Скопје 2004macedonianhistory.ca/Stefov_Risto/Lifelong_Noose... · 2020. 12. 15. · novi na...

Transcript of Скопје 2004macedonianhistory.ca/Stefov_Risto/Lifelong_Noose... · 2020. 12. 15. · novi na...

D r a g i c a N a j ~ e s k a

DO@IVOTNA JAMKA

Скопје 2004
Izdava~IK Nova na{a kniga

UrednikVioleta Andreevska

Recenzentid-r Georgi Stalevd-r Dimitar Bo{kov

Tehni~ka podgotovka i koricaVladimir Sidorovski

Pe~atGrafostil, Skopje
Dragica Naj~eska

DO@IVOTNA JAMKA
Ovaa kniga im ja posvetuvam na mojot bratDim~e Naj~eski, na mojot soprug Dragan Buzalkov,na soprugot na mojata sestra Pavle Popovskikoi, zadoeni od najmala vozrast so komunisti~ka-ta ideja za ramnopravno i pravedno, humano op-{testvo, pominaa niz uàsnite psihi~ki i fi-zi~ki stradawa na golooto~kata golgota i giizdràa dostoinstveno. Im ja posvetuvam i na~lenovite na moeto semejstvo – neumorni borciza oìvotvoruvawe na idealot za ̀ ivot dostoenna ~ovekot.

Im blagodaram na moite roditeli Vikto-rija Naj~eska i Metodija Naj~eski {to go vgradi-ja vo nas, nivnite deca, toj ideal – za po~ove~kiìvot za lu|eto i so svojot stoicizam ni pomog-naa da ne otstapime od nego, ni vo najte{kite de-novi na isku{enijata {to gi izdràvme zaedno.

So qubov,Avtorot

54 Dragica Naj~eska DO@IVOTNA JAMKA
Be{e toa denot na mojata veridba so Milan... ]e izludevod radost. Pove}epati popladneto go oblekuvav noviot fus-tan specijalno so{ien za ve~erta, koga }e dojdat gostite. Koj}e izdrì dotoga{? Na sekoe pominuvawe pokraj ogledaloto japopravav novata frizura. Sakav taa ve~er da mu bidam pouba-va na Milan od koj bilo od drugite denovi. Nemu. Na mojot sa-kan. I novite ~evli gi probav nekolkupati. Gi gledav od sitestrani pred ogledaloto, koe be{e zaka~eno izdolèno preku ce-liot del od yidot, do vratata.

Izvesno vreme jas i Milan mislevme deka ne e potrebna ve-ridba. Vedna{ svadba. No, majka mi mnogu nastojuva{e. Bilored. Neka bide. Neka se izraduva starata. Zasluìla. Celiotìvot ni go ima{e posveteno nam. Site doma se bevme dogovori-le da bidat povikani samo najbliskite. Najmnogu dvaesetinalu|e.

Vo zakaànoto vreme, ve~erta, najprvin dojdoa ~i~ko miSlobodan, strinata Emilija, bratu~etkata Lili i bratu~e-dot Iko. Potoa drugarite i drugarkite na brat mi i sestrami. Moite drugarki i drugari. Samo edna podale~na tetka Vio-leta, bratu~eda na tatko mi, so maòt Sreten i dve pogolemideca, Miodrag i Predrag. Isto taka i eden bratu~ed na majkami, Pavle, so soprugata Milena, bez deca.

Tolku bev zbuneta {to ne gi ni zabeleùvav nivnite li-ca. Tie verojatno bea nasmeani. Kako oddaleku gi slu{av nivni-te glasovi so koi ~estitaa, vleguvaj}i vo priemnata soba.

Posednaa kraj masite. Tamu ve}e bea postaveni razli~nizakuski.

Po~na posluùvaweto. ̂ okoladni bonboni, rakija. Sala-ti.

Se ~eka{e na Milan. Sekoj moment bi trebalo da pristig-ne. Oblekata, novata ko{ula, kako i ~evlite, u{te pred nekol-ku dena gi kupivme zaedno. Ne sakav da go propu{tam momentot

me bliski.Edinstveno koga toj po~na da zboruva za osnovaweto

brak, jas kako da ne bev podgotvena. Mi izgleda{e prerano. A i bevnajmala od nas, trite deca vo semejstvoto. Milan be{e ne-strpliv. Uporen. Predlaga{e da zboruva za toa, so brat mi, somajka mi...

Milan poslednite nedeli nastojuva{e {to pobrzo da senapravi veridbata. Pa i svadbata. I toa malku vreme {to }ebideme oddeleni, {to nema da ìveeme zaedno, mu izgleda{emnogu.

U{te od v~era s¢ be{e podgotveno za ovoj sve~en ~in. Masi-te naredeni. I hranata gotova za servirawe. Pred nekolku ~asasite se oblekovme vo novite fustani i kostumi, specijalno so-{ieni za ovoj sve~en nastan.

Milan go nema{e......Ve}e ne moèv da se kontroliram. Poglednuvav voznemi-

reno de vo brat mi de vo sestra mi. Upla{eno. Boè, ne{to lo-{o da ne mu se slu~ilo?! No {to i da e, moèl od nekade da se ja-vi... Vo negoviot stan telefon nema{e... Ne znaeja kako da go po-baraat...

Vo priemnata soba, kade {to bea gostite, ve}e kako da se~uvstvuva{e zategnatost. Nekakva neiskaàna nelagodnost.Ne ni sakav da slu{nam dali nekoj prozbore {to bilo za docne-weto na Milan.

Site kako da se pla{evme da ne ni se sretnat pogledite.Gi izbegnuvaa moite. Jas nivnite. Da ne otkrieme preku o~itene{to {to ne bi sakale da se razbere. Vo eden moment, kako podogovor, site ~etvorica – majka mi, brat mi, sestra mi i jasvlegovme vo sobata kade nema{e gosti. Da se posovetuvame {toda pravime.

koga }e pristigne. Postojano bev kraj vleznata vrata. Prva dago vidam koga }e dojde.

Pomina re~isi polovina ~as od zakaànoto vreme. Mi sestori cela ve~nost! Milan sekoga{ be{e to~en. Ova malo za-docnuvawe nema da mu go prostam... No, otkako pomina ~as, po~-na da me stega vo gradite. Stanav nervozna... Me fati nekojsomne` ... Vo posleden moment da ne se premisli! Da ne se upla-{i od ̀ ivotot vo zaednica! Pogolemiot del od svojot ̀ ivotgo pominal sam. Ova povrzuvawe so mene bi bilo za nego golem pre-svrt. No, jas bi go nasetila toa. Bi po~uvstvuvala deka ima ma-kar i najmalo kolebawe. Dali bi moèl toa od mene tolku us-pe{no da go skrie?... Zo{to nepravedno go obvinuvam? Sigurnosamo {to ne poyvonil...

Ne moèv da poveruvam deka pominuva i vtoriot ~as. Mi-lan ne dojde...

Ne sakav da vidam dali site bea ve}e voznemireni. Nespo-kojno poglednuvaa kon vleznata vrata. Edna{ majka mi ja zdo-gledav kako skri{um odi vo drugata soba. Ne taa kaj {to bea gos-tite. Sfativ. Od prozorecot, od kade {to se gleda{e do kra-jot na ulicata, vnimatelno, so vperen pogled, is~ekuva. Sigur-no pove}epati ve}e go napravila toa.

Kade si, Milane... [to se slu~uva so tebe?Vo odnosite me|u nego i mene s¢ be{e kako prikazna. Ne mo-

èvme eden bez drug od prvata sredba. Nitu eden den. Re~isi se-kojdnevno me pre~ekuva{e koga izleguvav od rabota, iako gradotvo koj ̀ ivee{e ne be{e blisku. Ne mu be{e te{ko da patuva.

Duri be{e ~udno kolku mnogu raboti n¢ povrzuvaa. Kako dasme rastele zaedno. Sakavme isti pesni. Gledavme isti filmo-vi. I od knigite {to gi ~itavme ni se dopa|aa re~isi isti kni-gi. Vo vkusovite za jadewata, za oblekuvaweto – vo s¢ se nao|av-

me bliski.Edinstveno koga toj po~na da zboruva za osnovaweto

brak, jas kako da ne bev podgotvena. Mi izgleda{e prerano. A i bevnajmala od nas, trite deca vo semejstvoto. Milan be{e ne-strpliv. Uporen. Predlaga{e da zboruva za toa, so brat mi, somajka mi...

Milan poslednite nedeli nastojuva{e {to pobrzo da senapravi veridbata. Pa i svadbata. I toa malku vreme {to }ebideme oddeleni, {to nema da ìveeme zaedno, mu izgleda{emnogu.

U{te od v~era s¢ be{e podgotveno za ovoj sve~en ~in. Masi-te naredeni. I hranata gotova za servirawe. Pred nekolku ~asasite se oblekovme vo novite fustani i kostumi, specijalno so-{ieni za ovoj sve~en nastan.

Milan go nema{e......Ve}e ne moèv da se kontroliram. Poglednuvav voznemi-

reno de vo brat mi de vo sestra mi. Upla{eno. Boè, ne{to lo-{o da ne mu se slu~ilo?! No {to i da e, moèl od nekade da se ja-vi... Vo negoviot stan telefon nema{e... Ne znaeja kako da go po-baraat...

Vo priemnata soba, kade {to bea gostite, ve}e kako da se~uvstvuva{e zategnatost. Nekakva neiskaàna nelagodnost.Ne ni sakav da slu{nam dali nekoj prozbore {to bilo za docne-weto na Milan.

Site kako da se pla{evme da ne ni se sretnat pogledite.Gi izbegnuvaa moite. Jas nivnite. Da ne otkrieme preku o~itene{to {to ne bi sakale da se razbere. Vo eden moment, kako podogovor, site ~etvorica – majka mi, brat mi, sestra mi i jasvlegovme vo sobata kade nema{e gosti. Da se posovetuvame {toda pravime.

koga }e pristigne. Postojano bev kraj vleznata vrata. Prva dago vidam koga }e dojde.

Pomina re~isi polovina ~as od zakaànoto vreme. Mi sestori cela ve~nost! Milan sekoga{ be{e to~en. Ova malo za-docnuvawe nema da mu go prostam... No, otkako pomina ~as, po~-na da me stega vo gradite. Stanav nervozna... Me fati nekojsomne` ... Vo posleden moment da ne se premisli! Da ne se upla-{i od ̀ ivotot vo zaednica! Pogolemiot del od svojot ̀ ivotgo pominal sam. Ova povrzuvawe so mene bi bilo za nego golem pre-svrt. No, jas bi go nasetila toa. Bi po~uvstvuvala deka ima ma-kar i najmalo kolebawe. Dali bi moèl toa od mene tolku us-pe{no da go skrie?... Zo{to nepravedno go obvinuvam? Sigurnosamo {to ne poyvonil...

Ne moèv da poveruvam deka pominuva i vtoriot ~as. Mi-lan ne dojde...

Ne sakav da vidam dali site bea ve}e voznemireni. Nespo-kojno poglednuvaa kon vleznata vrata. Edna{ majka mi ja zdo-gledav kako skri{um odi vo drugata soba. Ne taa kaj {to bea gos-tite. Sfativ. Od prozorecot, od kade {to se gleda{e do kra-jot na ulicata, vnimatelno, so vperen pogled, is~ekuva. Sigur-no pove}epati ve}e go napravila toa.

Kade si, Milane... [to se slu~uva so tebe?Vo odnosite me|u nego i mene s¢ be{e kako prikazna. Ne mo-

èvme eden bez drug od prvata sredba. Nitu eden den. Re~isi se-kojdnevno me pre~ekuva{e koga izleguvav od rabota, iako gradotvo koj ̀ ivee{e ne be{e blisku. Ne mu be{e te{ko da patuva.

Duri be{e ~udno kolku mnogu raboti n¢ povrzuvaa. Kako dasme rastele zaedno. Sakavme isti pesni. Gledavme isti filmo-vi. I od knigite {to gi ~itavme ni se dopa|aa re~isi isti kni-gi. Vo vkusovite za jadewata, za oblekuvaweto – vo s¢ se nao|av-

no povtoruva{e: – Mora da bil spre~en od ne{to mnogu lo{o!Me nervira{e {to me te{i. Jas ne sakav ni da gi slu{am tiezborovi od majka mi. U{te edna{ im zabraniv na bratot i nasite drugi – {to bilo da raspra{uvaat za Milana. Ni taa ve-~er. Ni koga bilo!

– Neka dojde toj da objasni! Inaku, imeto ve}e ne sakam damu go slu{nam. Ni na ovoj, ni na onoj svet!

...Sekoj vo svojot krevet, vo tie docni ~asovi na no}ta,mora{e sam da go prebrodi ovoj ma~en, teòk, neviden nastan.Se obiduvav nikoj da ne me slu{ne deka pla~am... Lipav... pridu-{eno, so pernicata na liceto. Vo tie momenti mislev dekatreba sosema da ja pritisnam! Da zavr{i ova {to se slu~i, za-sekoga{...

Po~uvstvuvav deka nekoj me trga za rakavot od piàma-ta. Be{e majka mi. Gi podotvoriv o~ite. Zo{to sum jas tuka?Nikoga{ ne ostanuvav da spijam kaj majka mi i brat mi! Makar idocna, si odev doma na spiewe.

– Ajde da pieme kafe. Cel den go prespa. Tie pusti tableti{to gi ispivme sino}a site n¢ uspaa, – progovori majka mi i pre-stana da me trga za rakavot.

Tableti! Site! Koi site?! Zo{to tableti?! Toa zna~ine be{e son. Be{e ko{mar. Be{e vistina... Poleka stanuvavsvesna deka seto toa stra{noto, {to vo prvite momenti pobudeweto se ponadevav deka be{e son – vistinski se slu~uvalo...Sripav od krevetot. Majka mi pritr~a. Me pregrna... Zna~i vis-tina e... Kako sum moèla da zaspijam so taa vistina?! Na sto-lot stoe{e prefrlen noviot fustan. Go stutkav. Ne moèvda go gledam. Nabrzo si najdov drugi ali{ta. Se oblekov i istr-~av na ulica. Majka mi naprazno se obiduva{e da me sopre. Ovamoram da go izboleduvam sama...

Se slu~i {to se slu~i. Mora{e da se ̀ ivee so toa.

– Brat ti Rade neka otide so kolata so ~i~ko ti do kajnego doma. Do kaj Milana, – predloì majka mi so rastreperenglas.

Mi se stori kako seta krv da mi plivna vo liceto, vedna{potoa kon mozokot. ̂ ekav ottamu da mi se isturi nadvor.

– Ne! Nikako! Ne! Takvo poniùvawe! [to i da go spre~i-lo, moè{e po nekogo da izvesti! Na koj bilo na~in. Ne e prekuzemja! N¢ posramoti pred celoto semejstvo! U{te da go moli-me! Na kolenici da mu padneme. Sre}a {to tatko mi ne e ̀ iv, vzemja }e propadne{e, – {epotev so raspukana od stresot usta.Bev vo treska. Raspametena! Ne znaev vo koja dupka da se piknam.Kamo da ne morav da se vratam kaj gostite nazad.

– Toga{ ni{to drugo ne ni ostanuva, tuku i natamu da~ekame, – re~e brat mi. – Ti re{ava{!

Vo taa zbrka ne gi ni slu{av nekoi od pobliskite koi seobiduvaa da me ute{at. Redea razni pretpostavki za toa{to moèlo da mu se slu~i na Milan. Da moèv, }e im ja zatvo-rev ustata. Imav ̀ elba toa da go storam. Ne ni sakav da razbe-rat kolku se ~uvstvuvav ponièna. Da moèv da is~eznam. Dame snema.

Srceto }e mi izleze{e od gradite.Kako moèv da mislam na sestra mi, brat mi... Na majka mi... Tolku be{e bledo nejzinoto lice. Belo. Mis-

lev – sekoj moment }e padne, tuka, pred site, i nema da stane....Pominaa pove}e od dva ~asa.Majka mi i sestra mi odvreme navreme gi pokanuvaa gosti-

te, koi bea ostanale, da se posluàt. No, toa nikoj ne go prave-{e. Samo po nekoi od maìte }e ispieja po ~a{ka rakija. Ilidrug pijalak. Poleka, sosema bes{umno izleguvaa od ku}ata.Stanuva{e s¢ potivko vo celiot stan. Nekakva kobna ti{ina.

Ostanavme sami – bratot, sestrata, majkata i jas. Za prvpat go slu{nav brat mi da pcue. Majka mi postoja-

no povtoruva{e: – Mora da bil spre~en od ne{to mnogu lo{o!Me nervira{e {to me te{i. Jas ne sakav ni da gi slu{am tiezborovi od majka mi. U{te edna{ im zabraniv na bratot i nasite drugi – {to bilo da raspra{uvaat za Milana. Ni taa ve-~er. Ni koga bilo!

– Neka dojde toj da objasni! Inaku, imeto ve}e ne sakam damu go slu{nam. Ni na ovoj, ni na onoj svet!

...Sekoj vo svojot krevet, vo tie docni ~asovi na no}ta,mora{e sam da go prebrodi ovoj ma~en, teòk, neviden nastan.Se obiduvav nikoj da ne me slu{ne deka pla~am... Lipav... pridu-{eno, so pernicata na liceto. Vo tie momenti mislev dekatreba sosema da ja pritisnam! Da zavr{i ova {to se slu~i, za-sekoga{...

Po~uvstvuvav deka nekoj me trga za rakavot od piàma-ta. Be{e majka mi. Gi podotvoriv o~ite. Zo{to sum jas tuka?Nikoga{ ne ostanuvav da spijam kaj majka mi i brat mi! Makar idocna, si odev doma na spiewe.

– Ajde da pieme kafe. Cel den go prespa. Tie pusti tableti{to gi ispivme sino}a site n¢ uspaa, – progovori majka mi i pre-stana da me trga za rakavot.

Tableti! Site! Koi site?! Zo{to tableti?! Toa zna~ine be{e son. Be{e ko{mar. Be{e vistina... Poleka stanuvavsvesna deka seto toa stra{noto, {to vo prvite momenti pobudeweto se ponadevav deka be{e son – vistinski se slu~uvalo...Sripav od krevetot. Majka mi pritr~a. Me pregrna... Zna~i vis-tina e... Kako sum moèla da zaspijam so taa vistina?! Na sto-lot stoe{e prefrlen noviot fustan. Go stutkav. Ne moèvda go gledam. Nabrzo si najdov drugi ali{ta. Se oblekov i istr-~av na ulica. Majka mi naprazno se obiduva{e da me sopre. Ovamoram da go izboleduvam sama...

Se slu~i {to se slu~i. Mora{e da se ̀ ivee so toa.

– Brat ti Rade neka otide so kolata so ~i~ko ti do kajnego doma. Do kaj Milana, – predloì majka mi so rastreperenglas.

Mi se stori kako seta krv da mi plivna vo liceto, vedna{potoa kon mozokot. ̂ ekav ottamu da mi se isturi nadvor.

– Ne! Nikako! Ne! Takvo poniùvawe! [to i da go spre~i-lo, moè{e po nekogo da izvesti! Na koj bilo na~in. Ne e prekuzemja! N¢ posramoti pred celoto semejstvo! U{te da go moli-me! Na kolenici da mu padneme. Sre}a {to tatko mi ne e ̀ iv, vzemja }e propadne{e, – {epotev so raspukana od stresot usta.Bev vo treska. Raspametena! Ne znaev vo koja dupka da se piknam.Kamo da ne morav da se vratam kaj gostite nazad.

– Toga{ ni{to drugo ne ni ostanuva, tuku i natamu da~ekame, – re~e brat mi. – Ti re{ava{!

Vo taa zbrka ne gi ni slu{av nekoi od pobliskite koi seobiduvaa da me ute{at. Redea razni pretpostavki za toa{to moèlo da mu se slu~i na Milan. Da moèv, }e im ja zatvo-rev ustata. Imav ̀ elba toa da go storam. Ne ni sakav da razbe-rat kolku se ~uvstvuvav ponièna. Da moèv da is~eznam. Dame snema.

Srceto }e mi izleze{e od gradite.Kako moèv da mislam na sestra mi, brat mi... Na majka mi... Tolku be{e bledo nejzinoto lice. Belo. Mis-

lev – sekoj moment }e padne, tuka, pred site, i nema da stane....Pominaa pove}e od dva ~asa.Majka mi i sestra mi odvreme navreme gi pokanuvaa gosti-

te, koi bea ostanale, da se posluàt. No, toa nikoj ne go prave-{e. Samo po nekoi od maìte }e ispieja po ~a{ka rakija. Ilidrug pijalak. Poleka, sosema bes{umno izleguvaa od ku}ata.Stanuva{e s¢ potivko vo celiot stan. Nekakva kobna ti{ina.

Ostanavme sami – bratot, sestrata, majkata i jas. Za prvpat go slu{nav brat mi da pcue. Majka mi postoja-

Ne kontaktirav re~isi so nikogo od negovite kolegi, odu~ili{teto vo koe rabote{e Milan. I porano. Od soseditekoi ̀ iveeja vo blizina na u~ili{teto ne poznavav nikogo. Toami pomaga{e da izdràm vo re{enosta da ne se raspra{uvam zanego. Da ne zboruvam za nego... Nekade dlaboko vo sebe da go potis-nuvam toa {to me vrzuva{e za nego. Toa be{e pekolno te{ko.Nat~ove~ki se borev da izdràm...

Vo nekoi denovi mi nadoa|aa momenti na pregolema sla-bost. No i revolt. Ne{to vo mene stra{no se buntuva{e. [tose slu~i? Zo{to taka, Milane? Zo{to nema{e ni malku mi-lost kon mene? Kon tvojata sakana, kako {to me narekuva{e?Tie pra{awa gi isturkuvav. Uporno me sledea. Me pritiskaa dobolka. Do iznemo{tuvawe. Me pla{ea. Za{to vo tie momentibev gotova da se ka~am vo prviot avtobus koj ode{e do gradot vokoj toj ìvee{e. Da odam pravo vo u~ili{teto kade {to tojpredava{e i ̀ ivee{e. Ako tamu go nema, da odam niz site ulicivo toj grad. S¢ da napravam za da go najdam. Vedna{ da se soo~amso nego – lice v lice! Da mu gi vidam o~ite. Izrazot vo niv! Imali nekade vo tie o~i traga od sakaweto?... No... toa ne go pravev.Ne odev. Ne go pobaruvav. Nitu kogo bilo pra{av. Povredata namojata du{a, sramot {to mi go nanese, ne me ostavaa da go na-pravam toa.

Isto be{e ~udno, re~isi za neveruvawe, kako nitu edna{ne go zdogledav vo lu|eto po ulicite. Vo avtobusite. Vo prodav-nicite. Moèbi voop{to ne doa|a{e vo B. Se pla{e{e da sesretne so mene. So nekoi od moite...

Majka mi, sestra mi i brat mi sfatija deka {to bilo vovrska so Milan, makar i eden zbor za nego ili vo vrska so nego – ezabraneta tema. Kako da se bea zakolnale, voop{to ne go spome-nuvaa... U{te pomalku – {to bilo vo vrska so veridbata. Se

Denovite se zaredija eden po drug. Isti.

Samo {to }e gi zatvorev o~ite, re~isi sekojdnevno, mi sepojavuva{e likot na Milan... Se se}avav na seto prekrasno {ton¢ povrza. Na na{ata qubov {to mi go osmisli ̀ ivotot... Da-li ne be{e son? Vremeto od edna do druga sredba mi be{e predol-go... Srceto radosno mi tupka{e {tom }e tropne{e na vrata-ta. Koga }e go slu{nev negoviot maèstven glas. Koga }e se sret-nev so negovite svetlozeleni o~i, potskrieni pod dolgite klep-ki. So postojanata nasmevka vo niv. Odvaj ~ekav da xburnam nizsvetlosinite prameni na negovata svilenkasta kosa. I ved-na{ potoa pregratkata. Taa topla i cvrsta negova pregratka.Kako me odbra mene sudbinata i mi go podari onakov kakov {togo posakuvav!

Pro{etki. Najrazli~ni razgovori. S¢ posilno zbliùva-we. Zasakuvawe... Pri sekoja sredba, iznenaduvawe. Siten poda-rok, makar eden cvet. [noli~ka. Bonbon~e. Nema takva sila{to moè da n¢ oddeli... N¢ spoi ìvotot za da ja delime ra-dosta, sre}ata.

I odedna{, dali odedna{ – kaj nego ne{to se skr{i. Dalinegovata nepodgotvenost za ìvot so obvrski go nadvladea?!Zarem posilna od sakaweto, od qubovta. Da mi kaè{e. Da seotvore{e pred mene – nema{e da mu se nalutam. ]e go razberev.]e najdev vo sebe sili da go opravdam. ]e se obidev da go ohrabram.No, vaka, na ovoj na~in... e neprostlivo.

Pominuva{e vremeto. Denovi. Nedeli. Ve}e cel mesec. Du-ri i da dojde da me moli, na kolenici da mi padne, {to i da sakada mi objasni – s¢ e zavr{eno. Ja zatvori vratata kon mene, konmojata du{a. ]e moram postepeno, kolku i da boli, da sfatamdeka izleze od mojot ̀ ivot! Kolku i da mi izgleda{e toa nevoz-mo`no.

Ne kontaktirav re~isi so nikogo od negovite kolegi, odu~ili{teto vo koe rabote{e Milan. I porano. Od soseditekoi ̀ iveeja vo blizina na u~ili{teto ne poznavav nikogo. Toami pomaga{e da izdràm vo re{enosta da ne se raspra{uvam zanego. Da ne zboruvam za nego... Nekade dlaboko vo sebe da go potis-nuvam toa {to me vrzuva{e za nego. Toa be{e pekolno te{ko.Nat~ove~ki se borev da izdràm...

Vo nekoi denovi mi nadoa|aa momenti na pregolema sla-bost. No i revolt. Ne{to vo mene stra{no se buntuva{e. [tose slu~i? Zo{to taka, Milane? Zo{to nema{e ni malku mi-lost kon mene? Kon tvojata sakana, kako {to me narekuva{e?Tie pra{awa gi isturkuvav. Uporno me sledea. Me pritiskaa dobolka. Do iznemo{tuvawe. Me pla{ea. Za{to vo tie momentibev gotova da se ka~am vo prviot avtobus koj ode{e do gradot vokoj toj ìvee{e. Da odam pravo vo u~ili{teto kade {to tojpredava{e i ̀ ivee{e. Ako tamu go nema, da odam niz site ulicivo toj grad. S¢ da napravam za da go najdam. Vedna{ da se soo~amso nego – lice v lice! Da mu gi vidam o~ite. Izrazot vo niv! Imali nekade vo tie o~i traga od sakaweto?... No... toa ne go pravev.Ne odev. Ne go pobaruvav. Nitu kogo bilo pra{av. Povredata namojata du{a, sramot {to mi go nanese, ne me ostavaa da go na-pravam toa.

Isto be{e ~udno, re~isi za neveruvawe, kako nitu edna{ne go zdogledav vo lu|eto po ulicite. Vo avtobusite. Vo prodav-nicite. Moèbi voop{to ne doa|a{e vo B. Se pla{e{e da sesretne so mene. So nekoi od moite...

Majka mi, sestra mi i brat mi sfatija deka {to bilo vovrska so Milan, makar i eden zbor za nego ili vo vrska so nego – ezabraneta tema. Kako da se bea zakolnale, voop{to ne go spome-nuvaa... U{te pomalku – {to bilo vo vrska so veridbata. Se

Denovite se zaredija eden po drug. Isti.

Samo {to }e gi zatvorev o~ite, re~isi sekojdnevno, mi sepojavuva{e likot na Milan... Se se}avav na seto prekrasno {ton¢ povrza. Na na{ata qubov {to mi go osmisli ̀ ivotot... Da-li ne be{e son? Vremeto od edna do druga sredba mi be{e predol-go... Srceto radosno mi tupka{e {tom }e tropne{e na vrata-ta. Koga }e go slu{nev negoviot maèstven glas. Koga }e se sret-nev so negovite svetlozeleni o~i, potskrieni pod dolgite klep-ki. So postojanata nasmevka vo niv. Odvaj ~ekav da xburnam nizsvetlosinite prameni na negovata svilenkasta kosa. I ved-na{ potoa pregratkata. Taa topla i cvrsta negova pregratka.Kako me odbra mene sudbinata i mi go podari onakov kakov {togo posakuvav!

Pro{etki. Najrazli~ni razgovori. S¢ posilno zbliùva-we. Zasakuvawe... Pri sekoja sredba, iznenaduvawe. Siten poda-rok, makar eden cvet. [noli~ka. Bonbon~e. Nema takva sila{to moè da n¢ oddeli... N¢ spoi ìvotot za da ja delime ra-dosta, sre}ata.

I odedna{, dali odedna{ – kaj nego ne{to se skr{i. Dalinegovata nepodgotvenost za ìvot so obvrski go nadvladea?!Zarem posilna od sakaweto, od qubovta. Da mi kaè{e. Da seotvore{e pred mene – nema{e da mu se nalutam. ]e go razberev.]e najdev vo sebe sili da go opravdam. ]e se obidev da go ohrabram.No, vaka, na ovoj na~in... e neprostlivo.

Pominuva{e vremeto. Denovi. Nedeli. Ve}e cel mesec. Du-ri i da dojde da me moli, na kolenici da mi padne, {to i da sakada mi objasni – s¢ e zavr{eno. Ja zatvori vratata kon mene, konmojata du{a. ]e moram postepeno, kolku i da boli, da sfatamdeka izleze od mojot ̀ ivot! Kolku i da mi izgleda{e toa nevoz-mo`no.

hodi dobro da gi hranat. No, tatko im, koga videl deka pomaliotbrat dobro u~i, po sekoja cena sakal da mu pomogne da go zavr{iPravniot fakultet. Se gordeel so nego. Moèbi na toj na~in os-tvaruval i nekoja svoja nerealizirana ̀ elba. Samiot toj go pomi-nal ̀ ivotot kako neuk {umar.

Vera i Rade vo ku}ata na ~i~ko im dojdoa pridruèni od svo-jot tatko. Vera zabeleà deka nivniot tatko mnogu se raduva{e de-ka gi ostava vo ovoj golem grad, kaj svojot pomal, {koluvan brat, navisoka funkcija vo narodnata vlast. A i celoto semejstvo na bratmu, u{te vedna{, srde~no gi primi. Ne samo poradi toa {to takatreba{e .

I site naredni denovi toa ne se izmeni.Na site im se dopadnaa dojdencite. Vo domot vleze nekoja

sveìna, vesel duh. Kako da donesoa ne{to ~isto od seloto. Popri-mitivno od s¢ na koe bea naviknale vo ovoj dom, no i polno so vedri-na i ̀ ivotnost.

Vedna{ site ja zasakaa Vera. Naskoro im se ~ine{e deka nemoàt da go podnesat nejzinoto otsustvo ni vo retkite vikendi,koga zaminuva{e doma kaj nejzinite.

Strinata, cenet, talentiran likoven umetnik, ~ii slikibea prodavani na mnogute izlo`bi, be{e nezadovolna od sebe. Odsvoite umetni~ki sliki. Od kritikite. Od ̀ ivotot so politi~ar,za nea premnogu zdodeven. Od dvete deca, koi £ bea naporen anga`-man.

î~koto be{e mnogu angaìran. Vo najtesniot politi~kikrug, na vrvot na dràvata. Mnogu ~esto otsuten od doma.

obiduvaaa, kolku {to e mo`no, da mi pomognat da go nadminamseto toa. I tie zaedno so mene.

Minuvaa denovite. Jas mojot sakan Milan go boleduvavkako najgolema bolka vo svoeto izma~eno srce... Mi otkaùvaasilite. Stanuvav iznemo{tena. Slaba.

Ni edna od kole{kite na rabota voop{to ne me pra{a zaveridbata. Nitu pak go spomenuvaa Milan. Kako i tie da se beadogovorile, site do edna, da mol~at. Sigurno razbrale za toa{to go doìveav, i jas i moeto semejstvo. Ne sakaa {to bilo dami spomnat.

Treba{e da se mol~i.

Od seloto vo koe bea rodeni Rade, Vera i Du{ica, i vo koeìvee{e celoto nivno semejstvo, postarata sestra Vera i bratotRade zaminaa eden po drug vo gradot B. naskoro po osloboduvawetood fa{isti~kata okupacija. Bratot Rade nabrgu se vraboti i neostana dolgo da ̀ ivee kaj ~i~koto Slobodan. ̂ i~koto studiral idiplomiral na Pravniot fakultet vo glavniot grad, neposrednopred vojnata, i tuka postojano ìvee{e. Gi zede vnucite kaj negodoma. Da ìveat izvesno vreme vo negovoto semejstvo. Ako imaaèlba da u~at, im go ovozmoùva{e toa. Ili pak da nau~at {to bi-lo, moèbi i zanaet, za da moàt da zarabotuvaat kolku za svoja iz-dr{ka. Ako sakaa, moèa i natamu da ostanat kaj nego. Da ̀ iveat.

Site znaeja deka toa go pravi od blagodarnost kon nivniottatko i nivnata majka. Tie go pomagale vo celoto vreme na studii-te i prvite godini od brakot. So pari ili so hrana, {to mu ja ispra-}ale od seloto. Iako i samite imale tri deca i nemale mnogu pri-

hodi dobro da gi hranat. No, tatko im, koga videl deka pomaliotbrat dobro u~i, po sekoja cena sakal da mu pomogne da go zavr{iPravniot fakultet. Se gordeel so nego. Moèbi na toj na~in os-tvaruval i nekoja svoja nerealizirana ̀ elba. Samiot toj go pomi-nal ̀ ivotot kako neuk {umar.

Vera i Rade vo ku}ata na ~i~ko im dojdoa pridruèni od svo-jot tatko. Vera zabeleà deka nivniot tatko mnogu se raduva{e de-ka gi ostava vo ovoj golem grad, kaj svojot pomal, {koluvan brat, navisoka funkcija vo narodnata vlast. A i celoto semejstvo na bratmu, u{te vedna{, srde~no gi primi. Ne samo poradi toa {to takatreba{e .

I site naredni denovi toa ne se izmeni.Na site im se dopadnaa dojdencite. Vo domot vleze nekoja

sveìna, vesel duh. Kako da donesoa ne{to ~isto od seloto. Popri-mitivno od s¢ na koe bea naviknale vo ovoj dom, no i polno so vedri-na i ̀ ivotnost.

Vedna{ site ja zasakaa Vera. Naskoro im se ~ine{e deka nemoàt da go podnesat nejzinoto otsustvo ni vo retkite vikendi,koga zaminuva{e doma kaj nejzinite.

Strinata, cenet, talentiran likoven umetnik, ~ii slikibea prodavani na mnogute izlo`bi, be{e nezadovolna od sebe. Odsvoite umetni~ki sliki. Od kritikite. Od ̀ ivotot so politi~ar,za nea premnogu zdodeven. Od dvete deca, koi £ bea naporen anga`-man.

î~koto be{e mnogu angaìran. Vo najtesniot politi~kikrug, na vrvot na dràvata. Mnogu ~esto otsuten od doma.

obiduvaaa, kolku {to e mo`no, da mi pomognat da go nadminamseto toa. I tie zaedno so mene.

Minuvaa denovite. Jas mojot sakan Milan go boleduvavkako najgolema bolka vo svoeto izma~eno srce... Mi otkaùvaasilite. Stanuvav iznemo{tena. Slaba.

Ni edna od kole{kite na rabota voop{to ne me pra{a zaveridbata. Nitu pak go spomenuvaa Milan. Kako i tie da se beadogovorile, site do edna, da mol~at. Sigurno razbrale za toa{to go doìveav, i jas i moeto semejstvo. Ne sakaa {to bilo dami spomnat.

Treba{e da se mol~i.

Od seloto vo koe bea rodeni Rade, Vera i Du{ica, i vo koeìvee{e celoto nivno semejstvo, postarata sestra Vera i bratotRade zaminaa eden po drug vo gradot B. naskoro po osloboduvawetood fa{isti~kata okupacija. Bratot Rade nabrgu se vraboti i neostana dolgo da ̀ ivee kaj ~i~koto Slobodan. ̂ i~koto studiral idiplomiral na Pravniot fakultet vo glavniot grad, neposrednopred vojnata, i tuka postojano ìvee{e. Gi zede vnucite kaj negodoma. Da ìveat izvesno vreme vo negovoto semejstvo. Ako imaaèlba da u~at, im go ovozmoùva{e toa. Ili pak da nau~at {to bi-lo, moèbi i zanaet, za da moàt da zarabotuvaat kolku za svoja iz-dr{ka. Ako sakaa, moèa i natamu da ostanat kaj nego. Da ̀ iveat.

Site znaeja deka toa go pravi od blagodarnost kon nivniottatko i nivnata majka. Tie go pomagale vo celoto vreme na studii-te i prvite godini od brakot. So pari ili so hrana, {to mu ja ispra-}ale od seloto. Iako i samite imale tri deca i nemale mnogu pri-

ka nema od kogo da ~eka jadewe. Iako nema{e nekoe golemo iskus-tvo, po~nala da gotvi. I toa stanalo nejzina sekojdnevna ob-vrska. Bidej}i mu kaàla na ~i~koto deka ima ̀ elba da u~i voMuzi~koto u~ili{te, toj ja zapi{al. No nabrzo sfatila dekanema da moè da go zavr{i. Tamu u~ele deca {to bile po cel denslobodni, a bile za toa {kolo podgotvuvani u{te od mali. Za-toa nabrgu se otkaàla.

Edna ve~er, koga ostanala sama so ~i~koto vo trpezarija-ta, a bratu~edite si bile vo svoite sobi, mu rekla so tivokglas:

– Mojata drugarka, od na{eto selo, {to isto be{e dojde-na kaj svoi rodnini, vo gradov, zavr{i ve~erno daktilografskou~ili{te... I jas bi sakala da bidam daktilografka.

– Toa e najlesno, – rekol ~i~koto. Za ne{to pove}e be{erabotata.

Vera nabrzo potoa u~ela za daktilografka. Za {est mese-ci trebalo da dobie diploma.

Koga Vera ja donese diplomata za zavr{enoto daktilograf-sko u~ili{te, nikoj ne sfati deka toa zna~i i nejzina nezavisnost.Se razbira, site £ ~estitaa, no dosta vozdràno. Vera be{e zado-volna.

Be{e pominala re~isi edna godina otkako Vera se be{e do-selila kaj ~i~koto. Docna nave~er go do~eka vo kujnata i so tivokglas go pra{a:

– î~o, nema li da mi se naluti{ ako te zamolam da mi naj-de{ nekakva rabota? Ne sakam pogre{no da me sfati{. Nikade ne-

Od denot koga zaminaa Vera i Rade kaj ~i~ko mi, mnogu minedostigaa. Kako da bev zagubila del od sebe. Sekoj den tr~av popo{tarot da ne mi go donese pismoto {to mi go veti Vera. –Vedna{ da mi pi{e{, – ja molev pri razdelbata. – ]e ti pi{am{tom }e se snajdam, – mi vetuva{e taa.

Pismoto go donese po{tarot duri po eden mesec.Koga stignale kaj strinata i ~i~koto, Vera sfatila de-

ka }e ìvee so sosema nov, drug ìvot. Sosema drugi, poinakvilu|e. So drugi naviki.

Vo taa ku}a nikoj od ~lenovite na semejstvoto ne smetaldeka treba {to bilo da raboti. Tokmu taka kako {to edna{ni raskaùva{e tatko ni. Deka, sakala ili ne, Vera moralamnogu da pomaga vo doma{nite raboti. Bez da go bara toa nekojod nea. Da mie, pere, da sureduva vo kujnata. Da odi na pazar. Dapostavuva i da kreva od masata za jadewe. Za site ovie rabotiVera mi pi{uva{e u{te vo prvoto pismo. I vo slednite, {tomi gi ispra}a{e od gradot. Od toj ogromen grad vo koj ti e stravda izleze{ na ulica. Mi pi{uva{e kolku £ e ̀ al za nas, za ̀ ivo-tot vo seloto. I deka sepak se naviknala tamu da ̀ ivee vo ku-}ata na rodninite.

Na Vera na po~etokot, kako {to mi pi{uva{e vo pisma-ta – s¢ vo domot na na{iot ~i~ko i strina £ izgledalo kako davlegla da ̀ ivee vo nekoj ma|epsan zamok. Ne moèla da se iznagle-da i da se izna~udi na ubavite sobi, kreveti, pokrivki, postel-nina, ukrasi, cve}iwa. Oblekata {to ja nosele site vo ku}ata– mnogu bila razli~na od taa koja Vera be{e naviknala da ja no-si, i site okolu nea na selo.

Vo ku}ata kaj ~i~koto pove}e denovi na red nikoj ni{tone gotvel. Sekoj ~len na semejstvoto, koga }e dojdel doma, ako ve-}e ne jadel nekakov sendvi~ po patot, go otvoral friìderot ivadel ottamu za jadewe {to }e najdel. Vera nabrgu sfatila de-

ka nema od kogo da ~eka jadewe. Iako nema{e nekoe golemo iskus-tvo, po~nala da gotvi. I toa stanalo nejzina sekojdnevna ob-vrska. Bidej}i mu kaàla na ~i~koto deka ima ̀ elba da u~i voMuzi~koto u~ili{te, toj ja zapi{al. No nabrzo sfatila dekanema da moè da go zavr{i. Tamu u~ele deca {to bile po cel denslobodni, a bile za toa {kolo podgotvuvani u{te od mali. Za-toa nabrgu se otkaàla.

Edna ve~er, koga ostanala sama so ~i~koto vo trpezarija-ta, a bratu~edite si bile vo svoite sobi, mu rekla so tivokglas:

– Mojata drugarka, od na{eto selo, {to isto be{e dojde-na kaj svoi rodnini, vo gradov, zavr{i ve~erno daktilografskou~ili{te... I jas bi sakala da bidam daktilografka.

– Toa e najlesno, – rekol ~i~koto. Za ne{to pove}e be{erabotata.

Vera nabrzo potoa u~ela za daktilografka. Za {est mese-ci trebalo da dobie diploma.

Koga Vera ja donese diplomata za zavr{enoto daktilograf-sko u~ili{te, nikoj ne sfati deka toa zna~i i nejzina nezavisnost.Se razbira, site £ ~estitaa, no dosta vozdràno. Vera be{e zado-volna.

Be{e pominala re~isi edna godina otkako Vera se be{e do-selila kaj ~i~koto. Docna nave~er go do~eka vo kujnata i so tivokglas go pra{a:

– î~o, nema li da mi se naluti{ ako te zamolam da mi naj-de{ nekakva rabota? Ne sakam pogre{no da me sfati{. Nikade ne-

Od denot koga zaminaa Vera i Rade kaj ~i~ko mi, mnogu minedostigaa. Kako da bev zagubila del od sebe. Sekoj den tr~av popo{tarot da ne mi go donese pismoto {to mi go veti Vera. –Vedna{ da mi pi{e{, – ja molev pri razdelbata. – ]e ti pi{am{tom }e se snajdam, – mi vetuva{e taa.

Pismoto go donese po{tarot duri po eden mesec.Koga stignale kaj strinata i ~i~koto, Vera sfatila de-

ka }e ìvee so sosema nov, drug ìvot. Sosema drugi, poinakvilu|e. So drugi naviki.

Vo taa ku}a nikoj od ~lenovite na semejstvoto ne smetaldeka treba {to bilo da raboti. Tokmu taka kako {to edna{ni raskaùva{e tatko ni. Deka, sakala ili ne, Vera moralamnogu da pomaga vo doma{nite raboti. Bez da go bara toa nekojod nea. Da mie, pere, da sureduva vo kujnata. Da odi na pazar. Dapostavuva i da kreva od masata za jadewe. Za site ovie rabotiVera mi pi{uva{e u{te vo prvoto pismo. I vo slednite, {tomi gi ispra}a{e od gradot. Od toj ogromen grad vo koj ti e stravda izleze{ na ulica. Mi pi{uva{e kolku £ e ̀ al za nas, za ̀ ivo-tot vo seloto. I deka sepak se naviknala tamu da ̀ ivee vo ku-}ata na rodninite.

Na Vera na po~etokot, kako {to mi pi{uva{e vo pisma-ta – s¢ vo domot na na{iot ~i~ko i strina £ izgledalo kako davlegla da ̀ ivee vo nekoj ma|epsan zamok. Ne moèla da se iznagle-da i da se izna~udi na ubavite sobi, kreveti, pokrivki, postel-nina, ukrasi, cve}iwa. Oblekata {to ja nosele site vo ku}ata– mnogu bila razli~na od taa koja Vera be{e naviknala da ja no-si, i site okolu nea na selo.

Vo ku}ata kaj ~i~koto pove}e denovi na red nikoj ni{tone gotvel. Sekoj ~len na semejstvoto, koga }e dojdel doma, ako ve-}e ne jadel nekakov sendvi~ po patot, go otvoral friìderot ivadel ottamu za jadewe {to }e najdel. Vera nabrgu sfatila de-

motam so ne{to. Ako me vratat nazad vo seloto? Kade }e sekrijam od sramovi? Majka mi me uspokojuva{e. – Kako, Du{ice, –mi vele{e, – sestra ti i brat ti se snajdoa i dobro im e. Zo{toti nema da moè{? Eve, i dvajcata nau~ija po ne{to da rabo-tat. Si vadat po edno par~e leb. Ubava im e rabotata. Ne se po-àlile. A i drugo. Ne ostanaa dolgo kaj ~i~ko ti i strina ti. Sizaminaa ottamu koga re{ija samite. ̂ i~ko ti ne im se nalutiza toa. Ubavo razmisli, {to }e raboti{ ovde, v selo? Zarem sa-ka{ da bide{ selanka cel ̀ ivot?!

Taka i se slu~i. Majka mi mi so{i edno evtinko {arenofustan~e. – Neka bide novko, – vele{e taa. Nema{e kade. Drugire{ija za mene. So strav go ~ekav denot koga }e zaminam.

Prvpat se ka~iv vo voz.Vozbudata be{e golema koga stignavme na èlezni~kata

stanica. Dotoga{ vozot go bev gledala samo oddaleku, od selo-to. So majka mi se pozdraviv na stanicata. Dvete skri{no pro-plakavme. Do gradot so mene }e odi samo tatko mi. Taka toj re-{i. Razdelbata tolku mi be{e ma~na, {to odvaj se vozdràv dane sripam od vozot. No, ne smeev da go lutam tatko mi. Sfativdeka sega za seto toa e docna. Ne odam kaj nepoznati. Se te{evso sestra mi i bratot. Nema da bidam sama.

Na stanicata, koga stignavme vo gradot, izlegovme od vo-zot. Toa mi go kaà tatko mi, deka sme stignale. Vo mnogute lu-|e {to pre~ekuvaa svoi bliski ili poznati, vedna{ go zdogledav~i~ko mi.

Koga slegovme, se pregrnaa prvin tatko mi i ~i~ko mi. Po-toa ~i~koto me pregrna mene. Be{e tolku visok, {to za da mebakne mora{e da me potkrene. Nablizu do stanicata n¢ ~eka{e{ofer so golema crna limuzina. Jas se ispla{iv. Dali }e znam

ma da mi bide tolku ubavo kako {to mi e tuka. No, sakam malku dazarabotam so svoj trud svoi pari. Ve}e sum polnoletna.

– Saka{ da kaè{ deka i bi zaminala ottuka, vo drug stan?!,– pra{a ~i~ko £ poglasno.

Vera se upla{i od toj negov ton. Re~e:– Ne, toa ne go rekov. – Ne go re~e, no go misli{. Ima{ takva ̀ elba. Kaì otvore-

no. Nema da se nalutam. Znam deka tuka ti se natovarija premnoguobvrski... Sekako deka ima{ pravo da n¢ napu{ti{. Ku}ata na{a ete{ka. Nikoj ne pomaga. Ne sakaat druga ̀ ena za pomagawe, a samine rabotat. I pred da dojde{ ti, za toa postojano se raspravavme.Bidi sigurna deka ne ti se lutam. Za drugite doma{ni znam deka }ebide toa stra{no. A i mora{ da priznae{ deka te zasakaa. Stanavistinski ~len na semejstvoto.

Vera se prosolzi. ̂ i~koto ja pregrna.– Ne znam tatko ti i majka ti {to }e re~at za toa. ]e mislat

deka sme te isterale. Vera ja krena rakata da go skara. Toj se nasmea:– Znam, se po{eguvav.

Mi be{e neizdr`livo te{ko, otkako go snema Milan odmojot ̀ ivot. ̂ esto se vra}av vo mislite na bezgri`niot ̀ i-vot vo seloto. Kakov }e be{e ako ostanev tamu zasekoga{... Zo-{to dojdov vo ovoj, sega za mene prokolnat grad? Majka mi itatko mi taka re{ija...

...Se se}avam... sedev zamislena pokraj prozorecot, koga mire~e majka mi:

– So tatko ti re{ivme i tebe da te ispratime v grad. Kaj~i~koto i strinata. Kaj bratu~edite.

Se ispla{iv. [to ako ne se snajdam tamu?! Ako se posra-

motam so ne{to. Ako me vratat nazad vo seloto? Kade }e sekrijam od sramovi? Majka mi me uspokojuva{e. – Kako, Du{ice, –mi vele{e, – sestra ti i brat ti se snajdoa i dobro im e. Zo{toti nema da moè{? Eve, i dvajcata nau~ija po ne{to da rabo-tat. Si vadat po edno par~e leb. Ubava im e rabotata. Ne se po-àlile. A i drugo. Ne ostanaa dolgo kaj ~i~ko ti i strina ti. Sizaminaa ottamu koga re{ija samite. ̂ i~ko ti ne im se nalutiza toa. Ubavo razmisli, {to }e raboti{ ovde, v selo? Zarem sa-ka{ da bide{ selanka cel ̀ ivot?!

Taka i se slu~i. Majka mi mi so{i edno evtinko {arenofustan~e. – Neka bide novko, – vele{e taa. Nema{e kade. Drugire{ija za mene. So strav go ~ekav denot koga }e zaminam.

Prvpat se ka~iv vo voz.Vozbudata be{e golema koga stignavme na èlezni~kata

stanica. Dotoga{ vozot go bev gledala samo oddaleku, od selo-to. So majka mi se pozdraviv na stanicata. Dvete skri{no pro-plakavme. Do gradot so mene }e odi samo tatko mi. Taka toj re-{i. Razdelbata tolku mi be{e ma~na, {to odvaj se vozdràv dane sripam od vozot. No, ne smeev da go lutam tatko mi. Sfativdeka sega za seto toa e docna. Ne odam kaj nepoznati. Se te{evso sestra mi i bratot. Nema da bidam sama.

Na stanicata, koga stignavme vo gradot, izlegovme od vo-zot. Toa mi go kaà tatko mi, deka sme stignale. Vo mnogute lu-|e {to pre~ekuvaa svoi bliski ili poznati, vedna{ go zdogledav~i~ko mi.

Koga slegovme, se pregrnaa prvin tatko mi i ~i~ko mi. Po-toa ~i~koto me pregrna mene. Be{e tolku visok, {to za da mebakne mora{e da me potkrene. Nablizu do stanicata n¢ ~eka{e{ofer so golema crna limuzina. Jas se ispla{iv. Dali }e znam

ma da mi bide tolku ubavo kako {to mi e tuka. No, sakam malku dazarabotam so svoj trud svoi pari. Ve}e sum polnoletna.

– Saka{ da kaè{ deka i bi zaminala ottuka, vo drug stan?!,– pra{a ~i~ko £ poglasno.

Vera se upla{i od toj negov ton. Re~e:– Ne, toa ne go rekov. – Ne go re~e, no go misli{. Ima{ takva ̀ elba. Kaì otvore-

no. Nema da se nalutam. Znam deka tuka ti se natovarija premnoguobvrski... Sekako deka ima{ pravo da n¢ napu{ti{. Ku}ata na{a ete{ka. Nikoj ne pomaga. Ne sakaat druga ̀ ena za pomagawe, a samine rabotat. I pred da dojde{ ti, za toa postojano se raspravavme.Bidi sigurna deka ne ti se lutam. Za drugite doma{ni znam deka }ebide toa stra{no. A i mora{ da priznae{ deka te zasakaa. Stanavistinski ~len na semejstvoto.

Vera se prosolzi. ̂ i~koto ja pregrna.– Ne znam tatko ti i majka ti {to }e re~at za toa. ]e mislat

deka sme te isterale. Vera ja krena rakata da go skara. Toj se nasmea:– Znam, se po{eguvav.

Mi be{e neizdr`livo te{ko, otkako go snema Milan odmojot ̀ ivot. ̂ esto se vra}av vo mislite na bezgri`niot ̀ i-vot vo seloto. Kakov }e be{e ako ostanev tamu zasekoga{... Zo-{to dojdov vo ovoj, sega za mene prokolnat grad? Majka mi itatko mi taka re{ija...

...Se se}avam... sedev zamislena pokraj prozorecot, koga mire~e majka mi:

– So tatko ti re{ivme i tebe da te ispratime v grad. Kaj~i~koto i strinata. Kaj bratu~edite.

Se ispla{iv. [to ako ne se snajdam tamu?! Ako se posra-

izvika Lili. Nekako ~udno se zasmea. Zo{to se smee? [to ima tuka sme{no? Se ~udi zo{to jas

tolku mnogu sakam da u~am?! Ili e vo pra{awe ne{to drugo? Sipomol~ev. Lili prodolì:

– Neli znae{. Majka mi e slikarka. Po cel den se zanimavaso nejzinite sliki. Odvaj ~eka nekoj da ja zameni v kujna. No, akosaka{ da u~i{, nema problem. Tatko mi strada za toa. Za negou~eweto e s¢ vo ìvotot. Mnogu se nervira{e deka sestra tiVera ne ostana podolgo kaj nas... Prvo ja teraa da u~ela muzika...Pa majka mi, spored izgledot na teloto, deka bila tanka-viso-ka, ja sovetuva{e da u~i balet... Proba edno, pa drugo. A site do-ma{ni obvrski £ gi prepu{tija nejze. Dobro {to uspea baremdaktilografskoto u~ili{te da go zavr{i. Na kraj £ se zdosadi,pa si pobegna. – Lili seto toa go iznakaà bez zdiv.

Toga{, silno otvoraj}i ja vratata, vleze mom~e. Dali epomalo od Lili?

– Jas sum bratu~edot Zoran, – re~e i mi podade raka. I ne-go od mnogu mal go nemav videno. Od pred vojnata.

Pred da se snajdam, me ispregrna. Navistina odvaj go pre-poznav. Potoa se oddale~i malku. Me razgleda oddaleku. Ni sepriklu~i vo razgovorot.

Pak pra{aweto za u~eweto. Jas nasetuvav deka toa vovrska so u~eweto gi interesira, pred s¢, poradi pomagaweto vokujnata. Jadeweto. Odrùvaweto na higienata. Nekoj {to }eja zameni Vera.

Im rekov deka jas navistina mnogu sakam da u~am!Toga{ gi vidov nivnite iznenadeni lica... Ne bi trebalo

da brzam so pretpostavki. Poleka }e gi razberam rabotite.Toa {to se ~eka od mene brzo }e go sfatam.

Me odvedoa vo mojata soba. âsot be{e okolu pladne. Zaprvpat vo svoja soba. Sama. Bez majkata, tatkoto... Nema da bi-de lesno.

da vlezam vo nea?! No, so ~i~ko mi s¢ be{e lesno. Toj, koga se dobli-ìvme do limuzinata, bez da do~eka {oferot da go stori toa,otvori edna od zadnite vrati. Pred da sfatam, se najdov brzosednata na zadnoto sedi{te. Do mene tatko mi. Napred do {o-ferot – ~i~koto. Toj be{e mnogu radosen i zadovolen. Kako domada si nosi rodena }erka.

Bev v~udovidena od goleminata na gradot, ogromnite ku-}i, {irokite ulici. No, bidej}i kolata se dviè{e brzo, toaseto minuva{e kraj nas kako vo ~udesen son. Se iska~ivme po ed-na nagorna ulica. Nasekade naokolu negolemi, no ubavi i novi ku-}i. Zaprevme pred edna od niv. ̂ i~ko mi n¢ povede niz dvorot konvlezot na ku}ata. Vleznata vrata ni ja otvori devoj~e. Nasli~na vozrast kako mene. Toga{, po dolgo vreme, ja vidov svoja-ta bratu~etka Lili. Se pozdravivme. Ne se pregrnavme. Ved-na{ zad nea stoe{e slaba visoka èna. Liceto bledo. So silanasmeano. So nekoj ~uden otsuten pogled vo o~ite. Podade raka.Se pozdravi so mojot tatko prijatelski. Mene me gu{na vozdr-àno. Toa be{e strina mi.

Vlegovme vo golema soba. Nasekade mnogu zeleni visoki cve-}iwa. Prekrasna masa i stolovi. Tuka bevme posluèni so naj-razli~ni raboti. Nekoi jas za prvpat gi vidov. Seto toa ve}estoe{e postaveno na masa. Na povtorenata pokana, so stravzedov po ne{to da kasnam. Ne tolku kolku {to mi se jade{e.

Lili nabrgu me povle~e vo edna druga soba. Tamu ve}e mistana mnogu polesno. Verojatno poradi bliskosta vo vozrasta.Lili be{e mnogu obi~na. Taa mnogu raboti me pra{uva{e isto-vremeno. Jas odvaj uspevav da £ odgovoram. Mi se doveri deka ne gosaka mnogu u~eweto. No mora, nema kade.

Jas zboruvav za u~ili{teto vo seloto so ̀ al. Vo na{etou~ili{te ima{e samo osmoletka. Da patuvam sekoj den dobliskiot grad ne be{e mo`no.

– Zna~i, ti tuka }e saka{ da prodolì{ so u~eweto!, –

izvika Lili. Nekako ~udno se zasmea. Zo{to se smee? [to ima tuka sme{no? Se ~udi zo{to jas

tolku mnogu sakam da u~am?! Ili e vo pra{awe ne{to drugo? Sipomol~ev. Lili prodolì:

– Neli znae{. Majka mi e slikarka. Po cel den se zanimavaso nejzinite sliki. Odvaj ~eka nekoj da ja zameni v kujna. No, akosaka{ da u~i{, nema problem. Tatko mi strada za toa. Za negou~eweto e s¢ vo ìvotot. Mnogu se nervira{e deka sestra tiVera ne ostana podolgo kaj nas... Prvo ja teraa da u~ela muzika...Pa majka mi, spored izgledot na teloto, deka bila tanka-viso-ka, ja sovetuva{e da u~i balet... Proba edno, pa drugo. A site do-ma{ni obvrski £ gi prepu{tija nejze. Dobro {to uspea baremdaktilografskoto u~ili{te da go zavr{i. Na kraj £ se zdosadi,pa si pobegna. – Lili seto toa go iznakaà bez zdiv.

Toga{, silno otvoraj}i ja vratata, vleze mom~e. Dali epomalo od Lili?

– Jas sum bratu~edot Zoran, – re~e i mi podade raka. I ne-go od mnogu mal go nemav videno. Od pred vojnata.

Pred da se snajdam, me ispregrna. Navistina odvaj go pre-poznav. Potoa se oddale~i malku. Me razgleda oddaleku. Ni sepriklu~i vo razgovorot.

Pak pra{aweto za u~eweto. Jas nasetuvav deka toa vovrska so u~eweto gi interesira, pred s¢, poradi pomagaweto vokujnata. Jadeweto. Odrùvaweto na higienata. Nekoj {to }eja zameni Vera.

Im rekov deka jas navistina mnogu sakam da u~am!Toga{ gi vidov nivnite iznenadeni lica... Ne bi trebalo

da brzam so pretpostavki. Poleka }e gi razberam rabotite.Toa {to se ~eka od mene brzo }e go sfatam.

Me odvedoa vo mojata soba. âsot be{e okolu pladne. Zaprvpat vo svoja soba. Sama. Bez majkata, tatkoto... Nema da bi-de lesno.

da vlezam vo nea?! No, so ~i~ko mi s¢ be{e lesno. Toj, koga se dobli-ìvme do limuzinata, bez da do~eka {oferot da go stori toa,otvori edna od zadnite vrati. Pred da sfatam, se najdov brzosednata na zadnoto sedi{te. Do mene tatko mi. Napred do {o-ferot – ~i~koto. Toj be{e mnogu radosen i zadovolen. Kako domada si nosi rodena }erka.

Bev v~udovidena od goleminata na gradot, ogromnite ku-}i, {irokite ulici. No, bidej}i kolata se dviè{e brzo, toaseto minuva{e kraj nas kako vo ~udesen son. Se iska~ivme po ed-na nagorna ulica. Nasekade naokolu negolemi, no ubavi i novi ku-}i. Zaprevme pred edna od niv. ̂ i~ko mi n¢ povede niz dvorot konvlezot na ku}ata. Vleznata vrata ni ja otvori devoj~e. Nasli~na vozrast kako mene. Toga{, po dolgo vreme, ja vidov svoja-ta bratu~etka Lili. Se pozdravivme. Ne se pregrnavme. Ved-na{ zad nea stoe{e slaba visoka èna. Liceto bledo. So silanasmeano. So nekoj ~uden otsuten pogled vo o~ite. Podade raka.Se pozdravi so mojot tatko prijatelski. Mene me gu{na vozdr-àno. Toa be{e strina mi.

Vlegovme vo golema soba. Nasekade mnogu zeleni visoki cve-}iwa. Prekrasna masa i stolovi. Tuka bevme posluèni so naj-razli~ni raboti. Nekoi jas za prvpat gi vidov. Seto toa ve}estoe{e postaveno na masa. Na povtorenata pokana, so stravzedov po ne{to da kasnam. Ne tolku kolku {to mi se jade{e.

Lili nabrgu me povle~e vo edna druga soba. Tamu ve}e mistana mnogu polesno. Verojatno poradi bliskosta vo vozrasta.Lili be{e mnogu obi~na. Taa mnogu raboti me pra{uva{e isto-vremeno. Jas odvaj uspevav da £ odgovoram. Mi se doveri deka ne gosaka mnogu u~eweto. No mora, nema kade.

Jas zboruvav za u~ili{teto vo seloto so ̀ al. Vo na{etou~ili{te ima{e samo osmoletka. Da patuvam sekoj den dobliskiot grad ne be{e mo`no.

– Zna~i, ti tuka }e saka{ da prodolì{ so u~eweto!, –

àv deka imame i prasiwa, se nasmeaja. Se za~udiv. Kako moèda bide sme{no bilo {to vo vrska so prasiwa...

Ne mi se veruva{e kolku denovite mi minuvaa brzo. Zarempostojano }e imam tolku mnogu obvrski?! Ne ni znaev koj den e vonedelata i koj datum. Za kratko vreme mnogu se izmeniv. I maj-ka mi bi se ~udela so mene.

Pomina letoto. So sestra mi Vera ne se gledavme ~esto.Taa postojano ima{e nekoe opravduvawe za toa. Naj~esto vele-{e deka e umorna od rabotata. So Rade u{te pomalku. Moravsama da se snao|am.

I jas, kako Vera, nabrzo sfativ deka nikoj osven mene voku}ata ne se griè{e za ni{to. îsteweto, gotveweto, mie-weto sadovi. S¢ be{e moe. Sega jas bev Vera.

Mi bea blagodarni. Postojano me falea. Me ~estea so pariili podaroci. Me nosea v grad. Na kino. Po slatkarnici.

S¢ be{e sekojdnevno. Sli~no. Strinata zatvorena vo svo-jata soba, ili vo ateljeto. Slika{e ili prave{e figuri od raz-ni materijali. î~koto docna nave~er se pribira{e od nekoidolgi sostanoci. Ode{e ~esto na pat vo razni delegacii. Glav-nata grià mu bevme nie trojcata. Jas i negovite deca. Stri-nata sosem malku jade{e. Prosto da ne ti se veruva. Bukvalnokolku da se ostane vo ̀ ivot. Se ~ine{e deka ima odbojnost konhranata...

Vremeto za jadewe i spiewe za sekoj od ~lenovite na semej-stvoto be{e razli~no. Koj koga saka{e stanuva{e. Koj koga sa-ka{e sednuva{e da jade. Sekoj od niv, koga ne be{e izlezen nadvorod ku}ata, se povlekuva{e vo svojata soba. Izleguva{e od nea sa-mo po potreba. A jas pove}eto od vremeto go pominuvav vo rabo-

Po malku vreme ru~avme site zaedno. Tatko mi si zamina. Go ispra}av. Vo gradite me stega{e. Nabrzo, za sre}a, dojde sestra mi Vera. Taa me pregrna. Sr-

de~no se ispozdravi so site. Po toa jas zaklu~iv deka ne ostana-le vo lo{i odnosi. Mi olesni.

Vera gleda{e vo mene kako da ne £ se veruva{e deka sum tu-ka. Nekoj poyvoni na vleznata vrata. Otvorija. Site izvikaa:

– Rade! Ete ti go i Rade!– Kade si bre, mom~e. Znae{ li od koga ne si do{ol?! Bi tre-

balo da ti se nalutime. Misli{, bidej}i si stanal islednik,treba da se pravi{ vaèn, – go iskara ~i~ko mi.

– More kakov ti vaèn?! Tuku, da ne vi dodevam, – se prav-da{e Rade.

– Go slu{a{ li, Du{ice? ]e ni dodeval! Nie o~ite ne mo-ème da mu gi vidime! – I natamu go kara{e ~i~ko mi.

Se pregrnavme. Me potapka po ramoto.

Ve~erta za prvpat si legnav sama. Vo svoja soba. Vera re~e bila nejzina. Pred da si zamine. Moram da se na-

viknam. Taa pove}epati povtoruva{e deka }e bide dobro. Vo ku-}ata ima s¢ {to ti du{a saka.

Zapo~nuvav ìvot so ~etvorica novi, ne mnogu poznatiza mene lu|e. Bliski rodnini.

Utredenta se razbudiv so ~uvstvo na voznemirenost.Vedna{ gi slu{nav glasovite na bratu~edite. Zo{to bratu-~edite ne se na u~ili{te? Pak gi slu{nav nivnite glasovi. Sesetiv – be{e po~nat letniot raspust. Se pooslobodiv.

Na masata za pojadok ima{e nekolku raboti {to ne mibea poznati. Gi jadev tie {to gi znaev.

Bratu~edite me izmoruvaa so mnogute pra{awa. Najpr-vin za toa dali imam ma~ka i ku~e. Kowi, magariwa. Koga im ka-

àv deka imame i prasiwa, se nasmeaja. Se za~udiv. Kako moèda bide sme{no bilo {to vo vrska so prasiwa...

Ne mi se veruva{e kolku denovite mi minuvaa brzo. Zarempostojano }e imam tolku mnogu obvrski?! Ne ni znaev koj den e vonedelata i koj datum. Za kratko vreme mnogu se izmeniv. I maj-ka mi bi se ~udela so mene.

Pomina letoto. So sestra mi Vera ne se gledavme ~esto.Taa postojano ima{e nekoe opravduvawe za toa. Naj~esto vele-{e deka e umorna od rabotata. So Rade u{te pomalku. Moravsama da se snao|am.

I jas, kako Vera, nabrzo sfativ deka nikoj osven mene voku}ata ne se griè{e za ni{to. îsteweto, gotveweto, mie-weto sadovi. S¢ be{e moe. Sega jas bev Vera.

Mi bea blagodarni. Postojano me falea. Me ~estea so pariili podaroci. Me nosea v grad. Na kino. Po slatkarnici.

S¢ be{e sekojdnevno. Sli~no. Strinata zatvorena vo svo-jata soba, ili vo ateljeto. Slika{e ili prave{e figuri od raz-ni materijali. î~koto docna nave~er se pribira{e od nekoidolgi sostanoci. Ode{e ~esto na pat vo razni delegacii. Glav-nata grià mu bevme nie trojcata. Jas i negovite deca. Stri-nata sosem malku jade{e. Prosto da ne ti se veruva. Bukvalnokolku da se ostane vo ̀ ivot. Se ~ine{e deka ima odbojnost konhranata...

Vremeto za jadewe i spiewe za sekoj od ~lenovite na semej-stvoto be{e razli~no. Koj koga saka{e stanuva{e. Koj koga sa-ka{e sednuva{e da jade. Sekoj od niv, koga ne be{e izlezen nadvorod ku}ata, se povlekuva{e vo svojata soba. Izleguva{e od nea sa-mo po potreba. A jas pove}eto od vremeto go pominuvav vo rabo-

Po malku vreme ru~avme site zaedno. Tatko mi si zamina. Go ispra}av. Vo gradite me stega{e. Nabrzo, za sre}a, dojde sestra mi Vera. Taa me pregrna. Sr-

de~no se ispozdravi so site. Po toa jas zaklu~iv deka ne ostana-le vo lo{i odnosi. Mi olesni.

Vera gleda{e vo mene kako da ne £ se veruva{e deka sum tu-ka. Nekoj poyvoni na vleznata vrata. Otvorija. Site izvikaa:

– Rade! Ete ti go i Rade!– Kade si bre, mom~e. Znae{ li od koga ne si do{ol?! Bi tre-

balo da ti se nalutime. Misli{, bidej}i si stanal islednik,treba da se pravi{ vaèn, – go iskara ~i~ko mi.

– More kakov ti vaèn?! Tuku, da ne vi dodevam, – se prav-da{e Rade.

– Go slu{a{ li, Du{ice? ]e ni dodeval! Nie o~ite ne mo-ème da mu gi vidime! – I natamu go kara{e ~i~ko mi.

Se pregrnavme. Me potapka po ramoto.

Ve~erta za prvpat si legnav sama. Vo svoja soba. Vera re~e bila nejzina. Pred da si zamine. Moram da se na-

viknam. Taa pove}epati povtoruva{e deka }e bide dobro. Vo ku-}ata ima s¢ {to ti du{a saka.

Zapo~nuvav ìvot so ~etvorica novi, ne mnogu poznatiza mene lu|e. Bliski rodnini.

Utredenta se razbudiv so ~uvstvo na voznemirenost.Vedna{ gi slu{nav glasovite na bratu~edite. Zo{to bratu-~edite ne se na u~ili{te? Pak gi slu{nav nivnite glasovi. Sesetiv – be{e po~nat letniot raspust. Se pooslobodiv.

Na masata za pojadok ima{e nekolku raboti {to ne mibea poznati. Gi jadev tie {to gi znaev.

Bratu~edite me izmoruvaa so mnogute pra{awa. Najpr-vin za toa dali imam ma~ka i ku~e. Kowi, magariwa. Koga im ka-

pi{ana tokmu vo toa u~ili{te, u~itelsko. Se preraduvav.Potoa se upla{iv – kako }e odam na u~ili{te, koga ne go pozna-vam gradot. No, i za toa se be{e pogriìl mojot ~i~ko. Ne mi severuva{e koga mi kaà deka organiziral, barem vo prvo vreme, dame nosi i da me zema negoviot {ofer.

– Mnogu }e mi bide nezgodno od drugite u~enici, – £ se dove-riv na Lili.

– ]e mora izvesno vreme taka, – me uspokojuva{e taa. Naskoro dvete dojdovme na ideja: otkako }e vidam kade se

nao|a u~ili{teto, da mu kaàm na {oferot da me ostava ne-kade vo blizina.

Ne pominaa ni dva meseca, po~nav sama da se snao|am soprevozot. So tramvaite, avtobusite, trolejbusite... Mu ka-àv na ~i~ko mi deka nema potreba ve}e da me nosi {oferot.Taka po~nav da se ~uvstvuvam ponormalno. Da bidam kako i dru-gite u~enici. U~ev so golemo interesirawe. Sega, koga imav celpred sebe – da bidam u~itelka, ni{to ne mi be{e te{ko.

Ne be{e ednostavno, ni lesno, preku cel den da se vodismetka za rabotite vo ku}ata, a istovremeno da odam podgot-vena na u~ili{te. U~ev do docna nave~er. Bratu~edite po~naadosta da pomagaat vo doma{nite raboti. ̂ uvstvuvav deka mezasakaa. Deka imaat èlba da postignam uspeh vo u~ili{te-to. Moèbi stanaa svesni deka na Vera ne £ go ovozmoìle toa.Nekoja grià na sovesta.

Da se ostanuva sama so strinata, koja postojano be{e ne-raspoloèna, isto ne be{e lesno. êsto razmisluvav deka mo-èbi taa èna, osven angaìraweto so slikarstvoto, ima inekoi drugi skrieni pri~ini za toa svoe postojano ta`no ras-poloènie. Vakva pri~ina navistina postoela. Jas nea ja raz-

ta vo ku}ata. Pro~ituvav i po nekoja kniga. Naj~esto vo nedelite se sobiraa da jadat zaedno. Ne seko-

ga{ i site. Toga{ se razgovara{e pove}e. Za razni raboti. Votie razgovori najmalku u~estvo zemav jas. No i strinata. Sonekoja ~udna otsutnost zboruva{e za site raboti. I za tiekoi se odnesuvaa na nejzinite deca. Na momenti si mislev dekamoèbi taa ne im e vistinskata majka. ̂ i~ko mi se obiduva{eso poglasno zboruvawe i {egi da go popravi toa raspoloènie nanegovata ̀ ena.

Vo vreme na eden nedelen ru~ek ~i~ko mi re~e:– [koluvaweto, ako saka{ da u~i{, Du{ice, najdobro }e

bide da go prodolì{ vo ve~erno u~ili{te. Jas se iznenadiv. Ne znaev zo{to ba{ vo ve~erno. Ne se os-

meliv da pra{am. ̂ i~ko mi objasni deka postojat u~ili{ta vokoi se u~i nave~er. Koi se stru~ni. Se razbira, re~e toj, trebada odbere{ {to bi sakala da u~i{.

Jas srame`livo pra{av – a kakvi ima. î~ko mi nabrojanekolku.

– Ne mora{ vedna{ da re{i{, – re~e ~i~ko mi. Ima{ zatoa dosta vreme.

Mene mi olesni. Ve~erta razgovarav, so kogo – ako ne so Li-li. Taa be{e mnogu iskrena so mene. Od s¢ {to mi objasni, vo koeu~ili{te {to se u~i, najmnogu mi se dopadna u~itelskoto. Jasi porano me~taev da bidam u~itelka.

U{te utredenta, koga se vidov so ~i~ko mi, mu go kaàvtoa. Kako da mi be{e strav ne{to da ne se izmeni. Da ne me za-pi{e vo drugo u~ili{te.

Nablià u~ili{nata godina. ̂ i~ko mi kaà deka sum za-

pi{ana tokmu vo toa u~ili{te, u~itelsko. Se preraduvav.Potoa se upla{iv – kako }e odam na u~ili{te, koga ne go pozna-vam gradot. No, i za toa se be{e pogriìl mojot ~i~ko. Ne mi severuva{e koga mi kaà deka organiziral, barem vo prvo vreme, dame nosi i da me zema negoviot {ofer.

– Mnogu }e mi bide nezgodno od drugite u~enici, – £ se dove-riv na Lili.

– ]e mora izvesno vreme taka, – me uspokojuva{e taa. Naskoro dvete dojdovme na ideja: otkako }e vidam kade se

nao|a u~ili{teto, da mu kaàm na {oferot da me ostava ne-kade vo blizina.

Ne pominaa ni dva meseca, po~nav sama da se snao|am soprevozot. So tramvaite, avtobusite, trolejbusite... Mu ka-àv na ~i~ko mi deka nema potreba ve}e da me nosi {oferot.Taka po~nav da se ~uvstvuvam ponormalno. Da bidam kako i dru-gite u~enici. U~ev so golemo interesirawe. Sega, koga imav celpred sebe – da bidam u~itelka, ni{to ne mi be{e te{ko.

Ne be{e ednostavno, ni lesno, preku cel den da se vodismetka za rabotite vo ku}ata, a istovremeno da odam podgot-vena na u~ili{te. U~ev do docna nave~er. Bratu~edite po~naadosta da pomagaat vo doma{nite raboti. ̂ uvstvuvav deka mezasakaa. Deka imaat èlba da postignam uspeh vo u~ili{te-to. Moèbi stanaa svesni deka na Vera ne £ go ovozmoìle toa.Nekoja grià na sovesta.

Da se ostanuva sama so strinata, koja postojano be{e ne-raspoloèna, isto ne be{e lesno. êsto razmisluvav deka mo-èbi taa èna, osven angaìraweto so slikarstvoto, ima inekoi drugi skrieni pri~ini za toa svoe postojano ta`no ras-poloènie. Vakva pri~ina navistina postoela. Jas nea ja raz-

ta vo ku}ata. Pro~ituvav i po nekoja kniga. Naj~esto vo nedelite se sobiraa da jadat zaedno. Ne seko-

ga{ i site. Toga{ se razgovara{e pove}e. Za razni raboti. Votie razgovori najmalku u~estvo zemav jas. No i strinata. Sonekoja ~udna otsutnost zboruva{e za site raboti. I za tiekoi se odnesuvaa na nejzinite deca. Na momenti si mislev dekamoèbi taa ne im e vistinskata majka. ̂ i~ko mi se obiduva{eso poglasno zboruvawe i {egi da go popravi toa raspoloènie nanegovata ̀ ena.

Vo vreme na eden nedelen ru~ek ~i~ko mi re~e:– [koluvaweto, ako saka{ da u~i{, Du{ice, najdobro }e

bide da go prodolì{ vo ve~erno u~ili{te. Jas se iznenadiv. Ne znaev zo{to ba{ vo ve~erno. Ne se os-

meliv da pra{am. ̂ i~ko mi objasni deka postojat u~ili{ta vokoi se u~i nave~er. Koi se stru~ni. Se razbira, re~e toj, trebada odbere{ {to bi sakala da u~i{.

Jas srame`livo pra{av – a kakvi ima. î~ko mi nabrojanekolku.

– Ne mora{ vedna{ da re{i{, – re~e ~i~ko mi. Ima{ zatoa dosta vreme.

Mene mi olesni. Ve~erta razgovarav, so kogo – ako ne so Li-li. Taa be{e mnogu iskrena so mene. Od s¢ {to mi objasni, vo koeu~ili{te {to se u~i, najmnogu mi se dopadna u~itelskoto. Jasi porano me~taev da bidam u~itelka.

U{te utredenta, koga se vidov so ~i~ko mi, mu go kaàvtoa. Kako da mi be{e strav ne{to da ne se izmeni. Da ne me za-pi{e vo drugo u~ili{te.

Nablià u~ili{nata godina. ̂ i~ko mi kaà deka sum za-

ga da proslavime. Posle, isprati im telegrama na tvoite. Itie neka se izraduvaat.

Potoa izvadi ubavo zavitkana negolema kutija od akt-ta{nata. Mi ja podade. So rastrepereni race ja otvoriv. Vonea ima{e prekrasen ~asovnik. Site rakopleskaa. Izleze istrinata da ~estita. Lili mi pomogna da go stavam na raka~asovnikot.

"Boè, dali toa mene mi se slu~uva! Dali ne sonuvam!# Vis-tina be{e. Jas sum u~itelka. So diploma.

Nabrzo dobiv pismo od majka mi i tatko mi. Mi ~estitaaza diplomiraweto. Mnogu se izraduvale. Posebno tatko mi.

Pominuvaa denovite. Nedelite. Mesecite. ̂ i~ko mi ni-{to ne spomnuva{e za vrabotuvawe. Se ~ine{e deka ne ni po-misluva da me vraboti. Ne se osmeluvav {to bilo da mu spome-nam za toa. Samata ne bev sigurna deka tuka, vo gradot, }e mo-àm so uspeh da izvr{uvam rabota na nastavnik. Se pla{ev de-ka mnogu od kolegite }e bidat poobrazovani od mene.

Vo ve~ernite ~asovi po~nav pove}e da ~itam knigi. Mi gidava{e Lili. Potoa razgovarav so nea za pro~itanoto.

Ru~avme site zaedno. Vo nedelen den. ̂ i~ko mi re~e:– Ima edno rabotno mesto vo gradinka, kade {to ja pozna-

vam direktorkata. Ubavo mesto, neguvatelka. Za po~etok,mislam deka }e ti odgovara.

Iako jas nemav to~na pretstava vo {to }e se sostoi mo-jata rabota, vedna{ rekov deka sum soglasna.

– Toga{, podgotvi se. Utre, vo osum ~asot, }e te odvedam

brav od nejzina rodnina, koja retko doa|a{e da ja poseti. I doden deneska ne znam kako dojde do toa, po edna nejzina poseta, ko-ga ja ispra}av do nadvore{nata porta, da mi se doveri:

– Mnogu mi e ̀ al za bratu~etka mi, – re~e. – Ne e lesno dase ìvee sosem sam na ovoj svet. Site – majkata, tatkoto ibratot – £ se ubieni vo eden od fa{isti~kite logori.

Bev v~udovidena.– Zna~i zatoa taa... – ne zavr{iv so re~enicata...Bratu~etkata kimna so glavata i zamina. Od toj den bev

u{te povnimatelna kon strinata. Bev zadovolna {to ̀ iveam vo tolku prekrasen dom. So si-

te uslovi za dobar ìvot i rabota. So dobri lu|e. A najmnogu{to mi ovozmoìja da u~am.

Ne mi se veruva{e deka vo racete ja dràm svojata diplo-ma za zavr{eno sredno u~itelsko u~ili{te. Bev najsre}nataod site u~enici. Nikoj od niv ne moè{e da sfati {to zna~e{eovaa diploma za mene. Bev svesna deka, ako ostanev vo seloto, ni-koga{ nema{e da ja dobijam ovaa mo`nost.

Doma bratu~edite me do~ekaa so torta i mnogu drugi ra-boti za po~estuvawe. Site se raduvaa. Po ~estitaweto prvopra{awe im be{e – dali }e gi napu{tam. Dali }e si zaminam odnivnata ku}a.

– Ne ja pu{tame, – re~e ~i~ko mi.Mi be{e nezgodno {to bilo da re~am. Se pla{ev da ne bi-

dam neiskrena. Vo sebe, vo du{ata ~uvstvuvav deka bi sakala ijas kako sestra mi Vera da se vrabotam. Da zarabotuvam svoipari. Da imam kakvo-takvo stan~e pod naem kade, koga }e posa-kam, }e bidam sosem sama.

– Ima vreme za toa, }e razmisli, – re~e ~i~koto, – ajde se-

ga da proslavime. Posle, isprati im telegrama na tvoite. Itie neka se izraduvaat.

Potoa izvadi ubavo zavitkana negolema kutija od akt-ta{nata. Mi ja podade. So rastrepereni race ja otvoriv. Vonea ima{e prekrasen ~asovnik. Site rakopleskaa. Izleze istrinata da ~estita. Lili mi pomogna da go stavam na raka~asovnikot.

"Boè, dali toa mene mi se slu~uva! Dali ne sonuvam!# Vis-tina be{e. Jas sum u~itelka. So diploma.

Nabrzo dobiv pismo od majka mi i tatko mi. Mi ~estitaaza diplomiraweto. Mnogu se izraduvale. Posebno tatko mi.

Pominuvaa denovite. Nedelite. Mesecite. ̂ i~ko mi ni-{to ne spomnuva{e za vrabotuvawe. Se ~ine{e deka ne ni po-misluva da me vraboti. Ne se osmeluvav {to bilo da mu spome-nam za toa. Samata ne bev sigurna deka tuka, vo gradot, }e mo-àm so uspeh da izvr{uvam rabota na nastavnik. Se pla{ev de-ka mnogu od kolegite }e bidat poobrazovani od mene.

Vo ve~ernite ~asovi po~nav pove}e da ~itam knigi. Mi gidava{e Lili. Potoa razgovarav so nea za pro~itanoto.

Ru~avme site zaedno. Vo nedelen den. ̂ i~ko mi re~e:– Ima edno rabotno mesto vo gradinka, kade {to ja pozna-

vam direktorkata. Ubavo mesto, neguvatelka. Za po~etok,mislam deka }e ti odgovara.

Iako jas nemav to~na pretstava vo {to }e se sostoi mo-jata rabota, vedna{ rekov deka sum soglasna.

– Toga{, podgotvi se. Utre, vo osum ~asot, }e te odvedam

brav od nejzina rodnina, koja retko doa|a{e da ja poseti. I doden deneska ne znam kako dojde do toa, po edna nejzina poseta, ko-ga ja ispra}av do nadvore{nata porta, da mi se doveri:

– Mnogu mi e ̀ al za bratu~etka mi, – re~e. – Ne e lesno dase ìvee sosem sam na ovoj svet. Site – majkata, tatkoto ibratot – £ se ubieni vo eden od fa{isti~kite logori.

Bev v~udovidena.– Zna~i zatoa taa... – ne zavr{iv so re~enicata...Bratu~etkata kimna so glavata i zamina. Od toj den bev

u{te povnimatelna kon strinata. Bev zadovolna {to ̀ iveam vo tolku prekrasen dom. So si-

te uslovi za dobar ìvot i rabota. So dobri lu|e. A najmnogu{to mi ovozmoìja da u~am.

Ne mi se veruva{e deka vo racete ja dràm svojata diplo-ma za zavr{eno sredno u~itelsko u~ili{te. Bev najsre}nataod site u~enici. Nikoj od niv ne moè{e da sfati {to zna~e{eovaa diploma za mene. Bev svesna deka, ako ostanev vo seloto, ni-koga{ nema{e da ja dobijam ovaa mo`nost.

Doma bratu~edite me do~ekaa so torta i mnogu drugi ra-boti za po~estuvawe. Site se raduvaa. Po ~estitaweto prvopra{awe im be{e – dali }e gi napu{tam. Dali }e si zaminam odnivnata ku}a.

– Ne ja pu{tame, – re~e ~i~ko mi.Mi be{e nezgodno {to bilo da re~am. Se pla{ev da ne bi-

dam neiskrena. Vo sebe, vo du{ata ~uvstvuvav deka bi sakala ijas kako sestra mi Vera da se vrabotam. Da zarabotuvam svoipari. Da imam kakvo-takvo stan~e pod naem kade, koga }e posa-kam, }e bidam sosem sama.

– Ima vreme za toa, }e razmisli, – re~e ~i~koto, – ajde se-

go zazemam svoeto mesto vo toj ne golem kolektiv. Se po~uv-stvuvav kako dolgo da sum rabotela i ̀ iveela so tie lu|e.

ûvstvoto na vozbuda, koga ja dobiv prvata plata, ne bimoèla da go objasnam. Ne e toa samo nekoe samozadovolstvo.Sigurnost.

Nezavisnost. Radost. Iznakupiv mnogu raboti za jadewe i piewe. Priredivme

vistinska mala sve~enost. Site se raduvaa zaedno so mene. Naj-mnogu ~i~ko mi. Odamna ne go bev videla tolku raspoloèn. Paduri i strina mi.

Ne pomina mnogu vreme, koga Du{ica po~na da razmisluvakako da go re{i pra{aweto so stanot. ¥ be{e mnogu te{ko da ginapu{ti tie lu|e. Znae{e, nema da im bide lesno bez nea. I nejzebez niv. Se se}ava{e deka majka £ mnogu £ zabeleà na Vera za tak-vata postapka. No, èlbata da bide samostojna be{e posilna odnea.

Dosta vreme se koleba{e dali da ja pra{a sestra £ Vera, sakali da ̀ iveat zaedno. Koga toa £ go kaà, Vera reagira{e vozdrà-no. Razgovaraa vo mal restoran za toa. Du{ica £ re~e deka smetaoti e podobro da ̀ iveat vo istata soba kade {to sega ̀ ivee Vera.No, odgovorot glase{e:

– Toa bi bilo dobro, no sobata e dosta mala. Koga bi se smes-til u{te eden krevet i site drugi raboti {to }e bidat potrebni,}e ni bide sosem tesno. A sega vedna{ da barame nekoj dvosobenstan, }e bide mnogu skapo. Poraboti izvesno vreme, pa }e vidime zaponatamu.

– Mama i tato }e se ~udat deka ne sme zaedno. ]e mislat – smese skarale. A i Rade nema da razbere zo{to e toa taka, – se re{i da £

tamu. Jas ve}e razgovarav so direktorkata, – re~e ~i~ko mi.Iako ne gledav vo ostanatite ~lenovi na semejstvoto,

{to sedea kaj masata, ~uvstvuvav deka se oneraspoloìja. Za-mol~ea. No, jas bev cvrsto re{ena da stanam svoj ~ovek.

Vleguvavme vo dvorot na gradinkata. Srceto silno mi ~u-ka{e. Mi se ~ine{e deka site }e go zabeleàt toa. Vo hodnikotvo presret ni izleze mlada simpati~na nevisoka ̀ ena. So crnakosa i crni o~i. Se pozdravivme. Vlegovme zaedno so nea vo ednaprostorija.

– Veruvam, }e vi se dopadne kaj nas. Kolektivot e sloèn.Deca nemame premnogu. Gradinkata e dobro uredena, – brzo zbo-ruva{e taa.

Jas bev tolku zbuneta, {to ne znam dali {to bilo progo-voriv. Se se}avam deka potoa pro{etavme niz site prostorii.Deka ima{e mnogu veseli razvreveni deca. Vospituva~ki so koise zapoznavav... Pievme nekoj sok...

Bev primena za neguvatelka. ûvstvuvav deka od toj mo-ment celiot moj ̀ ivot }e se izmeni. Navistina i taka se slu-~i. Po~nuvaj}i od oblekata, navikite, vremeto vo koe pomagavvo kujnata.

Brzo gi nau~iv imiwata na kole{kite i kolegite, na os-tanatite vraboteni. Se obiduvav kolku e mo`no za pomal pe-riod da go iskoristam iskustvoto od postarite pedagozi. Sfa-}av deka odnosot kon decata, razbiraweto na nivnite potre-bi koga se oddeleni od roditelite, i toa za pove}e ~asovi, ne eednostavna rabota. Gi ima{e najrazli~ni. Posebno onie pre-osetlivite... Samo ako steknat doverba vo tebe, ako te zasaka-at, }e moàt da te prifatat.

Po nekolku nedeli, so radost ~uvstvuvav deka postepeno

go zazemam svoeto mesto vo toj ne golem kolektiv. Se po~uv-stvuvav kako dolgo da sum rabotela i ̀ iveela so tie lu|e.

ûvstvoto na vozbuda, koga ja dobiv prvata plata, ne bimoèla da go objasnam. Ne e toa samo nekoe samozadovolstvo.Sigurnost.

Nezavisnost. Radost. Iznakupiv mnogu raboti za jadewe i piewe. Priredivme

vistinska mala sve~enost. Site se raduvaa zaedno so mene. Naj-mnogu ~i~ko mi. Odamna ne go bev videla tolku raspoloèn. Paduri i strina mi.

Ne pomina mnogu vreme, koga Du{ica po~na da razmisluvakako da go re{i pra{aweto so stanot. ¥ be{e mnogu te{ko da ginapu{ti tie lu|e. Znae{e, nema da im bide lesno bez nea. I nejzebez niv. Se se}ava{e deka majka £ mnogu £ zabeleà na Vera za tak-vata postapka. No, èlbata da bide samostojna be{e posilna odnea.

Dosta vreme se koleba{e dali da ja pra{a sestra £ Vera, sakali da ̀ iveat zaedno. Koga toa £ go kaà, Vera reagira{e vozdrà-no. Razgovaraa vo mal restoran za toa. Du{ica £ re~e deka smetaoti e podobro da ̀ iveat vo istata soba kade {to sega ̀ ivee Vera.No, odgovorot glase{e:

– Toa bi bilo dobro, no sobata e dosta mala. Koga bi se smes-til u{te eden krevet i site drugi raboti {to }e bidat potrebni,}e ni bide sosem tesno. A sega vedna{ da barame nekoj dvosobenstan, }e bide mnogu skapo. Poraboti izvesno vreme, pa }e vidime zaponatamu.

– Mama i tato }e se ~udat deka ne sme zaedno. ]e mislat – smese skarale. A i Rade nema da razbere zo{to e toa taka, – se re{i da £

tamu. Jas ve}e razgovarav so direktorkata, – re~e ~i~ko mi.Iako ne gledav vo ostanatite ~lenovi na semejstvoto,

{to sedea kaj masata, ~uvstvuvav deka se oneraspoloìja. Za-mol~ea. No, jas bev cvrsto re{ena da stanam svoj ~ovek.

Vleguvavme vo dvorot na gradinkata. Srceto silno mi ~u-ka{e. Mi se ~ine{e deka site }e go zabeleàt toa. Vo hodnikotvo presret ni izleze mlada simpati~na nevisoka ̀ ena. So crnakosa i crni o~i. Se pozdravivme. Vlegovme zaedno so nea vo ednaprostorija.

– Veruvam, }e vi se dopadne kaj nas. Kolektivot e sloèn.Deca nemame premnogu. Gradinkata e dobro uredena, – brzo zbo-ruva{e taa.

Jas bev tolku zbuneta, {to ne znam dali {to bilo progo-voriv. Se se}avam deka potoa pro{etavme niz site prostorii.Deka ima{e mnogu veseli razvreveni deca. Vospituva~ki so koise zapoznavav... Pievme nekoj sok...

Bev primena za neguvatelka. ûvstvuvav deka od toj mo-ment celiot moj ̀ ivot }e se izmeni. Navistina i taka se slu-~i. Po~nuvaj}i od oblekata, navikite, vremeto vo koe pomagavvo kujnata.

Brzo gi nau~iv imiwata na kole{kite i kolegite, na os-tanatite vraboteni. Se obiduvav kolku e mo`no za pomal pe-riod da go iskoristam iskustvoto od postarite pedagozi. Sfa-}av deka odnosot kon decata, razbiraweto na nivnite potre-bi koga se oddeleni od roditelite, i toa za pove}e ~asovi, ne eednostavna rabota. Gi ima{e najrazli~ni. Posebno onie pre-osetlivite... Samo ako steknat doverba vo tebe, ako te zasaka-at, }e moàt da te prifatat.

Po nekolku nedeli, so radost ~uvstvuvav deka postepeno

ruvaa na momenti so svoite palavosti, pretstavuvaa vistinska ra-dost.

So Vera se viduvaa ~esto. Ponekoga{ odea zaedno da ru~aat.Taa mnogu otvoreno zboruva{e za svojot li~en ìvot. Za svoitevrski so mom~iwata. Sekoja sredba so nea ja razonoduva{e. Kaj Du-{ica, tie vrski so mom~iwata nikako da trgnat. @ivotot £ se sve-duva{e na odeweto na rabota i vra}aweto doma. Brat im Rade be{emnogu zafaten so svoi obvrski. I ne saka{e da bidat vo negovodru{tvo koga izleguva{e so drugarite.

Du{ica poleka go sreduva{e stanot {to go iznajmi. Koga imkaà na bratu~edite deka }e si zamine od kaj niv, mnogu se razo~a-raa. No, otkako se preseli vo stanot, dojdoa da ja posetat i da £ do-nesat podaroci. Duri £ se stori kako da £ zaviduvaat {to e sama.

Vo gradot se doselija i roditelite. Vera, Rade i Du{ica beai radosni i zagrièni – kako i natamu }e ̀ iveat sekoj svoj ̀ ivot.Dvete sestri vo oddelni stanovi. So pomo{ pak na ~i~koto Slobo-dan, Rade ima{e dobieno dràven stan. Vo nego se smestija i majkaim i tatko im. Jovan i Stefka. Tie se obidoa na po~etokot da jaubedat Du{ica barem taa da se preseli kaj niv. Du{ica ne im re~evedna{ deka ne saka. Odolgovle~uva{e. Znae{e deka }e se navik-nat na toa deka i taa ve}e ima svoj sopstven ̀ ivot. Taka i se slu~i.

Kaj ~i~koto, po vrabotuvaweto, site trojca, Rade, Vera i Du-{ica, odea retko. Samo posebno ako gi povika{e. So bratu~editese sre}avaa na dogovoreni sredbi v grad.

Slobodan mnogu ~esto navra}a{e kaj Jovan i Stefka. Segriè{e so s¢ da bidat snabdeni. Duri preteruva{e vo toa, da impokaè kolku im e blagodaren. Be{e svesen deka blagodarenie na

kaè Du{ica. Iako i samata ne be{e sigurna dali pove}e saka da ̀ ivee sa-

ma ili so sestra £, dodade:– Pa i ~i~o veruvam deka pove}e }e se griì ako ̀ iveam sa-

ma.– Sega da probame taka. Pa }e vidime ponatamu... }e se snajde-

me nekako, – Vera ostana na svoeto.

Nabrgu potoa Du{ica iznajmi mnogu mala soba, vo niskaprizemna ku}a so dvor. Vera £ pomogna kolku-tolku da ja sredi. Iso malku be{e zadovolna. Se raduva{e na sekoja sitnica.

Nabrzo dojde i bratot da ja poseti. – Site trojca na tri strani, – re~e malku nervozno Rade.– Moèbi podobro, – re~e Du{ica, bez da ja obvini Vera.– Starite }e se ~udat. Ako saka{ dojdi sedi kaj mene. – Tonot

na glasot go izdade. O~igledno i samiot Rade ne veruva{e deka }ese soglasi. Brzo dodade:

– Otvoraj o~i, ova e golem grad, vo nego ima sekakov narod!– Se razbira, ne beri gajle, – re~e Du{ica. – Naminuvaj po-

~esto.– Sega taka veli{, duri da si najde{ nekoe mom~e, posle }e

ti pre~am, – se po{eguva Rade.– Nema da bide taka. I po ne{to za jadewe }e ti podgotvuvam.

[to jade{, kaj jade{, koj te znae! – mu odgovori Du{ica uverlivo.– Imame menza na rabota. Ne gotvat lo{o. Se snao|am neka-

ko.Se pozdravija i si zamina. Ne{to ne £ se vide raspoloèn.

Taa rabota vo Milicijata ne be{e za nego! No toj be{e takov, }etrpi.

Du{ica ima{e pogolema sre}a. Rabotata kako neguvatelkavo gradinka kako da be{e izmislena za nea. Mnogu ja zasaka. Brzose sprijateli re~isi so site kole{ki. Decata, kolku i da optova-

ruvaa na momenti so svoite palavosti, pretstavuvaa vistinska ra-dost.

So Vera se viduvaa ~esto. Ponekoga{ odea zaedno da ru~aat.Taa mnogu otvoreno zboruva{e za svojot li~en ìvot. Za svoitevrski so mom~iwata. Sekoja sredba so nea ja razonoduva{e. Kaj Du-{ica, tie vrski so mom~iwata nikako da trgnat. @ivotot £ se sve-duva{e na odeweto na rabota i vra}aweto doma. Brat im Rade be{emnogu zafaten so svoi obvrski. I ne saka{e da bidat vo negovodru{tvo koga izleguva{e so drugarite.

Du{ica poleka go sreduva{e stanot {to go iznajmi. Koga imkaà na bratu~edite deka }e si zamine od kaj niv, mnogu se razo~a-raa. No, otkako se preseli vo stanot, dojdoa da ja posetat i da £ do-nesat podaroci. Duri £ se stori kako da £ zaviduvaat {to e sama.

Vo gradot se doselija i roditelite. Vera, Rade i Du{ica beai radosni i zagrièni – kako i natamu }e ̀ iveat sekoj svoj ̀ ivot.Dvete sestri vo oddelni stanovi. So pomo{ pak na ~i~koto Slobo-dan, Rade ima{e dobieno dràven stan. Vo nego se smestija i majkaim i tatko im. Jovan i Stefka. Tie se obidoa na po~etokot da jaubedat Du{ica barem taa da se preseli kaj niv. Du{ica ne im re~evedna{ deka ne saka. Odolgovle~uva{e. Znae{e deka }e se navik-nat na toa deka i taa ve}e ima svoj sopstven ̀ ivot. Taka i se slu~i.

Kaj ~i~koto, po vrabotuvaweto, site trojca, Rade, Vera i Du-{ica, odea retko. Samo posebno ako gi povika{e. So bratu~editese sre}avaa na dogovoreni sredbi v grad.

Slobodan mnogu ~esto navra}a{e kaj Jovan i Stefka. Segriè{e so s¢ da bidat snabdeni. Duri preteruva{e vo toa, da impokaè kolku im e blagodaren. Be{e svesen deka blagodarenie na

kaè Du{ica. Iako i samata ne be{e sigurna dali pove}e saka da ̀ ivee sa-

ma ili so sestra £, dodade:– Pa i ~i~o veruvam deka pove}e }e se griì ako ̀ iveam sa-

ma.– Sega da probame taka. Pa }e vidime ponatamu... }e se snajde-

me nekako, – Vera ostana na svoeto.

Nabrgu potoa Du{ica iznajmi mnogu mala soba, vo niskaprizemna ku}a so dvor. Vera £ pomogna kolku-tolku da ja sredi. Iso malku be{e zadovolna. Se raduva{e na sekoja sitnica.

Nabrzo dojde i bratot da ja poseti. – Site trojca na tri strani, – re~e malku nervozno Rade.– Moèbi podobro, – re~e Du{ica, bez da ja obvini Vera.– Starite }e se ~udat. Ako saka{ dojdi sedi kaj mene. – Tonot

na glasot go izdade. O~igledno i samiot Rade ne veruva{e deka }ese soglasi. Brzo dodade:

– Otvoraj o~i, ova e golem grad, vo nego ima sekakov narod!– Se razbira, ne beri gajle, – re~e Du{ica. – Naminuvaj po-

~esto.– Sega taka veli{, duri da si najde{ nekoe mom~e, posle }e

ti pre~am, – se po{eguva Rade.– Nema da bide taka. I po ne{to za jadewe }e ti podgotvuvam.

[to jade{, kaj jade{, koj te znae! – mu odgovori Du{ica uverlivo.– Imame menza na rabota. Ne gotvat lo{o. Se snao|am neka-

ko.Se pozdravija i si zamina. Ne{to ne £ se vide raspoloèn.

Taa rabota vo Milicijata ne be{e za nego! No toj be{e takov, }etrpi.

Du{ica ima{e pogolema sre}a. Rabotata kako neguvatelkavo gradinka kako da be{e izmislena za nea. Mnogu ja zasaka. Brzose sprijateli re~isi so site kole{ki. Decata, kolku i da optova-

se javija jas da go zemam Goran. Trgnati se da si doa|aat so avto-bus, koj docnel pri poa|aweto. Zatoa me zamolija da dojdam poGoran. Nie sme prijateli. A i so Goran~o sme dobri drugari.Inaku, i jas samiot sum nastavnik vo u~ili{te, no vo drug grad.

Seto toa zvu~e{e uverlivo, a i samata reakcija na Goranode{e vo prilog na toa. No, jas sepak se re{iv da gi pridruàm idvajcata. Da ostanam so niv s¢ dodeka ne dojdat roditelite naGoran. Bez {to bilo da mu kaàm na mladiot ~ovek, koj re~e de-ka se vika Milan, nabrzo se oblekov i trgnav zaedno so nego i soGoran.

– Moèbi bi trebalo da se navredam, kako da ne mi veruva-te, – re~e Milan, otkako sfati deka trgnav zaedno so niv. Da gipridruàm. Brzo dodade: – no toa }e be{e taka ako ne mi be{eprijatno Va{eto dru{tvo.

– Zna~i li toa deka Vi e prijatno so mene? – pra{av iglasno se nasmeav.

– Od prviot moment, – prizna Milan i se zacrveni vo li-ceto.

– Toga{ nemame problem, – i pak glasno se nasmeav.Zabeleàv deka Goran gleda vo nas so qubopitstvo. Kako

da ispituva{e dali nie ne se poznavame od porano i dali ne smei prijateli.

Po patot razbrav pove}e raboti za Milan. Tokmu od taasredba i zaedno izminatite pove}e stotici ~ekori, kako da seslu~i ne{to neobi~no. Nekoja za mene dotoga{ nepoznata sos-tojba. Nekoe ~udesno ~uvstvo na vozbuda, na ̀ elba da se ostanekolku e mo`no pove}e so toj ~ovek. Odedna{ ni se otvorija du-{ite. Sakavme mnogu da si kaème eden na drug. Sekoj za sebe nadrugiot. Mnogu da si kaème. S¢ da si kaème odedna{. Dalitoa be{e vqubuvawe?

negovoto doa|awe na studii vo B. mu se otvorila mo`nosta da se za-poznae so najnaprednite lu|e vo vremeto neposredno pred vojnatai da se vklu~i vo antifa{isti~kata borba i Revolucijata. Kakoprvoborec i pravnik, nabrzo dojde do visoka funkcija.

Za mene privatniot ìvot vo toa vreme te~e{e mnogumonotono. Duri so zdodevno sekojdnevie. Petokot vo gradinki-te, kako i vo u~ili{tata, be{e eden od najveselite denovi. Iza de~iwata, i za nas neguvatelkite, pa i za roditelite, koi }ego pominat vikendot so svoite deca.

Toj petok re~isi site de~iwa si gi bea zele roditelite,osven edno mom~ence od najgolemata grupa. Toa stanuva{e s¢ po-nervozno. Jas se obiduvav da go uspokojam.

– Mora sekoj moment da dojde ili majka ti ili tatko ti.A moèbi i dvajcata. Sigurno se zadràle po patot. Vo peto-cite sekoga{ ima najmnogu soobra}aj. – Mu zboruvav tivko, somiren glas i go pogaliv po kosata.

Re~isi izminuvaa poslednite minuti vo koi bi trebaloda dojde koj bilo od doma{nite po mom~enceto. Na vleznatavrata zastana nepoznat visok mlad ~ovek. Toj malku zbuneto japo~na re~enicata:

– Jas dojdov po Goran~o, – re~e nepoznatiot so topol pri-jaten glas.

– ̂ i~o Milane, – re~isi istovremeno mu se obrati Gorani mu trgna vo presret. O~igledno mnogu izraduvan {to }e se pre-kine toa neprijatno ~ekawe. Ima li ne{to poneprijatno odtoa da te zemat najposleden od gradinkata?

– Pretpostavuvam deka ste Vie vospituva~kata Du{i-ca, spored toa kako Ve opi{aa roditelite na Goran. Tie i dvaj-cata se na pat, vo gradot kade ̀ iveat nivnite roditeli. Mi

se javija jas da go zemam Goran. Trgnati se da si doa|aat so avto-bus, koj docnel pri poa|aweto. Zatoa me zamolija da dojdam poGoran. Nie sme prijateli. A i so Goran~o sme dobri drugari.Inaku, i jas samiot sum nastavnik vo u~ili{te, no vo drug grad.

Seto toa zvu~e{e uverlivo, a i samata reakcija na Goranode{e vo prilog na toa. No, jas sepak se re{iv da gi pridruàm idvajcata. Da ostanam so niv s¢ dodeka ne dojdat roditelite naGoran. Bez {to bilo da mu kaàm na mladiot ~ovek, koj re~e de-ka se vika Milan, nabrzo se oblekov i trgnav zaedno so nego i soGoran.

– Moèbi bi trebalo da se navredam, kako da ne mi veruva-te, – re~e Milan, otkako sfati deka trgnav zaedno so niv. Da gipridruàm. Brzo dodade: – no toa }e be{e taka ako ne mi be{eprijatno Va{eto dru{tvo.

– Zna~i li toa deka Vi e prijatno so mene? – pra{av iglasno se nasmeav.

– Od prviot moment, – prizna Milan i se zacrveni vo li-ceto.

– Toga{ nemame problem, – i pak glasno se nasmeav.Zabeleàv deka Goran gleda vo nas so qubopitstvo. Kako

da ispituva{e dali nie ne se poznavame od porano i dali ne smei prijateli.

Po patot razbrav pove}e raboti za Milan. Tokmu od taasredba i zaedno izminatite pove}e stotici ~ekori, kako da seslu~i ne{to neobi~no. Nekoja za mene dotoga{ nepoznata sos-tojba. Nekoe ~udesno ~uvstvo na vozbuda, na ̀ elba da se ostanekolku e mo`no pove}e so toj ~ovek. Odedna{ ni se otvorija du-{ite. Sakavme mnogu da si kaème eden na drug. Sekoj za sebe nadrugiot. Mnogu da si kaème. S¢ da si kaème odedna{. Dalitoa be{e vqubuvawe?

negovoto doa|awe na studii vo B. mu se otvorila mo`nosta da se za-poznae so najnaprednite lu|e vo vremeto neposredno pred vojnatai da se vklu~i vo antifa{isti~kata borba i Revolucijata. Kakoprvoborec i pravnik, nabrzo dojde do visoka funkcija.

Za mene privatniot ìvot vo toa vreme te~e{e mnogumonotono. Duri so zdodevno sekojdnevie. Petokot vo gradinki-te, kako i vo u~ili{tata, be{e eden od najveselite denovi. Iza de~iwata, i za nas neguvatelkite, pa i za roditelite, koi }ego pominat vikendot so svoite deca.

Toj petok re~isi site de~iwa si gi bea zele roditelite,osven edno mom~ence od najgolemata grupa. Toa stanuva{e s¢ po-nervozno. Jas se obiduvav da go uspokojam.

– Mora sekoj moment da dojde ili majka ti ili tatko ti.A moèbi i dvajcata. Sigurno se zadràle po patot. Vo peto-cite sekoga{ ima najmnogu soobra}aj. – Mu zboruvav tivko, somiren glas i go pogaliv po kosata.

Re~isi izminuvaa poslednite minuti vo koi bi trebaloda dojde koj bilo od doma{nite po mom~enceto. Na vleznatavrata zastana nepoznat visok mlad ~ovek. Toj malku zbuneto japo~na re~enicata:

– Jas dojdov po Goran~o, – re~e nepoznatiot so topol pri-jaten glas.

– ̂ i~o Milane, – re~isi istovremeno mu se obrati Gorani mu trgna vo presret. O~igledno mnogu izraduvan {to }e se pre-kine toa neprijatno ~ekawe. Ima li ne{to poneprijatno odtoa da te zemat najposleden od gradinkata?

– Pretpostavuvam deka ste Vie vospituva~kata Du{i-ca, spored toa kako Ve opi{aa roditelite na Goran. Tie i dvaj-cata se na pat, vo gradot kade ̀ iveat nivnite roditeli. Mi

Iako Vera be{e postara, od celata nejzina reakcija Du{icase uveri deka ne £ pre~e{e {to }e se omaì porano, pred nea. Samoda bide sre}na. Za Vera da najde mom~e, pa i da se omaì, ne be{ete{ko. Tolku mom~iwa £ se dodvoruvaa odedna{, {to ne moè{eda se snajde, da re{i kogo da odbere. Ne saka{e da vospostavi pose-riozna vrska so kogo bilo od niv. Vele{e deka s¢ u{te ne se poja-vil onoj vistinskiot.

Taa saka{e po sekoja cena toa da bide nekoj funkcioner odvlasta. Vo najmala mera diplomiran inèner, lekar, ili ne{tosli~no, i da e materijalno obezbeden.

Otkako Du{ica go zasaka ovoj skromen nastavnik, toj £ stanadrag i na Vera. Milan ima{e ta`na ìvotna istorija. Be{e bezroditeli. I dvajcata mu poginale vo vojnata, kako borci protivokupatorot. Ostanal da ̀ ivee so baba mu, majka na negovata majka.Otkako do{ol vo B. da se {koluva, vedna{ po vojnata, odvaj uspealda zavr{i U~itelska {kola. Se obidel da najde rabota i da ostanetuka da ̀ ivee. No ne uspeal. Zatoa se vrabotil kako nastavnik voedno u~ili{te, vo drug grad, nedaleku od B. Tamu se smestil vo malstan vo u~ili{nata zgrada.

Vo me|uvreme po~inala i baba mu.

Milan stana blizok i so site drugi ~lenovi na semejstvoto.Re~isi sekoj vtor den odea kaj roditelite na Du{ica i kaj bratotRade. Tatko £ mnogu vreme pominuva{e vo razgovori so nego... Zatatko £, Milan be{e pametno, temelno mom~e. So nego moè{e dase razgovara za najrazli~ni raboti. Za mnogu od niv be{e poupateni od Radeta i od drugi mladi lu|e. I toa {to negovite roditeli bi-le prvoborci vo borbata protiv fa{izmot i za pogolema socijal-na pravda vo ̀ ivotot na lu|eto, isto taka mnogu mu zna~e{e na Jo-

U{te od sledniot den Milan i Du{ica po~naa da se sostanu-vaat. ûvstvuvaa potreba od novi sredbi. Doveruvawe. Od den naden ~uvstvoto na pripa|awe stanuva{e s¢ posilno. Sredbite, ne-ophodnost. Nikoj od semejstvoto i prijatelite, a i na rabotnotomesto, ne moè{e da sfati kolku odedna{ Du{ica se izmeni. Sepreobrazi. Stana sosema druga li~nost. Po~na da se doteruva. Be-{e zborliva, vesela, {egovita. Radosta {to ja nose{e vo sebe pre-minuva{e na site okolu nea...

Sekojdnevnite sredbi so Milan kako da im bea malku. Sesre}avaa po dvapati dnevno. Nave~er odvaj se razdeluvaa. Tie raz-delbi se prodolùvaa so ~asovi...

Mesecite se zaredija...

Dotr~av kaj sestra mi Vera na rabota. U{te od vratapo~nav da ja gu{kam i za malku }e zapla~ev od radost.

– So Milan se dogovorivme da se zememe. I toa sega brzo. Dase ven~ame. Veridbata da bide denovive!

Vera me ispregrna.– Boè, kako izgleda tvoevo lice vo ovoj moment! O~ite

ti se ra{irile. Zenicite ti bleskaat od radost. Nasmeani,zacrveneti obrazite! Usnite ti poigruvaat veselo koga gi ka-ùva{ zborovite. Duri i racete ne moè{ da gi smiri{

Скопје 2004macedonianhistory.ca/Stefov_Risto/Lifelong_Noose... · 2020. 12. 15. · novi na...

Documents

Transcript of Скопје 2004macedonianhistory.ca/Stefov_Risto/Lifelong_Noose... · 2020. 12. 15. · novi na...