i AVR (8,799) (14) Obvrski od dobavuva~i (401) (98) Ostanati tekovni obvrski i PVR 3,204 (1,684) Neto pari upotrebeni vo raboteweto 18,616 88,605

Platena kamata (2) - Platen danok od dobivka (6,168) (11,329) Neto pari~ni tekovi od operativni aktivnosti 12,446 77,276

Pari~ni tekovi od vloùva~ki aktivnosti Povle~eni (dadeni) depoziti vo banki, neto 17 21,623 (53,415) Primeni kamati 13 4,739 4,252 Steknati vloùvawa - (77) Nabavki na osnovni sredstva 20 (133) (3,847) Neto pari~ni tekovi od vloùva~ki aktivnosti 26,229 (53,087)

Pari~ni tekovi od finansiski aktivnosti Isplata na dividendi (48,000) (20,000) Isplata na nagradi (4,000) - Neto pari~ni tekovi od finansiski aktivnosti (52,000) (20,000)

Neto zgolemuvawe na pari~nite sredstva (13,325) 4,189

Pari~ni sredstva na 1 Januari 16 21,763 17,574 Pari~ni sredstva na 31 Dekemvri 16 8,438 21,763

5

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - SkopjeIZVE{TAJ ZA PARI^NITE TEKOVI za godinata koja zavr[uva na 31.Dekemvri


Vo (000) den.

Broj na obi~ni akcii

Iznos

Sostojba na 01 Januari 2007 6,000 36,686 22,051 2,710 35,825 97,272

Zgolemuvawe na osnovnata glavnina sotransformirawe na sredstva od rezerven fond(Bele[ka 23) - 11,620 (11,620) - - - Dobivka za finansiskata godina - - - - 77,163 77,163 Revalorizaciona rezerva - - - - - - Raspredelba za dividendi - - - - (20,000) (20,000)

Sostojba na 31 Dekemvri 2007 6,000 48,306 10,431 2,710 92,988 154,435

Uplata na akcii - - - - - - Dobivka za finansiskata godina - - - - 21,810 21,810 Raspredelba na dobivkata za prethodnata godina za nagrada na organi za upravuvawe - - - - (4,000) (4,000) Raspredelba za rezervi - - 12,582 - (12,582) - Raspredelba za dividendi - - - - (48,000) (48,000)

Sostojba na 31 Dekemvri 2008 6,000 48,306 23,013 2,710 50,216 124,245

6

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - SkopjeIZVE{TAJ ZA PROMENI VO KAPITALOT za godinata koja zavr[uva na 31.Dekemvri


Akcionerski kapital

RezerviRevaloriza

ciona rezerva

Akumulirana dobivka

Vkupno glavnina

CETRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - Skopje BELE{KI KON FINANSISKITE IZVE{TAI

Finansiski izve[tai za 2008 godina 7

1. Osnovni podatoci i dejnost Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD Skopje (vo ponatamo[niot tekst “Dru[tvoto”) e osnovan kako Dru[tvo za utvrduvawe i poramnuvawe na obvrskite vrz osnova na hartii od vrednost i vodewe na Registar na hartii od vrednost vo Republika Makedonija, so sklu~uvawe na Dogovor za osnovawe me\u osnova~ite koi se isklu~ivo banki, brokerski dru[tva i osiguritelni kompanii. Dru[tvoto e vpi[ano vo trgovskiot registar na 31.10.2001 godina pod broj T.reg.3726/2001. Centralniot depozitar za hartii od vrednost rabotel na neprofitna osnova (zaklu~no do 01.01.2006 godina), a vi[okot na prihodite nad rashodite moèl da go koristi za negov razvoj. Po 1.Januari 2006 godina, Dru[tvoto stanuva profitna organizacija koja [to ostvarenite dobivki vo bilansot na uspeh moè da gi deli kako dividendi na svoite akcioneri. Spored Re[enieto na Zavodot za statistika na RM br.27-6410/1 od 05.11.2001 godina, osnovna dejnost na Dru[tvoto e drugo finansisko posreduvawe nespomnata na drugo mesto, so [ifra na dejnost br.65.23. Vkupniot broj na vraboteni vo Dru[tvoto na den 31.Dekemvri 2008 godina iznesuva 21 vraboten (2007: 21 vraboten). 2. Osnova za sostavuvawe na finansiski izve[tai 2.1. Osnov za podgotovka na finansiskite izve[tai

Finansiskite izve[tai, dadeni na stranicite od 3 zaklu~no so stranica 28, se sostaveni vo soglasnost so Me\unarodnite Smetkovodstveni Standardi (MSS) objaveni vo Republika Makedonija vo Pravilnikot za smetkovodstvo (Sl.Vesnik 94/2004) i primenlivi od 1 Januari 2005 godina, kako i vrz osnova na Me\unarodniot Standard za Finansisko Izvestuvawe 1 (MSFI) i Tolkuvawata na Postojniot Komitet za tolkuvawa (PKT) objaveni vo Sl.Vesnik na RM br.11/2005 i MSFI broj 2,3,4,5,6, i 7 objaveni vo Sl.Vesnik na RM br.116/2005. Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite koi zavr[uvaat na 31.Dekemvri 2008 i 2007 godina. Tekovnite i sporedbenite podatoci vo finansiskite izve[tai se dadeni vo iljadi denari. Onamu kade [to e potrebno, sporedbenite podatoci se prilagodeni i usoglaseni so cel da odgovaraat na izvr[enata prezenatcija vo tekovnata godina. 2.2. Osnovni smetkovodstveni metodi Finansiskite izve[tai se sostaveni vrz osnova na metodot na nabavna vrednost, osven za nedvi`nostite, postrojkite i opremata (NPO) i nematerijalnite sredstva, kaj koi se vr[eni korekcii vo minatite godini vrz osnova na principot na revalorizacija so primena na unificirani koeficienti na porast na cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi, koi gi objavuva Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija (Bele[ki 3.9 i 3.10 ).



2. Osnova za sostavuvawe na finansiski izve[tai (Prodolènie) 2.3. Koristewe na procenki i rasuduvawa Pri podgotvuvaweto na ovie finansiski izve[tai Dru[tvoto primenuva odredeni smetkovodstveni procenki. Odredeni stavki vo finansiskite izve[tai koi nemoàt precizno da se izmerat se procenuvaat. Procesot na procenuvawe vklu~uva rasuduvawa zasnovani na poslednite raspolo`livi informacii. Procenki se upotrebuvaat pri procenuvawe na korisniot vek na upotreba na sredstvata, objektivnata vrednost na pobaruvawata odnosno nivnata nenaplatlivost, objektivnata vrednost na vloùvawata raspolo`livi za proda`ba i sl. Vo tekot na periodite odredeni procenki moè da se revidiraat dokolku se slu~at promeni vo vrska so okolnostite na koi[to bila zasnovata procenkata ili kako rezultat na novi informacii, pogolemo iskustvo ili posledovatelni slu~uvawa. Efektite od promenite vo smetkovodstvenite procenki se vklu~uvaat vo utvrduvaweto na neto dobivkta ili zagubata vo periodot na promenata i ili vo idnite periodi dokolku promenta vlijae i na dvete. 2.4. Kontinuitet vo raboteweto Finansiskite izve[tai se izgotveni vrz osnova na pretpostavkata za kontinuitet vo raboteweto odnosno deka dru[tvoto ]e prodolì da raboti vo dogledna idnina. Dru[tvoto nema namera, nitu potreba da go likvidira ili materijalno da go ograni~i opsegot na svoeto rabotewe.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki Osnovnite smetkovodstveni politiki i procenki koristeni pri sostavuvaweto na ovie finansiski izve[tai se dadeni podolu. Smetkovodstvenite politki se koristat konzistentno vo tekot na razgleduvaniot period. 3.1. Prihodi od proda`ba Obezbeduvawe na uslugi Prihodite od izvr[eni uslugi se priznavaat vo bilansot na uspeh spored stepenot na zavr[enost na uslugite na datumot na bilansot na sostojba i koga prihodot moè verodostojno da se izmeri, koga e verojatno e deka dru[tvoto ]e ima priliv na ekonomski koristi, tro[ocite za transakcijata i za dovr[uvawe na transakcijata moè da se izmerat i soodveten dokaz za transakcijata postoi. 3.2. Prihodi od finansirawe

Prihodite od finansirawe koi se presmetani do datata na bilansot na sostojba, se iskaùvaat kako prihodi vo godinata na koja se odnesuvaat, nezavisno dali se naplateni. Tie se sostojat od prihodi od dividendi, kapitalni dobivki od proda`ba na hartii od vrednost, prihodi od kamati i kursni razliki. Dividendite se priznavaat kako prihodi koga ]e se utvrdi pravoto za primawe na istata. Kamatite se priznavaat na presmetkovna osnova za periodot za koi se odnesuvaat. 3.3. Rashodi od finansirawe Rashodite od finansirawe koi se presmetani do datata na bilansot na sostojba, se iskaùvaat kako rashodi vo godinata na koja se odnesuvaat, nezavisno dali se plateni. Tie se sostojat od rashodi od kamati, provizii i kursni razliki. Kamatite se priznavaat kako rashodi soglasno na vremenskiot period za koi se odnesuvaat. 3.4. Kursni razliki Delovnite promeni vo stranska valuta se iskaùvaat vo denari spored kursot vaè~ki na denot na delovnata promena. Site monetarni sredstva i obvrski iskaàni vo stranska valuta se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs vaè~ki na denot na bilansot na sostojbata. Pozitivnite i negativnite kursni razliki [to nastanale so presmetka na pobaruvawata i obvrskite vo stranska valuta vo nivnata denarska protivvrednost se iskaàni vo bilansot na uspeh kako prihodi, odnosno rashodi od finansirawe vo godinata na koja se odnesuvaat. Vaè~kite sredni kursevi na stranskite valuti na 31.Dekemvri 2008 i 2007, se slednite:

2008 2007 1 EUR = 61.4123 den. 61.2016 den. 1 USD = 43.5610 den. 41.6564 den.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodolènie) 3.5. Danok od dobivka (tekoven i odloèn) Danokot od dobivka se sostoi od tekoven i odloèn danok. Danokot od dobivka se priznava vo bilansot na uspeh na Dru[tvoto. Tekovniot danok od dobivka e o~ekuvanata dano~na obvrska za odano~ivata dobivka za godinata, primenuvaj]i ja vaè~kata dano~na stapka na datumot na bilansot na sostojba koi se se izdvojuva po propisite na Republika Makedonija. Izdvojuvawata za danok od dobivka se vr[at na ostvarenata dobivka kako osnovica, koregirana za odredeni prihodi i rashodi, po stapka od 10% (2007: 12%): Odloèniot danok od dobivka se presmetuva so primena na metodata na obvrski za site vremeni razliki koi se javuvaat na datumot na bilansot na sostojba kako razliki pome\u dano~nata osnova na sredstvata i obvrskite i nivnata smetkovodstvena vrednost, za celite na finansisko izvestuvawe. Odloènite dano~ni sredstva i obvrski se merat spored vaè~kte zakonski dano~nite stapki koi bile na sila i imaat pravno dejstovo na datumot na bilansot na sostojba. Presmetkata na efektivnata dano~na stapka e dadena vo Bele[kata 15. 3.6. Pari~ni sredstva Pari~nite sredstva se vodat vo bilansot na sostojba spored nominalna vrednost. Za celite na finansiskite izve[tai, pari~nite sredstva se sostojat od gotovina vo blagajni, pari~ni sredstva na denarski i devizni smetki vo banki, denarski depoziti po viduvawe i oro~eni depoziti so rok na dostasuvawe do tri meseci. 3.7. Pobaruvawa od kupuva~i Pobaruvawata od kupuva~i gi opfa]aat site pobaruvawa od proda`ba na u~inoci, evidentirani po fakturna vrednost, namaleni za ispravkata na vrednost za somnitelni i sporni pobaruvawa. So tovarewe na rashodite se formiraa ispravka na vrednosta za site pobaruvawa za koi se smeta deka se nenaplatlivi na datumot na bilansot na sostojba. Indikatori za nenaplatlivosta na pobaruvawata se slednite: docnewe pri isplata na pobaruvawata, insolventnost na kupuva~ite, mo`nost za likvidacija ili ste~aj na kupuva~ite i drugo. Ispravka na vrednosta na somnitelni i sporni pobaruvawa se vr[i so tovarewe na rashodite vo bilansot na uspeh za site pobaruvawa od dru[tva koi se vo postapka na ste~aj vo iznos od 100% od nivnata nominalna vrednost. Za site pobaruvawa koi se dospeani i postari od 3 godini se vr[i ispravka na vrednosta vo iznos od 100%, za pobaruvawa so starost od 2 godini do 3 godini se vr[i ispravka od 75% i za pobaruvawa so starost od 1 do 2 godini ispravka od 50% od nivnata nominalna vrednost.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodolènie) 3.8. Vloùvawa vo hartii od vrednost Dru[tvoto vloùvawata gi kategorizira kako vloùvawa raspoloìvi za proda`ba i vloùvawa koi se ~uvaat do dospevawe. Vloùvawata raspoloìvi za proda`ba se onie koi se ~uvaat neograni~en period, no moè da bidat prodadeni vo sekoj moment i se klasificiraat kako netekovni sredstva. Vloùvawata koi se ~uvaat do dospevawe se sostojat od vloùvawa vo kratkoro~ni hartii od vrednost (dràvni zapisi ili blagajni~ki zapisi) izdadeni od strana na dràvata ili Narodna Banka na Republika Makedonija i koi Dru[tvoto gi ~uva vo svoeto portfolio do nivnoto dospevawe zaradi ostvaruvawe na prihodi od kamati. Po~etno, vloùvawata se iskaàni po nabavna vrednost, odnosno spored iznosot na pari~ni sredstva i ekvivalenti na pari~ni sredstva plateni za nivna nabavka. Posledovatelno, vloùvawata raspolo`livi za proda`ba se merat spored objektivnata vrednost opredelena spored poslednata ponudena pazarna cena na istite na datumot na bilansot na sostojba za onie za koi ima aktiven pazar, dodeka za onie vloùvawa za koi ne postoi aktiven pazar se merat spored nivnata nabavna vrednost namalena za eventualno nivno o[tetuvawe (ste~aj ili likvidacija). Posledovatelno, site vloùvawa koi se ~uvaat do dospevawe se priznavaat spored amortizirana nabavna vrednost koristej]i ja metodata na efektivna kamatna stapka. Dobivkite i zagubite od promenata na objektivnata vrednost na vloùvawata raspolo`livi za proda`ba se priznavaat neposredno vo glavninata, se dodeka vloùvaweto ne se prodade, naplati ili na drug na~in otu\i ili dodeka ne se utvrdi deka e o[teteno, koga kumulativnata dobivka, odnosno zaguba, koja bila prethodno priznaena vo glavninata, ]e se vklu~i vo neto dobivkata ili zagubata za periodot. 3.9. Nedvi`nosti, postrojki i oprema (NPO) (1) Op[ta objava Po~etno, NPO se evidentiraat po nivnata nabavna vrednost. Nabavnata vrednost ja ~ini fakturnata vrednost na nabavenite sredstva zgolemena za site tro[oci nastanati do nivnoto stavawe vo upotreba. Posledovatelno, Dru[tvoto vo prethodnite godini vr[elo zakonska revalorizacija na NPO na krajot od godinata so primena na oficijalno objavenite koeficienti za revalorizacija od strana na Dràvniot Zavod za Statistika koi odgovoraat na op[tiot indeks na porast na ceni, vrz nivnata nabavna vrednost i akumulirana amortizacija. Vakva revalorizacija pove]e ne se presmetuva i evidentira. Efekt od sprovedenata revalorizacija e revalorizaciona rezerva vo ramkite na vkupniot kapital. Presmetanata revalorizacija vo periodot do 31.Dekemvri 2008 godina e nezna~ajna, poradi [to moè da se zeme vo predvid deka vrednosta na nedvi`nostite i opremata na den 31.Dekemvri 2008 i 2007 godina ja odrazuva nivnata nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodolènie) 3.9. Nedvi`nosti, postrojki i oprema (NPO)-(Prodolènie) Tro[ocite za tekovno i investiciono odrùvawe se evidentiraat na tovar na rashodite vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Izdatocite koi se odnesuvaat na rekonstrukcii i podobruvawa, koi go menuvaat kapacitetot ili korisniot vek na upotreba na NPO, se dodavaat na nabavnata vrednost na tie sredstva. Pozitivnata, odnosno negativnata razlika nastanata pri proda`ba na NPO se kniì kako kapitalna dobivka ili zaguba i se iskaùva vo ramkite na ostanatite prihodi, odnosno rashodi. (2) Amortizacija Amortizacijata na NPO pretstavuva sistematska raspredelba na amortizira~kiot iznos za vreme na korisniot vek na upotreba na sredstvoto. NPO se amortiziraat poedine~no, se do nivniot celosen otpis. Zemji[teto i investiciite vo tek ne se amortiziraat. Upotrebenite godi[ni stapki na amortizacija odnosno predvidenite korisni vekovi na upotreba na NPO za 2008 godina vo odnos na 2007 godina se slednite:

2008 2007 2008 2007Nedvi`nosti 2.5 % 2.5 % 40 godini 40 godiniTransportni sredstva 25 % 25 % 4 godini 4 godiniKompjuterska oprema 25 % 25 % 4 godini 4 godiniKancelariski mebel 20 % 20 % 5 godini 5 godini

3.10. Nematerijalni sredstva Edno sredstvo se priznava za nematerijalno koga e sigurno deka subjektot go poseduva istoto, moè da go identifikuva i koe nema fizi~ka sodrìna. Po~etnoto merewe na edno nematerijalno sredstvo e spored nabavnata vrednost [to ja so~inuvaat tro[ocite za negovo steknuvawe, a toa se iznosot na isplateni pari~ni sredstva ili ekvivalenti na pari~ni sredstva vo momentot na negovo steknuvawe. Posledovatelno, Dru[tvoto vo prethodnite godini vr[elo zakonska revalorizacija na nematerijalnite sredstva na krajot od godinata so primena na oficijalno objavenite koeficienti za revalorizacija od strana na Dràvniot Zavod za Statistika koi odgovoraat na op[tiot indeks na porast na ceni, vrz nivnata nabavna vrednost i akumulirana amortizacija. Vakva revalorizacija pove]e ne se presmetuva i evidentira. Efekt od sprovedenata revalorizacija e revalorizaciona rezerva vo ramkite na vkupniot kapital. Amortizacijata ne nematerijalnite sredstva pretstavuva sistematska raspredelba na amortizira~kiot iznos za vreme na korisniot vek na upotreba sredstvoto. Stapkata na amortizacija vo 2008 godina iznesuva 20% godi[no (2007: 20% godi[no).



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodolènie) 3.11. O[tetuvawe na sredstvata Sredstvata koi imaat neograni~en vek na koristewe i ne se amortiziraat se predmet na godi[na analiza za mo`nosta za nivno o[tetuvawe. Sredstvata koi se amortiziraat se predmet na analiza za mo`nosta za nivno o[tetuvawe sekoga[ koga postojat uslovi koi ukaùvaat deka nivnata sega[na smetkovodstvena vrednost e povisoka od nivnata nadomestuva~ka vrednost [to pokaùva deka istite se o[teteni. Zagubata poradi o[tetuvawe se evidentira za iznosot za koj sega[nata vrednost ja nadminuva nadomestuva~kata vrednost. Nadomestuva~ka vrednost pretstavuva povisokata vrednost od neto proda`nata vrednost na sredstvaoto namalena za tro[ocite za proda`ba i upotrebnata vrednost na sredstvoto. 3.12. Obvrski sprema dobavuva~i Obvrskite sprema dobavuva~i se iskaùvaat vo visina na nominalnite iznosi [to proizleguvaat od delovnite transakcii. Obvrskite sprema dobavuva~i se otpi[uvaat po istekot na rokot na zastarenost ili so vonprocesno poramnuvawe, so tovarewe na ostanatite rihodi. 3.13. Kapital (1) Osnovna glavnina

Osnovnata glavnina se priznava vo visina na nominalnata vrednost na izdadenite i uplateni akcii. Dopolnitelnite tro[oci, dokolku ima, koi se povrzani so emisijata na akcii, se priznavaat kako odbitka stavka na kapitalot. (2) Otkupeni sopstveni akcii Akciite koi se izdadeni od Dru[tvoto i koi gi poseduva istoto se tretiraat kako sopstveni (trezorski) akcii, se priznavaat po nivnata nabavna vrednost i se prezentiraat kako namaluvawe na kapitalot na Dru[tvoto. Sopstvenite akcii se steknuvaat so nivno otkupuvawe na sekundarniot pazar na hartii od vrednost (berza) po tekovni berzanski ceni so prethodno doneseni odluki za nivno steknuvawe od strana na nadle`nite organi na upravuvawe na Dru[tvoto. Steknatatite sopstveni akcii se priznavaat po nivnata nabavna vrednost vo koja [to se vklu~eni i transakcionite tro[oci (provizii) napraveni za nivnoto steknuvawe. Sopstvenite akcii se otu\uvaat po pat na nivno povtorno izdavawe (javna ili privatna ponuda), kako i so netrgovski prenosi (kompenzacija, zalog i sl) soglasno odredbite na Zakonot za hartii od vrednost. Razlikata [to se javuva pri otu\uvaweto na sopstvenite akcii pome\u nivnata nabavna i proda`na vrednost se priznava kako premija na emitirani akcii i se prikaùva vo ramkite na vkupniot kapital na Dru[tvoto.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodolènie) 3.13. Kapital (Prodolènie) (3) Zakonski rezervi Zakonskite rezervi se formiraat od ostvarenata dobivka vrz osnova na zakonskite odredbi i so raspored na revalorizacionite rezervi, a moàt da se upotrebat za pokrivawe na zagubata. Soglasno zakonskite odredbi, Dru[tvoto e dol`no da izdvoi od dobivkata za tekovnata godina minimum 15% za zakonski rezervi, se dodeka rezervite ne dostignat 20% od osnovnata glavnina na Dru[tvoto. Dokolku iznosot na ovaa rezerva ne nadminuva 20% od vrednosta na osnovnata glavnina, istata moè da bide upotrebena samo za pokrivawe na zagubi. Dokolku rezervata nadmine 20% od akcionerskiot kapital na Dru[tvoto, moè da bide upotrebena za isplata na dividendi so prethodna odluka na Sobranieto na akcioneri. (4) Revalorizaciona rezerva Revalorizacionata rezerva se formirala vrz osnova na izvr[enata godi[na revalorizacija soglasno iznesenoto vo to~ka 2.2. i 3.9. i 3.10. na ovie bele[ki. Vo soglasnost so zakonskite propisi, saldoto na revalorizacionata rezerva po godi[nata presmetka se evidentira vo ramkite na kapitalot. Ovaa rezerva ne e predmet na raspredelba. 3.14. Koristi na vrabotenite Koristi na vrabotetnite se site formi na nadomestok koj go dava Dru[tvoto vo razmena za izvr[enata usluga od strana na vrabotenite. (1) Kratkoro~ni koristi za vrabotenite Kratkoro~ni koristi za vrabotetnite se koristi koi dospevaat za pla]awe vo ramkite na dvanaeset meseci po krajot na periodot vo koj vrabotenite ja izvr[ile uslugata. Tuka spa\aat platite i pridonesite za socijalno osiguruvawe, kratkoro~no plateni otsustva, u~estva vo dobivkite i drugi nemonetarni koristi. Site kratkoro~ni koristi za vrabotetnite se priznavaat kako rashod i obvrska vo visina na nediskontiraniot iznos na koristite. (2) Koristi po prestanok na vrabotuvaweto Dru[tvoto vr[i uplata na pridonesite za penzinsko i invalidsko osiguruvawe na vrabotenite vo soglasnost so doma[nata zakonska regulativa. Pridonesite, zasnovani na platite na vrabotenite, se uplatuvaat vo Nacionalniot fond. Dru[tvoto nema nikakvi dopolnitelni obvrski povrzani so pla]aweto na ovie pridonesi. Dru[tvoto e obvrzano da im isplati na vrabotenite koi zaminuvaat vo penzija minimalna otpremnina koja odgovara na dva mese~ni prose~ni plati isplateni vo dràvata vo momentot na penzionirawe. Dru[tvoto nema napraveno rezervirawe za ova pravo na vrabotenite bidej]i se smeta deka sumata e nezna~ajna za finansiskite izve[tai.



3. Osnovni smetkovodstveni politiki (Prodol`enie) 3.15. Rezervacii Rezervacii (rezervi za obvrski) se priznavaat koga Dru[tvoto ima sega[na obvrska (pravna ili izvedena) kako rezultat na minat nastan, koga e verojatno deka ]e nastanat idni odlivi na sredstva po toj osnov i koga e mo`no da se proceni iznosot na obvrskata. Koga se o~ekuva nadomestuvawe na del od vakva obvrska vo idnina, primer preku dogovori za osiguruvawe, nadomestuvaweto se priznava kako posebno sredstvo no samo koga e izvesno deka ]e bide primeno istoto. Rashodot za bilo koja rezervacija se priznava vo bilansot na uspeh namaleno za iznosot na nadomastuvaweto. Ako efektot od vremenskata dimenzija na parite e zna~aen, rezervaciite se diskontiraat na nivnata sega[na vrednost so primena na stapki pred odano~uvawe koi gi odrazuvaat tekovnite pazarni procenki. 3.16. Neizvesnosti Neizvesna obvrska e mo`na obvrska koja proizleguva od minati nastani, ~ie postoewe ]e bide potvrdeno so slu~uvawe ili neslu~uvawe na eden ili pove]e neizvesni idni nastani, koi ne vo celost pod kontrola na Dru[tvoto. Neizvesni obvrski ne se priznavaat vo finansikite izve[tai, tuku samo se obelodenuvaat. Neizvesni sredstva se mo`ni sredstva koi proizleguvaat od minati nastani, ~ie postoewe ]e bide potvrdeno so slu~uvawe ili neslu~uvawe na eden ili pove]e neizvesni idni nastani, koi ne vo celost pod kontrola na Dru[tvoto. Neizvesni sredstva se priznavaat samo koga e verojaten prilivot na ekonomski koristi.



4. Finansiski rizici i upravuvawe so istite Dru[tvoto vleguva vo razli~ni transakcii koi proizleguvaat od negovoto sekojdnevno rabotewe, a koi se odnesuvaat na kupuva~ite, dobavuva~ite i kreditorite. Glavnite rizici na koi Dru[tvoto e izloèno i politikite za upravuvawe so niv se slednite: 4.1. Pazaren rizik Rizik od promeni na kursevite Dru[tvoto ne vleguva vo transakcii vo stranska valuta, pri [to istoto ne e izloèno na rizik od promeni na kursevite na stranskite valuti. Rizik od promeni na cenite Rizikot od cenata na kapitalot e verojatnosta deka cenata na kapitalot ]e fluktuira i ]e vlijae na fer vrednosta na vloùvawata vo akcii i ostanatite instrumenti ~ija vrednost proizleguva od konkretni vloùvawa vo akcii ili od indeksot na cenite na kapitalot. Primarnata izloènost na cenata na kapitalot proizleguva od vloùvawa vo hartii od vrednost. Dru[tvoto ne raspolaga so vloùvawa vo hartii od vrednost, pa so ogled na toa i nema izloènost na vakov rizik. 4.2. Krediten rizik Dru[tvoto e izloèno na krediten rizik vo slu~aj koga negovite kupuva~i nema da bidat vo sostojba da gi ispolnat svoite obvrski za pla]awe. Dru[tvoto nema zna~ajna koncetracija na krediten rizik, so ogled deka klienti se site brokerski dru[tva i akcionerski dru[tva vo Republika Makedonija. Politika na Dru[tvoto so cel da se namali kreditniot rizik e celosna naplata na pobaruvawata pri samata proda`ba na uslugite, dodeka za pobaruvawata koi ne moè da se naplatat se vr[i nivna redovna ispravka na vrednosta so cel istite da se dovedat do nivnata objektivna nadomestliva vrednost. 4.3. Kamaten rizik Dru[tvoto e izloèno na rizik od promeni na kamatni stapki, koi se odnesuvaat na koristenite krediti i pozajmici dogovoreni po varijabilni kamatni stapki. Ovoj vid na rizik zavisi od dvièwata na finansiskite pazari i Dru[tvoto nema na~in da go namali. Na datumot na bilansot na sostojba, Dru[tvoto nema obvrski po osnov na pozajmici i krediti, pa spored toa i nema izloènost na vakov rizik. 4.4. Likvidnosen rizik Likvidnosen rizik ili rizik od nelikvidnost postoi koga Dru[tvoto nema da bide vo sostojba so svoite pari~ni sredstva redovno da gi pla]a obvrskite sprema svoite doveriteli. Vakviot rizik se nadminuva so konstantno obezbeduvawe na potrebnata gotovina za servisirawe na svoite obvrski i Dru[tvoto nema vakvi problemi vo svoeto rabotewe.



4. Finansiski rizici i upravuvawe so istite (Prodolènie) 4.5. Dano~en rizik Soglasno zakonskite propisi vo RM, finansiskite izve[tai i smetkovodstvenite evidencii na Dru[tvoto podleàt na kontrola od strana na dano~nite vlasti po podnesuvaweto na dano~nite izve[tai za godinata. Zaklu~no so datumot na Izve[tajot na revizorite, ne e izvr[ena kontrola na danokot od dobivka za 2008 godina, kako i na personalniot danok na dohod i pridonesite na li~nite primawa. Spored ova, postoi dano~en rizik za presmetka na dopolnitelni danoci i pridonesi vo slu~aj na idna kontrola od strana na dano~nite vlasti i istiot e izrazen preku iznosite dadeni vo bilansite za 2008 godina. 5. Utvrduvawe na objektivna vrednost Dru[tvoto raspolaga so finansiski sredstva i obvrski koi gi vklu~uvaat pobaruvawata od kupuva~i, depoziti vo banki, obvrskite kon dobavuva~i kako i nefinansiski sredstva za koi golem broj na smetkovodstveni politiki i obelodenuvawa baraat utvrduvawe na nivnata objektivna vrednost. Objektivnata vrednost na finansiskite sredstva i obvrski e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost so ogled na faktot deka istite imaat relativno kratka dospeanost vo rok od maksimum do edna godina od datumot na bilansot na sostojba. 6. Finansiski instrumenti 6.1. Rizik na finansirawe Dru[tvoto vr[i finansirawe na svoeto rabotewe isklu~ivo so sopstveni sredstva poradi [to ne koristi kratkoro~ni ili dolgoro~ni krediti od banki i drugi dru[tva. Dru[tvoto kontinuirano ja sledi svojata zadolènost preku soodvetna analiza. 6.2. Rizik od devizni valuti Dru[tvoto ne vleguva vo transakcii vo stranska valuta, poradi [to istoto ne e izloèno na sekojdnevni promeni na kursevite na stranskite valuti, so isklu~ok na pari~nite sredstva na deviznite smetki vo banki, kako i nekolku oro~eni devizni depoziti vo banki. Sostojbata so deviznite iznosi sredstvata i obvrskite denominirani do denari na 31.Dekemvri 2008 i 2007 godina po valuti e slednata:

Sredstva Obvrski 2008 2007 2008 2007 EUR 10,683 8,560 - - USD - - - - 10,683 8,560 - -



6. Finansiski instrumenti (Prodolènie) 6.2. Rizik od devizni valuti (Prodolènie) Dru[tvoto prete`no e izloèno na EUR. Slednata tabela ja pokaùva senzitivnata analiza na zgolemuvawe ili namaluvawe za 10% na makedonskior denar vo odnos na stranskite valuti. Analizata e napravena na deviznite salda na sredstvata i obvrskite na datumot na bilansot na sostojba. Pozitivnite iznosi se zgolemuvawa na dobivkata, a negativnite se namaluvawa na dobivkata za soodvetniot period.

Zgolemuvawa za 10% Namaluvawa za 10% 2008 2007 2008 2007 EUR 1,068 856 (1,068) (856) USD - - - - Neto Efekt 1,068 856 (1,068) (856)

6.3. Rizik od promeni na kamatite Dru[tvoto se izloùva na rizik od promeni na kamatni stapki vo slu~aj koga koristi krediti i pozajmici dogovoreni po varijabilni kamatni stapki ili koga ima plasirano sredstva kaj drugi dru[tva ili banki dogovoreni po varijabilni kamatni stapki. Smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva i obvrski spored izloènosta na kamatniot rizik na krajot od godinite e kako [to sleduva:

31.Dekemvri 2008 2007Finansiski sredstva Nekamatonosni: - Pari~ni sredstva 7 4- Pobaruvawa od kupuva~i 8,071 10,442- Ostanati pobaruvawa 8,033 1,532- Vloùvawa 77 77 16,188 12,055Kamatonosni so promenliva kamata: - Pari~ni sredstva 8,431 21,759- Depoziti vo banki 82,792 104,415 91,223 126,174 107,411 138,229Finansiski obvrski Nekamatonosni: - Obvrski kon dobavuva~i 1,110 1,511- Ostanati tekovni obvrski 6,206 8,439 7,316 9,950 7,316 9,950



6. Finansiski instrumenti (Prodolènie) 6.3. Rizik od promeni na kamatite (Prodolènie) Slednata tabela ja pokaùva senzitivnata analiza na zgolemuvawe ili namaluvawe za 10% kamatnite stapki na koristenite krediti i dadeni depoziti. Analizata e napravena na saldata na krediti i depoziti na datumot na bilansot na sostojba. Pozitivnite iznosi se zgolemuvawa na dobivkata, a negativnite se namaluvawa na dobivkata za soodvetniot period.

Zgolemuvawa za 10% Namaluvawa za 10% 2008 2007 2008 2007 Depoziti 498 591 (498) (591)Krediti - - - - Neto Efekt 498 591 (498) (591)

6.4. Krediten rizik Kreditniot rizik se javuva vo slu~aj koga kupuva~ite na Dru[tvoto nema da bidat vo sostojba da gi ispolnat svoite obvrski za pla]awe. Pobaruvawata od kupuva~i se sostojat od golem broj na poedine~ni salda. Ovie pobaruvawa ne se obezbedeni so bilo kakvo obezbeduvawe vo forma na menici, garancii ili drug vid na kolateral. Strukturata na pobaruvawata od kupuva~i spored nivnata dospeanost na 31.Dekemvri 2008 e kako [to sleduva: Vo (000) denari

Bruto iznos

Ispravka na

vrednosta

Neto iznos

Nedospeani pobaruvawa 3,938 - 3,938Dospeani pobaruvawa - vo 2008 2,924 - 2,924- vo 2007 1,779 889 890- vo 2006 1,281 962 319- pred 2006 13,905 13,905 - 23,827 15,756 8,071

Nedospeanite pobaruvawa vo iznos od 3,938 iljadi denari vo celost se odnesuvaat na pobaruvawa od brokerskite ku]i po osnov na nadomest za CDHV za izvr[eni transakcii vo mesec dekemvri 2008 godina. Ovie pobaruvawa dospevaat za naplata vo mesec januari 2009 godina.



6. Finansiski instrumenti (Prodol`enie) 6.5. Rizik od likvidnost Slednata tabela ja dava ro~nosta na finansiskite sredstva i obvrski na Dru[tvoto so sostojba na 31.Dekemvri 2008 godina spored nivnata dospeanost:

Do 1 mesec 1 - 3 mes. 3-12 mes. Nad 12 mes.

Vkupno

Pari~ni sredstva 8,438 - - - 8,438 Depoziti vo banki 27,000 18,000 37,792 - 82,792 Pobaruvawa od kupuv. 8,071 - - - 8,071 Ostanati pobaruvawa 1,599 - 6,434 - 8,033 Vlo`uvawa - - - 77 77 45,108 18,000 44,226 77 107,411 Obvrski kon dobavuv. 1,110 - - - 1,110 Krediti - - - - - Ostanati obvrski 2,485 3,721 - - 6,206 3,595 3,721 7,316

7. Segmentno izvestuvawe So ogled na svojata golemina i aktivnosti, Dru[tvoto vo tekot na svoeto rabotewe ne e organizirano vo posebni segmeni, nitu kako delovni (biznis) segmenti, nitu kako geografski segmenti. Poradi ova, ne se vr[i segmentno prezentirawe na raboteweto na Dru[tvoto.

8. PRIHODI OD PRODA@BA2008 2007

Den. 000 Den. 000

Prihodi za ovozmoèn pristap na brokerski dru[tva 2,999 567 Prihodi od nadomest za transakcii na brokerski dru[tva 31,757 106,276 Prihodi za ovozmoèn pristap na akcionerski dru[tva 512 368 Prihodi od nadomest za vodewe na evidencija na akcionerski dru[tva 13,257 11,799 Prihodi od nadomest od pravni i fizi~ki lica 9,497 13,195 Prihodi od izvr[eni uslugi na dràvata 153 8,483 Ostanati prihodi spored Tarifnik na CDHV 2,945 2,406

Vkupno prihodi od proda`ba 61,120 143,094

9. OSTANATI OPERATIVNI PRIHODI2008 2007

Den. 000 Den. 000

Prihodi od naplateni somnitelni pobaruvawa 3,652 146 Prihodi od naplateni otpi[ani pobaruvawa 22 8 Prihodi od nadomest na [teti - 275 Ostanati prihodi 57 92

Vkupno ostanati operativni prihodi 3,731 521

10. TRO{OCI ZA MATERIJALI I POTRO{NI DOBRA2008 2007

Den. 000 Den. 000

Potro[eni surovini i materijali 241 1,002 Potro[eni rezervni delovi 53 397 Otpis na siten inventar 33 182 Otpis na avtogumi - 105

Vkupno tro[oci za materijali i potro[ni dobra 327 1,686

21

BELE{KI KON FINANSISKITE IZVE{TAICENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - Skopje

Finansiski izve[tai za 2008 godina

Prihodite od naplateni somnitelni pobaruvawa vo iznos od 3,652 iljadi denari vo najgolemdel se sostojat od naplateni pobaruvawa od Makedonska Banka AD vo likvidacija vo vkupeniznos od 3,552 iljadi denari i toa po osnov na depozit vo iznos od 3,000 iljadi denari, pari naìro smetka vo iznos od 503 iljadi denari i kamati vo iznos od 49 iljadi denari.

11. TRO{OCI ZA VRABOTENI2008 2007

Den. 000 Den. 000

Neto plati na vraboteni 8,865 8,127 Pridonesi od plati na vraboteni 4,594 4,290 Personalen danok od plati na vraboteni 896 1,004 Nagradi na vrabotenite 2,402 3,849 Dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro[oci 553 253 Tro[oci za hranarina i prevoz na vraboteni 897 914 Ostanati tro[oci na vraboteni 571 682

Vkupno tro[oci za vraboteni 18,778 19,119

12. OSTANATI OPERATIVNI RASHODI2008 2007

Den. 000 Den. 000

Nadomesuvawe na tro[ocite za KHV 8,423 17,242 PTT i internet uslugi 2,832 2,744 Ispravka na pobaruvawa od dru[tva vo ste~aj (Bel. 18) 861 4,389 Ispravka na zastareni pobaruvawa (Bel. 18) 448 777 Nadomest na tro[oci za ~lenovi na organi na upravuvawe 1,967 2,761 Nagradi na ~lenovi na organi na upravuvawe 2,456 436 Komunalni tro[oci 929 921 Reklama, reprezentacija i sponzorstva 665 991 Drugi tro[oci 4,951 3,134

Vkupno ostanati operativni rashodi 23,532 33,395

22

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD - SkopjeBELE{KI KON FINANSISKITE IZVE{TAI


13. PRIHODI OD FINANSIRAWE2008 2007

Den. 000 Den. 000

Prihodi od kursni razliki 78 4 4,792 3,311

20 926

Vkupno prihodi od finansirawe 4,890 4,241

14. RASHODI OD FINANSIRAWE2008 2007

Den. 000 Den. 000

Kamati 2 - Kursni razliki 51 4

Vkupno rashodi od finansirawe 53 4

15. DANOK OD DOBIVKA2008 2007

Den. 000 Den. 000

Danok od dobivka za tekovnata godina 3,102 11,229

Vkupno danok od dobivka 3,102 11,229

2008 2008 2007 2007% Den. 000 % Den. 000

Dobivka pred odano~uvawe 24,912 88,392 Danok po zakonska stapka 10.00% 2,491 12.00% 10,607 Nepriznaeni rashodi 2.45% 610 2.03% 622 Oslobodeni prihodi 0.00% - 0.00% - Danok po efektivna stapka 12.45% 3,102 16.62% 11,229

23



Prihodi od kamati od depoziti vo banki

Usoglasuvawe na zakonska so efektivna dano~na stapka

Ostanati prihodi od finansirawe

Pobaruvaweto za danok od dobivka vo iznos od 6,434 iljadi denari (2007: nema) poteknuva odpove]e plateni akontacii za danok od dobivka vo tekot na 2008 godina poradi visokiot iznos nadano~na osnova od prethodnata godina.

16. PARI^NI SREDSTVA 2008 2007

Den. 000 Den. 000

Denarski smetki vo komercijalni banki 8,340 21,614 Izdvoeni pari~ni sredstva i akreditivi - 1 Blagajna vo denari 7 3 Devizni smetki 91 145

Vkupno pari~ni sredstva 8,438 21,763

17. DADENI DEPOZITI VO BANKI2008 2007

Den. 000 Den. 000Oro~eni depoziti vo:Izvozna i kreditna Banka AD Skopje 8,000 6,000 Invest Banka AD Skopje 20,592 46,415 Po[tenska Banka AD Skopje 4,000 4,000 Ohridska Banka AD Skopje 8,500 8,500 TTK Banka AD Skopje 9,000 7,000 Uni Banka AD Skopje 5,500 5,500 Komercijalna Banka 6,000 6,000 Stopanska Banka AD Skopje 8,000 8,000 NLB Tutunska Banka AD Skopje 7,000 7,000 Eurostandard banka AD Skopje 6,200 6,000

Vkupno depoziti vo banki 82,792 104,415

24



Depozitite vo banki se oro~eni na period od tri do dvanaeset meseci so godi[na kamatnastapka od 5.0% do 7.5% godi[no (2007: oro~eni na period od tri do dvanaeset meseci sokamata od 5% do 7.5% godi[no).

18. POBARUVAWA OD PRODA@BA2008 2007

Den. 000 Den. 000

Pobaruvawa od brokerski ku]i 3,961 4,970 Pobaruvawa od akcionerski dru[tva 19,866 23,571

Vkupno bruto pobaruvawa od proda`ba 23,827 28,541

- - (15,756) (18,099)

Vkupno neto pobaruvawa od proda`ba 8,071 10,442

Promeni vo ispravkata na vrednost na pobaruvawa:

Sostojba na 01.Januari 18,099 13,079 Ispravka na pobaruvawa od dru[tva vo ste~aj 861 4,389 Ispravka na zastareni pobaruvawa 448 777 Naplata na somnitelni pobaruvawa (3,652) (146) Kone~en otpis na pobaruvawa - - Sostojba na 31.Dekemvri 15,756 18,099

19. OSTANATI KRATKORO^NI SREDSTVA I AVR

2008 2007Den. 000 Den. 000

Pobaruvawa od vrabotenite 14 - Pobaruvawa za kamati 1,469 1,396 Ostanati plateni tro[ocii za idnite periodi 31 51 Zaliha na siten inventar 85 85

Vkupno ostanati kratkoro~ni sredstva i AVR 1,599 1,532

25



Ispravka na vrednosta na pobaruvawa od brokeriIspravka na vrednosta na pobaruvawa od akcionerski dru[tva

20. NEDVI@NOSTI, OPREMA I NEMATERIJALNI SREDSTVA

Grade`ni Oprema Nematerij. V K U P N Oobjekti sredstvaDen.000 Den.000 Den.000 Den.000

Nabavna ili reval. vrednostSostojba na 1. Januari 25,732 42,229 60,542 128,503 Direktni zgolemuvawa - 133 - 133 Prenos na ostanati sredstva - - - - Revalorizacija - - - - Sostojba na 31,Dekemvri 25,732 42,362 60,542 128,636

Akumulirana amortizacijaSostojba na 1. Januari 4,221 37,584 60,542 102,347 Amortizacija za tekovna godina 643 1,496 - 2,139 Prenos na ostanati sredstva - - - - Revalorizacija - - - - Sostojba so 31.Dekemvri 4,864 39,080 60,542 104,486

SEGA{NA VREDNOST NA31.Dekemvri 2008 20,868 3,282 - 24,150 31.Dekemvri 2007 21,511 4,645 - 26,156

21. OBVRSKI SPREMA DOBAVUVA^I2008 2007

Den. 000 Den. 000

Obvrski sprema Komisija za hartii od vrednost 685 1,098 Ostanati obvrski sprema dobavuva~i 425 413

Vkupno obvrski sprema dobavuva~i 1,110 1,511

26



Grade`nite objekti se koristat za izvr[uvawe na aktivnostite na CDHV.

Nematerijalnite sredstva vo celost se sostojat od kompjuterski softver koi se koristi zaizvr[uvawe na aktivnostite na CDHV i e celosno amortiziran.

22. OSTANATI KRATKORO^NI OBVRSKI I PVR2008 2007

Den. 000 Den. 000

Obvrski za neto plati i nadomesti na plati 919 - Obvrski za pridonesi i danoci od plati 495 - Obvrski za danok od dobivka 832 6,269 Obvrski za danok na dodadena vrednost 237 859 Obvrski za nagradi na ~lenovi na organi na upravuvawe 2,232 - Obvrski za nagradi na menaxmentot 1,105 1,102 Obvrski za danoci i pridonesi za nagradi 384 207 Ostanati obvrski 2 2

Vkupno ostanati kratkoro~i obvrski i PVR 6,206 8,439

23. AKCIONERSKI KAPITAL

2008 2007Den. 000 Den. 000

Komercijalna Banka AD Skopje 15.00% 15.00%Fer[ped Broker AD Skopje 15.00% 15.00%Stopanska Banka AD Skopje 7.03% 7.03%Po[tenska Banka AD Skopje 6.10% 6.10%Invest Banka AD Skopje 5.95% 5.95%Invest Broker AD Skopje 5.75% 5.75%TTK Banka AD Skopje 5.57% 5.57%Izvozna i Kreditna Banka AD Skopje 5.03% 5.03%NLB Tutunska Banka AD Skopje 5.03% 5.03%

27

Slednite akcioneri imaat sopstvenost pove]e od 5% od izdadenite akcii so pravo na glas:


Akcionerskiot kapital na Dru[tvoto iznesuva 48,306 iljadi denari i e podelen na 6,000obi~ni akcii, so nominalna vrednost od 131.67 EUR za edna akcija.


23. AKCIONERSKI KAPITAL (Prodolènie)

24. POTENCIJALNI OBVRSKI

Sudski sporovi i dadeni garancii

25. NASTANI PO DATUMOT NA BILANSOT NA SOSTOJBA

28

Nema zna~ajni nastani koi se slu~ile po datumot na bilansot na sostojba, a koi treba da bidatobelodeneti vo ovie finansiski izve[tai.


Obi~nite akcii se odobreni, izdadeni i celosno uplateni. Imatelite na obi~ni akcii imaatpravo na dividenda koga istata ]e bide objavena i pravo na glas vo Sobranieto na Dru[tvoto.

So sostojba na 31.Dekemvri 2008 godina, akciite na Dru[tvoto gi poseduvaat vkupno 23 imateli naakcii (2007: 23 imateli).

Vo tekot na 2007 godina, izvr[eno e zgolemuvawe na osnovnata glavnina (akcionerskiot kapital)za iznos od 190,000 Eur ili 11,620 iljadi denari preku transformirawe na sredstva od rezervniotfond koj go nadminuva minimumot od 1/5 od osnovnata glavnina. Zgolemuvaweto na osnovnataglavnina ]e se izvr[i po pat na zgolemuvawe na nominalniot iznos na edna akcija, pri [tozgolemeniot iznos ]e iznesuva 131.67 EUR, dodeka vkupniot broj na izdadeni akcii ostanuva ist.


Potencijalni i neizvesni obvrski se evidentiraat i prikaùvaat vo finansiskite izve[taidokolku postoi verojatnost za idni odlivi na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi idokolku postoi mo`nost za razumna procenka na iznosot.

Menaxmentot na Dru[tvoto smeta deka ne postojat potencijalni obvrski vo smisla na sudskisporovi kade istoto e tuèno od strana na drugi subjekti, nitu pak ima dadeno garancii za drugidru[tva.

CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD …

Documents

Transcript of CENTRALEN DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST AD …