ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA,

RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI,

INOVACIJ IN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI

Ljubljana, februar 2017

IAS

2

KAZALO

II. ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI......................... 6

1 NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA ............................................. 6

1.1 Nacionalni program visokega šolstva ....................................................................6

2 TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE ....................................................................... 7

2.1 Vpis študentov .....................................................................................................8

2.2 Število diplomantov ........................................................................................... 12

3 FINANCIRANJE ŠOLSTVA ............................................................................ 15

3.1 Financiranje izobraževanja ................................................................................. 15

3.2 Financiranje visokega šolstva.............................................................................. 19

3.3 Financiranje raziskovalnega dela ........................................................................ 21

4 KAKOVOST OSNOVNO- IN SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA .............. 24

4.1 PISA ................................................................................................................... 24

4.2 TIMSS................................................................................................................. 26

4.3 Rezultati iz mednarodnih tekmovanj .................................................................. 29

4.4 Razvoj ustvarjalnosti in samostojnosti v šolah .................................................... 29

4.5 Nacionalno preverjanje znanja in obremenitve v šolah ....................................... 31

4.6 Indeks učinkovitosti ........................................................................................... 33

5 KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA ................................................................ 34

5.1 Mednarodne primerjave kakovosti univerz ......................................................... 34

5.2 Uvrstitve slovenskih univerz ............................................................................... 37

5.2.1 ARWU 2016 ......................................................................................................... 39

5.2.2 THE (Times Higher Education) World University Rankings 2016/17............... 41

5.2.3 U-Multirank 2016 ............................................................................................... 41

5.2.4 UI GreenMetric World University Ranking 2016 .............................................. 42

5.2.5 Webometrics 2016 ............................................................................................. 43

5.2.6 Najbolj inovativne univerze................................................................................ 45

5.3 Pedagoška dejavnost .......................................................................................... 46

5.4 Mobilnost .......................................................................................................... 48

6 PLAČE IN ŠTIPENDIJE.................................................................................. 51

3

7 PROJEKCIJA RAZVOJA ................................................................................ 52

7.1 Odkrivanje in razvoj nadarjenih .......................................................................... 54

8 RAZPRAVA ................................................................................................. 57

8.1 Problemi financiranja šolstva in raziskovanja ...................................................... 57

8.2 Zmanjšati število gimnazijcev in družboslovcev ................................................... 58

8.3 Strategija internacionalizacije visokega šolstva ................................................... 59

8.4 Angleščina na univerzah ..................................................................................... 61

8.5 Krepitev sodelovanja univerz in gospodarstva .................................................... 62

8.5.1 Sodelovanje univerz z gospodarstvom (Svetlik, 2017) ..................................... 62

8.5.2 Sodelovanje gospodarstva z univerzami ........................................................... 63

8.6 Kakovost izobraževanja in kadrov ....................................................................... 66

8.7 Etika................................................................................................................... 66

8.7.1 Nagrajevanje uspešnosti ali egalitarnost?........................................................ 67

8.7.2 Plače v visokem šolstvu ...................................................................................... 68

8.7.3 Druge afere v visokem šolstvu ........................................................................... 69

8.7.4 Akademska svoboda in avtonomija univerz (Svetlik, 2016) ............................ 70

9 VIRI ............................................................................................................ 72

III. ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI ...................................................................... 76

1 RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020 (RISS) ................................................................................................................... 76

2 IZDATKI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD) ..................... 76

2.1 Raziskave v javnem sektorju ............................................................................... 79

2.2 Financiranje iz evropskih sredstev ...................................................................... 80

2.3 Raziskave v poslovnem sektorju ......................................................................... 82

3 ZNANSTVENA ODLIČNOST ......................................................................... 84

4 RAZPRAVA ................................................................................................. 89

4.1 Financiranje RRD ................................................................................................ 89

4.2 Spremembe so nujne.......................................................................................... 89

4.3 'Beg možganov' .................................................................................................. 91

4.4 Pripombe na delo ARRS ...................................................................................... 92

4.5 Nerazumno obdavčevanje raziskovalcev ............................................................. 93

4

5 TEHNOLOŠKI RAZVOJ ................................................................................. 94

5.1 Patenti ............................................................................................................... 94

5.2 Tehnološka sestava gospodarstva....................................................................... 96

5.3 Zaposlovanje mladih diplomantov in doktorantov .............................................. 99

6 INOVACIJE ................................................................................................ 102

6.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS ...................................................................... 102

6.2 Uspešnost Slovenije ......................................................................................... 103

6.3 Svetovni inovacijski indeks ............................................................................... 107

7 PODJETNIŠTVO ........................................................................................ 109

7.1 GEM ................................................................................................................. 109

8 PREDLOG SKLEPOV .................................................................................. 111

8.1 Področje RRD ................................................................................................... 111

8.2 Inovacije .......................................................................................................... 111

8.3 Podjetništvo ..................................................................................................... 111

9 VIRI .......................................................................................................... 112

5

KRATICE

ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARWU Academic Ranking of World Universities BDP Bruto družbeni proizvod EIS European Innovation Scoreboard EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta EPO European Patent Office EU Evropska unija GEM Global Entrepreneurship Monitor GTCI The Global Talent Competitiveness Index IMD International Institute for Management Development MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj PISA Programme for International Student Assessment PPP Purchasing Power Parity (Pariteta kupne moči) RRD Raziskovalno-razvojna dejavnost RUR Round University Rankings SIR Scimago Institutions Ranking SURS Statistični Urad Republike Slovenije TEA Total Early-stage Entrepreneurial Activity THE Times Higher Education TIMMS The Trends in International Mathematics and Science Study UL Univerza v Ljubljani UM Univerza v Mariboru UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj UNG Univerza v Novi Gorici UNU-MERIT The United Nations University – Maastricht Economic and Social Research Institute

on Innovation and Technology URAP University Ranking by Academic Performance WEF World Economic Forum WIPO World Intellectual Property Organization ZVIS Zakon o visokem šolstvu

6

II. ANALIZA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI

1 NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA

Osnovna ugotovitev v analizi, temelji na javno dostopnih domačih in mednarodnih podatkih, je, da se cilji, ukrepi in financiranje iz Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) ne izpolnjujejo. Pri financiranju je očiten zaostanek tako za povprečjem držav Evropske unije (EU) kot OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), Slovenija pogosto zaseda eno izmed zadnjih mest. Tudi kakovost visokega šolstva se zato počasi, vendar vztrajno znižuje, oprema je zastarela, kadrovska selekcija in pomlajevanje sta neustrezna. Položaj je zelo podoben tistemu v zdravstvu in bo imel dolgoročne posledice za razvoj Slovenije, njenega gospodarstva in negospodarstva.

1.1 Nacionalni program visokega šolstva

Maja 2011 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje

20112020 (ReNPVŠ11–20) in z njo zahtevne cilje, ukrepe in kvantitativna merila: do leta 2015 bi naj za terciarno izobraževanje zagotovili 1,6 % BDP, od tega 1,3 % proračunskih

sredstev (glej op. spodaj) in 0,3 % iz drugih virov, do 2020 pa 2,0 % oz. 0,5 %, skupaj 2,5 %, sredstva iz evropskih projektov naj bi se podvojila na 24 % raziskovalnih sredstev, delež vpisanih študentov, ki ne diplomirajo, naj bi se do leta 2020 znižal od 35 % na 9 %, leta 2020 bo 20 % slovenskih diplomantov mobilnih, delež tujih študentov pa bo vsaj 10 %, 10 % visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev naj bi bilo tujih državljanov, delež prebivalstva med 30. in 34. letom s terciarno izobrazbo naj bi bil vsaj 40 %, vključenost generacije med 19. in 24. letom v terciarno izobraževanje naj bi bila 75 %, 20 % vseh študentov v terciarnem izobraževanju naj bi bilo v letu 2020 starejših od 29 let, številsko razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji naj bi znižali na 15.

Op.: 30. 11. 2016 je bila sprejeta novela zakona o visokem šolstvu (ZVIS), ki v 42. čl. prehodnih in končnih določb piše: “Ne glede na 72.b člen zakona se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost postopno povečujejo, dokler se ne doseže raven 1 % BDP, in sicer najkasneje v obdobju 15 let od uveljavitve tega zakona.” – torej do leta 2031 ali še dlje, če bi vmes bila leta z negativno rastjo!

Znanje naj bi bilo javno dobro, visoko šolstvo pa javna odgovornost. Temeljni vlogi visokošolskega izobraževanja v družbi naj bi bili predvsem krepitev in usposobljenost državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno državljanstvo ter za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter ekonomski razvoj skupnosti. Zato naj bi bila visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavljena v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Visokošolsko izobraževanje naj bi bilo za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v sedanjem zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.

Osnovni cilji slovenskega visokošolskega prostora do leta 2020 naj bi bili kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost – dosegli naj bi jih s podpornimi instrumenti internacionalizacije, raznolikosti, študijske strukture in financiranja visokega šolstva. Kakovost naj bi vsem omogočala mednarodno primerljivo in priznano visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru ter širše. Socialna razsežnost naj bi omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija, raznovrstnost naj bi prinesla raznolikost vrst in poslanstev institucij ter študijskih programov za doseganje vseh osnovnih ciljev visokega šolstva.

Podatki o visokem šolstvu so le deloma zbrani pri našem Statističnem uradu (SURS). Veliko podatkov je v analizah OECD (Education at a Glance), v Evropskem uradu za statistiko (EUROSTAT) in v drugih evropskih dokumentih (Key Data on Education in Europe, European Innovation Scoreboard). Na voljo imamo mednarodne podatke za leti 2015 in 2016 ter z njimi tudi možnost za oceno uresničevanja z Resolucijo sprejete strategije.

7

2 TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE

Delež prebivalstva v starosti od 25 do 64 let s terciarno izobrazbo (30,2 %) se je od leta 2013 povečal za 6,5 % (Graf 1) in je tik nad povprečjem EU-28 (30 %). Od novih članic EU zaostajamo za Litvo in Estonijo, ki je vodilna na mnogih področjih in nam je lahko za zgled, ter za Latvijo.

Graf 1

Zaposlenost prebivalstva s terciarno izobrazbo je visoka – 84 % starih 25–64 let s tako izobrazbo je zaposlenih (Graf 2), kar je 1 % več kot leto prej. Pred nami so najrazvitejše države, ki imajo nižji vpis v terciarno izobraževanje, tudi za nami jih je nekaj, zaostali smo tudi za Poljsko, Češko, Estonijo in Portugalsko. Za nami so se uvrstile Finska, Slovaška, Italija in Španija. Delež zaposlenih s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo je precej nižji.

Graf 2

8

Čas šolanja prebivalstva se je leta 2014 skrajšal za skoraj pol leta glede na leto 2011, je pa leto dni daljši od povprečja držav OECD (Graf 3). Od nas imajo daljši študij večina skandinavskih držav in Belgija, eno leto krajšega Češka, Portugalska in Avstrija, dve leti krajšega Estonija, Italija, Francija in Slovaška. Gibanja so pozitivna.

Graf 3

2.1 Vpis študentov

Visoko šolstvo (brez višjega šolstva) je po osamosvojitvi potrojilo vpis študentov in leta 2005 preseglo število 100 500, nato je vpis začel počasi upadati in je do lani upadel za 31 % (Graf 4). V letu 2015 je tako bilo v visokošolsko izobraževanje vključenih 69 636 študentov. Upadanje se bo skladno z demografskimi gibanji nadaljevalo. Višjih šol v tej analizi (in v mednarodnih primerjavah) ne upoštevamo, saj po svoji vsebini, lokaciji in pedagoških kadrih sodijo v post-sekundarno izobraževanje. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) jih uvršča v 1. bolonjsko stopnjo, metodologija držav OECD pa ne.

Graf 4

9

Leta 2015 se je ponovno znižalo število vpisanih rednih študentov na dodiplomskem izobraževanju, za 4,4 % v primerjavi z letom 2014. Število izrednih študentov se v zadnjih dveh letih povečuje, vendar se je od leta 2005 znižalo za 49 %. Skupno število vseh študentov na dodiplomskem izobraževanju se je v primerjavi z letom 2014 znižalo za 3,6 % (Graf 5).

Graf 5

Število rednih in izrednih študentov podiplomskega študija se v zadnjih letih zmanjšuje, leta 2015 je bilo za 72 % manjše kot v letu 2004 – padlo je pod nivo leta 1997 (Graf 6). To je posledica ukinitve znanstvenega magisterija, zlasti manjšega vpisa izrednih študentov. Menimo, da bi se znanstveni magisterij moral obnoviti, saj je bil pomemben za strokovni razvoj kadrov.

10

Graf 6

Mednarodno primerjavo vpisa na doktorski študij prikazujemo v Grafu 7. Delež teh študentov se je od leta 2012 močno znižal, kljub temu je še zmeraj višji od poprečnega deleža doktorskih študentov držav OECD. Na vrhu lestvice sta Nemčija in Švica, sledijo Avstrija, Danska in Portugalska. Pred nami sta Češka in Slovaška, za nami so Estonija, Španija, Italija in celo Nizozemska. V zadnjih letih se število študentov na doktorskem študiju znižuje predvsem zaradi varčevanja pri 'mladih raziskovalcih'.

Graf 7

Delež vpisanih v univerzitetne dodiplomske študijske programe je bil leta 2014 znatno nad povprečjem držav OECD (57 %), medtem ko je bil še leta 2006 znatno pod povprečjem – iz 46,4 % je zrasel na 75 % (Graf 8). Vodilna na lestvici je Avstralija, sledijo Irska, Islandija, Nova zelandija in Slovenija. Vse druge

11

države članice EU so za nami. Naš delež je za predvideni razvoj gospodarstva (krčenje deleža podjetij v slovenski lasti) previsok.

Graf 8

Delež študentov v visoko strokovnih programih je v letu 2014 znašal 30 %, kar je veliko nad povprečjem držav OECD (18 %) (Graf 9). Od držav EU sta pored nami le Avstrija in Danska.

Graf 9

12

2.2 Število diplomantov

Graf 10 prikazuje število vseh slovenskih študentov na tisoč prebivalcev, gibanje je z izjemo leta 2009 podobno kot pri vpisu študentov – od leta 2005 je število študentov na tisoč prebivalcev padlo od 50 na 34, za tretjino. Na istem grafu je prikazano število diplomantov na tisoč prebivalcev – število diplomantov vseh starosti na tisoč prebivalcev zadnji dve leti ponovno narašča.

Graf 10

Absolutno število diplomantov po velikem povečanju v obdobju 1997–2003 na 2. stopnji (univerzitetni in bolonjski magistrski) še zmeraj pada, medtem ko se je na 1. stopnji (visoko strokovni) v letu 2015 povečalo. Še naprej absolutno upada število diplomantov na znanstvenem magistrskem in specialističnem študiju, na doktorskem pa je v primerjavi z letom 2014 naraslo in je doseglo najvišjo raven od leta 1997 (Graf 11). Lani se je število diplomantov zelo povečalo, saj se je 30. 9. 2016 iztekel rok za dokonačnje študija po predbolonjskih študijskih programih.

Graf 11

13

Mednarodne primerjave držav Evropskega gospodarskega prostora kažejo, da je Slovenija po deležu diplomantov v generaciji mladih (20–29 let) pred Bolgarijo, Finsko, Norveško in tudi Avstrijo (Graf 12). Največji delež diplomantov ima Irska, pred nami so tudi Poljska, Litva, Portugalska in Češka. Imamo veliko vpisanih študentov, velik osip in še vedno spodobno število diplomantov, skladno s pričakovanji ReNPVŠ.

Graf 12

Delež generacije, ki je končala univerzitetni ali drugostopenjski program raste in je v letu 2014 znašal 63 % (Graf 13). Kljub temu smo pod povprečjem držav OECD (72 %) – za nami so npr. Avstrija, Španija in Turčija, pred nami je skoraj polovica držav članic EU, tudi Slovaška, Češka, Portugalska in Madžarska.

14

Graf 13

Delež diplomantov visokih strokovnih programov se zadnja leta znižuje, od leta 2011 je padel iz 27 % na 15 % – pred nami so od držav članic EU Avstrija, Španija, Madžarska in Danska (Graf 14). Njihovo strokovno šolstvo je bolj praktično usmerjeno, Nemčija pa je očitno opustila prvostopenjske diplome. Tik za nami sta Velika Britanija in Norveška, še nižje so Švedska, Švica, Italija, Nizozemska in Češka.

Graf 14

15

3 FINANCIRANJE ŠOLSTVA

3.1 Financiranje izobraževanja

Slovenija je leta 2013 namenila celotnemu šolstvu povprečnih 4,8 % BDP (države EU-22 5,0 %) pri nadpovprečni vključenosti (Grafi 15, 16 in 17). V letu 2013 se je delež v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 0,1 % (iz 4,9 %). Šolstvu namenjata nadpovprečni delež poleg razvitih držav tudi Portugalska in Estonija, tik pred nami je od starih članic EU Avstrija, enak delež kot mi daje Poljska, manj pa Španija, Češka, Italija idr.

Graf 15

Delež BDP je potrebno gledati skupaj z deležem populacije, ki se izobražuje. Če upoštevamo, da je osnovna šola obvezna, so dejanske razlike med državami le v srednjem in visokem šolstvu. V srednjem šolstvu smo s 93 % generacije na vrhu držav OECD in EU (Graf 16).

Graf 16

16

Podobno je stanje v visokošolskem izobraževanju. V Sloveniji je vanj vključenih 32 % mladih v starosti 20–29 let ali 5 % več, kot je povprečje držav OECD – pred nami so samo skandinavske države, Nemčija in Turčija (Graf 17). Večja vključenost mladih znižuje našo uvrstitev na lestvici iz Grafa 16.

Graf 17

Zato je pravilnejša primerjava letnih stroškov za šole na udeleženca izobraževanja, izračunana na osnovi standarda kupne moči (PPS) ali menjalnih tečajev paritete kupne moči (PPP). Za učence osnovnih šol je to prikazano na Grafu 18 (USD) – Slovenija je kljub znižanju na 9 121 USD še nad povprečjem držav EU-22 (8 545 USD). Pred nami so razvitejše evropske države in Portugalska.

17

Graf 18

Drugače je pri srednjih šolah – celokupni letni izdatki za izobraževalne ustanove na dijaka so padli in zaostajajo za povprečjema EU-22 in OECD (Graf 19). Pred nami je od podobno razvitih držav samo Portugalska, za nami so nove članice EU, kar kaže na to, da so izdatki primerni naši razvitosti.

Graf 19

Letni izdatki za izobraževalne ustanove na študenta so bili 76,5 % povprečja držav OECD oz. 77,0 % EU-22 in znašajo 12 064 USD. So pa višji kot v osnovnih in srednjih šolah. Pred nami so razvitejše države, za nami sta Italija, Portugalska ter nove članice EU (Graf 20). Razmerja med izdatki na študenta, dijaka in učenca so sedaj bolj normalna, a žal na račun znižanja sredstev za osnovne šole, ki pa so še vedno edine nad povprečjem držav OECD.

18

Graf 20

Letni javni izdatki na študenta za javne terciarne izobraževalne ustanove so večinoma nižji od povprečja celotnih letnih izdatkov na študenta za vse izobraževalne ustanove. Po državnih sredstvih na študenta na javnih univerzah smo na 72,3 % povprečja držav OECD oz. 68,5 % povprečja EU-22. Zaostajamo za razvitejšimi državami in Estonijo, vendar smo pred Italijo in Portugalsko (Graf 21).

Graf 21

19

3.2 Financiranje visokega šolstva

Za terciarno izobraževanje je bilo v letu 2013 namenjenih 1,20 % javnih sredstev (Graf 22), kar je močno pod povprečjem držav EU-22 in daleč od priporočenih 2,0 % BDP, ki ga upoštevajo samo skandinavske države in Estonija. Za Slovenijo sta le Slovaška in Italija, vse druge države so pred nami. Poleg tega so v izdatke vključene tudi pomoči študentom in gospodinjstvom.

Graf 22

Od javnih sredstev za terciarno izobraževanje je bila slaba četrtina (23,4 %) namenjenih za šolnine in pomoči gospodinjstvom (Graf 23). Večji delež socialnih transferjev imajo le ZDA, povprečje držav OECD (11,7 %) je za polovico nižje, kar zelo znižuje razpoložljiva sredstva za izobraževalne ustanove.

Graf 23

20

Zasebni izdatki za terciarne ustanove so pod povprečjema držav OECD in EU-22 (Graf 24) ter padajo – v obdobju 2005–2013 so se znižali za več kot 10 %. Prihodek od izrednega študija se zmanjšuje, saj je le-ta financiran iz javnih sredstev. Delež zasebnih izdatkov za terciarne ustanove je bil v Sloveniji v letu

2013 nižji kot v drugih novih članicah EU in višji kot v večini razvitih držav EU.

Graf 24

Delež celotnih javnih in zasebnih izdatkov za ustanove terciarnega izobraževanja je zaradi neposrednih socialnih transferjev študentom in staršem ter kljub visokemu deležu vpisane generacije med najnižjimi v državah OECD – za nami sta samo Slovaška in Italija (Graf 22). Če od celotnih javnih in zasebnih sredstev odštejemo zasebna sredstva, nadpovprečno visoke transfere gospodinjstvom, štipendije, prehrano, prevoze in najemnine študentov, potem za izvajanje visokošolskih študijskih programov ostane le 0,65 % javnih sredstev. Če ne poznamo strukture sredstev in metodologij, ki so pri SURS, EU in OECD različne, so podatki na Grafu 21 lahko varljivi.

Za realen prikaz so merodajna tista sredstva, ki jih univerze prejmejo za izvajanje študijskih programov. Preglednica 1 prikazuje javna sredstva za dejavnost visokega šolstva, njihovo medletno gibanje in delež v BDP. Slednji se giblje med 0,59 % in 0,84 % BDP – BDP je v letih 2009 in 2012–2013 močno upadel. Prikazano zvišanje deleža BDP za dejavnost visokega šolstva v letih 2013–2015 je vključevalo sredstva EU za investicije. Upoštevati je potrebno še dodatno obveznost financiranja 5. letnika bolonjskih programov, ki je izdatke za visoko šolstvo v omenjenih letih še dodatno povečala. Kljub dodatnemu bolonjskemu letniku in dodatni obveznosti za izobraževanje zaposlenih iz javnih sredstev, pa so sredstva za dejavnost visokega šolstva v letu 2016 upadla na 256,5 M€, delež BDP pa na 0,64 %. Tudi za leto 2017 in 2018 napovedi niso preveč obetavne, saj se predvideva le majhno povišanje sredstev.

Preglednica 1: Gibanje javnih prihodkov za izvajanje visokošolskih študijskih programov

Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Dejavnost visokega šolstva (M€)

222,7 256,5 270,6 264,5 242,8 301,6 281,6 286,5 256,5 261,1 266,3

Medletno zvišanje (%)

8,78 10,65 -3,91 -2,24 6,41 14,81 -6,77 1,53 -9,61 2,02 1,73

BDP (M€) 37951 36166 36252 36896 36003 35917 37332 38570 40004 41416 42885

Delež v BDP (%) 0,59 0,71 0,75 0,72 0,67 0,84 0,75 0,74 0,64 0,63 0,62

21

Študijska dejavnost za 1. in 2. stopnjo se financira ob upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov rednega študija (Preglednica 2). Kakovost študija doslej ni vplivala na financiranje. Sprememba je bila nujna zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da dosedanja uredba ni bila skladna z zakonom o visokem šolstvu in ustavo. Največ sredstev dobivajo množični študijski programi ne glede na kakovost pedagoškega in raziskovalnega dela ali na zaposljivost diplomantov.

Preglednica 2: Proračunsko financiranje univerz v milijonih evrov

Univerza 2015 2016 Sprememba v %

Univerza v Ljubljani 156,99 165,94 +5,70

Univerza v Mariboru 51,07 53,99 +5,70

Univerza na Primorskem 12,86 14,69 +14,21

Univerza v Novi Gorici* 1,92 1,83 –5,00

SKUPAJ 222,84 236,44

*zasebna univerza z 8 koncesionirnimi študijskimi program Vir: MIZŠ, Delo

Kljub manjšemu številu študentov naj bi se po smernicah sprejetega nacionalnega programa zaradi prenosa izrednega študija v javna sredstva in dodatnega letnika bolonjskega študija delež sredstev za visoko šolstvo v državnem proračunu leta 2018 zvišal na 3 % (Graf 25).

Graf 25

3.3 Financiranje raziskovalnega dela

Najuspešnejše države EU so v krizi 2005–2010 zelo povečale delež BDP za raziskave v visokem šolstvu, npr. Danska iz 0,60 % na 0,90 %, Švedska iz 0,78 % na 0,90 %, Estonija iz 0,39 % na 0,61 %, Portugalska iz 0,28 % na 0,59 %, Irska iz 0,34 % na 0,51 %, Nemčija iz 0,41 % na 0,51 %, Slovenija pa le iz 0,24 % na 0,29 % leta 2012. Povprečje držav EU je z 0,49 % BDP bistveno višje in tak cilj bi moral veljati tudi za nas.

Celotni bruto domači izdatki Slovenije za razvojno-raziskovalno dejavnost v visokošolskem sektorju so leta 2015 znašali okrog 90 M€ (milijonov evrov). Delež BDP za raziskave v visokem šolstvu je bil v

22

obdobju 2010–2012 enak 0,29 %, od leta 2012 upada in je leta 2015 znašal le 0,23 % (Graf 26). Absolutno so sredstva padala skladno s padanjem BDP. Delež je pod povprečjem zadnjih dveh desetletij, ki znaša 0,25 ± 0,03.

Graf 26

Podatki EUROSTAT-a kažejo, da je Slovenija leta 2014 po izdatkih za RRD v terciarnem šolstvu zaostajala za vsemi razvitejšimi državami EU. Danska in Švedska dajeta 1,01 % oz. 0,92 %, Finska 0,73 % ter Estonija in Nizozemska po 0,64 % BDP (Graf 27). Nad povprečjem EU so še Portugalska, Litva in Češka. Čeprav je Slovenija v primerjavi z letom 2004 delež BDP za RRD dejavnosti v visokošolskem sektorju zvišala, namenja za tovrstne dejavnosti še zmeraj le 0,25 % BDP, manj kot Slovaška, Latvija in Poljska – povprečje držav EU-28 je 0,47 % BDP. Za nami so le Hravška, Madžarska, Bolgarija in Romunija.

Graf 27

23

Na lestvici izdatkov za RRD na udeleženca terciarnega izobraževanja premočno vodita Švedska in Švica s 3,5–4 krat večjimi sredstvi, kot so slovenska. Sledita jima Finska in Portugalska (2,5-krat več). Estonija daje enkrat več, pred nami sta tudi Češka in Slovaška (Graf 28). Cene opreme in informacij so na trgu seveda za vse enake ne glede na delež izdatkov in višino BDP.

Graf 28

Primerjave financiranja kažejo na bistveno zaostajanje celotnega visokega šolstva za državami EU in OECD v materialnem standardu. Pogosto ima en sam laboratorij na kakšnem javnem inštitutu več velike opreme kot cela univerza. Mogoč je enostaven sklep – v primerjavi z EU-28 imamo nadpovprečna deleža populacije v visokem šolstvu in podpor študentom, podpovprečne pa v javnih sredstvih za izvajanje pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti, materialnih stroških in investicijah. Posledica tega je kakovostno zaostajanje univerz, saj brez sodobne, drage opreme in zadostnega časa za raziskovanje ni mogoče izvajati visoko kakovostnih raziskav in eksperimentalnih vaj ter posodabljati študijskih programov.

24

4 KAKOVOST OSNOVNO- IN SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

Slovensko osnovno šolstvo (tako kot zdravstvo) je bilo po analizah Svetovnega gospodarskega foruma (WEF, 2016) na 16. mestu med 138 državami sveta (v celoti je Slovenija na 56. mestu). Mednarodno primerjavo kakovosti našega osnovno in srednješolskega izobraževanja smo naredili ob pomoči dveh svetovnih raziskav, prve, imenovane PISA (Programme for International Student Assessment) in druge, imenovane TIMSS (The Trends in International Mathematics and Science Study).

4.1 PISA

PISA1 ocenjuje in primerja dosežke učencev v starosti 15-let na področjih matematičnega in naravoslovnega znanja ter bralno pismenost (z vidika zmožnosti interpretiranja in kritičnega vrednotenja, ne pa poznavanja snovi). Analizo izvedejo na vsake 3 leta v 72 državah. Pri nas učence testirajo v 1. razredih srednjih šol in gimnazij.

V vseh treh vrstah znanja v PISA 2015 je na prvem mestu Singapur, pri matematiki in bralni pismenosti je takoj za njim Hong Kong, pri naravoslovju pa Japonska. Od ameriških držav najdemo med prvo deseterico le Kanado. Med prvimi petnajstimi državami so tudi tri evropske (Graf 29): Estonija (3.), Finska (5.) in Slovenija (13.). Slovenija je bila pri vseh treh ocenjevanih vrstah znanja nadpovprečna. Preseneča tudi velika izenačenost vseh treh uvrstitev. OECD zato Slovenijo uvršča med države, ki imajo najbolj kakovostni šolski sistem. Še vedno pa so pred nami azijske in severne evropske države, ki imajo očitno boljše šolanje od našega, kar je posledica stoletnega boja za preživetje, v katerega je bilo potrebno vložiti veliko več dela, znanja in sodelovanja kot v južnih, rodovitnejših državah.

Graf 29

Pri matematiki je Slovenija zasedla 14. mesto (510 točk, povprečje držav OECD je 490 točk). Pred nami so od držav EU-28 samo Estonija, Nizozemska, Danska in Finska. Za nami so v prvi dvajseterici še Belgija, Nemčija, Poljska, Irska in Avstrija. Prvih sedem mest na področju matematike pričakovano zasedajo

1The Programme for International Student Assessment (PISA), 2015. Dostop 2016-12-08. http://www.oecd.org/pisa/

25

azijske države. Temeljno raven matematične pismenosti v Sloveniji dosega 84 % učenk in učencev (OECD 77 %), najvišje ravni pa jih dosega 13 % (OECD 11 %).

Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih naredil velik korak naprej predvsem na področju bralne pismenosti, v kateri smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno (38. mesto), v letu 2015 pa smo se uvrstili kar na 14. mesto (505 točk, povprečje držav OECD je 493 točk). Pri bralni pismenosti so od držav EU-28 pred nami Finska (4.), Irska (5.), Estonija (6.), Nemčija (11.) in Poljska (13.), za nami so med drugimi tudi Nizozemska, Danska, Belgija, Avstrija in Latvija. Bralna pismenost je pomembna, saj predstavlja osnovni pogoj za funkcionalno pismenost. Gre za sposobnost razumeti in uporabiti tiste jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi in ki so pomembne za posameznika, da se lažje uveljavlja v družbi, je bolje poklicno usposobljen in se lažje razvija.

Najvišje mesto (13.) je Slovenija dosegla pri naravoslovju (513 točk, povprečje držav OECD je 496 točk). Učenke so bile pri nas uspešnejše od učencev, v povprečju držav OECD pa so učenci uspešnejši od učenk. Pred nami sta od držav EU le Estonija (3.) in Finska (5.), vse druge države so za nami. Kljub temu, da naši učenci dosegajo napovprečne rezultate, je raziskava pokazala, da učenci pri učenju tako naravoslovja kot tudi matematike ne uživajo. S tem občutkom se spopadajo oboji, učenke in učenci, predvsem tisti, ki so bolj sposobni. To kaže na sistemski problem, ki ga bo za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje potrebno razrešiti.

V preteklosti, med leti 2006‒2012, je bil trend matematičnih, bralnih in naravoslovnih dosežkov srednješolcev padajoč, znanje v vseh treh kategorijah se je slabšalo (Graf 30). Najbolj izrazito je padla bralna pismenost, najmanj znanje matematike. V letu 2015 so se dosežki na vseh področjih bistveno izboljšali, še posebej pri bralni pismenosti. Upajmo, da bodo taki ali še boljši tudi v prihodnje.

Graf 30

26

4.2 TIMSS

TIMSS (The Trends in International Mathematics and Science Study)2 spremlja trende znanja matematike in naravoslovja učencev 4. in 8. razreda osnovne šole. Analizo izvedejo vsaka 4 leta, v zadnji raziskavi leta 2015 je bilo vključenih 49 oz. 38 držav. Pri TIMMSu 2015 so se podobno kot že leta 2011 ponovno najvišje uvrstile azijske države (Singapur, Južna Koreja, Hongkong, Tajvan in Japonska).

Pri 4. razredih se je pri matematiki od držav EU navišje uvrstila Irska, sledijo ji Velika Britanija, Portugalska, Danska, Litva itd. Slovenija je iz 21. mesta, ki ga je zasedala leta 2011, padla na 25. mesto (Graf 31). Za nami so Italija, Španija, Hrvaška, Slovaška, Francija in Turčija. Precej boljše rezultate so naši četrtošolci dosegli pri naravoslovju (Graf 32) , pri katerem se je Slovenija uvrstila na 11. mesto (9 mest višje kot 2011). Višje od nas sta od držav EU samo Finska in Poljska, takoj za nami pa Madžarska in Švedska. Četrtošolci so tako pri matematiki in naravoslovju zasedli skupno 18. mesto.

Graf 31

2The Trends in International Mathematics and Science Study (TIMMS), 2015. Dostop 2016-12-07. http://timss2015.org/#/?playlistId=0&videoId=0

27

Graf 32

Pri 8. razredih se je Slovenija pri matematiki uvrstila na 12. mesto, takoj za Irsko (9.) in Veliko Britanijo (11.), za nami sta celo bolj razviti Norveška in Švedska (Graf 33). Najvišje mesto je Slovenija, odkar sodeluje v raziskavi (od leta 2003), dosegla pri naravoslovju t.j. 5. mesto (Graf 34). Vse druge države EU so za nami (Velika Britanija, Irska, Madžarska, Švedska, itd.). Osmošolci so torej pri obeh kategorijah zasedli skupno 9. mesto. V raziskavi niso sodelovale Avstrija, Estonija, Grčija, Latvija, Luksemburg in Romunija.

Graf 33

28

Graf 34

V zadnjih letih v 4. razredih pri matematiki opažamo malenkostno poslabšanje: iz 19. mesta (leta 2007) na 21. mesto (2011) oz. na 25. mesto (2015). Pri 8. razredih pri matematiki nihamo okrog 12 mesta, medtem ko smo pri naravoslovju vse boljši (Graf 35). V primerjavi z zadnjo raziskavo se je izboljšalo zlasti znanje četrtošolcev. Na izboljšanje rezultatov so zelo verjetno vplivali prenovljeni učni načrti.

V raziskavi TIMMS 2015 so sodelovali tudi slovenski gimnazijci, ki so med devetimi sodelujočimi državami dosegli najboljši rezultat iz maturitetne fizike in matematike na višji ravni, in se tako uvrstili

pred velesile, kot so Rusija, ZDA, Francija, Italija, Norveška, Portugalska, Švedska in Libanon.

Graf 35

29

Finski strokovnjaki za šolstvo izpostavljajo kot pomembne naslednje kazalce kakovosti (Škalič, 2016):

majhne razlike v znanju učencev med posameznimi šolami,

majhen osip v osnovnih in srednjih šolah,

visoko izobražene in motivirane učitelje,

zmeren obseg domačih nalog in

visoke dosežke v raziskavah PISA in TIMSS.

4.3 Rezultati iz mednarodnih tekmovanj

V letu 2016 smo zabeležili naslednje uvrstitve dijakov na mednarodnih tekmovanjih:

Dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Ptuj so bili najboljši med evropskimi ekipami na evropskem odprtem tekmovanju iz robotike, RoboCup na Nizozemskem; na mednarodnem odprtem tekmovanju na Portugalskem so osvojili 1. in 2. mesto.

Dijak II. gimnazije Maribor je osvojil bronasto medaljo na olipijadi iz fizike. Na olimpijadi iz naravslovja (kemija, biologija in fizika) je ekipa prejela zlato priznanje in se uvrstila na 4. mesto.

Na mednarodni biološki olimpijadi je dijak bežigrajske gimnazije v Ljubljani osvojil bronasto medaljo.

Na mednarodni kemijski olimpijadi je dijak novomeške gimnazije osvojil srebrno kolajno, 2 dijaka škofjeloške in dijak novomeške gimnazije pa bronaste kolajne.

Na mednarodni lingvistični olimpijadi je dijak srednje šole iz Črnomlja prejel srebrno medaljo. Na mednarodni geografski olimpijadi sta dijaka z gimnnazije Brežice in s šolskega centra Ravne

na Koroškem osvojila srebrni medalji, dijak z gimnazije Ptuj pa bronasto.

4.4 Razvoj ustvarjalnosti in samostojnosti v šolah

Z globalizacijo in selitvijo delovnih mest v cenejše države, postajata za razvoj Slovenije vse pomembnejši visoka usposobljenost in ustvarjalnost mladih. Z zadnjimi rezultati PISA so naše šole na dobri poti k višji kakovosti. V številnih članicah EU se zavedajo, da je treba otroke pripraviti na dolgoročno ustvarjalno delovanje na trgu delovne sile. Vedo tudi, da z uporabo digitalnih tehnologij pri pouku krepijo kompetence 21. stoletja: sodelovalno učenje, kritično mišljenje, komuniciranje ipd. (Merljak, 2016b). Seveda je potrebno tehnologije poznati, vedeti, kje koristijo in kje se skrivajo pasti, otroke učiti odgovorne uporabe. Digitalna tehnologija od učitelja terja, da zamenja pristop. V šolstvu si prizadevajo, da učitelj ne bi bil več zgolj predavatelj, učenci pa poslušalci. Želijo, da bi skupaj reševali probleme in se učili drug od drugega. Z računalniki imajo vse pri roki, skupaj iščejo poti do rešitve in gradijo znanje. Uporaba tehnologij omogoča tudi, da so otroci vključeni v načrtovanje pouka, ves čas spremljajo svoj napredek, povratne informacije dobivajo od učitelja in tudi od sošolcev. Šola mora s pomočjo računalniškega znanja učence naučiti ustvarjati in naučeno sintetizirati, torej računalniško razmišljati.

Kar je Finska v izobraževanju, je Estonija v uporabi tehnologije za izobraževanje. Umeščajo jo v vse predmete. Estonija je kot država omejena z resursi in številom prebivalstva (Merljak, ibid.). Toda na spletu za njih ni omejitev. Ustvarili so fundacijo Tiger, ki spodbuja projekte, s katerimi naj bi skočili v svet digitalnih tehnologij. S financiranjem projektov so začeli spodbujati uporabo te tehnologije v šolah. Učiteljem so razdelili računalnike in začeli načrtno spreminjati njihovo miselnost. Njihovi učenci naj bi s pomočjo digitalne tehnologije postali najboljši na svetu v naravoslovju in matematiki. Svetovalci učiteljem pomagajo, da pri pouku računalniško tehnologijo, pripomočke in aplikacije čim bolje uporabijo in izboljšajo poučevanje. Estonija je postala dežela zagonskih podjetij, razvili so mrežo inovacijskih centrov, kjer se srečujejo študenti in podjetniki. Organizirajo 48-urna garažna srečanja, na katerih se zberejo programerji, oblikovalci, financerji, ljudje z idejami in tisti, ki potrebujejo rešitve. Pogovarjajo se o robotiki, kako programirati. Na učence gledajo kot na bodoče razvojnike in podjetnike, ki bodo skrbeli za nova delovna mesta. Učencem govorijo, da ne smejo računati na odrešitelje iz tujine,

30

ampak si morajo sami ustvarjati delovna mesta. Učijo jih uporabljati digitalno tehnologijo, da bodo ugotovili, kaj svet potrebuje, in da bodo znali iskati rešitve. Njihova ambicija je, da bo naslednji facebook ali google nastal v Estoniji.

V Sloveniji smo s sodelovanjem evropskih organizacij in sredstev razvili vrsto aktivnosti za širjenje znanosti med mladino:

Znanost mladini, ki organizira srečanja mladih raziskovalcev, tekmovanja iz znanja, mladinske raziskovalne tabore, mednarodno sodelovanje in izmenjave ter objavljanje rezultatov; pri tem sodelujejo z Worldwide Young Researchers for the Environment, Young European's Environmental Research in The International Science Olimpiads.

Hiša eksperimentov je prvi slovenski center znanosti v slogu "izvedi sam". Želijo postati bistveni člen soustvarjanja na znanju temelječe družbe, kraj povezovanja znanosti, izobraževanja, gospodarstva in medijev. Njihovo poslanstvo je promocija znanosti in trajnostnega učenja, vzpodbujanje pozitivnega načina mišljenja, povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja. Organizirata ga posebna fundacija in Inštitut Jožef Stefan.

Noč raziskovalcev je projekt iz programa EU Obzorje 2020, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Poteka hkrati na več kot 600 lokacijah in v več kot 300 evropskih mestih. Zadnja je potekala v 7 mestih, v sodelovanju sštevilnih fakultet iz slovenskih univerz.

Slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo in geslom "Opazujem, raziskujem, razlagam Pripravlja ga Slovenska znanstvena fundacija v partnerskem sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (Univerze v Ljubljani), Univerzo v Ljubljani in Kemijskim inštitutom.

Raziskava PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competences), ki meri kompetence odraslih, je pokazala, da smo Slovenci pod povprečjem držav OECD v besedilnih ter matematičnih spretnostih in da nam gre slabo od rok tudi reševanje nalog v zahtevnih digitalnih okoljih. Podatek je pomenljiv, saj bolj pismeni odrasli bolj zaupajo drugim, dvakrat pogosteje menijo, da lahko vplivajo na politične procese v državi, in bolje ocenjujejo svoje zdravje (Merljak, 2016a). Številne raziskave in dokumenti EU kažejo, da sistemi izobraževanja in usposabljanja krepijo družbeno neenakost. Dober izobraževalni sistem mora biti zato tudi pravičen, ne zgolj kakovosten, pri čemer se kakovost meri z dosežki učencev, ki niso povezani zgolj z znanjem, ampak tudi z vedenjem, denimo z empatijo, sodelovanjem, iniciativnostjo. Pravičen sistem zagotavlja, da rezultati izobraževanja in usposabljanja niso odvisni od socialno-ekonomskega položaja otrok in staršev. Ključen za kakovost in pravičnost šolskega sistema pa je učitelj oziroma njegovo delo z učenci. Raziskava PISA kaže, da učitelji dekletom in učencem iz boljšega socialnega in ekonomskega okolja dajejo boljše ocene, čeprav na zunanjih preverjanjih znanja nimajo boljših rezultatov kot fantje in učenci iz slabšega socialnega in ekonomskega okolja. Tudi starši, zbrani v združenju ZASSS (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije), opažajo, da šola neenakost poglablja, ko prelaga vse več šolskega dela na dom oziroma družino.

Pravičnost in kakovost se v izobraževanju ne smeta izključevati. Kakovost mora pomeniti tudi razvoj zanimanja za učenje, miselnih in čustvenih spretnosti, zmožnost kritičnega inustvarjalnega učenja, lastnega uravnavanja učenja, pridobitev socialne in čustvene zrelosti in zlasti omogočanje optimalnega razvoja različnim učencem (Marentič Požarnik, 2016). Naše prevladujoče razmišljanje in delovanje je značilno dvoje: prevelika obsedenost s kvantiteto – izmerjenimi in merljivimi rezultati ter površinskim pristopom k problemom. Ne gre le za učenje vsebin (vedeti kaj) ampak za obvladovanje zahtevnejših vsebin (vedeti kako, npr. razumeti in uporabiti znanje v novih situacijah). V ospredju torej ne sme biti podajanje in reproduciranje vsebin, temveč je pred učence potrebno postaviti izzivalne, smiselne, življenjske naloge, pri reševanju katerih se morajo sami znajti in se dokopati do obvladovanja spretnosti z vajo, z aktivnim naporom. Spodbujali naj bi učenje v parih ali skupinah, pomoč boljšega učenca slabšemu ali starejšega mlajšemu, zlasti v prid socialno prikrajšanim učencem. Tudi pri izpopolnjevanju učiteljev smo 'močenejši' v količini kot v kakovosti – prednjačimo po številu dni izobraževanja, a smo med zadnjimi glede intenzivnejših, zahtevnejših oblik izpopolnjevanja.

31

V tujini dajejo otrokom več svobode in s tem tudi večjo odgovornost, da poskrbijo zase (Peršolja, 2016). Mi jih že od malega učimo udobnega prenosa odgovornosti na nekoga drugega. V osnovni in srednji učitelji šoli skrb za mladostnika prenašajo na starše in inštruktorje. Ne izboljšujejo pa delovnih navad in z njimi povezane odgovornosti učencev in dijakov. Namesto iskanja krivca in njegove odgovornosti bi se morali usmeriti v to, kako bodo mladi ravnali v prihodnje, da se napake ne bi več dogajale. Nikogar naj se ne obtožuje in krivi, temveč naj se mu poskuša tlakovati pot za prihodnost. Namesto začaranega kroga birokratskega strahu, kaznovalnega krča in zunanjega nadzora naj posameznike in družbo vodita svoboda in odgovornost. Že v vrtcu, družini in šoli so priložnosti za spoznanje, da so nenevarne napake dovoljene, saj nas učijo odgovornosti. Otroke je potrebno vzgajati za življenje, da se naučijo sami skrbeti zase (npr. v oblačenju in obuvanju, za pripravo na šolo, za osnovna gospodinjska dela),

4.5 Nacionalno preverjanje znanja in obremenitve v šolah

60 % učiteljev v 6. razredu OŠ (osnovne šole) meni, da je nacionalno preverjanje znanja (NPZ) zelo pomembno, 30 % da je pomembno in le 4 %, da ni pomembno (Žišt, 2016c). NPZ je zelo pomembno za 30 % staršev in le 20 % učencev, srednje pomembno je za 55 % staršev in 65 % učencev, nepomembno za 5 % staršev in 10 % učencev. 50 % učencev si ne želi primerjave rezultatov z vrstniki po državi ali da bi rezultat vplival na kar koli. V 9. razredu OŠ pomembnost NPZ pade: zelo pomembno je za 50 % učiteljv, le za 12 % staršev in 5 % učencev, pomembno za 40 % učiteljev, 65 % staršev in 60 % učencev. Nepomembno postane za 10 % učiteljev, 22 % staršev in 33 % učencev. Kar 60 % učencev si ne želi primerjave rezultatov z vrstniki po državi in 70 % si ne želi, da bi rezultat vplival na kar koli.

Usodnejše je preverjanje znanja v srednjih šolah. Za vpis na željeni študij je poleg splošnega uspeha v zadnjih dveh razredih pomemben uspeh na maturi. Težave pri vpisu nastanejo, ker uspeha na splošni in poklicni maturi nista enakovredna. Podobne so težave pri izbiri vpisa A in B, kje ima lahko izbira B slabšega maturanta prednost pred iozbro B boljšega maturanta. Zato bi bil v takem primeru smotrn dodaten preizkus znanja na fakulteti.

Slovenija je med državami, ki učencem namenijo najmanj časa v šoli (Graf 36), npr. učencem v starosti 7–8 let v povprečju le 621 h/a (povprečje OECD je 785 h/a). Podobno je tudi pri drugih dveh starostnih obdobjih (9–11 let ter 12–14 let). Na prvem mestu so Nizozemci, ki imajo tega časa največ, sledijo Italijani in Irci, za nami je le Estonija. Estonija je gospodarsko in razvojno zelo uspešna, tudi Finska ima obvezni čas v šolah kratek, učne uspehe v mednarodnem merilu pa velike. Kakovost in mednarodno primerljivi uspehi šol so ion bodo odločilni za presojo kakovosti šol.

Graf 36

32

Vzporedno z obvezno prisotnostjo v šoli je bil lani veliko govora o delovnem času učiteljev (Žišt, 2016a). Največ časa morajo biti v šoli učitelji v Islandiji (9,2 h/d, ure na dan) in Estoniji (8,9 h/d). Povprečje držav OECD je 6,5 h/d, držav v EU pa 6,1 h/d. Finska ima obvezo le 4,2 h/d. Pri nas je učna obveznost učiteljev 22 h/t ali 4,4 h/d (ur na teden), torej primerljiva s finsko obvezo; naša obveza velja za šolsko uro, 45 min/h. V podaljšanem bivanju znaša 25 h/t, v jutranjem varstvu pa 35 h/t. Dodaten problem so dolge šolske počitnice (poletne, krompirjeve, novoletne, polletne in majske). Računsko sodišče je ugotovilo, da preostali del časa obveze učiteljev niso jasne; ministrstvo ni pripravilo pravil za razporejanje delovnega časa in delovne obveznosti učiteljev. Izvajanja delovnih načrtov menda nihče ne pregleduje. Ministrstvo pripravlja akcijski načrt za enotne evidence o dnevni izrabi delovnega časa učiteljev, merila za vrednotenje posameznih vrst del in ureditev dela na domu, šole pa morajo določiti pogoje za opravljanje dela v neenakomerno razporejenem delovnem času.

Delo zunaj razreda obsega pripravo na pouk, pregledovanje izdelkov in nalog, dodatno izobraževanje učencev, pedagoške konference, roditeljske sestanke, govorilne ure, proslave in prireditve, delavnice, tekmovanja, delo z nadarjenimi in prizadetimi, sodelovanje z zunanjimi institucijami, nadomeščanje drugih učiteljev ipd. Za kakovostno intelektualno in ustvarjalno delo učitelji potrebujejo avtonomnost v času in prostoru. Šole jim praviloma ne morejo zagotoviti vseh pogojev za uspešno delo (ustrezen prostor, mir, računalniško opremo, literaturo ipd.). Tudi pri delu učiteljev so pomembni rezultati v primerjavi med šolami in v mednarodnem prostoru (PISA, TIMSS, PIRLS, analize OECD in IMF). Državni izpitni center noče objavljati podatkov o uspešnosti šol na nacionalnih preizkusih znanja, čeprav bi bile dobrodošle. To utemeljujejo z vplivi socialnega okolja, razvrščanje šol prepoveduje tudi zakonodaja. Objavi tovrstnih lestvic nasprotuje tudi sindikat učiteljev (SVIZ). Menimo, da pozitivni vidiki objavljanja rezultatov šol pretehtajo negativne, kar se je nenazadnje izkazalo tudi pri velikem napredku v bralnih dosežkih PISA.

33

4.6 Indeks učinkovitosti

Indeks učinkovitosti (The Efficiency Index, GEMS Education Solutions3) ocenjuje, katere države imajo glede na vložena denarna sredstva v izobraževalni sistem najbolj učinkovit sistem izobraževanja. Indeks temelji na standardiziranih rezultatih analize PISA1, zbranih v zadnjih 15 letih. V analizi, v katero je bilo vključenih 30 držav OECD, so ugotovili, da na indeks učinkovitosti statistično pomembno vplivata le dva kazalnika, plača učiteljev ter razmerje med številom učencev in učiteljev.

Izkazalo se je, da imajo najbolj učinkovit izobraževalni sistem glede na vložena sredstva Finska, Koreja in Češka (Graf 37). Slovenija je med 30 uvrščenimi državami zasedla visoko 7. mesto, pred njo sta od novih članic EU samo Češka (3.) in Madžarska (4.). Za njo so razen Finske, vse druge visoko razvite države EU, med njimi Velika Britanija, Nizozemska, Avstrija, Belgija, Švica, Nemčija ipd. Precej nizek indeks učinkovitosti je značilen tudi za mediteranske države (Grčija, Španija, Portugalska in Italija). Švica in Nemčija, ki imata med drugim za 50 % višji BDP na prebivalca kot Češka, namenita za plače učiteljev precej več sredstev, vendar kljub temu ne dosegata visokega indeksa učinkovitosti. Slovenija za plače nameni po PPPs 32 480 $, kar je za 17,6 % manj od ciljne vrednosti 38 210 $. Za primerjavo, Finska in Koreja namenita za plače po 42 810 $ PPPs in 47 340 $ PPPs, medtem ko Češka za več kot polovico manj (18 610 $). Še manj nameni Madžarska, le skromnih 14 760 $, kar je pol manj kot Slovenija. Dejansko razmerje učencev in učiteljev je v Sloveniji enako 14,1, ciljna vrednost pa je 9,5. Finska ima to razmerje enako 16,5, Koreja 18,2, Češka 12,3 in Madžarska 12,0.

Graf 37

3 The Efficiency Index, GEMS Education Solutions, 2014. Dostop 2016-12-19. http://www.edefficiencyindex.com/book/files/assets/common/downloads/The%20Efficiency%20Index.pdf

34

5 KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA

5.1 Mednarodne primerjave kakovosti univerz

Mednarodne primerjave kakovosti univerz so se v zadnjih desetletjih zelo uveljavile. Služijo tako študentom pred vpisom, vladam in zasebnim vlagateljem, ki lahko ocenijo verjetnost uspeha svojih naložb. V nadaljevanju bomo na kratko opisali kriterije najbolj znanih lestvic kakovosti univerz.

Academic Ranking of World Universities (ARWU, Šanghaj), imenovan tudi šanghajska ali kitajska razvrstitev ocenjuje približno 1200 univerz, ki imajo visoka priznanja (Nobelova, Fieldsova nagrada), visoko citirane znanstvenike in/ali članke v Nature in Science, razvršča pa samo 500 najboljših. Kazalniki za ocenjevanje so: • 10 % – so vzgojili Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost izobraževanje), • 20 % – zaposlujejo Nobelove ali Fieldsove nagrajence (kakovost osebja), • 20 % – imajo visoko citirane raziskovalce iz 21 širokih znanstvenih področij (Thomson

Reuters), po 250 iz vsakega (kakovost osebja), • 20 % – članki, objavljeni v revijah Science in Nature (odličnost v raziskavah), • 20 % – članki, ki jih indeksirata Science Citation Index Expanded (SCIE) in Social Science

Citation Index (SSCI), objavljeni v letu 2015 (kakovost raziskovanja), • 10 % – tehtano povprečje zgornjih 5 kazalcev, deljeno s številom (FTE) zaposlenega

akademskega osebja (povprečna kakovost). Rezultate rangirajo tudi po 5-ih vedah in 5-ih disciplinah, vendar naših univerz ni v nobeni izmed 200 najboljših.

THE (Times Higher Education) World University Rankings ima 13 kazalnikov, grupiranih v 5 skupin: • 30 % poučevanje: študijsko okolje, • 30 % raziskovanje: sloves (18 %), povprečno število objav, prihodkov na akademika (po 6 %), • 30 % vplivnost raziskav: citati v obdobju 2011–2016 (v bazi Web of Science, Thomson

Reuters), • 7,5 % mednarodni doseg: osebja, študentov in raziskav (vsak po 2,5 %), • 2,5 % prihodki iz industrije: inovacije.

QS (Quacquarelli Symonds) World University Rankings ima kazalnike grupirane v 6 skupin: • 40 % akademski sloves, • 20 % razmerje med učitelji in študenti, • 20 % citati na učitelja, • 10 % sloves zaposlovalcev, • 5 % študenti iz tujine, • 5 % učitelji iz tujine.

CWTS Leiden Ranking temelji na objavah (članki, knjige, referati) v bazi Web of Science za obdobje 2011–2014 (Thomson Reuters). Zajema 842 univerz iz 53 držav in ima dve skupini kazalnikov, vsi so neodvisni od velikosti univerze: • vplivnost – povprečno število citatov in normaliziranih citatov (brez lastnih citatov) ter delež

objav v 10 % največkrat citiranih revijah posameznega področja, • sodelovanje – skupne objave z drugimi institucijami, mednarodnimi institucijami ter industrijo,

povprečna geografska razdalja med sodelujočimi skupinami.

35

UI GreenMetric World University Ranking4 meri okoljsko naravnanost univerz, to je prizadevanje univerz za učinkovito rabo energije, borbo proti klimatskim spremembam, spodbujanje trajnostno naravnanega transporta, ipd. Lestvico oblikuje Universitas Indonesia na podlagi 6 kazalnikov: • umestitev in infrastruktura (15 %), • energija in klimatske spremembe (21 %), • ravnanje z odpadki (18 %), • raba vode (10 %) • transport (18 %) in • izobraževanje (18 %).

Round University Rankings (RUR)5 meri učinkovitost oz. uspešnost 750 vodilnih svetovnih univerz s pomočjo 20 kazalnikov združenih v 4 področja:

poučevanje (40 %),

raziskave (40 %),

mednarodna raznolikost (10 %)

in finančna vzdržnost (10 %). Analiza se izvede s pomočjo podatkov posameznih institucionalnih profilov, pridobljenih iz spletne platforme InCites, ki jo ureja Thomson Reuters.

SCImago Institutions Ranking (SIR Global, Španija) vrednoti raziskovalne dosežke institucij na osnovi baze Scopus za obdobje 2010–2014. Sestavljajo ga naslednji kazalci: • O – celotno število dokumentov v znanstvenih revijah, ki so indeksirane v Scopusu, • IC – mednarodno sodelovanje, delež pri objavah v %, • NI – normalizirana vplivnost glede na povprečno citiranost posameznega področja, • Q1 – visokokakovostne objave v prvi četrtini znanstvenih revij po faktorju vpliva, • Exc – odličnost, delež objav v 10 % največ citiranih člankov posameznega področja, • L – delež institucij, iz katerih je vodilni (dopisni) avtor članka, • EwL – delež odličnih dokumentov (Exc), v katerih je institucija vodilna, • STP – število različnih avtorjev iz institucije glede na vse objave te institucije.

U-Multirank (Center for Higher Education, CHE, Nemčija) je evropski sistem primerjanja univerz, obsega področja strojništva, elektrotehnike, fizike in poslovnih ved. Zajema več kot 1300 institucij v 90 državah Evrope in sveta. Z ocenami od A do E vrednoti raziskovalne dosežke institucij na 5 področjih z naslednjimi kazalci (kazalci za univerze in discipline so pogosto različni): • Izobraževanje – razmerje med študenti in osebjem, delež diplomiranih, čas študija,

sodelovanje z uporabniki, izkušnje študentov pri študiju, kakovost in organizacija študija; • Raziskovanje – zunanja sredstva, doktorandi na učitelja, objave (absolutno in normalizirane),

citiranost, visoko citirane objave, interdisciplinarne objave, študij z raziskovanjem, postdoktorska mesta;

• Prenos znanja – prihodek od uporabnikov in skupne objave z njimi, podeljeni patenti (absolutno in normalizirani), patenti z industrijo, ostružna podjetja, v patentih citirane objave, prihodek od stalnega strokovnega razvoja (CPD);

4 Universitas Indonesia, UI GreenMetric World University Ranking, 2016. Dostop 2017-01-26. http://greenmetric.ui.ac.id/overall-ranking-2016/ 5 Round University Rankings, 2016- dostop 2017-01-26.

http://roundranking.com/ranking.html

36

• Mednarodno sodelovanje – izvajanje programov v tujih jezikih, možnosti študija v tujini, mobilnost študentov, mednarodno akademsko osebje, mednarodni doktorati, objave in projekti;

• Sodelovanja v regijah – štipendije, zaposlenost diplomantov, skupne objave in prihodki v regiji.

The Universitas 21 Ranking (U21) primerja visokošolske izobraževalne sisteme 50 držav iz vsega sveta na podlagi 25 kazalcev, ki so razdeljeni v štiri področja: • finančna sredstva oz. viri (utež 20 %), • okolje (utež 20 %), • povezljivost (utež 20 %), • dosežki (utež 40 %).

University Ranking by Academic Performance (URAP, Ankara) vrednoti raziskovale dosežke institucij na osnovi baze Web of Science (WoS) za obdobje 2011–2015. Sestavljajo ga naslednji kazalci: • 21 % članki – število člankov v letu 2015 (sedanja znanstvena proizvodnost), • 21 % citati – število vseh citatov (brez avto-citatov) v letu 2015 za obdobje 2011–2015 (vpliv), • 10 % vsi dokumenti – članki ter referati, recenzije, pisma, razprave na WoS (proizvodnja

znanosti), • 18 % celotna vplivnost revij – združeni faktorji vpliva revij, v katerih so objave 2011–2015, • 15 % celotna citiranost revij – kakovost prejetih citatov na osnovi faktorja vpliva revij z

objavami, • 15 % mednarodno sodelovanje – celotno število objav v sodelovanju s tujimi univerzami.

Webometrics (Madrid) računalniško ocenjuje več kot 21 000 univerz in visokih šol po svetu, med njimi je 37 slovenskih, kar je prednost te analize. Poleg formalnih objav (e-revije, shrambe podatkov) ocenjuje tudi neformalne visokošolske povezave. Podatki so logaritemsko normalizirani. Sestavljeni indikator z utežmi ima naslednje sestavine: • Vidnost (50 %) – temelji na vseh zunanjih spletnih povezavah, vsebuje ugled institucije,

akademsko delovanje, vrednost informacij, koristnost uslug za milijone uporabnikov, • Prisotnost (utež 10 %) – upošteva celotno število spletnih strani vseh sodelavcev, ki jih zaznava

Google, • Odprtost oz. transparentnost (utež 10 %) – sešteva akademske datoteke (pdf, doc, docx, ppt),

ki jih zaznava Google Scholar, • Odličnost (utež 30 %) – upošteva 10 % revij z največkrat citiranimi znanstvenimi objavami, ki jih

zbira Scimago group in obsega več kot 5 200 univerz (v obdobju 2010–2014).

37

5.2 Uvrstitve slovenskih univerz

Profesorji in študenti na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru kljub slabim pogojem za delo dosegajo dobre mednarodne uvrstitve na svetovnih lestvicah univerz: Academic Ranking of World Universities (ARWU) 2016, ki upošteva zlasti rezultate raziskav in

temelji na absolutni velikosti univerz, med 500 najboljših univerz na svetu uvršča:

Univerzo v Ljubljani na 401.500. mesto, tj. med 3 % najboljših na svetu. Univerze v Mariboru na tej lestvici ni med uvrščenimi.

THE (Times Higher Education) World University Rankings 2016–17 upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe ter uvršča na:

501.600. mesto Univerzo v Mariboru,

601.–800. mesto Univerzo v Ljubljani (2015–2016 je bila med 601.–800., 2011–2014 med 551.–600., 2008–2009 med 401.–450.).

QS World University Rankings 2016–17 upošteva sloves, raziskovalne, pedagoške in sodelovalne uspehe, oceni 700 od 2000 univerz in jih razvrsti več kot 900 ter uvršča na:

601.650. mesto Univerzo v Ljubljani,

701–800. mesto Univerzo v Mariboru. Karlova univerza v Pragi je 302, v Portu 323., v Lizboni 330., v Tartuju 347., v Varšavi 366., v Gradcu 461–470., v Vilniusu 481–490, v Solunu 491–500. in TU v Pragi 501–550.

CWTS Leiden Ranking 2016 upošteva samo objave in citate ter uvršča na:

268. mesto za Univerzo v Ljubljani (v prejšnji oceni je bila na 521. mestu). Univerza v Lizboni je 118., Univerza v Portu 149., Karlova univerza v Pragi 167., v Beogradu 179., v Krakovu 323., v Zagrebu 347., v Coimbri 348., v Aveiru 361., TU na Dunaju 446., v Varšavi 462., univerzi v Innsbrucku sta na 577. in 622. mestu, TU v Gradcu je 716.; Univerza v Mariboru ni uvrščena. Po številu uvrščenih univerz na lestvici ima Madžarska 5 uvrščenih univerz, Poljska 13, Avstrija 9, Portugalska 6, Češka 4, Srbija 2; Slovaška, Romunija, Slovenija in Hrvaška pa 1.

Round University Rankings (RUR) 2016, ki meri uspešnost univerz na podlagi kazalnikov poučevanje, raziskave, mednarodna raznolikost in finančna vzdržnost, uvršča Univerzo v Novi Gorici na 203. mesto (leta 2015 je bila 411.) ter Univerzo v Ljubljani na 403. mesto (435. mesto v 2015). Univerza v Mariboru ni uvrščena.

SCImago Institutions Ranking 2016 (ki upošteva objave, citate in vodilno avtorstvo) uvršča:

Univerzo v Ljubljani na 384. mesto,

Univerzo v Novi Gorici na 520. mesto,

Univerzo v Mariboru na 543. mesto,

Univerzo na Primorskem na 596. mesto, Na lestvici so tudi Slovenski NMR-center (442.), SAZU (537.) in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana (633.)

U-Multirank 2016–2017 ne objavlja lestvic, temveč samo primerjave med univerzami oz. programi fakultet. Prikazuje prednosti in slabosti vsake univerze. Od slovenskih so ocenjene 4 univerze, od tega univerzi v Ljubljani in Mariboru iz področij biologije, elektrotehnike, fizike, kemije, matematike, medicine, poslovnih ved, psihologije, računalništva, sociologije, strojništva, umetnosti in zgodovine. Univerza v Kopru je ocenjena na področjih matematike, računalništva in zgodovine, univerza v Novi Gorici pa iz fizike in poslovnih ved.

38

University Ranking by Academic Performance 2016–2017 upošteva objave, citate in mednarodno sodelovanje ter uvršča na:

298. mesto Univerzo v Ljubljani, 16 mest slabše kot 2015–2016,

846. mesto Univerzo v Mariboru, 29 mest slabše kot 2015–2016,

1576. mesto Univerzo v Novi Gorici, 31 mest slabše kot 2015–2016 in

1726. mesto Univerzo na Primorskem, 89 mest slabše kot 2015–2016. Univerza v Lizboni je 116., v Pragi 157., v Portu 187., v Beogradu 242. in univerza v Zagrebu 438.

Webometrics (julij 2016) ocenjuje vidnost in objave na internetu in od 12 000 analiziranih univerz uvršča na:

286. mesto Univerzo v Ljubljani, 1156. mesto Univerzo v Mariboru,

1936. mesto Univerzo na Primorskem,

1986. mesto Univerzo v Novi Gorici,

6430. mesto Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, itd. (skupaj 38 institucij).

U21 (The Universitas 21 Ranking) je Slovenijo v letu 2016 uvrstil na 26. mesto na lestvici visokošolskih izobraževalnih sistemov (Rankings of National Higher Education Systems, Univerza v Melbournu) med 50 državami, tik za Španijo in Portugalsko (leta 2014 je bila na 25. mestu in 2015 na 26.).

Poročili WEF6 in IMD7 2016 o svetovni konkurenčnosti navajata naslednje uvrstitve Slovenije:

WEF: 16. mesto za visoko šolstvo (lani je bila 22.), sicer je Slovenija na 56. mestu (od 138 držav),

IMD: 21. mesto za izobraževanje, sicer je Slovenija na 43. mestu (od 61 držav), 2016.

6 World Economic Forum (WEF), The Global Competitiveness Report 2016–2017. Dostop 2017-01-16. https://www.weforum.org/reports/the-global-competitiveness-report-2016-2017-1 7 International Institute for Management Development (IMD), 2016. Dostop 2017-01-16. https://worldcompetitiveness.imd.org/countryprofile/SI

39

5.2.1 ARWU 2016

Preglednica 3 prikazuje range in točke univerz v primerljivih državah EU po lestvici ARWU. Univerza v Ljubljani je za Karlovo univerzo v Pragi, za Poljsko univerzo v Krakovu, univerzo v Beogradu, za portugalskimi univerzami v Lizboni in Portu, za grško v Atenah in za avstrijsko v Innsbrucku, če španskih univerz ne štejemo. Univerza v Tartuju in univerza v Zagrebu sta za univerzo v Ljubljani.

Preglednica 3: Uvrščenost univerz primerljivih držav z Univerzo v Ljubljani leta 2016 po lestvici ARWU

Razveseljivo je, da je Univerza v Ljubljani dosegla 8,1 točk iz objav v Nature in Science, nima pa objav visoko citiranih znanstvenikov in ne nobelovcev. Po absolutnem številu objav je sorazmerno visoko.

Graf 38 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici ARWU. Vidimo, da je UL napredovala do leta 2009, ko je bila na 435. mestu. Nato je do leta 2013 nazdovala v primerjavi s konkurenco, kar je bila posledica nezadostnega financiranja univerz, zlasti glede opreme. V zadnjih treh letih se njena uvrstitev ponovno izboljšuje, kljub temu je sedanje 468. mesto še vedno za 5–imi najboljšimi dosežki.

Graf 38

Rang Univerza

Kakovost

izobraževanja

(Score on

Alumni)

Kakovost

fakultete

(Score on

Award)

Kakovost

fakultete

(Score on

HiCi)

Objavljene

raziskave

(Score on

N&S)

Objavljene

raziskave

(Score on

PUB)

Uspešnost

na FTE

akademika

(Score on

PCP)

Država

151-200 Univers i ty of Barcelona 0,0 0,0 17,8 12,0 50,6 19,9 Špani ja

151-200 Univers i ty of Innsbruck 0,0 9,4 20,5 17,9 25,6 27,3 Avstri ja

151-200 Univers i ty of Lisbon 0,0 8,1 14,5 11,9 47,2 25,4 Portugalska

151-200 Univers i ty of Vienna 13,6 0,0 17,8 22,6 36,5 26,1 Avstri ja

201-300 Charles Univers i ty in Prague 8,9 0,0 14,5 8,0 44,6 21,9 Češka

201-300 Medica l univers i ty of Vienna 8,9 9,4 14,5 9,9 33,9 20,1 Avstri ja

201-300 Univers i ty of Belgrade 0,0 0,0 10,3 4,4 43,7 0,0 Srbi ja

301-400National and Kapodistrian

Univers i ty of Athens0,0 0,0 14,5 5,4 37,4 20,0 Grči ja

301-400 Polytechnic Univers i ty of Valencia 0,0 0,0 17,8 7,6 31,8 16,1 Špani ja

301-400 Univers i ty of Porto 0,0 0,0 0,0 11,8 43,2 22,1 Portugalska

401-500Aris totle Univers i ty of

Thessa loniki0,0 0,0 10,3 2,1 33,6 17,4 Grči ja

401-500 Istanbul Univers i ty 18,5 0,0 0,0 3,5 34,6 18,4 Turči ja

401-500 Jagiel lonian Univers i ty 10,3 0,0 0,0 4,7 35,6 18,1 Pol jska

401-500 Medica l Univers i ty of Graz 0,0 9,4 0,0 6,3 23,0 22,2 Avstri ja

401-500 Univers i ty of Aveiro 0,0 0,0 10,3 3,0 30,1 15,8 Portugalska

401-500 Univers i ty of Coimbra 0,0 0,0 0,0 8,0 33,9 17,2 Portugalska

401-500 University of Ljubljana 0,0 0,0 0,0 8,1 36,0 15,3 Slovenija

401-500 Univers i ty of Tartu 0,0 0,0 0,0 9,2 25,3 14,7 Estoni ja

401-500 Univers i ty of Valencia 0,0 0,0 0,0 6,9 41,5 15,0 Špani ja

401-500 Univers i ty of Warsaw 15,4 0,0 0,0 8,3 30,8 16,7 Pol jska

401-500 Univers i ty of Zagreb 0,0 0,0 10,3 5,3 31,2 16,4 Hrvaška

401-500 Vienna Univers i ty of Technology 0,0 0,0 0,0 12,5 28,6 24,4 Avstri ja

40

Po številu univerz, uvrščenih na lestvico ARWU, na milijon prebivalcev je Slovenija za razvitejšimi državami EU, vendar celo malo pred Nemčijo in ZDA ter vsemi novimi članicami EU (Graf 39).

Graf 39

41

5.2.2 THE (Times Higher Education) World University Rankings 2016/17

Na lestvici THE World University Rankings 2016–2017 je Univerza v Mariboru tako kot v preteklem letu ponovno pred Univerzo v Ljubljani. Preglednica 4 prikazuje, da je prednost Maribora predvsem v višjem citiranju objav in tudi v večjem sodelovanju z gospodarstvom. Pred njima je veliko univerz iz primerljivih držav: npr. Univerza v Tartuju je med 301–350., Tehniška univerza v Gradcu pa med 351–400. Med 401–500. so univerze v Lizboni, Coimbri, Aveiru, Pragi, Portu in Gradcu. Med 501–600. so univerze v Budimpešti, Minhu in 2 v Varšavi. Med 601–800. so univerze v Talinu, Brnu, Bratislavi, Peči, po 2 v Krakovu in Budimpešti itd. Univerza v Zagrebu ter Univerza v Beogradu sta nižje od 800. mesta.

Preglednica 4: Lestvica Times THE World University Ranking 2016–17

Univerze (Avstrija, Hrvaška, Slovenija, Srbija)

Rang Poučevanje Mednarodna

vpetost Raziskovanje Citati

Prihodek od gospodarstva

University of Vienna 161 41,10 93,00 46,60 65,90 33,50

Vienna University of Technology 251–300 38,10 79,10 25,50 57,70 70,90

University of Innsbruck 301–350 26,10 96,20 18,70 70,80 43,1

Graz University of Technology 351–400 28,50 71,20 15,40 60,00 67,80

University of Graz 401–500 23,10 69,50 17,00 56,20 33,20

University of Linz 401–500 25,30 58,00 15,50 49,90 41,20

University of Maribor 501–600 16,00 35,50 13,10 51,20 39,60

University of Ljubljana 601–800 24,00 35,80 14,70 27,30 35,40

University of Belgrade 800+ 17,40 32,20 12,50 20,70 36,7 University of Zagreb 800+ 20,40 25,40 11,60 17,10 44,60

5.2.3 U-Multirank 2016

Na Grafu 40 prikazujemo primerjavo univerz v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem po lestvici U-Multirank. Točkovali smo tako, da smo oceni A (zelo dobro) dali 5 točk, B (dobro) 4, C (povprečno) 3, D (podpovprečno) 2 in E (šibko) 1 točko. Ocene A imajo UNG 6, UL 3 in UM 1. UL ima 2 oceni D, UNG 5 in UM 6 D (edini, ki imata vse ocene). Od 3 slovenskih univerz imata po eno oceno E univerzi UL in UNG. UL in UNG sta v sredini regionalne primerjalne lestvice, pred njima je 9 avstrijskih univerz, za njima 5.

Za UM pa so tri avstrijske in Univerza v Zagrebu.

Graf 40

42

Vse tri naše univerze imajo zelo dobre ocene pri mobilnosti študentov, zaposlovanju diplomantov v regiji, pri skupnih objavah z gospodarskimi partnerji ter pri mednarodnih skupnih objavah. UNG in UL sta zelo dobri tudi pri objavah znanstvenih raziskav (normalizirano glede na velikost), UM pa pri prihodkih iz zasebnih virov. Vse tri univerze so podpovprečne pri trajanju študija do diplome, pri podeljenih patentih (normalizirano) in pri prihodkih iz regijskih virov. Pri UL manjkajo kar 4 ocene (pri hitrosti magistriranja, pri pravočasnem diplomiranju na prvi in drugi stopnji študija ter pri dohodkih iz zasebnih virov), medtem ko imata UM in UNG vse ocene.

5.2.4 UI GreenMetric World University Ranking 2016

Lestvico UI GreenMetric World University Ranking enkrat letno objavlja Universitas Indonesia. V razvrščanju sodeluje več kot 500 univerz iz vsega sveta, med njimi tudi dve slovenski, Univerza v Mariboru in Univerza v Novi Gorici. Univerza v Mariboru je v letu 2016 zasedla 203. mesto in tako precej izboljšala svojo uvrstitev v primerjavi z letom prej, ko je bila 221. Po lestvici navzgor se je povzpela tudi Univerza v Novi Gorici, iz 377. mesta (2015) na 327. (2016). Uvrščenost slovenskih univerz glede na primerljive univerze držav članic EU je prikazana na Grafu 41.

Graf 41

43

5.2.5 Webometrics 2016

Na svetovni lestvici Webometrics je večina naših univerz nazadovala. Univerza v Ljubljani (UL) je padla iz 208. na 286. mesto na svetu in na 118. v Evropi. Univerza v Mariboru (UM) je padla iz 1102. na 1156. mesto na svetu in na 495. mesto v Evropi, Univerza na Primorskem je padla iz 1926. mesta na 1936. mesto in je 748. v Evropi (čeprav je Fakulteta za turistične študije prikazana posebej). Univerza v Novi Gorici je iz 2191. mesta napredovala na 1986. mesto in je 763. v Evropi. Po odličnosti je UL padla za eno mesto in je na 354. mestu v svetu, UM je 838., UP je padla na 2130. mesto, UNG je nazadovala na 1692. mesto.

Webometrics je ocenil tudi 3 naše poslovne šole in 10 bolnišnic. Iz naše države so uvrščene: • Poslovne šole: Ekonomska fakulteta UL je na 36. mestu v svetu, Ekonomsko-poslovna fakulteta

UM na 164. in IEDC Poslovna šola Bled na 531. mestu. • Bolnišnice: Onkološki inštitut Ljubljana je 294., Univerzitetna klinika Golnik 921., Splošna

bolnišnica Murska Sobota 5 176., …, UKC Maribor je 6 108.

Graf 42 prikazuje časovno gibanje uvrstitev Univerze v Ljubljani na lestvici Webometrics. Opazimo lahko, da uvrstitve nihajo iz leta v leto z vidno tendenco izboljševanja vse do leta 2012, nato pa sledi upadanje. Uvrstitev julija 2016 je najslabša v zgodovini UL.

Graf 42

44

Preglednica 5 prikazuje uvrščenost Univerze v Ljubljani (UL) v primerjavi z univerzami v novih članicah EU. UL z 286. mestom zaostaja za Univerzo v Portu (167. na svetu), Karlovo univerzo v Pragi (181.), Aristotlovo univerzo v Solunu (237.), Univerzo v Lizboni (250.) in Univerzo v Coimbri (275.). Pred UM so med drugim univerze v: Minhou (320.), Varšavi (327.), Innsbrucku (334.), Tehniška univerza v Pragi (363.), Krakovu (383.), Nova (U. Nova) v Lizboni (394.), Budimpešti (410.), Brnu (412.), Aveiru (430.), TU v Gradcu (438.), Tartuju (447.), Zagrebu (479.), TU v Varšavi (505.), KF v Gradcu (524.), Poznanu (532.), Beogradu (536.), Szegedu (606.) itd.

45

Preglednica 5: Uvrščenost univerz primerljivih držav EU glede na Univerzi v Ljubljani in Mariboru v juliju 2016 (Webometrics).

Rang Univerza Prisotnost Vplivnost Odprtost Odličnost Država

167 Univerza v Portu 49 186 554 206 Portugalska

181 Karlova univerza v Pragi 61 141 927 237 Češka

237 Aristotlova univerza v Solunu 145 226 618 291 Grčija

247 Nacionalna in kapodistrijska univerza v

Atenah 402 284 536 223 Grčija

250 Univerza v Lizboni 239 481 318 145 Portugalska

275 Univerza v Coimbri 211 253 514 380 Portugalska

286 Univerza v Ljubljani 32 315 728 354 Slovenija

320 Universza v Minhu, Braga 102 285 708 448 Portugalska

327 Univerza v Varšavi 87 297 584 488 Poljska

363 Češka tehniška univerza v Pragi 164 274 722 538 Češka

372 Nacionalna tehniška univerza v Atenah 395 353 556 455 Grčija

383 Jagiellonska Univerza v Krakovu 66 383 1.062 444 Poljska

394 Nova Univerza v Lizboni 282 432 516 458 Portugalska

410 Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti 301 281 311 731 Madžarska

412 Masarykova univerza v Brnu 22 270 904 730 Češka

447 Univerza v Tartuju 317 506 438 566 Estonija

454 Univerza AGH za znanost in tehnologijo,

Krakov 309 340 1.193 599 Poljska

523 Tehnološko-ekonomska Univerza v

Budimpešti 271 424 757 793 Madžarska

532 Univerza Adama Mickiewicza v Poznanu 150 290 1.385 948 Poljska

1156 Univerza v Mariboru 260 3735 1139 838 Slovenija

5.2.6 Najbolj inovativne univerze

Reuters je lani objavil lestvico 100 najbolj inovativnih univerz na svetu (The World's Most Innovative Universities). Izberejo jih med 500 univerzami in inštituti z največjim število objav v znanstvenih revijah. Ocenjujejo z enako težo: število prijavljenih patentov, število podeljenih patentov, število triadnih patentov (v ZDA, EU in Japonski), delež citiranih patentov, število citiranih patentov v znanstvenih člankih, število citiranih patentov v industrijskih člankih, število člankov s sodelovanjem industrije in število vseh znanstvenih člankov v Web of Science. Prevladujejo ameriške univerze (49, na vrhu so univerze Stanfors, MIT in Harvard), sledijo japonske (9) in južnokorejske (8). Med evropskimi državami jih je največ iz Francije (8), Nemčije (6) in Velike Britanije (5). Najvišje od evropskih univerz je belgijska v Leuvnu (9.), sledijo britanski Imperial College London 12. in univerza v Cambridgu 19., švicarska Politehnika v Lausanni 18., nemška Tehniška univerza v Münchenu je 38 itd.. Nobene od novih članic EU ni v tej stoterici, tudi Slovenija nima univerze v njej.

46

5.3 Pedagoška dejavnost

V pedagoškem pogledu je zanimiva mednarodna primerjava velikosti razredov, števila učiteljev in s tem možnostih individualnega dela z učenci, dijaki, študenti. Pri osnovnem izobraževanju je klasifikacija izobraževanja v OECD drugačna kot pri nas – v primarno izobraževanje (osnovno šolo) sodi samo prvih šest razredov naše devetletke, zadnje tri razrede uvrščajo v nižje sekundarno izobraževanje. Povprečno število učencev v prvih 6 razredih je 19 učencev na razred (povprečje OECD je 21), v zadnjih treh 20 (povprečje OECD 23).

Število učencev na učitelja je v državah OECD za obe stopnji enako 15, v državah EU-22 pa 14. Slovenija je nad povprečjem držav OECD in EU – v prvih 6 razredih jih ima 16 (Graf 43), v zadnjih treh pa samo 8. Več učencev na učitelja imajo na prvi stopnji Francija, Češka, Slovaška in Nemčija, na drugi stopnji jih nima nobena država EU-22 manj kot mi.

Graf 43

V državah OECD je povprečno 23 dijakov na razred, v državah EU-22 pa 21; Slovenija ima povprečno 20 dijakov na razred. V državah OECD oz. EU-22 je bilo leta 2014 v srednjih šolah 13 dijakov na učitelja (Graf 44). Slovenija je bila s 14-imi dijaki na učitelja nad povprečjem tako držav OECD kot tudi EU-22. Več dijakov imajo Nizozemska, Finska in Slovaška, ostale članice EU imajo manj dijakov na učitelja kot mi.

Graf 44

47

Številsko razmerje med študenti in profesorji je od leta 2011 upadlo iz 19 na 17 (Graf 45) in je enako povprečju držav OECD in EU-22. V pregledu držav EU so za nami Češka, Belgija, Turčija, Irska, Italija, Francija, Velika Britanija ter Grčija, ki ima tudi najvišje razmerje. Razmerje se pri nas znižuje, v državah OECD in EU pa zvišuje. Norveška ima to razmerje 10, Švedska 11, Nemčija 12, Finska in Slovaška 14.

Graf 45

48

5.4 Mobilnost

Mobilnost študentov je v Sloveniji med najnižjimi v državah OECD (Graf 46), za nami sta samo Poljska in Španija. Razlog za to je delno v mentaliteti Slovencev, tudi pri mladih (zadnja leta se spreminja, saj se je 9,9 % mladih v veliki meri pripravljenih izseliti, 22,1 % pa v manjši meri), delno pa v težavah s financiranjem bivanja v tujini – to je omogočeno predvsem bogatejšim slojem. Zato je tudi malo študentov iz tujine pri nas. Nadpovprečno, 16–18 % mobilnost opazimo pri najbolj razvitih državah.

Graf 46

Precej boljša je slika glede števila Erasmusovih študentov po državah (Graf 47). Po številu Erasmusovih študentov Slovenija zaostaja samo za Litvo in Finsko, kar kaže, da se mladi vse bolj zavedajo, da je mobilnost pomembna. Vse več diplomantov išče in dobi zaposlitev v tujini. Število Erasmusovih študentov v letu 2014 se je v primerjavi z letom 2013 sicer znižalo za 1,6 %.

Graf 47

49

Podatki OECD so pokazali, da je visoko šolstvo s svojimi diplomanti za državo in za diplomante zelo donosna naložba. V Sloveniji neto javni čisti dobiček pri ženskah s terciarno izobrazbo znaša 171 300 USD in je višji od povprečja držav OECD (Graf 48) ̶ pri slednjih je povprečni dobiček le 74 100 USD. Pri moških s terciarno izobrazbo je neto javni čisti dobiček še višji (247 500 USD), višjega od nas imajo samo v Luksemburgu in ZDA.

Graf 48

Stroški visokošolskega izobraževanja so v Sloveniji nižji kot v večini drugih držav, prav tako ni šolnin. Na drugi strani so plače visoko izobraženih visoke. Povprečni neto zasebni čisti dobiček za oba spola skupaj s pridobljeno terciarno izobrazbo znaša 229 500 USD in zaostaja za državami EU kot so Poljska,

50

Portugalska, Madžarska in Češka, vendar je za 7,7 % nad povprečjem držav OECD (Graf 49). Po drugi strani je neto zasebni čisti dobiček za moške s terciarno izobrazbo v Sloveniji nižji kot v državah OECD in le malo višji kot v EU-22 in znaša 257 400 USD. Višji kot v Sloveniji je na Poljskem, Madžarskem, Češkem in Portugalskem, za nami so Nizozemska, Avstrija, Finska, Italija ipd. Tudi pri neto zasebnem dobičku so opazne razlike med spoloma, saj je dobiček pri ženskah precej nižji (201 600 USD), enako velja za interno stopnjo donosnosti (ISD), ki je enaka 13 % (pri moških 15 %).

Graf 49

51

6 PLAČE IN ŠTIPENDIJE

Plače v visokem šolstvu so v primerjavi s povprečno plačo v Sloveniji upadale v obdobju 2005–2008, zrasle leta 2010 in nato ponovno padale vse do leta 2014. Zadnji dve leti ponovno naraščajo, vendar so še zmeraj za 18,6 % nižje kot leta 2005 (Graf 50). Tudi v osnovnem in srednjem šolstvu je zaznati

ponoven trend naraščanja.

Graf 50

Indeks rasti plač v visokošolskih zavodih je po izrazitem naraščanju vse do leta 2011 začel upadati, zadnja tri leta ponovno raste (Graf 51). Inflacija v tem obdobju je bila 43,8 %, najmanjšo rast indeksa plač beležimo v visokem šolstvu ter pri raziskavah in razvoju. Plače na javnih univerzah so zaostale tudi za plačami v visokem strokovnem šolstvu, ki je v znatnem delu zasebno ter za plačami raziskovalcev v naravoslovju in tehniki.

Graf 51

52

Število štipendistov se z leti spreminja: leta 2007 jih je bilo 54 461, do leta 2011 je kljub upadanju populacije mladih naraslo na 68 859, potem pa je v kriznih časih spet padlo na 53 749 leta 2015 in narašča (Žišt, 2016b). Največ je državnih štipendij, leta 2016 jih je bilo 45 429; njihova višina znaša 35–95 € za mladoletne dijake, 70–190 € za polnoletne dijake in študente. Do njih so upravičeni tisti, ki imajo prihodek do 56 % povprečne plače na družinskega člana. Sledijo Zoisove štipendije, ki jih je leta 2016 bilo 6 888 v višini 120 € za dijake in 140 € za študente. Število Zoisovih štipendij je od upadalo od 11 019 leta 2012 na 6 888 leta 2016. Zoisove štipendije naj bi po mnenju študentov spodbujale predvsem pridnost in ne nadarjenosti. Vezane so na nadpovprečne ocene in izjemne dosežke; pri tem večkrat nastanejo težave, ker ministrstvi za delo in izobraževanje pogosto nista usklajeni (npr. pri državnih tekmovanjih) ali pa vpisi ocen in objav niso pravočasno vneseni v bazo Cobiss. Lani so zaradi neizpolnjevanja pogojev zamrznili 646 štipendij. Kadrovskih štiendij je leta 2015 bilo 2701, od tega 1970 nesofinanciranih in 731 sofinanciranih neposredno (+50 % na kadrovsko štipendijo); višina kadrovskih štipendij je 190–370 €. Del kadrovskih štipendij ostaja nedodeljen, ker se mladi v negotovih razmerah ne želijo dolgoročno vezati na delodajalca; štipendist se mora po zaključeni izobrazbi zaposliti pri delodajalcu za eno leto, predno lahko nadaljuje študij na višji stopnji. Načeloma gredo mladi vsi na drugo stopnjo, zato jih ta določba ovira. Težave nastajajo tudi zaradi administracije pri zakasnelem reševanju prošenj, pogosto zaradi nepopolnih vlog in ugotavljanja izjemnih dosežkov; nekatere pogoje je mogoče preveriti šele ob začetku novega šolskega oz. študijskega leta, ko so na voljo ustrezni podatki v uradnih evidencah. Reševanje vlog poteka tudi pol leta, ob potrebnih dopolnitvah pa še več.

7 PROJEKCIJA RAZVOJA

Država je po globoki finančni, gospodarski, dolžniški, politični in etični krizi, v kateri je že in/ali očitno še bo prodala tudi svojo 'srebrnino' (banke, zavarovalnice, telekomunikacije, visoko-tehnološka podjetja, trgovske mreže, letalsko družbo, proizvajalce pijač itd.). Procesa razprodaje državnega premoženja očitno ni mogoče zaustaviti, zna mu slediti še val razprodaje infrastrukture (poleg obeh največjih letališč še ceste, železnice, pristanišče, elektrarne ter distribucija elektrike, plina in vode) ter storitvenega sektorja (preostanek zdravstva, šolstvo, inštituti, domovi za ostarele, športne in kulturne ustanove oz. zavodi). Posledice bodo izogibanje plačevanju davkov in odlivi dobičkov ter s tem povezana spirala zniževanje sredstev za vse tri blagajne (proračunska, zdravstvena, pokojninska). Zmanjšanje obsega raziskav in razvoja v gospodarstvu bo zmanjševalo število zaposlenih z visokošolsko in podiplomsko izobrazbo. Zamenjava vodstev prevzetih podjetij in nadzornih svetov s tujci znižujejo potrebe po slovenskih kadrih na vodilnih mestih. Zaradi povečanih obremenitev zmanjkuje časa za pedagoške priprave in temeljne raziskave, kjer pogosto predavajo nekompetentni profesorji. Tudi v naslednjih letih bo potrebno zmanjševati proračunski primanjkljaj. Solidarno bi bilo, če bi se redno zaposleni z višjimi plačami v javnem sektorju in gospodarstvu odpovedali delu svoje plače tako, da bi zmanjšali razpone plač in bi se mladi lahko redno zaposlili.

Število visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev je pri nas nadpovprečno, saj imamo 2,5-kratnik tovrstnih zavodov glede na povprečje EU (Graf 52) – zaostajamo samo za Latvijo in Estonijo. Razvite države EU kot so Nizozemska, Finska, Belgija, Avstrija in Francija (z izjemo Danske) imajo število institucij podobno povprečju EU (7 institucij na milijon prebivalcev). Nemčija, Španija, Velika Britanija in Italija so pod tem povprečjem.

Graf 52

53

Število univerz na milijon prebivalcev je malo nad povprečjem EU (Graf 53). Manj jih imajo razvite države EU (Nemčija, Belgija, Francija, Italija, Velika Britanija) ter Grčija. Več univerz v primerjavi s Slovenijo ima večina novih članic EU, izmed njih sta Latvija in Ciper celo na prvih dveh mestih.

Graf 53

54

7.1 Odkrivanje in razvoj nadarjenih

V zadnjih letih se je poslovno okolje v Sloveniji nekoliko izboljšalo, vendar če ga ne bomo še izboljšali, bo iz Slovenije odšlo še več nadarjenih mladih ljudi. Razmere še niso kritične, se pa poslabšujejo. Države, ki bodo uspele ustvariti, privabiti in zadržati več nadarjenih, bodo posledično imele tudi boljše gospodarske rezultate.

Nadarjeni so temeljni pogoj hitrejšega družbenega in ekonomskega razvoja, zato je zagotovitev pogojev za čim uspešnejši razvoj njihovih potencialov nujen (Bulatović, 2016). V zavodu za ustvarjalno družbo TiPovej!8 Želijo učencem pomagati pri razvijanju samostojnosti, ustvarjalnega mišljenja in poklicnih želja. Opozarjajo, da šolski sistem ne sme biti preveč storilnosten, sicer učencem zmanjka časa za ustvarjalno razmišljanje, krepitev socialnih kometenc in razvijanje motivacije za to, kar jih najbolj zanima« meni direktorica zavoda Sonja Čandek. »Formalna izobrazba je nujna, ni pa vedno pogoj za uspeh. Veliko pomembneje je prepoznavanje področja, ki otroke zanima in nato njegovo razvijanje. Bolj kot vedo, kaj si želijo, bolj so pri tem lahko uspešni. Zato morajo poznati svoje sposobnosti in omejitve. V nasprotnem se bodo pridružili tistim, ki se šele v poznih dvajsetih šele začnejo spraševati, kaj znajo in česa si želijo.«

Pri nas je nadarjenih otrok v generaciji povprečno 26 %, v drugih evropskih državah je takšnih le desetina (ibid.). »Nadarjeni naj bi bili boljši kot drugi v generaciji na kateremkoli področju«, meni psihologinja in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na ljubljanski pedagoški fakulteti. »So nadpovprečno inteligentni na določenem področju, vendar so lahko nadarjeni tudi na področjih, ki z inteligentnostjo nimajo veliko skupnega. To so drugačni otroci, ki so uspešni tudi zaradi osebnostnih značilnosti, kot sta vztrajnost in želja po znanju. Zmorejo več od vrstnikov, zato je pomembno, da njihov potencial najprej prepoznamo, nato jim ga pomagamo razvijati. Večina učiteljev premalo razume svojo vlogo pri delu z nadarjenimi, zato bi bilo bjihovovdodatno izobraževanje nujno. S spodbujanjem nadarjenih bi morali začeti že v vrtcu in nato nadaljevati v osnovni in srednji šoli. Med tem jih je potrebno sistematično spremljati.«

»Ozaveščene osnovne in srednje šole s pripravo na tekmovanja in ponudbo zunajšolskih dejavnosti delo uspešno prilagajajo nadarjenim«, opaža profesor didaktike matematike na tej fakulteti. «Učni načrt najsposobnejšim pusti, da delajo ležerno. Ti potrebujejo usposobljene učitelje, ki pričakovanj nadarjenih ne bodo nižali in jih bodo pri delu znali usnerjati. Če učitelji več zahtevajo, učenci tudi več znajo. Težavi sta, da nekateri učitelji zahtevajo preveč od tistih, ki tega ne zmorejo, ali pa premalo od najsposobnejših.«

V Sloveniji delo z nadarjenimi mladimi sicer poteka v skladu s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci devetletne osnovne šole, sprejetem leta 1999, ter Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki, sprejetem leta 2007, na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje9. Za identifikacijo nadarjenih se razen standardiziranih psiho-diagnostičnih pripomočkov (testi) uporabljajo tudi posebne standardizirane ocenjevalne lestvice za identifikacijo nadarjenih učencev (npr. OLNAD07). Kljub temu po mnenju mnogih – predvsem pa staršev otrok, trenutni pristopi k odkrivanju in delu z nadarjenimi niso najboljši. V letu 2016 je »Ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno (VIZ) delo z nadarjenimi« tako oblikovala nov predog posodobitve koncepta dela z nadarjenimi, v katerem naj bi upoštevala sodobna mednarodna in lastna spoznanja, pobude iz prakse ter Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Predlog naj bi bil poslan v širšo strokovno razpravo.

8 Zavod za ustvarjalno družbo TiPovej!, Ljubljana, http://www.tipovej.org/, dostop 2017-01-22

9 Zavod RS za šolstvo, Strokovne rešitve, Nadarjeni otroci, učenci in dijaki. Dostop 2017-01-20. http://www.zrss.si/strokovne-resitve/nabor-resitev/nadarjeni-otroci-ucenci-in-dijaki

55

Na lestvici indeks svetovne konkurenčnosti za nadarjene (The Global Talent Competitiveness Index, GTCI)10, ki meri sposobnosti držav, da ustvarijo, privabijo in obdržijo najboljše kadre, se je Slovenija uvrstila na 27. mesto med 118 državami (Graf 54). Indeks sta pripravila Mednarodna poslovna šola Insead in singapurski Inštitut za upravljanje s človeškim kapitalom (HCLI) v sodelovanju s kadrovsko agencijo Adecco. Raziskava je zajela 88,7 % prebivalstva in države, ki skupaj ustvarijo 97,3 % svetovnega BDP. Na prvih treh mestih so Švica, Singapur in Velika Britanija. Pred Slovenijo so poleg razvitejših držav še Estonija, Češka in Malta, za nami so Ciper, Portugalska, Latvija, Litva ipd. Od razvitejših držav je za nami Italija.

Države so razvrstili glede na 65 kriterijev, ki so razdeljeni v 6 skupin: možnosti, privlačnosti, osebni razvoj, dolgoročnost zaposlitve, delovna in poklicna usposobljenost ter usposobljenost v znanju za svet.

Najbolje smo uvrščeni pri poklicnih in tehničnih znanjih (15.) – smo 9. po usposobljenosti za zaposlitev in 38. po zaposljivosti; močni smo po srednješolsko izobraženem prebivalstvu (6.), šibki po razpoložljivosti znanstvenikov in inženirjev (60.).

Sledi usposobljenost v znanju za svet (20.) – smo 20. po visokošolski usposobljenosti in raziskovalnih kompetencah ter 26. po privlačnosti za nadarjene; visoko smo po številu znanstvenih člankov (1.), najmanj dobri po prebivalstvu s terciarno izobrazbo (69.)

Osebni razvoj (26.) – 15. po formalnem izobraževanju, 32. po možnosti rasti in 51. po vseživljenjskem učenju; visoko smo po vpisu v poklicne šole (3.) ter vpisu v terciarno izobraževanje (7.), slabi po napredovanju v zaposlitvi (54.).

Dolgoročnost zaposlitve (33.) – smo 16. po življenjskih navadah in 47. po vzdržnosti (pokojninski in davčni sistem); vrhunski po okoljski učinkovitosti (5.), med zadnjimi po obdavčitvi (117.).

Možnosti (42.) – 26. v tržnem gospodarstvu, 41. po zakonodajnem okviru in 91. po trgu dela; najvišje smo po izdatkih za RRD (11.), najnižje po odnosih med vlado in gospodarstvom (111.).

Najslabši smo v privlačnosti (53.) – 27. po notranji odprtosti in 88. po zunanji odprtosti; svetla točka je strpnost do manjšin (15.), temna je prevladujoča tuja lastnina (113. od 118 držav)!

Graf 54

10 Lanvin, B., Evans, P. (urednika), The Global Talent Competitiveness Index 2017. Dostop 2017-01-18. http://global-indices.insead.edu/gtci/documents/GTCI2017.pdf

56

57

8 RAZPRAVA

8.1 Problemi financiranja šolstva in raziskovanja

Vsakoletna objava OECD Pogled na izobraževanje opozarja na kleščenje slovenskega proračuna za izobraževanje. Slovenija je poleg Španije edina, ki je ob siceršnjem občutnem povečanju celotne javne porabe v obdobju 2005–2012 sredstva za izobraževanje zmanjšala. Opozarjajo tudi na naraščanje povprečne starosti učiteljev. Izstopa velik delež mladih v starosti 15–19 let, ki so vključeni v izobraževanje in tistih, ki so dosegli terciarno izobrazbo druge stopnje (41 % mladih 25–34 let ima visokošolsko izobrazbo). Slovenija ostaja nad povprečjem po vrednotenju terciarne izobrazbe na trgu delovne sile – odrasli s terciarno izobrazbo zaslužijo 72 % več kot tisti s srednješolsko izobrazbo (povprečje OECD je 55 %). V povprečju več žensk kot moških konča terciarno izobraževanje. Leta 2014 je bilo med vsemi, ki so doktorirali, kar 57 % žensk, kar je 10 % več od povprečja OECD.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je leta 2015 predlagal še nekatere varčevalne ukrepe v šolstvu: povečanje števila učencev na učitelja, združevanje manjših šol, povečanje normativa za delo v razredu, boljši model ugotavljanja upravičenosti učencev do finančne podpore in vseživljenjsko izobraževanje učiteljev. Zato je Ekonomski inštitut pravne fakultete (EIPF, avtor Vladimir Bole) izdelal študijo Učinkovitost sistema izobraževanja v Sloveniji. V izobraževanju ne bi smeli govoriti samo o stroških, v njem nastaja tudi velika dodana vrednost (Merljak, 2016c). Rezultati analize kažejo, da je sistem izobraževanja v Sloveniji precej učinkovitejši, kot je splošno prepričanje. Slovenija je do konca srednje šole nad mediano razvitih držav in zaostaja za okoli 5 % za najboljšo prakso v razvitih državah. Analiza jer upoštevala dosežke učencev mednarodnih raziskavah PISA (iz leta 2012), fizične vire učencev (laboratorij, računalnik, ure predavanj in finančna sredstva), nato pa merila tehnično oz. stroškovno učinkovitost. Slovenija je med državami, ki so v obdobju 2005–2012 povečale sredstva za izobraževanje na učenca najmanj (za 9 %), države, ki vlagajo največ so imele v tem obdobju 129 % rast. Po indeksu učinkovitosti (GEMS Education Solutions, 2014) je slovenski šolski sistem na 7. mestu med 10 najbolj učinkovitimi, pred Avstralijo (8.), Švedsko in Islandijo (10.), vendar za Finsko (1.), Južno Korejo, Češko, Madžarsko, Japonsko in Novo Zelandijo (6.). Manjši razredi povečujejo kakovost izobraževanja, naši so preveliki.

Slovenija namenja za izobraževanje na vseh ravneh 4,8 % BDP, kar je pod povprečjem držav EU-22 (5,0 %) in OECD (5,2 %). Pri tem je preduniverzitetno izobraževanje na povprečju držav OECD, terciarno pa veliko pod njim, manj dajeta zanj samo še Slovaška in Italija. Slika se poslabša, če upoštevamo vključenost učencev, dijakov in študentov. Ta je nad povprečjem držav OECD in EU, kjer smo povsem na vrhu (3. mesto v EU v srednješolskem oz. 6. v visokošolskem izobraževanju). Če upoštevamo vključenost in kupno moč prebivalstva, je bila Slovenija leta 2013 po financiranju na udeleženca izobraževanja nad povprečjem EU-22 in OECD samo pri osnovnošolskem izobraževanju (+3,8 % nad povprečjem EU-22), pri srednješolskem je bila –22,0 % pod povprečjem in pri visokošolskem –23 % pod povprečjem EU-22. Če upoštevamo samo izdatke za inštitucije, je pri preduniverzitetnem izobraževanju zaostanek za povprečjem EU-22 –5,5 %, pri visokošolskem pa brez RRD –4,9 %, z RRD pa –23,0 %.

Razlog za te razlike so visoke pomoči študirajočim (šolnine, prevozi, prehrana, štipendije), ki so več kot enkrat višje (+101,2 %) kot v državah OECD. Na ta način se navidez povprečno financiranje izvajanja visokega šolstva, ki znaša 1,2 % BDP (zahteva EU in načrt nacionalnega programa visokega šolstva do leta 2020 je 2,0 %), zniža na 0,64 % za visokošolske ustanove. S tem je visoko šolstvo že leta na repu držav EU in OECD; oprema je zastarela, kakovost počasi a vztrajno pada. Dodatnega letnika bolonjskega študija država ne plačuje.

Javna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v visokem šolstvu so se v zadnjih letih zniževala od 0,29 % na 0,23 % BDP, kar je manj kot polovica povprečja držav EU-28 (0,47 %). Večina držav je delež teh sredstev med krizo povečevala, saj taka vlaganja omogočajo hitrejši izhod iz krize in pospešen razvoj v prihodnosti. Znižanja so postavila visokošolske ustanove pred odgovorno nalogo –

58

povečati prihodke iz drugih virov (evropskih in mednarodnih projektov, sodelovanja z gospodarstvom in negospodarstvom). OECD je državi predlagal celo uvedbo splošne šolnine v terciarnem šolstvu, potem ko je Slovenija ukinila financiranje izrednega študija z zasebnimi sredstvi.

Povprečne plače v šolstvu so za razliko od tistih v zdravstvu med krizo zelo padle. Od leta 2005 so v visokem šolstvu padle za več kot 20 % glede na povprečno plačo v Sloveniji, znatno bolj kot v osnovnem in srednjem šolstvu ter dejavnosti RRD (okoli –14 %). V zadnjih dveh letih plače v šolstvu ponovno počasi rastejo ter naj bi rastle tudi še letos in naslednje leto. Do rasti še ni prišlo v RRD, kjer je bil sicer padec med krizo manjši. Od načrtovanega povečanje sredstev za izobraževanje proti 2 % BDP smo seveda še zelo daleč. Po javnomnenjski anketi poklic učitelja ni cenjen (tako meni 63 % vprašanih pri osnovnih šolah in 60 % v srednjih šolah). Nad 69 % vprašanih podpira javno šolstvo, nad 28 % pa kombinacijo javnega in zasebnega šolstva (Potič, 2016). Kar 32 % vprašanih meni, da je osnovnošolski sistem (zelo) dober, 23 % ga ima za (zelo) slabega; o sistemu srednjih šol je to razmerje 28 % : 20 %. Večina anketiranih (45 % pri osnonošolskem sistemu in 52 % pri srednješolskem) meni, da sta oba sistema povprečna. Statistični analizi sta pokazali, da se naše osnovo in srednje šolstvo ne razlikuje od 10 najboljših v članicah OECD (Ščap, 2016).

8.2 Zmanjšati število gimnazijcev in družboslovcev

Vpis študentov se je v zadnjih 5 letih znižal za četrtino. Kljub znižanju je vpis v študije družboslovja humanistike, zlasti pri poslovnih in upravnih vedah ter pravu, še vedno previsok. Vpis v študij naravoslovja, matematike in računalništva se je bistveno povečal. Število diplomantov se ni bistveno znižalo niti na visokošolskem strokovnem izobraževanju niti na univerzitetnem. Upadlo je število diplomantov magistrskega študija, ki se ukinja, naraslo je število doktorjev znanosti. Slovenija se je zaradi krize že spopadla z zmanjšanjem potreb po visoko izobraženih kadrih, ki zato vse bolj iščejo zaposlitev v tujini ('odliv možganov'). Vendar se ob tem postavlja vprašanje, zakaj izobraževati drage diplomante, zdravnike in doktorje znanosti za tujino, če ni dovolj sredstev? Zato bi bilo potrebno pri podiplomskem izobraževanju sklepati s študenti pogodbe, da vračajo porabljeni denar za svoje izobraževanje, če zapustijo Slovenijo za več kot eno leto.

Slovenija bo po razprodaji premoženja postala obrobna država, v kateri bodo večinoma podružnice multinacionalk in malo gospodarstvo. Ta podjetja bodo uspešna, saj so Slovenci dobro izobraženi, delovni in lahko vodljivi. Nastajala bodo podjetja, ki bodo med najboljšimi podružnicami multinacionalk. Takšna podjetja bodo potrebovala dobro kvalificirano delovno silo (električarje, ključavničarje, zidarje, mizarje, ipd.) in sorazmerno manj visoko izobraženih strokovnjakov. Le redki bodo obdržali vsaj del raziskav in razvoja, več možnosti bodo imeli pri inovacijah, kot je npr. v BSH Hišni aparati. Ljudje to spoznavajo, vpis dijakov v poklicne šole se povečuje. Razveseljivo je uvajanje vajeništva s finančno podporo EU in tudi veliko podporo slovenske javnosti (94 %). V šolskem letu 2017/2018 naj bi jih vpisali 200 za 6 poklicev, med njimi tudi za oblikovalca kovin-orodjarja, steklarja in papirničarja (Zore, 2016). Obrtna zbornica razpolaga s 3000 učnimi mesti. V 3 letih bodo preživeli na praksi najmanj 24 tednov. Vajeniško nagrado 250–400 € bo izplačeval delodajalec.

Vsi trendi kažejo, da bo imela Slovenija kmalu velike težave z učitelji naravoslovja, še zlasti pa tehnike (Cehnar, 2016). Vpis na študij tehnike in naravoslovja na mariborski FNM in ljubljanski PF je v zadnjih 15 letih strmoglavil kar za 70–90 %. V pokoj množično odhaja povojna generacija, do leta 2030 se bo upokojilo kar 1236 učiteljev naravoslovja, matematike in tehnike. Na obeh fakultetah letno diplomira le okoli 10 študentov tehnike, trendno bo ta številka še padala. Nova zakonodaja bo onemogočila, da bi učitelji 40 % svoje delovne obveze poučevali predmete, za katere nimajo ustrezne izobrazbe. S tem želi država dvigniti kakovost tehniškega izobraževanja. Mlade bo potrebno navdušiti za študij naravoslovja in tehnike, vendar ne samo za inženirsko smer, pač pa tudi za pedagoško. Pomagale bi tudi kadrovske štipendije za ta študij – zaposljivost za kandidate je zagotovljena.

V terciarno izobraževanje vpisujemo približno 45 % generacije, precej manj kot pred leti, vedar še vedno več kot v Švici ali Nemčiji. Po številu študentov na število prebivalcev oz. po vključenosti mladih

59

19–24 let v terciarno izobraževanje se še vedno uvrščamo med vodilne države v Evropski uniji. Zaradi razprodaje podjetij bo potrebno vpis na visoke šole in univerze še zmanjšati in znižati število diplomantov vseh vrst študija z izjemo naravoslovno-tehniških. Razveseljivo je, da delež diplomantov naravoslovja in tehnike (26 %) presega povprečje EU-28 (22 %). Na drugi strani bo nujno še povečati delež poklicnega in srednje strokovnega izobraževanja na račun splošnega (gimnazij); Avstrija in Finska imata 70 % dijakov v poklicnih programih, Češka 73 %, mi 67 % srednješolcev (v Madžarski, Latviji in Grčiji jih je mnaj kot tretjina). V večini članic EU je v poklicne programe vpisanih več fantov kot deklet, v Belgiji je deklet 52 %, na Finskem in v Veliki Britaniji 51 %, na Švedskem pa 50 %.

Zakrajšek (2016) predlaga omejitev vpisa v univerzitetne program na 4 500 abiturientov, ki na maturi dosežejo najmanj 18 točk in je njihov skupni uspeh na maturi ter v 3. in 4. letniku srednje šole najmanj 71 točk. V visoke strokovne šole bi se lahko vpisali tisti, ki so dosegli vsaj 14 točk na maturi in 56 točk skupaj. Sedaj jih na univerze vpišejo 9 300 letno (razpišejo jih še bistveno več); že po 1. letniku izločijo 40 % neprimerno vpisanih, nato pa med študijem še 10 %. Tako 'škartirajo' polovico generacije. Neustrezno zasnovan in izvajan je tudi program visokega strokovnega izobraževanja na univerzah, saj naj bi visoke strokovne programe pripravili le kot zasilno možnost za zaposlovanje predavateljev, ki ne dobijo mesta v univerzitetnih programih. Zato ti programi niso dovolj povezani z okoljem (proizvodnimi in drugimi dejavnostmi), število predavateljev iz neposredne prakse je zelo majhno, čeprav bi morali predstavljati glavnino učnega kadra. Predlaga vavčerski sistem (5 500 € na študenta letno). Potrebno bo tudi izboljšati kakovost poučevanja in študija v visokošolskem izobraževanju (Marentič-Požarnik, 2016).

Število študijskih programov se je od 861 povečalo na 947, v EU jih je na milijon prebivalcev povprečno več kot pol manj. Univerze bodo morale vsaj prepoloviti število izobraževalnih programov in smeri, ki se ne bodo smeli podvajati. Ukiniti je potrebno predvsem tiste program, kjer ni potreb po zaposlovanju diplomantov. Vsak diplomant ene stopnje stane povprečno 40 k€ (tisoč evrov); k temu je potrebno prišteti še otroške dodatke, štipendije, subvencije za kosila in bivanje, prevoz, zdravstvena zavarovanja itd. Potrebno bo selekcija pedagoškega in raziskovanega kadra, v katerem naj bi ostali mednarodno uveljavljeni in/ali praktično uspešni posamezniki. Zaposlovali pa naj bi kakovostne nove sodelavce s praktičnimi izkušnjami v stroki. Krčenju se bodo morali prilagoditi študijski programi, metodologija poučevanja, učenja in raziskovanja. Kakovost in uporabnost študija se bosta morali povečati in presegati ravni razvitih držav EU.

Mladi bodo morali po doktoratu v prakso in se bodo na univerze in inštitute vračali s konkuriranjem na javnih razpisih. Pospešiti bo potrebno rojevanje novih, zlasti visokotehnoloških malih (ostružnih – spin-off, začetnih – start-up) inovativnih podjetij v inkubatorjih, tehnoloških parkih in industrijskih conah ter institucij s tveganim kapitalom (skladov, poslovnih angelov). Podplomsko izobraževanje in usposabljanje mora biti pogodbeno zavezano zaposlitvi v Sloveniji, sicer mora podiplomec vračati zanj porabljena javna sredstva.

8.3 Strategija internacionalizacije visokega šolstva

Vlada je julija 2016 sprejela strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 (MIZŠ, 2016). Temelji na viziji internacionalizacije, kot je opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (RNPVŠ, 2011, 28. ukrep). Leta 2020 naj bi bilo slovensko visoko šolstvo del globalnega visokošolskega prostora. Svojo kakovost bo nenehno izboljševalo v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. S tem bo postalo prepoznaven mednarodni center znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov, učiteljev in strokovnjakov. Strategija je za uresničitev vizije usmerjena v pet ključnih področij:

mobilnost kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti, odprte v mednarodno okolje, kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje, spodbujanje razvoja medkulturnih kompetenc,

60

ciljna usmerjenost v prednostne regije in države, promocija, podpora ter spremljanje Strategije internacionalizacije slovenskega visokega

šolstva.

Za izvajanje strategije je sprejet Akcijski načrt 2016–2018, ki ima 25 ciljev ter več kot 50 ukrepov v skupni vrednosti okoli 57 M€, od tega okoli 18 M€ za mednarodno znanstveno raziskovalno in razvojno sodelovanje. Drugi Akcijski načrt 2018–2020 pa bo pripravljen na osnovi evalvacije prvega ter v skladu s predvidenimi proračunskimi in kohezijskimi sredstvi za naslednje obdobje. V temokviru sta bila izvedena dva javna razpisa in en poziv za:

krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih v letih 2016–2018;

izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva in

oddajo vloge za projekt Mobilnost študentov iz socialno šibkejših okolij.

Univerza v Ljubljani (UL) sodeluje z več kot 30 visokošolskimi institucijami na področju Južne in Vzhodne Evrope in na podlagi drugih dvostranskih sporazumov z več kot 100 institucijami v tujini. V okviru programa Erasmus+ njene članice izmenjujejo študente in zaposlene z več kot 1400 članicami univerz v Evropi. Beležijo predvsem izmenjave v programu Erasmus+ s programskimi in partnerskimi državami, CEEPUS (Central European Exchange Program), izmenjave na podlagi bilateralnih sporazumov in individualne izmenjave. K povečanju števila izmenjanih študentov prispeva tudi vključenost v izmenjave z namenom praktičnega usposabljanja in udeležba študentov na poletnih šolah. Aktivno sodelovanje se kaže tudi v organizaciji intenzivnih programov in razvoju skupnih mednarodnih predmetnikov. UL se dejavno vključuje v mednarodna združenja kot so: Utrechtska mreža (UN), ki je tesno povezana s konzorcijem univerz MAUI/univerze v ZDA in konzorcijem univerz AEN/univerze v Avstraliji. Aktivna je tudi v združenju univerz UNICA (združenje univerz glavnih mest). Od leta 2003 je UL polnopravna članica EUA, Evropskega združenja univerz, ki obravnava zadeve povezane z visokim šolstvom in raziskovalno politiko. V istem letu se je UL vključila tudi v združenje EUCEN (University Continuing Education Network), ki obravnava teme, ki so povezane z vseživljenjskim učenjem. Je članica CEI (Central European Initiative). V letu 2012 se je pridružila združenju univerz EU2S2.

UL se je zavezala, da bo spoštovala Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, ki ju je leta 2005 sprejela Evropska komisija. Povečati želijo število odličnih tujih učiteljev in raziskovalcev (Čopič, 2015). Poenostavili so postopek pridobitve naziva za gostujoče učitelje, ki velja vsaj dve leti. Pri razpisih za učitelje mora biti prijavni rok vsaj dva meseca. Objavljen mora biti v domačih občilih in na spletnih straneh UL, poleg tega pa tudi na portalu Euraxess, ki je osrednji evropski prostor za take objave. Z namenom sodelovanja in vabljenja diplomantov UL in drugih Slovencev, ki delujejo na tujih akademskih in raziskovalnih ustanovah, so ustanovili Svetovno mrežo UL (SMUL). Njenim članom pošiljajo tudi informacije o odprtih razpisih za učiteljska mesta. V 3-članski komisiji za izbor kandidatov za zaposlitev mora biti en član z druge fakultete, eden pa z druge univerze, lahko tudi tuje. Glavno merilo za izbiro je akademska odličnost. Del sredstev za izvajanje programov med članice UL bodo razdeljevali po številu znanstvenih objav in številu tujih študentov.

Univerza v Mariboru sodeluje s 117 ustanovami s 4 celin, je članica mednarodnih visokošolskih zvez, kot je Podonavska rektorska konferenca (DRC) in Rektorske konference Alpe-Jadran, katere stalno tajništva je postala jeseni leta 2014 in v okviru katere skrbi za spletno platformo. Je članica Združenja evropskih univerz (EUA), Evropske športne mreže (ENAS), mreže univerz, ki se nahajajo v bivših oz. bodočih evropskih prestolnicah kulture (UNEECC) in Evropskega združenja managerjev v znanosti EARMA. Prav tako je članica Delovanja Združenih narodov na področju visokega šolstva UN Academic Impact ter Mednarodnega observatorija za rangiranje univerz in odličnost IREG. V projektih EU in drugih mednarodnih organizacij in agencij (Erasmus+, CEEPUS, EUREKA, Obzorja 2020, OZN, IREG, ipd.) si prizadeva za kakovostno projektno sodelovanje na mednarodni ravni. Od leta 1999 Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v programu Erasmus, ki je sedaj vse podprograme združil v programu Erasmus+. Univerza v Mariboru je doslej podpisala bilateralne sporazume Erasmus z več kot 500 tujimi

61

univerzami. Univerza v Mariboru si prizadeva za uravnovešeno število študentov, ki odhajajo v tujino in tistih, ki prihajajo na študij na Univerzo v Mariboru.

Univerza na Primorskem (UP) je od ustanovitve sklenila 75 mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju izobraževanja in raziskovanja ter 17 nacionalnih sporazumov. Aktivna je tudi v številnih nacionalnih in mednarodnih združenjih in mrežah. Svojim študentom in sodelavcem omogoča mednarodne izmenjave v okviru programa Srednjeevropske pobude CEEPUS in programa Evropske komisije ERASMUS+. Podpisali so sporazum, s katerim bodo vzpostavili skupno izobraževalno-raziskovalno središča Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova v Kopru; delovalo bo kot predstavništvo ruske univerze. Ustanovljeno središče bo koordinacijski mehanizem za boljše gospodarsko sodelovanje. Zaživeli bodo tudi novi skupni izobraževalni programi z možnostjo pridobitve dvojne diplome.

8.4 Angleščina na univerzah

V letu 2016 je bilo veliko razprav o uporabi angleščine na univerzah. Slovenija se ne more zapirati v svoje meje, nasprotno. Univerza je nosilna pri odpiranju v svet ter sodeluje pri ustvarjanju in razširjanju znanja. Zato je uporaba angleščine na njej potrebna. Za slovenščino sta najusodnejši razprodaja podržavljenega družbenega premoženja in uničenje slovenskega kapitala (v skladih, bankah, podjetjih) oz. njegov izgon v tujino. V marsikateri tovarni v tuji lasti predsednik uprave oz. direktor ne zna slovensko. Seje uprav in nadzornih svetov ne potekajo v slovenščini. V prodanih portoroških hotelih dobiva osebje navodila v hrvaščini (in namesto slovenskih vin ponuja hrvaška), Mercator razobeša napol hrvaške plakate, ki dajejo delo Zagrebčanom. 30 000 Slovencev se dnevno vozi na delo v tujino, 8 000 se jih letno izseli. Za vse navedene slovenščina ni več službeni občevalni jezik oz. so po statusu enakovredni zamejskim Slovencem (slovensko lahko govorijo le doma). Brez gospodarske samostojnosti ni politične (kar že očitno doživljamo) in brez politične ni kulturne samostojnosti, v katero sodi tudi jezik.

Vse večji problem je znanje slovenščine. V oddaji Jezikovni pogovori je govornica navajala 'civilno inženirstvo', kar je slovensko 'gradbeništvo'. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU pa znižuje finančno podporo delovanju komisije za Splošni tehniški slovar (STS), kar je hujše in usodnejše kot sporni zakon. To dela zato, ker mu država preko ARRS zmanjšuje finančno podporo in mora ščititi redno zaposlene sodelavce. Komisija usklajuje izrazje med posameznimi naravoslovnimi in tehniškimi vedami ter z mednarodnimi standardi. Vsak dan prihajajo novi izrazi, ki bi jih morali sloveniti dogovorno in pod nadzorom. Komisija bi morala svoje delo širiti, ne pa ga ožiti.

Z raziskavami razvijamo ustvarjalnost in najsodobnejše znanje. Jezik znanosti je angleški, z njim se preverja novost v svetovnem prostoru. Če bi najprej objavili znanstveno delo v slovenščini, ga ni mogoče več objaviti v angleščini kot izvirno delo. Veliko slovenistov se upira prav zaradi tega. Kje lahko preverjajo slovenske objave – samo v mali Sloveniji? Rešitev je večje sodelovanje v slovanskem svetu.

Po znanstveni objavi sledi strokovna v slovenščini, na domačih posvetovanji. Tehniki to delamo na letnih posvetovanjih, zato za znanstveni in strokovni jezik ni nevarnosti. Razvijamo ga tudi v strokovnih društvih, v povezavi s komisijo za STS. Izdajamo zbornike posvetovanj, revije pa izhajajo v celoti ali delno v angleščini. Prenavljamo slovenske slovarje posameznih strok, pripravljamo prvo izdajo slovarja kemije, kemijske tehnologije in tehnike. V slovenščini so in bodo tudi diplomska, magistrska in doktorska dela za domače študente. Doktorand mora pred zagovorom objaviti najmanj dva članka v revijah s faktorjem vpliva nad 0,5 – mnoge fakultete, zlasti zasebne tega osnovnega pogoja kakovosti ne izpolnjujejo.

Za študente in profesorje, ki pridejo za krajše obdobje do enega leta, so predavanja lahko v angleščini. Drugi se morajo naučiti slovenščine in poslušati predavanja v slovenščini. Vsak predavatelj mora imeti učbenik v slovenščini, v angleščini lahko uporablja poljubnega iz svetovne ponudbe. Fakultete so ukinile finančno podporo izdajanju domačih učbenikov zaradi rezov države v financiranje izobraževanja.

62

Napisal sem slovenske učbenike za vse predmete in vaje, slike in preglednice so bile v angleščini, da so študenti lahko vzporedno spoznavali angleško izrazje.

8.5 Krepitev sodelovanja univerz in gospodarstva

8.5.1 Sodelovanje univerz z gospodarstvom (Svetlik, 2017)

Gospodarsko krizo so uspešno prebrodila in na svetovnem trgu uspevajo zlasti podjetja, ki vlagajo v znanje in razvoj. Tudi naše gospodarstvo vse bolj verjame v znanje kot ključni razvojni dejavnik in ne več toliko v poceni delo. Zato so univerze v zadnjih desetletjih zgradile svoj tretji steber – raznovrstne oblike prenosa znanja v okolje in tudi nazaj na univerzo. Univerza v Ljubljani (UL) je v zadnjem obdobju v ta namen razvila več organizacijskih oblik. Med njimi so:

pisarna za prenos tehnologij, ki spodbuja prijavljanje inovacij in njihovo patentiranje,

Ljubljanski univerzitetni inkubator, katerega naloga je pomoč študentom in diplomantom pri razvoju podjetniških idej in ustanavljanju podjetij,

karierni centri, ki svetujejo študentom od odločitve za študij do zaposlitve,

samostojni zavodi, ki opravljajo storitve za zunanje organizacije ter sodelujejo z njimi pri razvoju novih izdelkov in storitev,

rektorjeva nagrada za naj-inovacije, ki je namenjena spodbujanju inovativnosti in letno prejme več deset predlogov, od katerih se nekateri razvijejo v zanimive tržne izdelke in tudi v nova podjetja,

start-up vikendi, ki jih največkrat organizirajo študenti sami in so namenjeni razvoju in preverjanju idej za nove tržno zanimive izdelke in storitve.

Poleg tega na UL uporabljajo nekatere tuje modele pospeševanja prenosa znanja, kot sta Demola in Falling Walls. Sodelujejo z domačimi organizacijami na tem področju, kot sta ABC pospeševalnik in Tehnološki park Ljubljana. Vključujejo se tudi v programe, ki jih v ta namen ponuja država. To so na primer centri odličnosti, kompetenčni centri, program Po kreativni poti do znanja, program mladih raziskovalcev za gospodarstvo in program pametne specializacije, na katerega so se posebej pripravili z identifikacijo centrov znanja z razvojnim potencialom. Skupaj z drugimi institucijami znanja in podjetji so ustanovili Slovensko inovacijsko stičišče, katerega naloga je povezovanje institucij znanja z gospodarstvom.

Te oblike dopolnjujejo tradicionalne oblike sodelovanja med univerzo in gospodarstvom, kot so študijske prakse, priprava seminarskih in zaključnih del študentov na konkretnih vprašanjih organizacij, sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva v izobraževalnem procesu, sodelovanje univerze pri razvojnih projektih gospodarskih organizacij, individualna sodelovanja zaposlenih z gospodarskimi organizacijami itd. Na UL z organizacijami iz okolja izvajajo okoli 700 projektov na leto v vrednosti nad 9 M€, sodelujejo v skoraj vseh odobrenih projektih pametne specializacije v vrednosti okoli 12 M€, v izobraževalnih programih sodeluje okoli 600 strokovnjakov iz prakse, na leto izvedejo okoli 150 programov vseživljenjskega učenja z več kot 4 500 udeleženci. Njihovi študenti in diplomanti ustanovijo kak ducat novih podjetij, prijavijo okoli deset patentov.

Univerze in inštituti, tudi v inovacijsko bolj razvitih okoljih, kot sta ameriško in angleško, ne nastopajo v vlogi serijskih proizvajalcev blaga in storitev, ki bi jih prodajali na trgu, temveč v vlogi njihovih (so)razvijalcev. Tržna realizacija poteka prek organizacij oziroma podjetij, ki so jim univerze pomagale pri razvoju, ali prek podjetij, ki so jih same ustanovile. Univerze od dohodka dobijo svoj delež v obliki intelektualne lastnine. Tovrstno delovanje pri nas ni razvito, saj univerze in inštituti ne smejo ustanavljati podjetij, podjetja sama pa se tudi izogibajo pogodbam, po katerih bi bili univerze in inštituti udeleženi pri delitvi z novimi proizvodi in storitvami realiziranega dohodka. Podjetja raje sodelujejo s posamezniki, med katerimi so mnogi zaposleni na univerzi. S plačilom honorarja mimo univerze praviloma zase zadržijo tudi avtorske pravice. Niso redka niti mnenja, da bi morale javne univerze

63

brezplačno sodelovati v razvojni dejavnosti podjetij, saj da podjetja te storitve plačujejo s plačevanjem davkov.

V prihodnje bo potrebno vzpostavljati primerno razmerje med ustvarjanjem temeljnega znanja in njegovim nadaljnjim razvojem v smeri uporabe in tržnih rezultatov. Za status znanstvenika je nujno ustvarjanje temeljnega znanja in njegovo preverjanje v mednarodnem prostoru. Za akademsko napredovanje pa bi poleg tega lahko bolje vrednotili tudi razvojno delo. Spodbude za razvojno inovacijsko delo so še denarne. Vsi, ki dobivajo honorarje na svoje osebne račune, vključno z nekaterimi visokimi državnimi uradniki, so za javnost neoporečni, stigmatizirani pa so bili tisti zaposleni, ki so dobivali honorarje prek Univerze na podlagi pogodbenega sodelovanja z okoljem vključno z gospodarstvom.

Prispevek univerze gospodarstvu bo zato še naprej največji v obliki izobraževanja diplomantov. Dobro sodelovanje univerze z gospodarstvom se morda začenja prav tu: pri pripravi, posodabljanju in izvedbi izobraževalnih programov ter pri zaposlovanju diplomantov. Zato povsod vlagajo v nove izobraževalne tehnologije ter razvoj novih metod študija, kjer se poskuša krepiti pretok znanja iz delovnih okoljih v izobraževalni proces in simulirati realna delovna okolja.

Po drugi strani se utrjuje spoznanje, da je na univerzi vse manj mogoče in smiselno diplomante rednega študija usposabljati za opravljanje konkretnih nalog. Z naraščajočo hitrostjo tehnoloških sprememb narašča tudi potreba po stalnem dopolnjevanju znanja zaposlenih. Pri tem so v prednosti diplomanti z več temeljnega in zato trajnejšega znanja pred onimi z visoko specializiranim znanjem za takojšnjo uporabo. Nekateri delodajalci vedo, da svojo konkurenčno prednost lahko gradijo le na specifičnem znanju, ki ga sami razvijajo in prenašajo na zaposlene, vključno z novinci. Če bi to znanje imeli diplomanti, bi ga lahko hitreje prenesli h konkurenci. V gospodarstvo bo prišlo več znanja, če bomo več vlagali v raziskovanje, raziskovalno in študijsko opremo ter tudi v plače zaposlenih na univerzah in inštitutih.

8.5.2 Sodelovanje gospodarstva z univerzami

Farmacevtska industrija je tipična visokotehnološka panoga – leta 2014 je v Sloveniji imela za 872 M€ naložb (v celotni Evropi 221 G€) in za 161 M€ naložb v RRD (Evropa 31 G€, ZDA 41 G€ in Japonska 15 G€). Tipičen primer dobrega sodelovanja gospodarstva z znanostjo je podjetje Lek. Lek je del Sandoza, generičnega dela švicarskega Novartisa. Novartis ga je prevzel pred 15 leti za 867 M€ in Lek je postal eno njegovih najboljših proizvodnih podjetij. Opustil pa je RRD in Lekove hčerinske družbe v tujini prenesel na svojo centralo. Lek je začel zaostajati za Krko, s katero sta bila prej v vseh pogledih poravnana (Graf 55).

Graf 55

64

Krka je beležila stalno rast v prodaji, dobičku, številu zaposlenih ipd., Lek pa ne. Ko smo objavili te rezultate, je Novartis začel spreminjati svoj poslovni model. Lek je postal vodilni Sandozov razvojni center in ena ključnih proizvodnih lokacij za tehnološko zahtevne projekte. S kompetentnostjo in z znanjem svojih zaposlenih so se umestili med najpomembnejše Sandozove globalne proizvodne centre za učinkovine in zdravila. Številni inovativni razvojni projekti so plod lastnega znanja in izkušenj. Njihova razvojna dejavnost poteka v treh razvojnih centrih:

v globalnem razvojnem centru za izdelke in tehnologije, v globalnem razvojnem centru za učinkovine in zdravila ter v globalnem razvojnem centru za podobna biološka zdravila.

Novartis kljub zaostrenim poslovnim razmeram nadaljuje vlaganja v Sloveniji. Skupno je v 13 letih v Sloveniji vložil že več kot 1,7 milijarde evrov; več kot polovica teh sredstev je bila namenjenih razvoju, druga polovica posodobitvi in razširitvi proizvodnih zmogljivosti v Mengšu, Prevaljah in Lendavi. Veliko vlagajo v razvoj, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Že desetletja dejavno soustvarjajo slovenski razvojno-raziskovalni prostor. Sodelujejo s slovenskimi univerzami in centri odličnosti. Uspešno povezujejo gospodarstvo in znanost. Dobiček Leka je začel ponovno naraščati (Graf 55), prihodki so se začeli povečevati in celo presegli Krkine (Graf 56), zelo je zrastla tudi zaposlenost (Graf 57), v zadnjih 4 letih za 1100 novih sodelavcev (83 % jih ima visokošolsko izobrazbo, 4 % magisterij ali doktorat znanosti). V tem obdobju so razvili 100 novih izdelkov, četrtina vseh Sandozovih razvojnih projektov prihaja iz Slovenije, konec leta 2015 so izvajali 240 razvojnih projektov. Sodelujejo z vrsto inštitutov (IJS, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo) in fakultet (za farmacijo, medicino, kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in Mariboru, biotehnologijo) in Univerzo v Novi Gorici.

Graf 56

65

Graf 57

V Leku se zavedajo, da ne morejo vsega specialističnega znanja imeti znotraj podjetja, ampak se morajo povezovati z zunanjimi strokovnjaki (odprto inoviranje); vsako leto dela pri njih 30–40 tujih raziskovalcev. Njihovi strokovnjaki so tudi mentorji mladim pri diplomah, magisterijih in doktoratih. Organizirajo Karierne zajtrke in regijski BioCamp za do- in podiplomske študente naravoslovja. Na lanski BioCamp se je prijavilo 100 mladih znanstvenikov iz 11 držav, izbrali so 35 najboljših. Po 2 zmagovalca se priključita Novartisovemu BioCampu, na katerem sodelujejo najobetavnejši študenti z univerz vsega sveta; leta 2008 in 2015 sta bila zmagovalca na svetovni ravni iz Slovenije.

Primer Leka bi lahko postal vzorec za sodelovanje Slovenije z razvitimi državami EU in Evropskega gospodarskega prostora. Diplomanti in mladi doktorji znanosti se ne bi več izseljevali, delo bi dobili doma, investotorji bi prišli do kakovostnega RRD, proizvodnje in izvoza po nižjih stroških. Dober zgled sodelovanja med gospodarstvom in univerzo (fakultetama za elektrotehniko in za strojništvo) je tudi

66

novogoriški Mahle Letrika; obsega znanstveno in industrijsko raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje.

8.6 Kakovost izobraževanja in kadrov

Kakovost izobraževanja ostaja največja primerjalna prednost Slovenije v bitki za mednarodno gospodarsko konkurenčnost in uspešen razvoj. Mednarodne analize (IMD, WEF, U21) uvrščajo izobraževalni sistem Slovenije na 16.–26. mesto, kar je znatno nad povprečnimi uvrstitvami Slovenije v teh analizah (43. mesto po IMD, 56. po WEF in 50. po U21), vendar se uvrstitve počasi slabšajo. Kakovost potrjuje tudi 2. mesto Slovenije med EU-28 pri človeških virih po EIS (Evropska inovacijska lestvica), kjer smo sicer na 12. mestu. Po analizah raziskovalne uspešnosti (ARWU) je naša največja univerza na 468. mestu. Po uspešnosti izobraževanj, raziskovanja in sodelovanja z gospodarstvom (THE) sta na 501.–600 (UM) oz. 601.–800. (UL) mestu. Po vidnosti na svetovnem spletu (Webometrics) sta 286. (UL) oz. 1156. (UM). UL je v povprečju vseh opazovanih razvrstitev okoli 430. mesta, UM pa okrog 770. V obeh primerih sta med 3 % oz. 5 % najboljših univerz. Tudi univerzi na Primorskem in v Novi Gorici sta med 10–15 % najboljših univerz.

Zgoraj opisane analize so pokazale, da se kakovost slovenskega šolstva počasi, vendar opazno znižuje. To je po eni strani posledica zniževanje že prej skopih javnih in zasebnih sredstev. Posledično je oprema vse bolj zastarela, študij kabinetni namesto praktičnega, premalo je sodobne in tekoče literature, delo s študenti je odtujeno, stiki s tujino so preskromni in kadri se reproducirajo znotraj univerze.

Vse bolj se kažejo tudi kadrovske težave. Nizke plače ne morejo zadržati najbolj sposobnih, ki odhajajo v tujino, ostajajo pa manj sposobni in ambiciozni. Premajhen je pretok kadrov v in iz gospodarstva, tujine, zlasti najbolj razvitih držav in univerz. Premalo je odličnosti in vrhunskosti pri raziskavah, poučevanju in izumih, sodelovanju z uporabniki in prenosa praktičnih znanj. Pojavljata se nepotizem in klientelizem, bati se je tudi korupcije (pri diplomah, izpitih, napredovanjih ipd.).

8.7 Etika

Univerza v Ljubljani (UL, 2014) je sprejela Etični kodeks z namenom postaviti temelj etičnega ravnanja za pedagoge, raziskovalce in doktorske študente pri akademskem in raziskovalnem delu. Vse odločitve, ki jih le-ti sprejmejo v okviru svojega akademsko raziskovalnega dela (ne glede na vir financiranja), morajo biti najprej v skladu z etičnimi načeli UL, sprejetimi tako v Etičnem kodeksu UL kot tudi v Etičnem kodeksu za raziskovalce UL in Etičnem kodeksu raziskovalcev v EU.

Kodeks profesionalne etike Univerze v Mariboru (UM, 2015) opredeljuje minimalne etične standarde vedenj, ki so nujna za slehernega zaposlenega na UM in velja tudi za vse, ki so z Univerzo v kakršnem koli pogodbenem odnosu. Določila tega kodeksa tako veljajo za vsakega izvoljenega in imenovanega vodjo na Univerzi, za vse visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske ter strokovne sodelavce.

Leta 2011 je slovensko javno mnenje zaupalo univerzam: zaupanje je bilo veliko pri 8,3 % vprašanih in precejšnje pri 49,2 % – najvišje od vseh ustanov in organizacij (Božič, 2017). Vse od osamosvojitve zaupanje v njih pada. Stopnja zaupanja v poklice je bila decembra 2016 največja pri gasilcih (89 %), za njimi so bili znanstveniki (58 %), učitelji so zabeležili 34 % stopnjo zaupanja, zdravniki 14 % in univerzitetni profesorji 5 % (Valicon, 2016); v zadnjem polletju je najbolj padlo zaupanje v zdravnike, sindikaliste in vojake (–12 %), pri znanstvenikih je padlo za 3 %, pri univerzitetnih profesorjih pa zraslo za 1 %.

Največji odmev v javnosti so tudi lani povzročali dodatki za stalno pripravljenost na Univerzi v Ljubljani, ki so bili najvišji na Ekonomski fakulteti (851 k€ v sedmih letih). Med izplačevalci so bile med drugimi tudi fakultete za gradbeništvo, za računalništvo in informatiko, za matematiko in fiziko ter za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Med prejemniki dodatkov sta bila tudi ministra za finance ter za izobraževanje in znanost. Dodatki so bili spoznani za nezakonite, minister se je najprej opravičil in nato odstopil, oba

67

sta vrnila izplačane dodatke. Fakultete so morale v državni proračun vrniti 781 k€. Zaradi kazenskih ovadb so kriminalisti sprožili preiskave na teh fakultetah. Na Fakulteti za upravo so si izplačali 219 k€ avtorskih honorarjev za preipravo letnega delovnega načrta in razvojni strategijo fakultete. Normalno je, da ima dekan dodatek za dekansko delo, ne more pa sam odločati, ali mu pripadajo še kateri drugi dodatki. Ne sme biti dovoljeno, da nekdo odloča o svoji plači.

Tudi na Univerzi v Mariboru (UM) je izbruhnila podobna afera z zaslužki po avtorskih in podjemnih pogodbah – 16 najbolje plačanih funkcionarjev je v 6 letih zaslužilo skoraj 3 M€. Na vrhu je bil takratni dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), ki je v 6 letih po pogodbah zaslužil 477 k€, povprečno 6 630 €/m (na mesec). Zato smo primer podrobno analizirali.

8.7.1 Nagrajevanje uspešnosti ali egalitarnost?

Praktično vsi ti zaslužki bivšega dekana so iz tržnih projektov, večinoma iz tujine: Avstrije, Nemčije, Švice, ZDA, manj iz Slovenije (Frutarom, Helios, Krka, Novartis, Perutnina in Vitiva). Njegova javno dostopna bibliografija navaja tudi 17 patentov, od tega 3 evropske, po enega ameriškega, kanadskega in japonskega. Od evropskih projektov jih je 6 iz treh okvirnih programov, 4 COST, 1 Eureka in več meddržavnih. Objavil je okoli 250 člankov, večinoma v najuglednejših tujih revijah, 25 poglavij v knjigah, ima 4437 citatov in na Univerzi v Mariboru najvišje število točk po merilih ARRS. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je veliko in malo Zoisovo nagrado, mednarodna priznanja v Angliji, Nemčiji in ZDA. Je član in funkcionar vrste evropskih strokovnih združenj ter podpredsednik Slovenskega kemijskega društva. Je član 4 uredniških odborov mednarodno priznanih znanstvenih revij in recenzent v več kot 60 vrhunskih revijah.

Med krizo je bilo varčevanje v javnem sektorju največje ravno v visokošolskem in raziskovalnem sektorju. Plače v visokem šolstvu so glede na povprečje plač od leta 2005 padle za 20 odstotkov, veliko bolj kot v srednjem in osnovnem šolstvu ter tudi bolj kot v raziskovalnem sektorju (inštitutih). Ob tem je potrebno dodati, da je visoko šolstvo v zadnjih letih dobilo bolonjski peti letnik visokošolskega študija in da je država ukinila zasebne šolnine pri izrednem študiju, študij je sedaj enkrat brezplačno dostopen vsakomur ne glede na starost in zaposlitev. Kljub varčevanju so nekatere fakultete zašle v izgube, univerza jih je reševala z jemanjem sredstev uspešnejšim fakultetam. Poleg varčevanja je bila za fakultete edina rešitev v dodatnih raziskovalnih in razvojnih projektih, seveda ne iz javnih sredstev, temveč iz evropskih ali podjetniških. Tudi investicije so tekle samo tam, kjer so si zagotovili dodatna sredstva. Razprava o tem, čigava so ta sredstva, je večinoma zgrešena. Po pravilih UM FKKT pripada fakulteti 15 % in univerzi še 1,5 % od pridobljenih tržnih sredstev. Podobna pravila imajo vse tehniške in naravoslovne fakultete UM. Vsa preostala sredstva so namenjena raziskavam, ki jih je seveda potrebno izvesti, napisati poročila in jih upravičiti pri naročniku. Evropska sredstva so tesno odmerjena, natančno je določeno, za kaj in koliko se jih sme porabiti, pogoste so tudi kontrole izvajalca.

Za vsak evropski projekt je potrebno v povprečju napisati 10 predlogov, ki vzamejo od nekaj dni do enega meseca časa, odvisno od tega, če si samo sodelavec ali vodilni partner. Pripravljalno delo za predloge projektov praviloma ni plačano. Podjetniška sredstva je prav tako težko dobiti, saj podjetja varčujejo, veliko jih je že v tujih rokah in nimajo kakšnega usmiljenja do slabo financiranega visokega šolstva. Tudi država in občine vse bolj gledajo na stroške in je vse težje dobiti veliko denarja za malo dela. Za državo največ delajo pravne, ekonomske, upravne in nekatere druge družboslovne fakultete, za podjetja pa tudi tehniške in naravoslovne. Tržna sredstva so bila poleg javnih del edina, iz katerih je bilo mogoče zaposlovanje mladih raziskovalcev. Tržne raziskave načeloma omejuje zahteva univerz po objavljanju rezultatov raziskovalnega dela v kakovostnih inozemskih revijah s čim višjim faktorjem vpliva. Kdor tega ne dosega, ne more napredovati ali celo izgubi izvolitev in službo.

Mednarodno priznani profesorji imajo poleg predavanj, znanstvenih in praktičnih raziskav, organizacijskega dela na fakulteti in univerzi ter dela v strokovnih društvih in združenjih doma in po svetu tudi obveznost sodelovanja v domačih in mednarodnih strokovnih organizacijah ter neplačanega ocenjevanja znanstvenih člankov kolegov iz vsega sveta. Na en objavljen članek je potrebnih v

68

povprečju 6 ocenjevalcev. To pomeni okoli en članek na teden, ki pobere vsaj pol, še pogosteje pa cel dan dela. Zato ni čudno, da dobri profesorji delajo cele dneve, tudi zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za to jim seveda ne pripadajo dodatki za pripravljenost, tudi za delo ponoči, ob nedeljah in praznikih ne.

FKKT v Mariboru nikoli ni poslovala negativno. V prvem letu krize (2009) so bili prihodki za redni študij 2,187 M€, za raziskave od Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pa 1,128 M€. Sredstva za redni študij so v obdobju 2009–2015 upadla na 2,055 M€, za raziskave od ARRS pa na 0,886 M€. Povprečni letni prihodki od evropskih projektov so se na FKKT povečali od 175 k€ v obdobju 2005–2009 na 339 k€ v obdobju 2010–2015, od tržnih projektov pa od 222 k€ na 591 k€. Tako so se kljub upadanju javnih sredstev celotni prihodki v tem obdobju celo povečali od 3,7 M€ na 4,0 M€, povprečno število zaposlenih pa od 88 na 91. Nakupili so raziskovalno opremo v višini 1,76 M€ in izvedli za 145 k€ investicijsko-vzdrževalnih del. Plač niso zniževali pod vrednosti, določene s kolektivno pogodbo in zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Največ je pridobila država – od vsakih 100 k€ prihodka dobi 32 k€, če jih porabijo za materialne stroške ali nakup opreme, do 72 k€, če jih porabijo za plačilo vrhunskim raziskovalcem. Takih visokotehnoloških dejavnosti bi morali imeti čim več, brez ustreznega plačila jih seveda ne bo.

V primeru bivšega dekana FKKT je povprečno mesečno izplačilo po pogodbah znašalo 7 282 € bruto ali 3 350 € neto (izračun po data.si). Povprečni skupni mesečni zaslužek, ki je bil objavljen, je torej dosegel 12 770 € bruto ali 6.280 € neto. Ker je bila povprečna mesečna plača brez pogodbenega dela na fakulteti v tem obdobju 2 146 €, najvišja plača s pogodbenim delom vred ni presegala zapovedanega petkratnika povprečne plače. Laboratorij za separacijske procese in razvoj produktov je med najmodernejšimi v EU. V njem je v zadnjih 5 letih po pogodbah delalo 10–15 mladih strokovnjakov. Na osnovi enega od patentov je bilo v tehnološkem parku leta 1999 ustanovljeno podjetje, ki ima 50 zaposlenih in proizvaja letno okoli 300 ton antioksidantov za izvoz.

8.7.2 Plače v visokem šolstvu

Med 50 najvišje plačanimi v javnem sektorju ni zaslediti nobenega profesorja, čeprav smejo imeti 120 % obveznost – za 20 % je dovoljena povečana obremenitev npr. tudi v srednjih šolah. V obdobju 2003–2014 je največ izplačil od proračunskih uporabnikov (povprečno 5 300 € na mesec) prejel sodni tolmač, ne kateri od profesorjev. Na spisku so večinoma zdravniki in direktorji zdravstvenih domov s plačami 7–11 k€ na mesec (ki se bodo po sporazumu z vlado povečale za 14 %), kakšen predsednik sodišča in direktor javne agencije. Med njimi nismo opazili guvernerja Banke Slovenije, ki mesečno zasluži približno 15 k€ in 4 viceguvernerjev s približno 10 k€. Predsednik Ustavnega sodišča je lani redno zaslužil 5 834 €, predsednik vlade 5 614 €, predsednik Državnega zbora in minister za finance po 5 555 € itd. Rektorja ali dekanov na spisku nismo našli. Plača dekana bi bila po pravilih nižja kot plača profesorja, zato raje ostanejo profesorji in prejemajo dodatek za dekansko funkcijo. Virantova odprava plačnih nesorazmerij je direktorjem zdravstvenih domov omogočila opravljati dve službi in zaslužiti dve plači, dekanom pa ne. Tudi sicer so plače v zdravstvu bistveno višje kot one v visokem šolstvu. Zato so profesorji medicine zaposleni v kliničnem centru in honorarno predavajo na univerzi, nočejo biti profesorji na univerzi s honorarnim delom v kliničnem centru. In ob tem predsednik sindikata zdravnikov zahteva za tretjino višje plače, kot jih imajo že sedaj, ne upošteva zgoraj omenjenih dodatnih letnih obresti na javni dolg in boljše mednarodne uvrstitve financiranja zdravstva v primerjavi z visokim šolstvom med državami OECD in EU-28.

Dodatno plačujejo v visokem šolstvu delo po podjemnih pogodbah in avtorskih honorarjih, ampak te imajo tudi zdravniki, če popoldne delajo v zasebnih in državnih ambulantah ali dežurajo ponoči, ob nedeljah in praznikih. Vendar tam dodatni zaslužki niso problem, ker jih ne izplačujejo javni zavodi ampak zasebniki iz javnih in zasebnih sredstev. Take prihodke imajo tudi drugi javni uslužbenci, če poleg službe svetujejo, predavajo ipd. V visokem šolstvu pa očitno so, ker jih izplačujejo javni zavodi. Nekateri profesorji imajo zasebne raziskovalne inštitute, v katerih raziskujejo, čeprav bi jih lahko delali

69

na fakulteti; taki inštituti imajo bruto prihodke od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč € mesečno. Fakultete seveda od tega ne dobijo nič.

Na drugi strani so mesečne plače tistih, ki služijo samo s pedagoškim delom na fakultetah s slabšim finančnim stanjem, pogosto pod 1000 €. V njih npr. zasluži asistent z magisterijem na UM okoli 900 € neto, asistent z doktoratom (star 37 let) pa 970 € neto (moral bi dobiti 1200 € ). Docent s 33 leti zasluži 900 € neto, moral bi dobiti 1.300 €. Kabinet si delijo 3 zaposleni, vsak mora imeti lastni računalnik; v skupini mora biti najmanj 21 študentov, sicer dobi nižje plačilo. Tako ima npr. eden od njih za 67 % višjo delovno obveznost in le dve tretjini plače, kot bi jo moral imeti; je tudi brez dodatka za uspešnost. Lektorji na jezikovnih smereh, ki npr. poučujejo že 20 let, po plači ne dosegajo niti osnovnošolskih učiteljev. Pogosto imajo zaposleni za enako delo različno plačilo.

V obravnavanem primeru prav gotovo narašča neenakost, ki se tudi v Sloveniji kaže z naraščanjem Ginijevega koeficienta. Najboljši, najbolj prilagodljivi bogatijo, najmanj iznadljivi in revni postajajo revnejši. Tipičen primer je kolektivni sodni spor, ki ga je zoper Univerzo v Mariboru sprožil Visokošolski sindikat Slovenije (VSS). Zaradi zgoraj opisanega znižanja sredstev za izobraževanje je bilo v letih krize na univerzi zaustavljeno horizontalno in vertikalno napredovanje zaposlenih, ki se sedaj zelo počasi sprošča. Horizontalno napredovanje za en ali dva razreda je zakonsko možno na osnovi delovne uspešnosti, če uslužbenec tri leta zapored dobi od delodajalca nadpovprečno oceno. Rektor je omejitve zaostril in napredovanje omogočil le za en razred. Za dva razreda je bilo mogoče napredovati le pod zaostrenimi pogoji – z nadpovprečno oceno v vsaki postavki ocenjevanja, odobritvijo predstojnika in zagotovljenimi finančnimi sredstvi. S tem so bili zaposleni v neenakem položaju z onimi v vrtcih, osnovnih šolah in drugih univerzah. Prizadeti so bili tisti, ki niso uspeli napredovati vertikalno, ker niso izpolnjevali pogojev, in najnižje plačani strokovni sodelavci, tehnični delavci, čistilke ipd. Letni strošek ocenjujemo na okoli 0,5 M€/a.

Bistveno višjo vsoto, okoli 5 M€/a so sindikati izborili za zaposlene že pred letom dni. Gre za vertikalno napredovanje, ko doseženemu višjemu nazivu pedagoškega kadra ni sledila tudi ustrezno višja plača. Vrhovno sodišče je odločilo v prid profesorice, ki je bila habilitirana v višji naziv, vendar je UM ni uvrstila v ustrezno višji plačilni razred. UM je morala poplačati vse obveznosti za nazaj. Vrhovno sodišče je nato na zahtevo VSS razveljavilo sporni člen pravilnika o napredovanju, inšpektorat ministrstva za javno upravo pa je vodstvu UM naložil uskladitev sistemizacije z zakonodajo in izplačilo razlik v plači vsem prizadetim. UM je skušala skrajšati čas plačnega neskladja s sklicevanjem na interventno zakonodajo in vsoto 1,7 M€, vendar brez uspeha. Sedaj namerava oba problema rešiti z zadolževanjem v višini 5,5 M€, kar pa zahteva soglasje ministrstva.

8.7.3 Druge afere v visokem šolstvu

Poleg opisanih afera na UL in UM v letu 2016 so se dogajale še druge. Posebna komisija, ki so jo na UM ustanovili, da razišče domneve o neustreznem vedenju glavnega tajnika, je potrdila očitke zaposlenih o njegovem vulgarnem obnašanju, ustrahovanju in spolnem nadlegovanju. Rektor ga je zamenjal z novim glavnim tajnikom in mu znižal plačo, vendar ga ni odpustil, kar je povzročilo nove proteste sindikata. Delovni mesti sodelavcev, ki sta zoper nekdanjega glavnega tajnika univerze vložila prijavo zaradi mobinga, je UM ukinila. Stalni napadi in s tem nemir povzoroča tudi želja rektorja in enega od dekanov, da ostaneta na položaju do konca mandata, čeprav sta že lani izpolnila zakonske pogoje za upokojitev.

Tudi Univerza na Primorskem (UP) je polnila časopise z nesoglasji med rektorjem in Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS), ki je povzročilo izstop ZRS iz UP in nato kot protiudarec prepoved pedagoškega dela njenim članom. Po dobrih osmih letih, odkar je bilo ugotovljeno, da so na koprski Fakulteti za management na stotine diplom podelili precej po domače, je lani primer dobil tudi sodni epilog. Sodišče je za takratnega dekana in direktorico fakultete odločilo, da sta kriva, in ju obsodilo na pogojne zaporne kazni, fakulteti oz. univerzi pa naložilo vrnitev pol milijona protipravno pridobljene

70

koristi. Temeljno vprašanje je, kakšen je status pridobljenih spornih diplom, za katere je bilo treba opraviti le dva ali tri izpite, mnogi menijo, da so ničvreden papir.

Zasebna Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici je doživela kazensko ovadbo dveh manjšinskih lastnikov (Inštituta za civilno pravo in Inštituta za mednarodno pravo), ker je upravni odbor večino razlike med prihodki in odhodki (152 k€ od 190 k€) namenil projektom prevladujočega Inštituta za ustavno ureditev in človekove pravice »z namenom, da bi si lastnika pridobila protipravno premoženjsko korist«. Tožilstvo je ovadbo zavrglo.

Univerzi je po izročilu pripisana posebna družbena vloga pri zagotavljanju javnega interesa (Miklavčič, 2016). Visoka stopnja zaupanja v samoregulacijo, etiko in integriteto znanstvenikov in drugih članov univerzitetne skupnosti se kaže tudi v ustavno zagotovljeni avtonomiji in akademski svobodi. To naj bi jo obvarovalo pred zunanjimi interesi in omogočilo odličnost raziskovanja in kakovost študijskega procesa. Sestavljala naj bi jo intelektualna elita, ki premika meje znanega, prenaša znanje na nove generacije in zavzema kritičen odnos do zunanjega sveta. V dobi množičnega študija in neoliberalne prakse razvoja družbe prihaja do komercializacije študija, podjetniške organizacije univerz in trgu podobne ureditve visokega šolstva. To lahko vodi v nadaljnjo dekadenco in razpad sistema. Zgoraj navedene afere potrjujejo te tendence. Zahtevajo avtonomne ukrepe (pravila delovanja) univerzitetne skupnosti (učiteljev in študentov), odgovornost in javnost delovanja, zakonodajni napor parlamenta ter nadzor univerzitetnih komisij za etiko, študentskih organizacij, vlade, Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva (NAKVIS) in javnosti. Pri tem se je potrebno zavedati, da vodstva vseh teh institucij večinoma tvorijo univerzitetni profesorji, zato je etika v visokem šolstvu nadvse pomembna. Univerza mora odgovore na nerešena vprašanja poiskati sama, okolje jo lahko le spodbuja. »Nadzor mora biti pragmatičen in mora temeljiti preprosto na tem, da ne smeš delati nekaj, kar ni prav«, meni Krista Varantola, predsednica finskega svetovalnega odbora za integriteto v raziskovanju (Kristan, 2016).

8.7.4 Akademska svoboda in avtonomija univerz (Svetlik, 2016)

Akademska svoboda univerz pomeni svobodo raziskovanja, poučevanja, sporočanja in objavljanja izsledkov o katerem koli vprašanju, ne da bi avtorji bili izpostavljeni nerazumnim zakonskim omejitvam ali pravilom institucij, pritiskom javnosti ali izgubi zaposlitve. Akademska svoboda je potrebna zaradi družbenih koristi – te so največje, kadar raziskovalni in izobraževalni proces vodita k napredku v znanju, znanje pa nastaja najhitreje, kadar raziskovanje ni pod pritiskom omejitev države, cerkve in drugih institucij. Avtonomija univerz po opredelitvi Evropskega združenja univerz (EUA) pomeni, da jim je dana možnost, da samostojno določajo notranjo organizacijo in procese odločanja, da upravljajo z viri in razporejajo proračunska sredstva, da same odločajo o kadrovskih in akademskih zadevah. Akademska svoboda in avtonomija univerz nista ansolutni. Zagotovljeni sta v večji ali manjši meri in sta povezani z odgovornostjo posameznikov, zlasti vodij, fakultet in univerz. Največjo avtonomijo uživajo univeze v Veliki Britaniji, na Irskem in v Estoniji, najmanjšo v nekaterih vzhodno- in južnoevropskih državah.

Svetlik (2016) ugotavlja, da avtonomijo javnih univerz omejujejo številni členi zakona o visokem šolstvu in drugih zakonov:

Organizacijska avtonomija. Rektor in dekani so izbrani na neposrednih volitvah. Statut univerze določa njeno notranjo organiziranost in poslovanje (pravni položaj članic univerze, vlogo dekana ipd.). Univerzam ni dovoljeno ustanavljati pravnih oseb in nekaterih zavodov. S tem je okrnjena možnost univerz, da bi z ustanavljanjem podjetij prenašale svoje znanje v okolje.

Finančna avtonomija. Univerze imajo avtonomijo le v pogledu ustvarjanja finančnih presežkov, ki jih financerju ni treba vračati in jih lahko uporablja izključno za razvoj dejavnosti. Kljub ustavni določbi je financiranje univerz zakonsko neurejeno. Odvisno je od ekonomskih, političnih in lobističnih razmer. Zato ni mogoče načrtovati in kakovostno izvajati dejavnosti. Sredstva, ki jih javne univerze pridobijo na trgu na konkurenčen način, bi radi podržavili in

71

pravila delitve izenačili s proračunskimi. Tako slabijo njihova prizadevanja za pridobivanje teh sredstev ter prenos znanja v okolje in nazaj; zaposleni raje ustanavljajo lastna podjetja.

Kadrovska avtonomija. S sistemom plač in napredovanj v javnem sektorju sta akademsko in strokovno osebje potisnjena v vlogo javnih uslužbencev. Državni uslužbenci skrbijo za izvajanje zakonov, akdemsko osebja pa za ustvarjalnost in inovativnost. Ustvarjalnega dela ni mogoče časovno določati ali celo zapovedati. Omejujoče je tudi umeščanje akademskega osebja v plačne razrede, pri čemer dobrih ni mogoče nagraditi in slabih ne plačati manj. Če vrhunski znanstvenik v desetih letih zasluži toliko kot vrhunski športnik v srednje dobro plačani športni panogi v enem letu (npr. Tina Maze 643 k€ v sezoni 2012/2013), smo priča vsesplošnemu zgražanju. Tako ni mogoče privabiti vrhunskih znanstvenikov iz tujine in obdržati domačih. Navedeno velja za vsa področja javnega sektorja, v katerih se pričakuje od zaposlenih visoka stopnja ustvarjanosti (npr. v kulturi, umetnosti, zdravstvu, raziskovanju).

Akademska avtonomija. Univerza je vezana na zunanja soglasja pri sprejemanju in spreminjanju študijskih programov, ki sloni na vpetosti učiteljev v mednarodno znanstveno skupnost (projekti, objavljanje, konference, kroženje znanstvenikov). Nima vpliva na izbiro študentov v 1. letniku, ki je odločilen. Velike omejitve so tudi pri izbiri jezika poučevanja.

Avtonomija univerz je torej pri nas omejena in zato težko tekmujejo z bolj avtonomnimi univerzami v mednarodnem prostoru. Ko se iz sistemske ravni premaknemo na uporabo zakonov, uredb in predpisov, so razmere še veliko bolj kritične. Zaradi kolizije predpisov prihaja do njihove arbitrarne razlage in uporabe – dolgoletna praksa je lahko nenadoma razglašena za nezakonito. Nadzorni organi so osredotočeni na izbiro in uporabo 'pravih' sredstev, ne pa na uresničevanje poslanstva in ciljev univerze. Skoraj nikogar ne zanimajo dosežki učiteljev in študentov, zato tudi ne znajo ceniti razmerja med rezultati in vlaganji v visoko šolstvo. Z državo se je potrebno dogovoriti o ciljih, izbira sredstev in poti do ciljev naj bo v rokah univerze in zaposlenih v njej. Ne gre zato, kdo bo zmagal ali prevladal, temveč za izpolnjevanje poslanstva univerze.

Avtonomija in akdemska svoboda morata biti seveda uravnoteženi z odgovornostjo. Pomanjkanje lastnih učinkovitih etičnih meril, pravil in mehanizmov za uravnavanje med članicami, med akademskim in strokovnim osebjem ter študenti lahko vodi v ekscesna dejanja. Akadenska svoboda ni skrb za posamične interese temveč za koristi študentov, fakultete in univerze v celoti. V nasprotnem primeru pride do posegov v avtonomijo od zunaj, vendar stopnjevanje nadzora lahko le dodatno zmanjša odgovornost in univerzo oddaljuje od temeljnega poslanstva.

72

9 VIRI

ARWU, 2016, Academic Ranking of World Universities 2016, http://www.shanghairanking.com/ARWU2016.html, dostop 2016-11-28.

Božič, K., 2016, Kdo želimo biti jutri, http://www.vecer.com/kdo-zelimo-biti-jutri-6299560, dostop 2017-01-22.

Bulatović, K., 2016, Nadarjeni bi morali biti proriteta države, Delo, 1. 9. 2016.

CAETS, 2014, Educating Engineers, A Statement by the International Council of Academies of Engineering and Technoligical Sciences, Budimpešta, http://www.caets.org/cms/7122.aspx, dostop 2016-04-06.

Cehnar, J., Manjka učiteljev tehnike, http://www.vecer.com/manjka-uciteljev-tehnike-6288844, dostop 2017-01-18.

Čopič, M., 2015, Odprto zaposlovanje – pogoj za preživetje, http://m.delo.si/clanek/354312, dostop 2017-01-26.

EUROSTAT, 2016, Expenditure on education as a fraction of GDP or public expenditure, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_figdp&lang=en, dostop 2016-10-14.

EUROSTAT, 2016, Tertiary education graduates, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=educ_itertc&lang=en, dostop 2016-10-13.

EUROSTAT, 2016, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, vir: [rd_e_gerdtot], dostop 2016-11-04.

EUROSTAT, 2016, Unemployment rate by sex and age groups – quarterly average, % [une_rt_q], Unemployment rate by sex and age groups – annual average, % [une_rt_a], dostop 2016-11-04.

EVROPSKA KOMISIJA, 2016, Erasmus students per home country, http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/images/infograph/2016-erasmus-radialgraph.jpg, dostop 2016-10-13.

GEOHIVE, 2016, Global Population Statistics, http://www.geohive.com/, dostop 2016-10-12.

ISLE, 2014, Innovation in the teaching of Sustainable Development in Life sciences in Europe, 2013, Weingwerl, V. (urednica). Projekt LLL, http://eacea.ec.europa.eu/LLp/project_reports/documents/erasmus/ENW/eras_enw_177267_fr.pdf dostop 2016-11-11.

Lanvin, B. in Evans, P. (urednika), 2017, The Global Talent Competitiveness Index, http://global-indices.insead.edu/gtci/documents/GTCI2017.pdf, dostop 2017-01-18.

MINISTRSTVO ZA FINANCE, 2015, 2016, 2017 Sprejeti proračun, http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/sprejeti_proracun/, dostop 2016-10-20.

Marentič Požarnik, B., 2016, Šola ni družbeno nevtralna prinašalka znanja in kulture. Priznajmo si to, Delo, Sobotna priloga, 31, 20. 8. 2016.

Merljak, S., 2016a, Računalnik, orodje, ki ga še ne znamo uporabljati, http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/racunalnik-orodje-ki-ga-se-ne-znamo-uporabljati.html, dostop 2017-01-18.

73

Merljak, S., 2016b, Šola ni družbeno nevtralna prinašalka znanja in kulture. http://www.delo.si/sobotna/sola-ni-druzbeno-nevtralna-prenasalka-znanja-in-kulture-priznajmo-si-to.html, dostop 2017-01-18.

Merljak, S., 2016c, Kako učinkovito je slovensko šolstvo, http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/kako-ucinkovito-je-slovensko-solstvo.html, dostop 2017-01-18.

Miklavič, K., 2016, Visokega šolstva ni več, http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/visokega-solstva-ni-vec.html, dostop 2017-01-25.

MIZŠ in Erasmus+, 2016, Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šplstva 2016–2020, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/razpisi/Visoko_solstvo/Internacionalizacija_VS_2013/Strategija_internacionalizacije_VS_2016_2020.pdf, dostop 2017-01-18.

MIZŠ, 2017, Zakon o vajeništvu prinaša tisto, kar potrebujejo mladi in tudi gospodarstvo, http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/9913/, dostop 2017-01-18.

OECD, 2016, Education at a Glance 2016: OECD Indicators, http://www.oecd-ilibrary.org/education/education-at-a-glance_19991487, dostop 2015-10-07.

Peršolja, M., 2016, Vzgoja neodgovornosti, http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/vzgoja-neodgovornosti.html, dostop 2017-01-18.

PISA, 2015, OECD Programme for International Student Assessment, https://www.oecd.org/pisa/, dostop 2016-12-09.

Potič, Z., Izjemno visoka podpora vajeništvu, http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/anketa-dela-velika-podpora-vajenistvu.html, dostop 2017-01-18.

Reuters, The World's Most Innovative UNiversities, 2016, http://www.reuters.com/article/amers-reuters-ranking-innovative-univers-idUSL2N1C406D, dostop 2017-01-16.

RNPVŠ, 2011, Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020, Uradni list RS, št. 43/2011, dostop 2017-01-18.

SURS, 2016, Razvoj in tehnologija, Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2016, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=6322&idp=25&headerbar=16, dostop 2016-11-10.

SURS, 2016, Demografsko in socialno področje, Izobraževanje, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp, dostop 2016-11-10.

SURS, 2016, Povprečne mesečne plače po dejavnostih (SKD 2008), http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0701021S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/10_place/01_07010_place/&lang=2, dostop 2016-10-07.

Svetlik, I., 2016, Komu koristita akademska svoboda in avtonomija univerz, dostop 2017-01-25: http://www.delo.si/sobotna/komu-koristita-akademska-svoboda-in-avtonomija-univerz.html.

Svetlik, I., 2017, Kako univerza sodeluje z gospodarstvom, http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/kako-univerza-sodeluje-z-gospodarstvom.html, dostop 2017-01-18.

Ščap, Š., Izjemno visoka podpora vajeništvu, Delo, 14. 9. 2016, str. 5.

Škalič, M., 2016, Finski šolski čudež je še en razlog več, zakaj sovražimo slovenski izobraževalni sistem, https://www.portalplus.si/1558/finsko-solstvo/, dostop 2017-01-25.

The Universitas 21 Ranking (U21), 2016, http://www.universitas21.com/article/projects/details/158/overall-2016-ranking-scores, dostop 2016-11-30.

74

UMAR, 2016, Poročilo o razvoju, Zupančič Kmet, R. (urednica), Ljubljana, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2016/PoR_2016_s.pdf, dostop 2016-09-13.

U-MULTIRANK, 2016/2017. http://www.umultirank.org/#!/home?trackType=home, dostop 2016-21-10.

Valicon, Ogledalo Slovenije 2016, http://www.valicon.net/files/Sporocilo_za_javnost_2016-12-15.pdf, dostop 2017-01-22.

WEBOMETRICS, 2016, Ranking Web of Universities, http://www.webometrics.info/en/world, dostop 2016-09-07.

Zakrajšek, S., 2016, Zakaj uničujemo na tisoče mladih, http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/zakaj-unicujemo-na-tisoce-mladih.html, dostop 2017-01-25.

Zore, J., V šolskem letu 2017/2018 prvih 200 vajencev, Delo, 24. 12. 2016.

Žišt, F., 2016a, Merjenje ur s tehtnico, http://www.vecer.com/clanek/201601226179807, dostop 2017-01-18.

Žišt, F., 2016b, Poporodni krči štipendijske zakonodaje, http://www.vecer.com/poporodni-krci-stipendijske-zakonodaje-6222747, dostop 2017-01-18.

Žišt, F., 2016c, Učenci se ne bi primerjali, http://www.vecer.com/ucenci-se-ne-bi-primerjali-6238899, dostop 2017-01-18.

75

ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI,

INOVACIJ IN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI

76

III. ANALIZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI, INOVACIJ IN

PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI

1 RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA STRATEGIJA SLOVENIJE 2011–2020 (RISS)

Do leta 2020 naj bi Slovenija vzpostavila odziven raziskovalni in inovacijski sistem (RIS), ki bi omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti: podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje. Posledično naj bi se povečal ugled raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev ter ugled teh poklicev. Do leta 2020 naj bi v raziskovalno–razvojno dejavnost (RRD) vlagali skupaj z zasebnimi podjetji 3,6 % bruto domačega proizvoda (BDP).11

Cilj je sodoben raziskovalni in inovacijski sistem (RIS), ki bo z učinkovitim reševanjem družbenih izzivov, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega in zagotavljanjem več kakovostnih delovnih mest omogočal višjo kakovost življenja za vse. V ta namen je načrtovano:

učinkovito upravljanje RIS (spremljanje učinkovitosti, vrednotenje učinkov);

kakovostne raziskave v javnem sektorju – več avtonomnosti in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij (JRO), prenos znanja, sodelovanje v RRD EU in sveta, javno financiranje, etika v raziskavah in pri raziskovalcih;

gradnja zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam – krepitev človeških virov, specializacija, razvoj infrastrukture (raziskovalne, podjetniško-inovacijske in informacijske za podporo);

inovativno gospodarstvo – pospeševanje zasebnih vlaganj v RRD, več inovativnih mladih podjetij in njihova hitrejša rast, krepitev inovacijske sposobnosti podjetij;

promocija znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi in izobraževanju.

Okvirni obseg sredstev za uresničevanje Raziskovalne in razvojne strategije Slovenije (RISS) je naložba, od katere družba dolgoročno pričakuje vračilo mnogokratnika vrednosti vloženih sredstev. Osnovni cilj javnega vlaganja v RRD naj bi bil postopno povečanje do 1,5 % v letu 2020. Zasebni sektor naj bi s sistemskimi in finančnimi spodbudami povečal vlaganja v RRD v višini 2,4 % BDP do leta 2020. Ker se bo BDP v letu 2016 zvišal, bi to pomenilo 352,5 M€ javnih sredstev (v RISS je bilo načrtovanih 414,7 M€) in 705 M€ zasebnih sredstev, skupaj 1057 M€ ali 3,0 % BDP. Po krizi in rezih v letih 2012 in 2013 bo to očitno nedosegljivo.

2 IZDATKI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNO DEJAVNOST (RRD)

Intenzivnost raziskovalno-razvojne dejavnosti merijo z deležem skupnih izdatkov za RRD v BDP. Globalno namenja za RRD največ Južna Koreja – 4,29 %. Na lestvici držav EU leta 2015 vodita Švedska s 3,26 % in Avstrija s 3,07 % (Graf 1). EU si je v lizbonski strategiji postavila cilj – vlagati v RRD 3,0 % BDP, od tega 1,0 % iz javnih sredstev in 2,0 % iz podjetniških. Čeprav je Slovenija še daleč ciljne vrednosti, je bila v letu 2015 z 2,21 % nad povprečjem EU-28 (2,04 %) – od bolj razvitih držav so za nami zaostajale Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in Italija. Podoben delež kot mi imata še Francija in Belgija ter od novih članic EU-28 pa samo Češka. Največji delež BDP je Slovenija za RRD namenila leta 2013 tj. okoli 2,6 % BDP, v letu 2020 pa naj bi po RISS ta delež znašal 3,6 % BDP.

11 Resolucija o RISS 2011–2020, Ur. l. RS 43/2011, 3. 6. 2011.

77

Graf 1

Čeprav je EU v zadnjih letih prizadela velika gospodarska kriza, je v letih 2000–2015 veliko držav zelo povečalo vlaganja v RRD (Graf 2). Pri tem je bila rast vlaganj v RRD v zadnjem desetletju največja pri novih članicah EU-28, najbolj v Romuniji (za 26,8 %). Vse nove članice razen Slovaške in Cipra so imele višjo rast kot Slovenija, ki pa je bila s 5,6 % rastjo pred bolj razvitimi članicami z izjemo Španije in Portugalske ter malo nad povprečjem EU. Velja si pogledati Avstrijo, ki je kljub visoki intenzivnosti RRD (4,7 %) po rasti skoraj dohitevala Slovenijo.

Graf 2

Od leta 2007 naprej so bruto domačo izdatki za RRD zelo hitro naraščali (Graf 3). Najbolj se je povečalo črpanje sredstev iz evropskih skladov, zlasti za razvojne centre (185 M€, milijonov evrov), centre odličnosti in centre kompetenc (120 M€). Potrebno je dodati, da je Slovenija v letih 2008 in 2011

78

spremenila metodologijo: a) v RRD so bila vključena nova podjetja in organizacije, b) prerazporejene so bile mejne enote med državnim in poslovnim sektorjem in c) uteži so dobili nedospeli odgovori. Na ta način so se izdatki za RRD v poslovnem sektorju v tem obdobju močno povečali, najvišji so bili leta 2013 (2,03 %). V letih 2014 in 2015 se je delež izdatkov za RRD tako poslovnega kot tudi visokošolskega sektorja znižal, posledično se je znižal tudi celotni delež BDP za RRD. Spodbudno pa je, da se je v letu 2015 ponovno zvišal delež izdatkov državnega sektorja za RRD.

Graf 3

Pri investicijskih sredstvih za RRD imamo podobno sliko kot pri vseh izdatkih za to dejavnost. Od 890 M€ celotnih izdatkov za RRD je bilo 99,89 M€ (11 %) namenjenih za investicije (Graf 4). Za poslovni sektor je bilo namenjenih 87 M€ (9,8 %), za visokošolski sektor 7,60 M€ (0,9 %) in za inštitute 5,28 M€ (0,6 %).

Graf 4

79

2.1 Raziskave v javnem sektorju

V skoraj vseh državah EU je financiranje RRD iz javnih sredstev stabilno, niha financiranje iz zasebnih sredstev. Slovenija je v tem izjema (Graf 5), saj se je financiranje iz javnih sredstev v letih 2003–2004 zelo znižalo. V letih 2008–2010 so javna sredstva za RRD zrasla od 0,58 % na 0,67 % BDP, leta 2011 pa začela ponovno upadati in 2015 dosegla zgodovinsko nizko raven 0,30 % BDP (v obdobju 2008–2015 se je tudi BDP znižal za okoli 6 %). V letu 2016 pričakujemo glede na sprejeti proračun rahlo rast omenjenih sredstev. Delež sredstev ARRS iz nacionalnega proračuna namenjenih za financiranje raziskovalne dejavnosti je v letih 2009–2015 upadel iz 1,85 % na 1,34 %, od 184 M€ na 133 M€, pri čemer je bilo najbolj prizadeto predvsem financiranje raziskovalnih projektov in madih raziskovalcev. V letu 2016 se je delež po dolgem času spet povečal (na 1,5 %), enak delež sredstev (okrog 150 milijonov EUR) bi naj ARRS raziskovalni dejavnosti namenil tudi v letu 201712 (po RISS bi moral dobiti 270 M€).

Graf 5

Visokošolski sektor je imel že v času najvišjega javnega financiranja RRD zelo majhen delež sredstev (v letih 2010–2012 po 0,29 % BDP), kar je dobra polovica evropskega povprečja (0,49 %), kljub temu sredstva v zadnjih letih še naprej pospešeno upadajo. Slovenija je ena redkih držav, ki vlaga v RRD univerz manj kot v inštitute (Graf 6). Gre za dediščino prejšnjega sistema, ki je prisoten še v nekaterih drugih novih članicah EU (npr. Češki). Sicer razvite države vlagajo v univerze bistveno več, v inštitute

pa približno toliko kot pri nas (npr. Avstrija).

Graf 6

12 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), 2016. Dostop 2016-12-09. https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01/pr.asp

80

2.2 Financiranje iz evropskih sredstev

V letu 2015 je Slovenija dobila na prebivalca 30,32 € sredstev iz EU (Graf 7), kar je skoraj precej več kot leta 2014 (16,99 €). Pred nami je Estonija in razvitejše države, kot so Nizozemska, Danska in Finska. Tik za nami so Švedska, Norveška in Avstrija. Po številu projektov na milijon prebivalcev smo s 74,2 točkami na 2. mestu za Estonijo, vse ostale razvitejše države so za nami. Drugi najboljši smo po financiranju projekta na milijon prebivalcev (s 189 150 €) in imamo 16 vodij projektov na milijon prebivalcev.

Graf 7

Stopnja uspešnosti držav EU v Obzorju 2020 (okvirni program EU za raziskave in inovacije) se je v primerjavi z 7. okvirnim programom (predhodnikom Obzorja 2020), v katerem je znašala povprečno

81

20–22 %, znižala na 13,3 %13. Stopnja uspešnosti Slovenije v Obzorju 2020 je glede na število prijav (3.869) le okrog 10 %. To je seveda bolj posledica velikega števila prijav. Slovenija se po številu prijav na glede na število prebivalcev, nahaja na 3. mestu (za Ciprom in Luksemburgom), kar nakazuje privlačnost razpisov za Slovenijo. Slovenija je bila 3. najbolj uspešna država EU po vrednosti pridobljenih sredstev 6. in 7. okvirnega programa na milijon prebivalcev.

Preglednica 1 prikazuje uspešnost Slovenije v programu Obzorje 2020. Slovenske organizacije so vključene v 299 projektov, pri čemer je skupni prispevek EU v višini približno 104,8 M€ (0,5 % celotnih sredstev)14. Najbolj uspešne raziskovalne oz. visokošolske organizacije pri pridobivanju sredstev v okviru tega programa so: Institut Jožef Stefan (udeleženi v 45 projektih), Univerza v Ljubljani (34), Kemijski Inštitut (8) in Univerza v Mariboru (8).

Med državami članicami EU se Slovenija po številu vseh podpisanih sporazumov o dodelitvi sredstev Obzorje 2020 uvršča na 19. mesto, po proračunskem deležu pa na 18. mesto15. Razmerje med prejetimi

in vloženimi sredstvi (v proračun Obzorja 2020 preko proračuna EU) je 1,83, kar je 3. najboljše razmerje med pridobljenimi in vplačanimi sredstvi na milijon prebivalcev v EU16. Analiza slovenske udeležbe po tematskih sklopih nakazuje, da je največja udeležba pri tematskem sklopu Odlična znanost (52 %), sledita Konkurenčna industrija (33 %) in Družbeni izzivi (15 %). Delež slovenske udeležbe po dejavnosti, v katero spada posamezna organizacija oz. udeleženec, znaša za privatni sektor 48 % (povprečje EU je 28 %), raziskovalne organizacije 28 %, visokošolske inštitucije le 18 % (povprečje EU je 38 %), javni sektor z izjemo raziskovanja in izobraževanja 3 % ter za ostale dejavnosti prav tako 3 %. To pomeni, da ima Slovenija nadpovprečen delež udeležbe gospodarstva in podpovprečen delež univerz.

Preglednica 1: Uspešnost Slovenije v programu Obzorje 2020

Postavka Obzorje 2020

Št. projektov 299

Št. koordiniranih projektov 60

Št. udeležb 387

Stopnja uspešnosti 9,9 %

Celotna pridobljena sredstva 104,8 M€

Med slovenskimi raziskovalnimi organizacijami je bil po European Research Ranking 201517 najboljši Institut Jozef Stefan, ki s 24,07 točkami in pridobljenimi sredstvi EU v višini 14 M€ zaseda 100–200. mesto. Druga je Univerza v Ljubljani z 22,09 točkami in 6,33 M€ sofinanciranja. Univerza v Ljubljani je bila uvrščena tudi med 92 najuspešnejših univerz, zaseda 88. mesto (estonska univerza v Tartuju je na

13 Evropska komisija, Raziskave in inovacije, Horizon 2020, 2016. Dostop 2016-12-09. http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm?pg=country-profiles-detail&ctry=slovenia 14 EU-Performance Monitor: Horizon 2020, 2016. Dostop 2016-12-09. https://www.ffg.at/monitoring 15 K. Vandenberghe, State of play and the way forward, GAP analysis and strategic planning, 2016. Dostop 2016-12-09. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dogodki_in_obvestila/mednarodna_konferenca_obzorje_2020_kje_smo_kako_naprej/ 16 S. Možina, Slovenija v Obzorju 2020, Mednarodna konferenca – Obzorje 2020: Kje smo? Kako naprej?, 2016. Dostop 2016-12-12. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Horizon_2020/konferenca_29.11.2016/mozina-slovenia_in_horizon.pdf

17 European Research Ranking, 2015. Dostop 2016-10-19. http://www.researchranking.org/index.php

82

79. mestu). Med kriteriji so: najmanj 5 projektov letno, celotno financiranje projektov, v katerih je organizacija sodelovala in financiranje na partnerja, celotno število projektov, mreženje (rang, sloves iz internetnih povezav), stalnost partnerjev pri več projektih, vodenje projektov in pestrost (po vedah in pogostosti pojavljanja). Najbolj uspešni smo bili v IKT, nanomaterialih in nanotehnologijah ter človeških virih (mladi raziskovalci iz programa Marie Curie).

Program Podonavja obsega: Avstrijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Črno Goro, Hrvaško, Madžarsko, Moldavijo, del Nemčije, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Srbijo in del Ukrajine. Program Podonavja je transnacionalen. Izbor projektov 2016 je potekal v dveh korakih. V prvem koraku je je prispelo 576 projektnih idej, od tega je bilo 100 projektov izbranih za drugi krog ocenjevanja (priprava celotne projektne vloge), izbranih za financiranje pa 54 projektov. Najbolj uspešni kot koordinatorji so Avstrijci (44 %), ki jim sledijo Nemci (33 %), Slovenci (12 %) in Madžari (10 %). Kot koordinatorji so se najslabše odrezali Čehi (0 %), boljši so bili Bolgari (1 %), Hrvati (2 %) in Romuni (5 %).

Najuspešnejši koordinator v Sloveniji je Raziskovalni center SAZU z 2 projektoma. S po 1 projektom sledijo: Fakulteta za informacijske vede iz Novega mesta, Gospodarska zbornica Slovenije, Pomurski tehnološki park, Center za idrijsko dediščino, Zavod za gozdove Slovenije, Posoški razvojni center, Agencija RS za okolje, Mestna občina Velenje, ZRC Bistra Ptuj in Geodetski inštitut Slovenije.

Zanimiv je tudi Program Srednja Evropa, v katerem gre podobno kot pri Programu Podonavja za teritorialno (regijsko) sodelovanje. Program obsega naslednje države: Avstrijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Slovenijo ter dela Nemčije in Italije. Na 1. razpisu je bilo izbranih 35 projektov s 386 partnerji. Kot koordinatorji pri prijavi so najbolj uspešni Avstrijci (13 %), sledijo Nemci (12 %), Slovenci (6,5 %), Italijani (5 %) in Poljaki (4 %); na dnu lestvice so Slovaki, Hrvati in Čehi, ki kot koordinatorji niso uspeli pridobiti nobenega projekta. Najuspešnejši slovenski koordinator je E-zavod iz Ptuja z 2 projektoma, s po eno koordinacijo sledijo Mestna občina Maribor, Pomurski tehnološki park, Sinergija – razvojna agencija; E-zavod in Mestna občina Maribor sodelujeta še v dveh projektih kot partnerja, Sinergija – razvojna agencija pa še v enem projektu kot partnerica. Univerza v Ljubljani sodeluje kot partnerica pri enem projektu, Univerza v Mariboru pa pri dveh.

Program Erasmus+ – koalicije znanja je bil prvič razpisan leta 2014 in je namenjen krepitvi evropske inovacijske zmogljivosti ter spodbujanju inovacij s sodelovanjem visokošolskih organizacij in podjetij. Pregled rezultatov 1. razpisa pokaže, da sta bili najuspešnejši na razpisu Italija in Velika Britanja, vsaka s po dvema projektoma. S po enim projektom jima sledijo: Avstrija, Bolgarija, Danska, Finska, Grčija in Španija. Skupno je bilo odobrenih 10 projektov. V drugem razpisu leta 2015 (rezultati so bili objavljeni leta 2016) je bilo skupno odobrenih 20 projektov v skupni vrednosti 18 M€. Največ, 4 projekte, je pridobila Španija. S po tremi projekti sledita Italija in Nizozemska, po 2 projekta sta pridobili Belgija in Nemčija, s po enim projektom sledijo Finska, Irska, Poljska, Portugalska, Velika Britanija in Slovenija, projekt je uspel pridobiti Inovacijsko-razvojni institut Univerze v Ljubljani (0,9 M€).

Analiza in podatki prikazujejo, da smo v Sloveniji zelo uspešni kot koordinatorji v programih teritorialnega sodelovanja, kjer se uvrščamo v sam vrh. Čeprav bi veljal namig, da naj se za še večjo uspešnost v programih teritorialnega sodelovanja povezujemo v partnerstva, ki jih koordinirajo Nemci, Italijani ali Avstrijci, pri programih Erasmus+ pa tudi s Španci.

2.3 Raziskave v poslovnem sektorju

Nivo (intenzivnost) vseh izdatkov za RRD je ključen za bodočo konkurenčnost nacionalne ekonomije, zaposlenost in gospodarsko rast. Na vrhu sta bili leta 2015 Švedska (2,27 %) in Avstrija (2,18 %), sledile so Nemčija, Finska, Danska, Belgija ter Slovenija (1,69 %). Izdatki Slovenije za RRD v poslovnem sektorju so bili sicer nižji kot leta 2014 (1,85 % BDP), vendar še nad povprečjem EU-28 (1,30 %) in pred vsemi novimi članicami EU (Graf 8): Češko (1,06 %), Madžarsko (1,01 %), Bolgarijo (0,70 %) itd. Žal naš delež ni v celoti iz poslovnega sektorja – zaradi spremembe metodologije ter financiranja centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov (pretežno iz sredstev EU), ki je bilo prikazano kot naložba

83

poslovnih subjektov. Primerjava podatkov s preteklimi leti zato ni najboljša, metodologija tudi ni povsem usklajena s tisto v Eurostatu.

Graf 8

Poslovni RRD je tržno pogojen, zato so poleg njegovega obsega izredno pomembni tudi njegovi trendi. Povprečna rast vlaganj slovenskega gospodarstva v RRD je bila leta 2015 glede na leto 2014 pozitivna (8,88 %). V povprečju so sredstva EU-28 za RRD v poslovnem sektorju ostala enaka (Graf 9). Vlaganja so rasla hitreje kot pri nas le v Latviji, Malti in na Finskem. Manjšo rast od nas so imeli v Litvi, Češki, Luksemburgu, Španiji in Franciji. V 5-ih državah ni bilo rasti, v kar 14-ih državah je bila rast negativna, med njimi tudi v Avstriji, Italiji in Estoniji. Najbolj zaostajata Romunija in Bolgarija.

Graf 9

84

3 ZNANSTVENA ODLIČNOST

Znanstveni rezultati odražajo pomembnost države v svetovni proizvodnji znanja, njenega vpliva oz. odličnosti raziskovalnega dela. Merijo se z bibliografskimi kazalniki, kot so članki v znanstvenih revijah, vplivnost teh revij v znanstveni sferi, pogosto citirani znanstveniki in nagrajenci (Nobelovi, Fieldsovi idr.). Ti kazalci so zelo pomembni za univerze, za inštitute so pomembni tudi gospodarski rezultati. S kazalci lahko medsebojno primerjamo države, njihove organizacije (univerze, inštitute) in znanstvenike.

Slovenija je po številu objav na milijon prebivalcev z 2 631 objavami (49 več kot leta 2014) na zelo visokem 6. mestu v EU (Graf 10) in je prehitela Avstrijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Slovenija je precej nad povprečjem držav OECD – pred nami so Švica, skandinavske države in Nizozemska. Za nami so ZDA in Japonska in tudi vse nove članice EU-28 – prva med njimi je na 13. mestu Estonija, za njo je Češka.

Graf 10

V zadnjih 19. letih se je delež naših objav v svetu skoraj podvojil (iz 0,12 % na 0,21 %), vendar zadnja 3

leta upada; zrasel je tudi delež v regiji, uvrščeni smo v vzhodno Evropo (Graf 11).

85

Graf 11

Malo slabši, vendar 21,7 % nad povprečjem EU-28, pred Nemčijo in ZDA, smo po številu citatov na milijon prebivalcev (Graf 12); boljše od nas so Belgija, Estonija in Avstrija. Na vrhu so skandinavske države, Švica in Nizozemska.

Graf 12

86

Slabše se Slovenija odreže pri kakovosti objav (Graf 13), ki jo merijo z odmevnostjo objavljenih člankov (s številom citatov na objavljeni članek) – z 0,55 je pod povprečjem EU-28 (0,62). Pred nami so Grčija, Madžarska in Španija, prehiteli smo med drugimi ZDA, Češko in Hrvaško. V samem vrhu so Islandija (1,05), Švica (0,9), Estonija (0,88) in Danska (0,85). Slovenska znanost je bolj usmerjena v število objav kot v njihovo kakovost. Z drugačnimi merili znanstvene odličnosti bo mogoče popraviti ta položaj, vendar se bo verjetno hkrati znižalo število člankov.

Graf 13

Razmerje med 10 % najboljših in vsemi članki je za Slovenijo nizko. Vendar ni nizko zaradi majhnega števila visoko citiranih člankov, pač pa zaradi velikega števila vseh člankov. Primerjava držav EU po številu 10 % najbolj citiranih člankov na milijon prebivalcev pokaže povsem drugačno sliko – Slovenija je na 177 % povprečja EU, v zgornji tretjini držav.

Citiranost se pogosto meri s Hirschevim indeksom (h-indeksom). Za Slovenijo znaša 204, kar pomeni, da imamo 204 članke, ki so bili najmanj 204-krat citirani. Razveseljivo je, da je naš h-indeks na milijon prebivalcev zelo visok (Graf 14). Na 1. mestu je Islandija s 560, pred nami sta še Estonija in Danska.

Graf 14

87

O kakovosti raziskav v visokem šolstvu smo že pisali v analizi izobraževanja. Za rang raziskovalnih inštitutov je manj podatkov kot za visoko šolstvo. Scimago Institutions Ranking (SIR) World Report 2016 ima na seznamu 5 147 raziskovalnih institucij (od tega jih je po 7 iz Slovenije in Hrvaške, 13 iz Slovaške, 20 iz Madžarske, 46 iz Češke in 86 iz Poljske), ki so objavile nad 80 % svetovne znanstvene produkcije v obdobju 2010–2014 (Scopus, Elsevier). Vanj so se uvrstile institucije, ki so v letu 2014 objavile najmanj 100 znanstvenih dokumentov (člankov, preglednih člankov, kratkih pregledov, referatov itd., ki so zabeleženi v tej bazi). Med univerzami je Univerza v Ljubljani 384. Pred njo so univerza v Lizboni (167.) in Portu (173.), TU Gradec (367.), za njo sta univerzi v Innsbrucku (415.) in v Coimbri (392). Do uvrstitve inštitutov 2016 nimamo dostopa.

V zadnjem pregledu Webometrics iz julija 2016 so prikazani najboljši inštituti (Preglednica 2). Od skupno okoli 8 000 analiziranih raziskovalnih institutov je 24 slovenskih. V primerljivih državah EU je hrvaški Inštitut Ruđer Bošković na 1. mestu v Srednji in vzhodni Evropi (skupaj 40. na svetu, 12. v Evropi), Inštitut Jožefa Stefana je na 6. mestu (160. na svetu, 67. v Evropi). Navajamo uvrstitev na svetovni lestvici po akademski odličnosti – objave, poročila, citati in druge akademske objave na Google Scholar. V oklepaju je navedeno mesto, ki ga zasedajo skupaj na svetu in v Evropi:

1. 89. Znanstveno-raziskovalni center (ZRC SAZU), Ljubljana (203. na svetu, 85. v Evropi), 2. 219. Institut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana (160., 67.), 3. 310. Gozdarski inštitut Slovenije (1253., 650.), 4. 359. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana (IMT), (1 668., 890.), 5. 1 356. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana (3 452., 1 960.), 6. 1 578. Pedagoški inštitut, Ljubljana (2 943., 1 648.), 7. 2 044. Inštitut za ekonomske raziskave (IER), Ljubljana (3 753., 2 140.), 8. 2 138. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana (3 304., 1 864.), 9. 2 692. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana (2 303., 1 273.), 10. 2 924. Slovenski inštitut za kakovost in metrologijo, Ljubljana (2 953., 1 652.). 11. 3 089. Kemijski inštitut, Ljubljana (2 437., 11 343.), 12. 3 420. Inštitut informacijskih znanosti, Maribor (1 424., 747.), 13. 3 756. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana (2 830., 1 576.),

88

Preglednica 2: Uvrščenost inštitutov Slovenije in nekaterih držav EU (Webometrics, julij 2016).

Rang Inštitut Velikost Vidljivost Datoteke Znanost Država

40 Institut Ruder Boskovic Zagreb 114 442 140 6 Hrvaška

55 Istituto Nazionale di Fisica Nucleare 25 156 25 110 Italija

96 Instituto de Estudios Catalanes 192 447 67 36 Španija

116 Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, ARNES 62 107 110 500 Slovenija

128 Computer and Automation Research Institute HAS 14 177 256 417 Madžarska

160 Institut Jožef Stefan 145 293 234 219 Slovenija

203 Znanstvenoraziskovalni center SAZU 128 814 423 89 Slovenija

256 Polish Geological Institute 530 1.026 473 84 Poljska

362 Institute of Mathematics and Informatics 1.085 744 497 270 Litva

379 Institute of Mathematics and Informatics BAS 718 1.285 301 150 Bolgarija

427 Research Academic Computer Technology Institute 531 504 219 898 Grčija

437 Czech Hydrometeorological Institute 207 164 646 2.204 Češka

691 Slovak Hydrometeorological Institute 456 467 945 1.894 Slovaška

704 Institute of the Estonian Language 110 696 965 1.591 Estonija

707 Osterreichisches Institut für Wirtschaftsforschung 1.324 1.266 642 564 Avstrija

906 Horia Hulubei National Institute of Physics and Nuclear

Engineering 2.463 2.052 688 386 Romunija

1.033 Instituto de Investigação Científica Tropical 193 1.278 1.083 1.641 Portugalska

1.221 Institute of Mathmatics and Computer Science University of

Latvia 749 812 3.075 2.228 Latvija

1.253 Gozdarski inštitut Slovenije 1.808 3.611 1.469 310 Slovenija

1.424 Inštitut informacijskih znanosti Maribor 137 749 2.170 3.420 Slovenija

1.668 Inštitute za kovinske materiale in tehnologije 3.324 4.323 1.395 359 Slovenija

2.303 Kmetijski inštitut Slovenije 2.261 2.387 1.381 2.692 Slovenija

2.437 Kemijski inštitut 802 2.819 1.653 3.089 Slovenija

2.830 Nacionalni inštitut za biologijo 2.844 2.021 2.715 3.756 Slovenija

2.943 Pedagoški inštitut 3.531 4.833 3.057 1.578 Slovenija

2.953 Slovenski inštitut za kakovost in metrologijo 2.685 3.265 2.909 2.924 Slovenija

3.303 Zavod za gradbeništvo Slovenije 3.206 3.444 4.056 3.089 Slovenija

3.304 Inštitut za narodnostna vprašanja 3.888 4.837 3.072 2.138 Slovenija

3.452 Inštitut za novejšo zgodovino 3.305 5.853 4.506 1.356 Slovenija

3.753 Inštitut za ekonomska raziskovanja 5.211 5.183 4.451 2.044 Slovenija

3.754 Geološki zavod Slovenije 4.147 3.912 3.464 3.420 Slovenija

4.034 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU 4.474 3.056 4.499 4.315 Slovenija

5.179 Elektroinštitut Milan Vidmar 4.539 5.292 5.016 4.315 Slovenija

5.781 Razvojni center orodjarstva Slovenije 5.334 5.521 5.503 4.911 Slovenija

5.847 Urbanistični inštitut Republike Slovenije 2.249 6.376 4.370 4.911 Slovenija

6.686 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 7.243 5.602 6.853 4.911 Slovenija

89

4 RAZPRAVA

4.1 Financiranje RRD

Finančna in gospodarska kriza je leta 2009 povzročila razpad EU v visoko razviti severozahodni in manj razviti jugovzhodni del. Slovenija je zaradi zadolževanja v letih 2005–2008 in slabih političnih odločitev padla iz razvitega dela (najboljša nova članica EU) v manj razviti del. Zaradi slabe gospodarske politike in zadolževanja med krizo mora sedaj plačevati 700–800 M€ več za obresti na javni dolg in ta sredstva ji v državnem proračunu manjkajo za razvoj. Pri rezanju proračunskih izdatkov so največ izgubili visokošolsko izobraževanje, znanost in državne naložbe. Na univerzah je bilo rezanje največje pri raziskavah – ko so druge države povečevale vlaganja v RRD, jih je Slovenija zmanjševala in pristala na slabi polovici povprečja EU (0,23 % : 0,47 % BDP). Začeli smo zaostajati kot država, prehiteli sta nas Češka in Estonija, marsikje tudi Slovaška (tuja neposredna vlaganja, letna potrošnja po standardu kupne moči, nevarnost za revščino).

Slovenija je v zadnjih petih letih zmanjšala financiranje znanosti za 25 %. Do prvega drastičnega upada proračunskih sredstev za raziskovanje je prišlo leta 2012. Leta 2009 je ARRS odobrila 300 novih mladih raziskovalcev, leta 2013 samo 155, lani pa 175 (Jerala, 2016). Po načrtu RISS bi morala sredstva ARRS leta 2018 znašati 357 M€, po zadnjih načrtih bodo znašala le 144 M€ (43 % načrtovanih). Letošnje povečanje sredstev za ARRS (10 M€) je namenjeno pokrivanju že prevzetih obveznosti, dejansko povečanje bo le 0,9 M€. Močno je bilo prizadeto financiranje raziskovalnih projektov, ki so najbolj vitalen del vsakega raziskovalnega sistema. Omogočajo prodor novih idej, sledenje znanstvenim trendom in njihovo soustvarjanje. Poleg zmanjšanja obsega vsakoletnega financiranja projektov ima še večji učinek dejstvo, da v dveh od zadnjih petih let razpisov za raziskovalne projekte sploh ni bilo. ARRS pogosto ne financira niti projektov, ki so jih mednarodni recenzenti ocenili za odlične. To je najbolj prizadelo najbolj propulzivne skupine, ki le manjši delež sredstev pokrivajo iz programskega financiranja. Najbolj drastični rezi so bili za nabavo opreme (po 5 letih je bilo na voljo le toliko sredstev, kot bi stal en nekoliko boljši instrument) in za mlade raziskovalce. Premalo poudarjamo, da številni inštituti in laboratoriji živijo izključno od projektov; če ni projektov, so raziskovalci na cesti. Med znanstveniki in strokami ni več nekdanje solidarnosti, saj mora vsak poskrbeti zase.

Zaradi zapoznelega sprejetja Strategije pametne specializacije strukturnih sredstev za obdobje 2014–2020 nismo investirali v raziskave vse do leta 2016. Junckerjev Naložbeni načrt za Evropo, za katerega je EU morala zagotoviti za 8 G€ jamstev, je bil v velikem deležu (2,7 G€) pokrit iz sredstev za raziskave programa Obzorje 2020 (Kolar, 2016). Izpad so pokrili predvsem z znižanjem sredstev za manj razvite in manjše države. Javna sredstva, ki smo jih namenjali podjetjem, so znatno padla šele v letu 2014, kar kaže našo močno odvisnost od evropskih strukturnih sredstev, ki so naš poglavitni javni vir za raziskave v industriji. Večina evropskega denarja za raziskovalne projekte je namenjena za aplikativne raziskave s kratkoročnimi rezultati, ki prinesejo koristi sodelujočim podjetjem; slovenski rziskovalci v teh projektih podpirajo tuja podjetja (Jerala, ibid.). Za financiranje temeljnih raziskav obstaja v EU samo Evropski raziskovalni svet (ERC), kjer je bil slovenski uspeh doslej porazen – v veliki meri zaradi slabe prepoznavnosti Slovenije, premajhne internacionalizacije, slabe infrastrukture in izjemne konkurence drugih držav. Evropska sredstva so seveda samo dodatek, za temeljne raziskave mora poskrbeti vsaka država sama.

4.2 Spremembe so nujne

Slovenski znanstveniki so v zadnjih 10 letih dosegli pomembne uspehe. Imamo dobre temelje, znanje in raziskovalce, zato slovenski znastveniki potrebujejo predvsem stabilno financiranje na ravni konkurečnih držav in jasna merila za merjenje učinkovitosti porabe javnega denarja. Sedanji odlični rezultati so tudi posledica investicij v centre odličnosti, ki so omogočili nabavo sodobne opreme in kritično maso raziskovalcev. Znanost se odziva na spremembe v financiranju z relativno dolgim zamikom 5–10 let, hitreje na zmanjšanje sredstev kot na njihovo povečanje. Politika bo zato grobar ali

90

vizionar znanosti, znanstveniki jo lahko samo opozarjajo na nevzdržne razmere in na daljnosežne posledice rezov. Brez vsestranske podpore znanosti ne bo uspešne družbe.

Evropske komisija je v Poročilu o državi – Slovenija 2016, ki je bilo objavljeno marca 2016, poudarila, da naša uspešnost raziskovalnih in inovacijskih rezultatov ostaja nizka, kar postavlja pod vprašaj kakovost naložb v raziskave in razvoj (Kolar, ibid.). Po podatkih OECD smo po izdatkih za temeljno znanost nekje na sredini držav, po kakovosti objav pa so številne države bistveno uspešnejše od nas (op. PG: kar sicer ne drži povsem). Podobno neučinkoviti smo tudi pri inovacijah, kjer smo po izdatkih poslovnega sektorja za raziskave na zavidljivem 6. mestu v EU, po deležu evropskih patentov na prebivalca pa na 14. Razmeroma nizka stopnja pogosto citiranih objav glede na stopnjo javnih naložb v Sloveniji naj bi kazala na to, da je treba uvesti reforme za povečanje učinkovitosti in kakovosti sistema raziskav in razvoja. Poročilo Evropske komisije navaja, da je pri izvajanju reform politik, načrtovanih v RISS iz leta 2011, prišlo do znatnih zamud, kar je predvsem posledica pogostih sprememb v strukturi upravljanja in razdrobljenosti. To pa ogroža učinkovito in smotrno uporabo javnih sredstev. (Ne)izvajanje sprejetih ukrepov RISS je torej eden od razlogov za slabšo kakovost znanosti. Za neizvajanje ne moremo kriviti samo nižanja sredstev za znanost. Največji del krivde nosi politična nestabilnost, ki se kaže v tem, da smo v zadnjih šestih letih imeli sedem ministrov za znanost. Politika ne vidi dolgoročnih možnosti razvoja vrhunskih tehnologij.

Vzemimo za primer jedrske in kvantne tehnologije. Aprila 2016 je Vlada končno potrdila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, CERN, ki naši državi daje status pridružene članice. Polnopravno članstvo naj bi dosegli v petih letih. V CERN-u je že pred tem sodelovalo nekaj Slovencev, ki so po besedah ministrice Maje Makovec Brenčič v Ženevi že ustvarili ime za slovensko znanost. Članstvo v CERN-u za slovensko znanost pomeni velik mejnik, saj gre za enega najbolj kompleksnih raziskovalnih projektov na svetu. Z vključitvijo v CERN imamo dostop do najsodobnejše raziskovalne infrastrukture in procesov, ki potekajo v CERN-u. Poleg tega bo naš izobraževalni sistem imel tudi neomejen dostop do CERN-ovih izobraževalnih programov na predvisokošolskem in visokošolskem izobraževanju, v obliki raziskovalnih nalog, disertacije ipd. Prav tako je to priložnost za slovensko industrijo oz. za tisti njen del, ki proizvaja izdelke z visoko dodano vrednostjo, je dodala.

Evropa z milijardami poganja tudi kvantno revolucijo, Slovenije pa (še) ni zraven (Jeglič idr., 2016). Kvantni računalniki so najzahtevnejše, a tudi najbolj obetajoče področje kvantnih tehnologij. Pri teh tehnologijah imamo v Sloveniji nekaj skupin na različnih ustanovah, ki imajo rezultate v samem svetovnem vrhu. Neravnovesni kvantni sistemi so področje, na katerem ima Slovenija edina dva projekta ERC za vrhunske znanstvenike – Evropska komisija to prestižno nagrado vsako leto podeli le peščici raziskovalcev v vsej Evropi. Tudi eno od pionirskih del v kvantnem računalništvu je slovensko. Kvantne tehnologije so zato izvrstna priložnost za mlade slovenske znanstvenike in inženirje na področjih fizike, elektrotehnike in računalništva. Vendar je MIZŽ brez strokovne razprave odklonilo sodelovanje v omenjenem programu Evropske komisije. Sloveniji je s tem onemogočeno delo, črpanje sredstev in prijava projektov na novem programu, kar je še posebej nerazumljivo glede na uspehe slovenskih znanstvenikov. Takšne nepremišljene odločitve imajo dolgoročne strateške posledice. Z odrekanjem podpore svojim znanstvenikom se Slovenija odreka tudi bodočim tržnim dobičkom na področju z najvišjo dodano vrednostjo. Na kakšni osnovi se na državni ravni odloča o osnovnih usmeritvah v znanosti in tehnologiji?

V Sloveniji institucije financiramo predvsem prek raziskovalnih programov, ki se vsakih nekaj let podaljšujejo. Zgolj okoli 5 % se jih ob evalvaciji prekine, pri čemer sredstva ostanejo na isti raziskovalni ustanovi. Sredstva so torej v veliki meri stabilna in z ničimer vezana na kakovost, vsaj ne na ravni institucije. Velika večina držav v EU zato pozna institucionalno financiranje, ki temelji na rezultatih, pri čemer ovrednotijo uspešnost z indikatorji ali na nekaj let naredijo obsežen kakovostni pregled. Pri tem uporabljajo kazalce, najpogosteje vezane na znanstvene objave in prilive sredstev iz drugih (neproračunskih) virov. Poleg posegov v način financiranja institucij bi nujno potrebovali tudi večjo prožnost pri financiranju in nagrajevanju raziskovalcev. Trenutni sistem namreč onemogoča, da bi

91

zaposlili odlične raziskovalce iz tujine, tudi če so za to na voljo namenska sredstva iz programa EU Obzorje 2020. Žal za to najverjetneje ne bo zadostoval zgolj zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, saj bi potrebovali temeljito reformo javnega sektorja.

Rešitev bi bila takojšnje znatno (ne le simbolično) povečanje sredstev za znanost in sprememba nestimulativnega plačnega sistema. Proračun ARRS bi morali povečati za najmanj 40 M€, da bi dosegla raven pred krizo; takoj pa je treba zagotoviti 10 M€ za financiranje novih projektov. S tem bi politični vrh podprl krepitev znanosti in visokega šolstva ter se lotil izvajanja že pred leti začrtane razvojne strategije RISS. Vendar znanost očitno ni na radarju niti javnosti niti politike. Znanstveniki ne bodo grozili s stavko, ampak se bodo še naprej trudili po najboljših močeh. Upajmo, da ne zaman, dokler ne bo prepozno!

Investicije v razvoj in raziskave so ključne za konkurenčnost države. OECD podarja, da se trajnejša rast vlaganj industrije v RRD v višini 0,1 % BDP odraža v 1,2 % višjem BDP na prebivalca. Poleg naložb v znanost moramo zagotoviti tudi sistem, s katerim bomo povečali kakovost raziskav in odpravili ozka grla, ki onemogočajo izrabo nastalega znanja.

4.3 'Beg možganov'

Od naših raziskovalcev so znižanja najbolj prizadela mlade, najbolj pri podiplomskem izobraževanju in pri zaposlovanju. Začel se je 'beg možganov' mladih, najbolj ustvarjalnega dela prebivalstva, v razvite države. Število raziskovalcev se je znižalo za 20 %. V zadnjih letih naj bi delo v tujini poiskalo 800–900 slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev, starejših in mlajših. Namesto da bi ustvarjali novo vrednost iz njihovega znanja, smo izgubili tudi vse vložke v njihovo 20-letno izobraževanje in usposabljanje. V tujini so jih sprejeli z odprtimi rokami, saj imajo za sabo solidno izobrazbo, ki jih ne bo nič stala. Sloveniji se naložbe v visokošolski študij in znanstveno usposabljanje s sedanjim izseljevanjem mladih raziskovalcev kmalu res ne bodo več izplačale, ampak bodo vedno hujše breme (Lah Turnšek, 2016). Srednja in mlajša generacija nima dovolj točk in drugih referenc. Zato ne izgubljamo le posameznikov, ampak cele generacije (Mihailović, 2016). Če najbolj nadarjenim študentom ne omogočimo razvijanja njihovih talentov, ravnamo neodgovorno. Odličnega novega raziskovalca, ki je pripravljen delati za manj kot pol plače od kolegov v Avstriji, na Nizozemskem ali v Veliki Britaniji, ne dobimo na cesti – za njegov razvoj je potrebnih več let.

Gospodarski in družbeni razvoj ni naključje, je stvar politične volje, zavezanosti k načrtnemu vlaganju v izobraževanje, raziskave in tehnološki razvoj gospodarstva ob podpori domačega znanja. Ker te volje ni bilo, smo v zadnjem dsetletju ali dveh izgubili, kar smo že imeli – kakovostno rast slovenskega gospodarstva in solidno znanost. Potrebovali bi nekakšen 'new deal' za izgubljene generacije raziskovalcev: sistematično ugotoviti, kdo vse je odšel v tujino, in pripraviti načrt, kako jih privabiti nazaj – kaj jim ponuditi, omogočiti ali zagotoviti, da bi se bili pripravljeni vrniti. Namesto 'bega možganov' bi domače mlade znanstvenike obdržali, izseljene in tuje pa privabljali. Morali bi začeti uresničevati sprejete strategije, morda celo oblikovati novo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Ljudem je potrebno razložiti, da brez razvoja ne bomo imeli ne za zdravstvo, ne za pokojnine in pomoči, ne za vrtce in šole.

Mladim bi pomagalo, če bi pridobili več evropskih sredstev. Luthar (2016) dobiva občutek, da je kreativno delo rezervirano za kolege iz 'stare' Evrope (EU-15), nam pa je namenjena vloga sodelujočih podizvajalcev. Gre za vzpostavljanje moči med centri in periferijo, za neokolonializem znotraj EU. Ljudje gredo tja, kjer je mogoče zaslužiti. Vendar vedno odhajajo najbolj ambiciozni. Tisti, ki imajo dovolj energije, ki se znajo organizirati. Ni nujno, da so tudi boljši, vendar so znanilci trendov. Z odhajanjem podjetnih ne izgubljamo samo visoko izobraženih strokovnjakov, temveč tudi vse druge nosilce razvoja. Ostanejo tisti manj kompetentni. Zato vse bolj zaostajamo za razvito Evropo, npr. za Avstrjci, s katerimi se radi primerjamo. Poleg tega je pri naših severnih sosedih bistveno več socialne države kot pri nas. Pa ni tako daleč nazaj, ko smo upali, da jih bomo ujeli v razvoju.

92

Zakaj so odlični znanstveniki iz 13 novih članic EU (EU-13) manj uspešni na razpisih ERC? Slovenija ima na razpisih ERC uspešnost okoli 1 %, kar je precej pod povprečjem (11 %). Doslej so bili uspešni samo 3 Slovenci iz ene fakultete (izr. prof. dr. Nedjeljka Žagar, FMF, 2013; prof. dr. Dragan Mihailović, IJS in FMF, 2013; prof. dr. Tomaž Prosen, FMF, 2016), moralo bi jih biti vsaj 10. ERC namenja v obdobju 2014–2020 za financiranje odličnih temeljnih projektov 13,1 G€; od tega je 2/3 sredstev namenjenih mladim raziskovalcem. Doslej so z 8 G€ financirali 6000 znanstvenikov. Po 9-letnem delovanju se lahko pohvalijo s 5 Nobelovimi nagrajenci. »Nezadovoljstva v državah EU-13, ker ne dobijo pričakovanega deleža od ERC, ne moremo ignorirati«, pravi predsednik ERC Jean-Pierre Bourguignon (2016). Vseh 13 novih članic EU skupaj namenja za raziskave toliko sredstev kot Avstrija. Članice EU-13 zaradi manjših vlaganj v raziskave niso dovolj dobro opremljene, kar vpliva na uspešnost znanstvenikov na razpisih. Univerza v Oxfordu npr. ima letni proračun za raziskave 1,6 G€; samo oprema na univerzi v Cambridgu je vredna 9 G€. Naša proračunska sredstva za znanost so leta 2016 znašala 155,4 M€ = 0,16 G€, destino onih iz Oxforda. Letos naj bi dodatnih 200 M€ dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ESRR; od tega naj bi bilo v obdobju 2017–2022 za podoktorske projekte namenjenih 20 M€. Za sofinanciranje projektov Obzorja 2020 bo namenjenih 60 M€, za infrastrukturo, zlasti v vzhodni kohezijski regiji, pa 25 M€.

Navedel je primer Katalojine, kako je zaobšla zakonodajne omejitve, ki jih je sprejela španksa vlada; ta ščiti domače ljudi, tuji znanstveniki ne morejo dobiti mest za delo na inštitutih v Španiji. Sestavili so seznam vseh ovir, ki preprečujejo pretakanje znanja, in posikali rešitve. Tako so močno izboljšali svojo uspešnost na razpisih za znanost – dobivajo več kot polovico vseh sredstev ERC, ki jih pridobi Španija. Naša ARRS prispeva vsako leto okoli 1 M€ za izvedbo prilagojenih projektov raziskovalcev, ki jim ni uspelo s prijavo na razpisu ERC, a so bili ocenjeni kot dobri projekti.

Znanstvenik se mora najprej dobro počutiti; za to potrebuje ustrezne delovne razmere, podporo okolja za svoje delo in občutek, da je njegovo znanstveno delovanje koristno za celotno skupnost. Za prijavljanje na razpise ERC sta potrebni ambicioznost znanstvenikov in vztrajnost. Če se ne bodo prvič prebili skozi veliko konkurenco, ne smejo odnehati. Veliko odličnih znanstvenikov se noče prijaviti na razpise, ker se bojijo neuspeha in odziva okolice. Če jim namreč spodleti, se jih bo prijela oznaka, da so neuspešni, in njihov ugled bi lahko padel. V ZDA so sprejeli kulturo neuspeha, v Evropi pa nas je strah neuspeha. Spremeniti moramo miselnost – neuspeh je v resnici priložnost, da stvari izboljšamo. Bourguignon predlaga, naj začnemo z majhnimimkoraki. Pomislimo naj, kaj bi pritegnilo Slovence, ki so odšli v tujino, da bi se vrnili. Vsako leto naj jim ponudimo možnost, da pridejo delat na domačo znanstveno-raziskovalno ustanovo za 2–3 mesece. V naslednjem koraku bi pripravili vse potrebno za trajnejšo vrnitev domov. Pomembne so postopne priprave, čez noč se ne da ničesar doseči.

4.4 Pripombe na delo ARRS

ARRS se že 5 let ni prijavila na razpis evropskega programa Marie Sklodowska Curie (MSCA Cofund) in je edina evropska država, ki ni pridobila sredstev iz te sheme (Opara Krašovec, 2016). Slovenija bi lahko ta instrument uporabila za vračanje znanstvenikov, ki so bili v tujini več kot 3 leta. ARRS ne razporedi sredstev tako, da bi omogočila kroženje znanstvenikov in tudi vrnitev domov. Pripombe so tudi na metodologijo izbire mladih raziskovalcev – sredstva se ne dodelijo njim temveč programski skupini glede na njeno oceno. Vodja skupine določi, komu bo dal mentorstvo (sam je lahko mentor vsako drugo leto); pri tem ni pomembna njegova sposobnost za vodenje študenta, nobene besede nimajo niti mladi raziskovalci. Na institucionalni ravni nimamo strategije spodbujanja za pridobivanje evropskih sredstev, zato smo manj uspešni. Slovenija ni uspešna na razpisih ERC, toda eden od vzrokov je tudi, da se ARRS ne prijavlja na razpise MSCA, kar je lahko prvi korak do kandidiranja na razpisih ERC.

Novi pravilnik ARRS o ocenjevalnih postopkih je vsaj v 2 točkah v nasprotju z osnovnimi pravili izbora projektov, ki veljajo v evropskih programih Obzorja 2020 in ERC. Po pravilih ERC se lahko v 2. fazo uvrstijo samo tisti projekti, ki so v 1. fazi ocenjevanja dobili veliko točk. Pri nas vodje programskih skupin lahko preskočijo 1. fazo in se uvrstijo neposredno v 2. fazo. Ker je v 1. fazi verjetnost uspeha samo 10 %, v drugi pa 50 %, gre za priviligiran položaj 'baronov v znanosti'. Pravilnik ohranja moč

93

programskih skupin, ustavlja ideje in konkurenco. Ima tudi preveč (239) členov. Drugi absurd je, da lahko znanstveni svet ARRS do 5 % sredstev na katerem koli razpisu agencije oblikuje po svoje. Gre za nenavaden privilegij dodeljevanja projektov. Znanstveni svet bi moral voditi znanstveno politiko in skrbeti, da bomo pridobili čim več evropskih sredstev.

Točkovanje raziskovalcev (A1, A2 in A3) v razpisih Obzorja 2020 ne velja nič. V EU ocenjujejo najprej zamisel, v delu o uporabnosti pa še znanje in izkušnje raziskovalca ter to, ali ima na voljo opremo, ki jo potrebuje za izvedbo projekta. V Bruslju ni toliko formalizma kot pri nas.

4.5 Nerazumno obdavčevanje raziskovalcev

Fullbrightov program izmenjave podoktorskih raziskovalcev in znanstvenikov je največji in najprestižnejši štipendijski sklad na svetu. Izvajajo ga v ZDA od leta 1946 in poteka s 160 državami sveta. Slovenija je edina, ki Fullbrightove štipendiste izdatno obdavčuje (Hočevar, 2016). Plačati morajo dohodnino na celotno štipendijo, ki komaj zadošča za kritje življenjskih stroškov (najemnina stanovanja, hrana, knjige, zdravstveno zavarovanje, prevoz itd.); ti so v ZDA neprimerljivo višji kot v Sloveniji. Štipendije so namenjene kritju stroškov, ni zaslužek. Po vrnitvi iz ZDA so morali ti štipendisti plačati (npr. 7500 € dohodnine letno za 23 000 $ štipendije) za nekaj let nazaj kot razliko med davčnima stopnjama pri nas in v ZDA. Dohodnino so zaračunavali tudi ameriškim profesorjem, ki so bili na izmenjavi v Sloveniji. Od leta 2015 so predstavniki ameriškega veleposlaništva po pogajanjih z več ministrstvi dosegli, da se štipendistom pri odmeri dohodnine upoštvajo stroški namestitve, bivanja in literature, ki jih lahko izkažejo z računi. Američani ne skrivajo, , da bi se jim zdela najboljša rešitev, če doktorske štipendije sploh ne bi bile obdavčene, kot niso nikjer v svetu. Za Fullbrightove štipendiste so se zavzeli na veleposlaništvu ZDA, drugi podoktorandi pa lahko le upajo, da bodo njihova opozorila prišla do pravih ušes.

Dodatno obdavčenje znanstvenikov na izpopolnjevanju v tujini pospešuje trajni 'beg možganov'. Mladi se lahko obdavčitvi izognejo s spremembo rezidenstva. In to pomeni nepovraten rez v državno blagajno. Ne le 'izgube' zaradi davkov, ampak izgubo sredstev, naloženih v izobraževanje, in izgubo nadaljnjega prispevka k razvoju Slovenije. Gre za dolgoročne odločitve.

Podobno je z obdavčevanjem honorarjev in potnih stroškov zaslužnih profesorjev. Ti imajo možnost dobiti mednarodne projekte, ki jih mladi ne morejo. Na njih lahko zaposlijo mlade raziskovalce, ki bi bili sicer brez službe. Z izkušnjami lažje dobijo zaposlitev. Naša oblast je tudi pri njih zelo izvirna – poleg honorarjev je pričela obdavčevati tudi potne stroške zaslužnih profrsorjev. Skupni potni stroški (prevoz do letališča, letalo in avtobus, prenočevanje v domu, kotizacija in dnevnice) so bili npr. 860 €. Finančna uprava prizna samo 10 % potnih stroškov, 90 % pa imajo za dohodek, na katerega zaračunajo najprej 25 % posebnega davka (očitno so ga leta 2006 pozabili znižati na 17 %, kot so ga podjetjem), nato 15,74 % prispevkov za zdravstvo, od preostanka pa še dohodnino. Za 860 € potnih stroškov je tako fakulteta morala plačati 1 155 €, zaslužni profesor pa je dobil le 602 € – dejansko samo stroške prevoza in prenočišča, brez dnevnic in kotizacije. Evropska komisija bi utegnila zahtevati vračilo sredstev, ker so bila porabljena nenamensko!

Kotizacija je po svoji vsebini podobna računu za hotel in je torej dejanski, materialni strošek, ne dohodek. Namenjena je stroškom organizatorja posvetovanja: za prostore, organizacijo, tiskanje in pošiljanje vabil, tiskanje zbornika referatov, plače zaposlenih ali agencije; če je v kotizacijo vključeno kosilo, se dnevnica zniža za 35 € pri vsakem, tako kot se pri vključenem zajtrku v hotelu dnevnica zniža za 10 % ali 15 %.

94

5 TEHNOLOŠKI RAZVOJ

Izobraževanje, raziskovanje, tehnološki razvoj in inovacije so bistvene sestavine gospodarske dejavnosti in pomemben vir konkurenčnosti. Tehnološko moč držav je mogoče meriti s patenti, s prodajo visoko-tehnoloških proizvodov na svetovnem trgu, dodano vrednostjo na zaposlenega v visoko- in srednje visoko-tehnoloških industrijah in na znanju temelječih storitvah, rastjo produktivnosti dela ipd.

5.1 Patenti

Med tehnološkimi rezultati RRD so najpomembnejši kazalci o patentih, navadno so izraženi s številom prijavljenih patentov na milijon prebivalcev. V Sloveniji je bilo leta 2014 število patentnih prijav na evropski patentni urad (EPO) enako 65,85 na milijon prebivalcev (Graf 15). Čeprav je to število večje kot je bilo leta 2013 (46,02), je še vedno precej manjše od povprečja EU-28 (111,59). Zaradi Lihtenštajna in boljše primerljivosti držav smo število patentov na milijon prebivalcev prikazali z logaritemsko skalo. Daleč največ patentov je prijavljenih v Lihtenštajnu in Švici. Pred nami ni manj razvitih držav EU, za nami so Španija, Litva, Madžarska, Češka idr. – prehitela nas je Italija.

Graf 15

Največje število prošenj za podelitev evropskega patenta (EPO) vložijo v Lihtenštajnu, Švici in Luksemburgu, sledijo Nizozemska, Švedska in Finska (Graf 16). Slovenija za temi državami močno zaostaja, saj je v letu 2015 vložila skupno 118 prošenj, kar pomeni 57 prošenj na milijon prebivalcev. Povprečje EU-28 je precej višje in znaša 138 prošenj na milijon prebivalcev. Inovacijsko najmočnejša področja v Sloveniji po številu prošenj za podelitev patenta v EU so v letu 2015 bila digitalne komunikacije (11,6 %), organska kemija (8,4 %), električni aparati in energija (8,2 %), farmacija (7,3 %), računalniške tehnologije (5,3 %), vsa ostala področja skupaj pa obsegajo 59,2 %.

Graf 16

95

Število podeljenih evropskih patentov (EPO) na milijon prebivalcev v primerjavi s številom prošenj na milijon prebivalcev je bilo v Sloveniji nižje, saj je bilo podeljenih le 31,5 evropskih patentov na milijon prebivalcev (Graf 17). To je skoraj polovica manj kot znaša povprečje EU-28 (60,1). Za nami so Španija, Grčija, Portugalska in vse druge nove članice (EU-13). Najmanj evropskih patentov je bilo podeljenih v Bolgariji in Romunuji, največ v Lihtenštajnu, Luksemburgu in Švici.

Graf 17

Število podeljenih evropskih patentov v ZDA na milijon prebivalcev (Graf 18) v letu 2011 je za Slovenijo bistveno nižje (14,39), le 30 % povprečja EU-28 (47,7). Patente pripisujejo deželi izumitelja; če je držav več, uporabljajo ustrezne deleže za vsak patent. Podeljeni patenti se nanašajo na leto objave, prijavljeni pa na leto prijave. Metodologija ZDA ni usklajena s tisto pri EUROSTAT-u, zato je pri uporabi številk potrebna previdnost. Slovenija s 14,39 podeljenimi patenti zaseda nižje mesto kot pri prijavljenih

96

patentih. Podeljenih je bilo 22 % prijavljenih patentov, kar je manj od prejšnjih let in manj od povprečja EU (43 %); pri tem je potrebno upoštevati časovni zamik. Pred nami so razvite države EU in Estonija; za nami so Španija, Češka, Madžarska, Litva itd.

V letu 2014 je Slovenija pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) imela 156 mednarodnih patentnih prijav (PCT), kar znaša 75,7 prijav na milijon prebivalcev. Če hočemo doseči večjo intenzivnost patentiranja, je potrebno povečevati kakovost inovacij v poslovnem RRD, saj je Evropska komisija dokazala, da je med njima zelo visoka korelacija. V naslednjih letih pričakujemo večjo inovacijsko aktivnost (in s tem višje število vseh vrst patentov) tudi na inštitutih in univerzah.

Graf 18

5.2 Tehnološka sestava gospodarstva

EU-28 ima delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu 17 % (Graf 19), Slovenija samo 5,9 %. Na čelu sta Irska z 24 % in Francija z 21,6 %, nad povprečjem EU sta tudi Nizozemska in Luksemburg. Pred nami so razen Bolgarije vse nove članice EU, tudi Hrvaška. Za nami so Španija, Grčija in Portugalska. V več kot polovici držav je delež visokotehnoloških proizvodov v letu 2015 v primerjavi z letom 2009 narasel, najbolj v Estoniji, manj v Slovaški, Češki in Avstriji. Kazalec lahko pomeni zgolj izdelavo, npr. elektronskih in/ali računalniških izdelkov po kupljeni licenci v manj razviti državi ali v podružnici visokotehnološkega podjetja iz tujine, njihov RRD poteka v bolj razviti državi. Glavnino slovenskega visokotehnološkega izvoza nosi farmacevtska industrija, sledi elektronsko-komunikacijska in

proizvodnja znanstvenih instrumentov.

Graf 19

97

Tretji kazalec je tehnološka plačilna bilanca, ki vključuje izvoz in uvoz tehnološkega znanja in storitev, vključno z licencami, tantiemami, nakupom patentov, znanjem (know how) in RRD. Prikazujemo deleže prihodkov od licenc in patentov iz tujine (Graf 20). Slovenija je z 0,14 % precej pod povprečjem EU-28 (0,54 %). Od novih držav EU je nad povprečjem EU-28 samo Madžarska. Prehitela nas je Češka, za nami sta Španija in Norveška. Na vrhu so Švica, Irska in Nizozemska.

Graf 20

Po rasti prihodkov od licenc in patentov iz tujine (20,1 %) smo nad povprečjem EU-28 (Graf 21), ki je v letu 2014 glede na leto 2013 zraslo iz 9,8 % na 11,3 %. Na vrhu je Litva, precej za njo Nemčija, prehiteli smo Češko in Poljsko. Seveda to za Slovenijo absolutno pomeni še vedno le 0,14 % delež prihodkov od licenc in patentov v primerjavi s povprečjem 0,54 % za EU-28.

98

Graf 21

Slovenija je po strukturi gospodarstva podobna Nemčiji – ima visok delež zaposlenih v srednje-visoko tehnoloških podjetjih (Graf 22). Slovenija je bila leta 2015 na 4. mestu z 9,4 %, kar je precej nad povprečjem EU-28 (5,7 %), vendar še zmeraj zaostaja za Češko (11,2 %), Slovaško (10,6 %) in Nemčijo (9,9 %). Za nami so vse druge razvitejše in nove države EU.

Graf 22

V znanjsko intenzivnih dejavnostih (predelovalnih dejavnostih in storitvah) imajo v državah EU-28 povprečno že 13,8 % delež vseh zaposlenih. Vodilni so Luksemburg, Irska in Švica z več kot 20,0 %, sledijo Islandija, Velika Britanija, Švedska in Malta z okoli 18 %. Slovenija je po deležu v znanju

99

intenzivnih storitev v izvozu s 14,0 % malo nad povprečjem EU-28 (Graf 23). Za nami so Italija, Španija, Portugalska in večina novih članic EU.

Graf 23

5.3 Zaposlovanje mladih diplomantov in doktorantov

Visokošolsko izobrazbo ima v Sloveniji 41 % mladih, starih od 25–34 let. Brezposelnost med mladimi z visoko izobrazbo se je začela povečevati v drugi fazi krize. Med zgoraj omenjenimi mladimi je bilo v letu 2015 tako kar 10,5 % brezposelnih (leta 2005 je bil ta delež le 5,1 %). Na splošno ni težav pri zaposlovanju inženirjev elektrotehnike, informatike in strojništva v gospodarstvu, medtem ko pri drugih diplomantih so. Tudi v javnem sektorju se mladi težko zaposlijo zaradi prepovedi novih zaposlitev ob zmanjševanju stroškov.

Eden od mnogih razlogov za brezposelnost mladih je zmanjšanje javnih sredstev za nove projekte. Pretekli so se iztekli, mladi raziskovalci, ki so bili na njih zaposleni za določen čas trajanja projekta, so tako postali brezposelni. Nekatere raziskovalne skupine so si sicer uspele zagotoviti evropska sredstva, največ iz programa »Obzorje 2020«, ki se je začel financirati leta 2015.

Drugi razlog za brezposelnost je znižanje javnih sredstev za mlade raziskovalce. Zanje je bilo še leta 2010 na voljo 11 M€, od tega 85 % iz Evropskega socialnega sklada (projekt Inovativna shema). Žal se je leta 2013 tovrstno sofinanciranje doktorskega študija zaključilo. Sredstva ARRS18 za mlade raziskovalce so se od leta 2010 do 2015 znižala za več kot 45 % (Graf 24), posledično se je v tem obdobju močno znižalo tudi število mladih raziskovalcev, ki pa se zadnji dve leti ponovno zvišuje. Posledica znižanja finančnih sredstev je povečan odhod mladih raziskovalcev v tujino. Po drugi strani se za leto 2017 ponovno kažejo pozitivni obeti za mlade doktorje znanosti, saj bo v okviru Javnega razpisa MIZŠ za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, katerega namen je vzpostaviti povezavo med raziskovalnim in podjetniškim okoljem, mladim doktorjem znanosti v prihodnjih treh letih namenjenih

18 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), 2016. Dostop 2016-11-23. https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01/mr.asp

100

10 M€. V Sloveniji je bilo sicer leta 2015 že 10 822 doktorjev znanosti (od tega je bilo 40,3 % doktoric), kar je 3 134 več kot leta 2011.

Graf 24

Število mladih raziskovalcev se je v zadnjih letih v primerjavi z začetnimi leti financiranja (med leti 1986 in 1990), ko so doktorski študij financirali več kot 300 kandidatom, močno znižalo (Graf 25). V letu 2001 je bilo število raziskovalcev zelo nizko, ker je bil pričetek financiranja mladih raziskovalcev generacije 2001 prestavljen na začetek leta 2002. Enako je bilo leta 2002, zato sta se v letu 2003 začeli financirati dve generaciji mladih raziskovalcev. Zadnja tri leta se število mladih raziskovalcev, financiranih s strani ARRS, ponovno zvišuje. Največji delež mladih raziskovalcev je leta 2015 prihajal iz naravoslovnih (32 %) in tehniških ved (29 %), sledijo družboslovje, humanistika, medicina, biotehnika, namanjši delež raziskovalcev imajo interdisciplinarna področja. V letu 2016 je razpis ARRS, namenjen mladim raziskovalcem, omogočil doktorski študij 175 kandidatom.

Priča smo 'begu možganov' od manj razvitih k bolj razvitim in ne kroženju možganov, ki je značilnost razvitih držav. Beg visoko usposobljenih kadrov zmanjšuje nacionalni inovacijski kapital ter posledično povečuje prepad med razvitimi in manj razvitimi državami. Tisti diplomanti in doktoranti, ki ostajajo doma kot brezposelni, imajo velike težave, ker si ne morejo urediti normalnega življenja, bi pa s svojo ustvarjalnostjo in poletom lahko pomagali pri krepitvi RRD. Odseljevanje se je v letih 2012–2015 ustalilo na okoli 8 000 letno, od tega jih je bilo leta 2014 okoli 1.900 z višje- in visokošolsko izobrazbo. Večina odseljenih (57 %) je bila prej nekativnih, 34 % je bilo zaposlenih, brezposelnih je bilo 8,7 %. Največ se odseljujejo v Avstrijo (27 %) in Nemčijo (20 %), sledita Švica (7,6 %) in Hrvaška (7,1 %).

Graf 25

101

102

6 INOVACIJE

6.1 Evropska inovacijska lestvica, EIS

Maastrichtski center UNU-MERIT (The United Nations University – Maastricht Economic and Social Research Institute on Innovation and Technology) je razvil vrsto kazalcev in jih združil v Evropski inovacijski semafor (European Innovation Scoreboard, EIS, 2016). Temelji na 25 kazalnikih, združenih v tri skupine z 8 inovacijskimi razsežnostmi: pogojniki – 1. človeški viri, 2. odprti in privlačni sistemi raziskovanja, 3. finance in podpora; aktivnosti podjetij – 4. investicije, 5. povezave in podjetništvo, 6. intelektualna lastnina; dosežki – 7. inovatorji in 8. ekonomski učinki.

EIS vključuje 28 držav EU ter Islandijo, Izrael, Makedonijo, Norveško, Srbijo, Švico, Turčijo in Ukrajino. Kazalniki so najnovejši, ki so dosegljivi, za EIS 2016 so podatki večinoma iz obdobja 2013–2014. EIS deli države EU-28 v 4 skupine (opisano je tudi gibanje držav v obdobju 2008–2015):

Inovacijski voditelji (Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Finska), ki so vsaj na 120 % povprečja EU-28, najhitreje med njimi sta rastli Nizozemska in Danska, Finska je padla.

Inovacijski sledilci (Luksemburg, Belgija, Velika Britanija, Irska, Avstrija, Francija in s precejšnjim zaostankom Slovenija), ki so na 119–90 % povprečja, med njimi je najhitreje rastla Velika Britanija, sledila ji je Slovenija, ki pa v zadnjem letu beleži rahel padec.

Zmerni inovatorji (Italija, Češka, Španija, Portugalska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Malta, Hrvaška, Litva, Latvija, Poljska, Estonija in Ciper), ki so na 89–50 % povprečja EU-28, najhitreje sta rastli Latvija in Malta, poslabšale so se Hrvaška, Ciper, Grčija in Španija.

Skromni inovatorji (Romunija in Bolgarija), ki so pod 50 % povprečja EU.

EU v svetovnem merilu v inovacijskih dosežkih (z 0,592 točke) zaostaja za Južno Korejo (0,726), ZDA (0,703) in Japonsko (0,701). Rast EU je bila v zadnjih 8 letih sorazmerno hitra (+1,6 %), hitrejša kot na Japonskem (1,1 %) in v ZDA (+0,4 %), vendar počasnejša kot na Kitajskem (+8,1 %) in v Južni Koreji (+3,8 %). Za globalno primerjave uporabljajo omejen nabor istih treh skupin, vendar s 7 razsežnostmi (brez 7. razsežnosti – inovatorji) in samo 12 kazalniki.

Slovenija je z 0,485 točkami (Graf 26) obdržala 12. mesto v EU-28 in 15. v Evropskem gospodarskem prostoru (v letu 2014 je imela 0,534 točk). Švica je z naskokom vodilna država v svetu (0,791), pred Južno Korejo (0,726), Švedsko (0,704), ZDA (0,703), Japonsko (0,701), Dansko (0,700) in Finsko (0,649). V obdobju 2008–2015 so bile najhitreje rastoče Latvija, Malta in Litva. V zadnjem letu je 21 držav indeks zvišalo, 7 pa znižalo. Razlike so velike v financah in podpori, odprtosti raziskovalnih sistemov, internacionalizaciji in sodelovanju pri poslovnih inovacijah. Najhitreje rastejo odprtost raziskovalnih sistemov, gospodarski učinki, vlaganja podjetij in človeški viri.

Graf 26

103

Države – inovacijski voditelji se odlikujejo v vseh razsežnostih, kar kaže na uravnotežene nacionalne raziskovalne in inovacijske sisteme. Imajo najnižjo varianco v vseh 8-ih razsežnostih inovativnosti. Sledijo jim inovacijski sledilci. Nekatere druge države so zelo uspešne v posameznih razsežnostih. Slovenija je v obdobju 2008–2015 z 1,2 % napredovala hitreje od povprečja EU (0,7 %); ima najvišje dosežke pri človeških virih (144 % povprečja EU-28), pri povezovanju in podjetništvu (122 %) ter pri naložbah podjetij (111 % – vključujoč evropska sredstva v centrih odličnosti) (Graf 27). Najslabša je pri financah in podpori (49 %), gospodarskih učinkih (74 %) ter inovatorjih (80 %). Pri inovatorjih je bil v preteklem letu dodan nov indikator »zaposlenost v hitro rastočih podjetjih«, kjer je Slovenija dosegla 85 % povprečja EU-28.

6.2 Uspešnost Slovenije

Slovenija zaseda po posameznih razsežnostih inovacij v EU-28 naslednja mesta in kaže sledeče premike od leta 2015 (+ pomeni dvig, – padec):

2. – človeški viri (novi doktorati, prebivalstvo 30–34 let s terciarno in 20–24 let s srednješolsko izobrazbo) +3 mesta;

7. – vlaganja podjetij (izdatki za RiR v poslovnem sektorju in izdatki za ne-RiR inovacije), –2 mesti;

10. – povezovanje in podjetništvo (inoviranje v malih in srednjih podjetjih (MSP), njihovo sodelovanje z drugimi, skupne znanstvene objave z javnimi sektorjem), –1 mesto;

14. – intelektualna lastnina (prijave tehniških in družbenih patentov, blagovne znamke, industrijsko oblikovanje), –6 mest;

17. – odprtost, odličnost in privlačnost raziskovalnega sistema (mednarodne skupne znanstvene objave, 10 % največkrat citiranih objav, doktorski študenti iz držav zunaj EU), –2 mesti;

19. – inovatorji (produktne in procesne, tržne in organizacijske inovacije v MSP, hitro rastoča inovativna podjetja), –1 mesto;

19. – gospodarski učinki (zaposlenost v dejavnostih z veliko znanja, izvoz proizvodov srednje-visoke in visoke tehnologije, prodaja novih inovacij, prihodki od patentov in licenc iz tujine) –1 mesto;

24. – financiranje in podpora (izdatki za RRD v javnem sektorju in naložbe tveganega kapitala) –12 mest.

104

Očitno imamo največje težave s financiranjem ter podporo ter s prodajo in izvozom znanja vseh vrst, zlasti visoko- in srednje-visoko tehnološkega. Primerjalno imamo rast samo pri človeških virih (za 3 mesta), pri vseh drugih razsežnostih pa padec, največji pri financiranju in podpori (za 12 mest) ter pri intelektualni lastnini (za 6 mest).

Nadpovprečni smo po: skupnih mednarodnih znanstvenih objavah (233 % povprečja EU), novih doktorantih (215 %), skupnih javno-zasebnih objavah (195 %), izdatkih za RRD v poslovnem sektorju (142 %), sodelovanju inovativnih MSP z drugimi (141 %), skupnih blagovnih znamkah (112 %) itd. Podpovprečni smo pri: naložbah tveganega kapitala (le 12 % povprečja EU), prihodkih od licenc in patentov iz tujine (27 %), doktorskih študentih zunaj EU (32 %), izvozu znanjsko intenzivnih storitev (52 %), patentnih prijav na področju družbenih izzivov (58 %), izdatkih za inovacije brez RRD (69 %), najbolj citiranih znanstvenih objavah (71 %), javnih izdatkih za RRD (75 %), industrijskih načrtih (76 %), prijavah patentov PCT (77 %), zaposlenosti v hitro rastočih podjetjih (85 %) in deležu prodaje novih inovacij (85 %) Graf 27

105

Najhitreje rastejo prihodki od patentov in licenc iz tujine (20,1 %), delež novih doktorantov (16 %), skupne blagovne znamke (8,8 %), mednarodno znanstveno sodelovanje in neevropski doktorski študenti (po 7,8 %) itd. (Graf 28). Večji padec so opazili pri izdatkih za inovacije, ki ne sodijo v RRD (–11,5 %), prodaji novih inovativnih izdelkov na trgu (–3,3 %) in prijavah patentov PCT na področju družbenih izzivov (–3,2 %).

Graf 28

Relativna uspešnost Slovenije v obdobju 2008–2015 raste skoraj skladno z uspešnostjo indeksa inovacije EU (iz 0,495 na 0,521). Tako je naš indeks kljub padcu v zadnjem letu zrasel iz 0,446 na 0,485 ali iz 90,1 % povprečja EU na 93,1 % (Graf 29).

106

Graf 29

Področje vzhodne Slovenije spada med zmerne inovatorje, uspešnost inovacij pa se je v primerjavi s tisto pred dvema letoma zmanjšala za 2 %. Prednosti te regije (glede na EU-28) predstavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja ter njihovo sodelovanje, izdatki poslovnega sektorja za RRD in zaposlovanje v industriji z visokim znanjem (Graf 30). Relativni prednosti v sistemu inovacij omenjene regije sta tudi izvoz srednje in visokotehnoloških izdelkov ter visokošolska izobrazba, medtem ko slabosti pomenijo predvsem zelo nizki javni izdatki za RRD, prodaja in trženje novih inovacij ter patentne prijave (EPO).

V nasprotju z vzhodno Slovenijo je zahodna Slovenija močan innovator, uspešnost inovacij se je v zadnjih dveh letih še za 2 % povečala (Graf 30). Podobno kot pri vzhodni Slovenji so tudi v tej regiji možne še nekatere izboljšave, med drugim pri neraziskovalnih inovacijah, povečanju javnih izdatkov za inovacije ter pri prodaji inovacij. Precejšno prednost regije je še vedno visoko število terciarno izobraženih.

Graf 30

a b

107

6.3 Svetovni inovacijski indeks

Svetovni inovacijski indeks 2016 (The Global Innovation Index)19 ocenjuje inovacijske vložke (institucije, človeški kapital in raziskave, infrastruktura, razvitost trga) in učinke (znanja in tehnologije, ustvarjalnosti). Pripravljajo ga poslovna šola Johnson na Univerzi v Cornellu iz ZDA, poslovna šola INSEAD v Franciji in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, WIPO iz Švice. Slovenija se je lani uvrstila na 32. mesto na svetu (od 128 držav, leta 2014 je bila 28. med 141 državami) in na 21. mesto v Evropi (Graf 31). Na vrhu so bile Švica, Švedska in Velika Britanija. Od novih držav EU sta bili pred nami Estonija in Češka.

Graf 31

Slovenija je po inovacijskem učinku 33. in po vložku 31., po razmerju obeh podindeksov je 39. Podrobne uvrstitve od 128 držav so po posameznih elementih naslednje:

institucije 23. (politično okolje 31., regulacijsko okolje 28., poslovno okolje 13.); človeški kapital in raziskave 24. (izobraževanje 15., terciarno izobraževanje 26., RRD 26.); infrastruktura 42. (IKT 54., splošna infrastruktura 37., okoljska trajnost 22.); razvitost trga 84. (kreditiranje 83., naložbe 83., trgovina in konkurenca 62.); razvitost poslovanja 27. (zaposleni v ustvarjanju znanja 15., inovacijske povezave 60.,

sprejemanje znanja 38.); učinki znanja in tehnologije 34. (ustvarjanje znanja 38., vpliv znanja 7., širjenje znanja 76.); učinki ustvarjanja 27. (neotipljivo premoženje 20., proizvodi ustvarjanja 24., računalniška

ustvarjalnost 34.).

Kot vidimo, so naše največje prednosti v:

poslovnem okolju 13. (reševanje plačilne nesposobnosti 11., preprosto ustanavljanje podjetij 18., enostavno plačevanje davkov 31.);

19 S. Dutta, B. Lanvin, S. Wunsch-Vincen, uredniki. The Global Innovation Index 2016. Dostop 2016-12 15. https://www.globalinnovationindex.org/gii-2016-report

108

izobraževanju 15. (pričakovani čas šolanja 12., javni izdatki na dijaka 17., uvrstitve PISA 21., razmerje dijaki/učitelj 28., delež BDP 32.);

zaposlenih v ustvarjanju znanj 15. (RRD financirana od gospodarstva 5., bruto izdatki za RRD v poslovnem sektorju 11., zaposlitev, ki zahteva veliko znanja 21., delež zaposlenih žensk z visoko izobrazbo, 27., izobraževalna podjetja 36.);

vplivu znanja 7. (delež visoko in srednje-visoko tehnoloških podjetij 9., certifikat kakovosti ISO9001 13., nova podjetja 27., rast BDP na delavca po kupni moči 39.);

neotipljivem premoženju 20. (domače blagovne znamke 9., v tujini registrirane blagovne znamke 22., IKT, ustvarjanje organizacijskih modelov 45. oz. poslovnih modelov 60.).

Naše največje slabosti so predvsem:

naložbe 83. (tržna kapitalizacija 72., tvegani kapital 55., celotna vrednost vrednostnih papirjev na borzi 52., zaščita vlagateljev 7.);

kreditiranje 83. (lahkost pridobivanje posojil 101., delež domačih posojil zasebnemu sektorju 56.).

109

7 PODJETNIŠTVO

Svetovni podjetniški opazovalec (Global Entrepreneurship Monitor, GEM)20 je največji in najbolj razvit raziskovalni program za podjetništvo na svetu. Leta 1999 sta ga skupaj začela Babson College in London Business School, Slovenija pa se je raziskavi priključila leta 2002. GEM je enkraten predvsem zato, ker v nasprotju z drugimi podatkovnimi bazami, ki merijo značilnosti manjših in novih podjetij, proučuje obnašanje posameznikov v procesu nastajanja in vodenja podjetja. Proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij ter išče odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu in kako bi podjetništvo lahko pospešili.

Nosilec slovenskega dela raziskav je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) Univerze v Mariboru (UM), ki skupaj z raziskovalci nacionalnih skupin drugih držav tudi dejavno soustvarja nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave. Slovensko raziskovalno skupino vodi prof. dr. Miroslav Rebernik, financira jo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, delno pa tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na EPF-UM.

GEM temelji na razumevanju, da je gospodarska blaginja močno odvisna od podjetniškega sektorja, pri tem pa imajo različni tipi podjetništva različno moč vplivanja. Ni vseeno ali gre za posameznike, ki so se podjetništva lotili, ker so bili zaradi preživetja v to prisiljeni (podjetništvo zaradi nujnosti) ali za podjetnike, ki so šli v to, ker so želeli izkoristiti obetavno podjetniško priložnost. Za uspešno podjetništvo, ki prispeva k nacionalni ekonomski rasti, so pomembni nekateri temeljni pogoji. Mednje spadajo predvsem urejene inštitucije, primerna infrastruktura, makroekonomska stabilnost, urejeno zdravstvo in primerno temeljno izobraževanje.

V letu 2016 sta izšli dve posebni poročili raziskave Global Entrepreneurship Monitor 2015/2016, ki vključujeta tudi Slovenijo. Prvo poročilo z naslovom »GEM 2015 Report on Social Entrepreneurship« navaja rezultate raziskave o socialnem podjetništvu, ki je bila izvedena v 58-ih državah leta 2015. V drugem poročilu, Special Report on Entrepreneurial Finance pa so predstavljeni izsledki raziskave, ki je isto leto proučevala podjetniške finance (v 60 državah).

7.1 GEM

Raziskava GEM 2015 Report on Social Entrepreneurship21, 22, ki je proučevala družbeno podjetništvo (58 držav, več kot 176 000 posameznikov) je pokazala, da je v ustanavljanje tovrstnih podjetij po svetu v povprečju vključenih 3,2 % posameznikov. GEM družbeno podjetništvo sicer opredeljuje kot katerokoli dejavnost, organizacijo ali pobudo, ki ima družbene ali okoljske cilje. V Sloveniji je vključenost v družbeno podjetništvo relativno nizka zaradi nepoznavanja samega koncepta tovrstnega podjetništva, pa tudi zaradi zapletene zakonodaje in pomanjkljivega financiranja. V družbeno podjetniško aktivnost je tako pri nas vključenih le 1,7 % posameznikov. Slovenija med drugim zaostaja

20 Global Entrepreneurship Monitor, Global report 2015/2016, 2016. Dostop 2016-11-30. http://www.gemconsortium.org/report 21 Global Entrepreneurship Monitor, Special Topic Report 2015-2016, Social Entrepreneurship, 2016. Dostop 2016-12-22. http://www.gem-spain.com/wp-content/uploads/2015/03/gem-2015-special-report-on-social-entrepreneurship.pdf 22 GEM Slovenia, Novice, Sporočila za javnost, 2016. Dostop 2016-12-22. http://www.gemslovenia.org/news/?page=1#CmsC163E1C252E3

110

tudi za Hrvaško (6,1 %), Madžarsko (9,7 %) in Italijo (2,3 %). V svetu je na splošno v družbeno podjetništvo vključenih nekoliko manj žensk kot moških (45 % žensk).

Poročilo o podjetniških financah Special Report on Entrepreneurial Finance23 ugotavlja, da kar 95 % podjetnikov po vsem svetu svoja zagonska podjetja financira z lastnimi viri, kar je posledica pretekle finančne krize. Podobno velja za Slovenijo, kjer svoja podjetja z lastnim denarjem finacira še nekoliko večji delež podjetnikov, 96 %. Najmanjši delež podjetnikov, ki svoja podjetja financira z lastnim denarjem imata Izrael in Španija (oba po 79 %). Od držav EU ima največji delež tovrstnih podjetnikov Velika Britanija (98 %). V Sloveniji podjetniki v svoja zagonska podjetja v povprečju vložijo 72,7 % lastnih sredstev. Povprečni delež vloženih lastnih sredstev se je v obdobju od leta 2004 do 2015 v svetu povečal iz 66 % na 72 %, pri čemer je bilo leta 2004 za pričetek poslovanja potrebnih 54 000 USD, v letu 2015 pa 13 000 USD (v Sloveniji 11 102 USD). Čeprav so se stroški ustanovitve podjetja zmanjšali, predstavlja dostop do finančnih sredstev še vedno eno največjih težav malih in srednje velikih podjetij. V raziskavi so ugotovili tudi, da v primerjavi z moškimi ženske za svoje podjetje težje pridobijo zunanja finančna sredstva. Razlike med spoloma se pojavljajo tudi pri višini sredstev, ki so potrebna za zagon podjetja, saj ženske v povprečju potrebujejo manj sredstev za zagon podjetja.

Podjetniške namere ustanovitve podjetja v prihodnjih treh letih prikazuje Graf 32. Slovenija je na 49. mestu od 58 držav, pred njo in z njo so večinoma razvitejše države. Na vrhu so Romunija, Makedonija in Latvija. Očitno prevladuje podjetništvo iz nuje20.

Graf 32

23 Global Entrepreneurship Monitor, Special Topic Report 2015-2016, Entrepreneurial Finance, 2016. Dostop 2016-12-22 http://www.gem-spain.com/wp-content/uploads/2015/03/gem-2015-2016-report-on-entrepreneurial-financing.pdf

111

8 PREDLOG SKLEPOV

8.1 Področje RRD

Cilje in poti za uveljavljanje raziskav in razvoja je potrebno usklajevati na nivoju države, podjetij, javnega sektorja in združenj:

Predlagamo, da država poveča vlaganja v RRD tako, kot to delajo ne samo v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah, temveč tudi na Češkem, Poljskem in Slovaškem, skladno s ciljema EU 2020 za javna in zasebna vlaganja (1,0 + 2,0 = 3,0) % BDP in RISS 2020 (1,2 + 2,4 = 3,6) % BDP.

Potrebno je aktivna politika zaposlovanja mladih diplomantov in doktorantov, zlasti v gospodarstvu in zasebnem sektorju storitev.

Podjetja morajo v sodelovanju z nosilci znanja in vlado povečevati: o ustvarjalnost, raziskave, tehnološke in komercialne izboljšave ter druge metode

ustvarjanja zunaj RRD, o delež lastnih blagovnih znamk in industrijskega oblikovanja proizvodov oz. storitev, o delež prodaje in izvoza visoko- in srednje visoko-tehnoloških proizvodov oz. storitev z

veliko znanja ter povečevati delež zaposlenih v njih, o izboljševati tehnološko plačilno bilanco, o stalno in načrtno prenavljati izdelke, procese in storitve ter o povečevati produktivnost dela in sredstev.

Z ustrezno davčno politiko bo nujno potrebno povečevati varčevanje in investiranje prebivalstva za gospodarsko-družbeni razvoj in rast tveganega kapitala.

8.2 Inovacije

Potrebno je:

množično inovativno gibanje v podjetjih s povečevanjem števila in kakovosti prijavljenih in podeljenih patentov (evropskih, ameriških in triadnih) ter njihovo izrabo in gospodarsko rabo,

uveljavljati domače blagovne znamke in industrijsko oblikovanje ter povečevati prihodke od licenc in patentov iz tujine,

povečati in pospešiti prenos dosežkov RRD v prakso (v podjetja, na trge in v izvoz),

razvijati množično inventivno dejavnost v vseh panogah in podpirati izvoz vseh oblik znanja.

8.3 Podjetništvo

Potrebno je:

razvijati podjetništvo, njegov ugled ter izboljševati pogoje za ustanavljanje in preživetje novih podjetij ter za razvoj malih in srednjih podjetij;

pomagati mladim pri razvoju zamisli, ustanavljanju in zagonu podjetij z mentorji, zagonskim kapitalom in podpornim poslovnim okoljem:

o inkubatorji, o centri odličnosti, o kompetenčni centri ipd.;

povečati odprtost notranjega trga in pospešiti ustanavljanje zagonskih podjetij;

načrtno je potrebno razvijati podjetniško kulturo, nacionalne podjetniške predpise, učinkovitost vladnih programov, žensko podjetništvo in izobraževanje za podjetništvo;

razvijati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in z njo povezana znanja ter dostopnost in vključenost prebivalstva in podjetij vanjo;

pripraviti je potrebno strategijo izobraževanja za podjetništvo v vseh stopnjah izobraževanja;

razvijati moramo ugodno poslovno okolje za podjetništvo, predvsem davke in birokracijo.

112

9 VIRI

ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Pregledi in analize, Usposabljanje kadrov, https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01/mr.asp, dostop 2016-11-23.

Bouguignon, J. P., 2016, Samo na Oxfordu za raziskave 1,6 milijarde evrov, dostop 2017-01-26: http://www.delo.si/znanje/znanost/samo-na-oxfordu-za-raziskave-1-6-milijarde-evrov.html.

EPO, European Patent Office, Statistics, https://www.epo.org/about-us/annual-reports-statistics/statistics.html#patentees, dostop 2016-11-07.

European Research Ranking, 2015, http://www.researchranking.org/index.php?year=2015&action=country, dostop 2016-10-19.

EUROSTAT, Employment in technology and knowledge-intensive sectors at the national level, by sex, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_emp_nat2&lang=en, dostop 2016-10-07.

EUROSTAT, Gross domestic expenditure on R&D (GERD) % of GDP, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=t2020_20, dostop 2016-11-15.

EUROSTAT, High-tech exports - Exports of high technology products as a share of total exports, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=htec_si_exp4&lang=en, dostop 2016-10-27.

EUROSTAT, Patent applications to the EPO by priority year, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do, dostop 2016-11-07.

EUROSTAT, Population on 1 January - Persons, http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00001&plugin=1, dostop 2016-09-05.

EUROSTAT, Science and Technology, Research and Development, http://ec.europa.eu/eurostat/data/database, dostop 2016-09-26.

EUROSTAT, Total intramural R&D expenditure (GERD) by sectors of performance, http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do, dostop 2016-10-11.

Hočevar, B., 2016, Ogroman dohodnina po vrnitvi z izmenjave, Delo, 28. 5.; Davcčno nerazumljjeni raziskovalci, Delo, 30. 5.; Davek na potencial, Delo, 31. 5. 2016.

Hollanders, H., Es-Sadki, N., Kanerva, M. (uredniki), 2016, EIS, European Innovation Scoreboard, http://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards_en, dostop 2016-09-06.

Jerala, R., 2016, Počasno uiranje slovenske znanosti, http://www.delo.si/sobotna/pocasno-umiranje-slovenske-znanosti.html, dostop 2017-01-26.

Jeglič, A., Mihailović, D., Prosen, T., Ramšak, A. in Žitko, R., Evropa z milijardami poganja kvantno revolucijo. Slovenije ni zraven, http://www.delo.si/sobotna/evropa-z-milijardami-poganja-kvantno-revolucijo-slovenije-ni-zraven.html, dostop 2017-01-26.

Kolar, J., 2016, Uspelo jim je! In kako bo to koristilo meni? http://www.delo.si/sobotna/uspelo-jim-je-in-kako-bo-to-koristilo-meni.html, dostop 2017-01-25.

Lah Turnšek, T., 2016, Krvna slika in padanje srčnega utripa – diagniza in prognoza slovenske znanosti, http://www.delo.si/sobotna/krvna-slika-in-padanje-srcnega-utripa-ndash-diagnoza-in-prognoza-slovenske-znanosti.html, dostop 2017-01-25.

113

Luthar, O., Korade, D., 2016, Empatija in solidarnost sta postala patetična pojma, Večer v Soboto, 16. 1. 2016.

Mihailović, D., 2016, Znanost zelo težko tekmuje s šolami, vrtci, in športniki, dostop 2017-01-26: http://www.delo.si/sobotna/znanost-zelo-tezko-tekmuje-s-solami-vrtci-in-sportniki.html.

Opara Krašovec, U., 2016, Slovenski baroni v znanosti koncentrirajo moč, dostop 2017-01-26: http://www.delo.si/znanje/znanost/slovenski-baroni-v-znanosti-koncentrirajo-moc.html.

SJR, 2015, International Science Rank, SCImago Journal & Country Rank, http://www.scimagojr.com/journalrank.php, dostop 2016-09-13.

Svet kapitala, priloga časnika Delo. Laboratorij, rojstno mesto napredka. http://svetkapitala.delo.si/inovacije/laboratorij-rojstno-mesto-napredka-238, dostop 2016-10-21.

SURS, 2016, Ekonomsko področje, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, http://pxweb.stat.si/pxweb/database/ekonomsko/ekonomsko.asp, dostop 2016-11-22.

THE WORLD BANK, 2015, Population (total), http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL/countries?order=wbapi_data_value_2010%20wbapi_data_value%20wbapi_data_value-last&sort=desc&display=default, dostop 2016-09-09.

World Intellectual Property Organization (WIPO), 2016, http://www.wipo.int/pct/en/, dostop 2016-12-02.

Kelley, D., Singer, S., Herrington, M., 2016, GEM 2015/16 Global Report, Global Entrepreneurship Monitor. http://gemconsortium.org/, dostop 2016-10-10.

Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Hojnik, B., Rus, M. , 2015, Globalno sporočilo GEM (The Global Entrepreneurship Monitor). Sporočilo za javnost, GEM Slovenija, http://www.gemslovenia.org/news/, dostop 2016-10-11.

Rotaru, S., Felix, B., Lopez, A., Petkova, R., Ritola V., Villette, G. (uredniki), 2015, EUROSTAT, Science, technology and Innovation in Europe 2013, http://ec.europa.eu/eurostat/documents/3930297/5969406/KS-GN-13-001-EN.PDF, dostop 2016-9-11.