PENZIONERSZPM BESPLATEN VESNIK

» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3213 227 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

ODMORALI[TATAPODGOTVENII SO STARI CENI...

str.4

INTERVJU SO DRAGI ARGIROVSKI- SEKRETAR NA SZPM

[IROKA PLATFORMA ZA SORABOTKA

str. 6

LEN^E KUMANOV^E- IZVEDBA NA PENZIONERSKADRAMSKA RABOTILNICAVO KUMANOVO

str. 9

IZBORstr. 10

ZDRAVSTVO

NASTANIstr. 2

HRONIKAstr. 7

str. 12

PISMAstr. 13

ZABAVAstr. 15

str. 5

VIDICIstr. 16

Evroambasadorot Ervan Fuere na sve~ena penzionerska sredba vo Skopje

Devetti maj e den na evrops-koto semejstvo i na onie koisakaat da mu se priklu~at.

Po toj povod vo Klubot na penzio-nerite "Jane Sandanski” - ogranokvo Op{tina Aerodrom na Zdru`e-nieto na penzionerite "KiselaVoda” se odr`a sve~ena penzio-nerska sredba, posvetena na Denotna Evropa. Za zna~eweto na denotgovorea Negovata Ekselencija,specijalniot pretstavnik na Ev-ropskata unija i ambasador, {efna delegacijata vo R MakedonijaErvan Fuere i gradona~alnikotna Op{tina Aerodrom Ivica Ko-neski, a kako gosti prisustvuvaa ipretstavnici od SZPM na ~elo sopretsedatelot Du{ko [urbanovs-ki i sekretarot Dragi Argirovski,od SZP na Skopje pretsedatelotKrsto Angelovski, rakovoditelotna Penzionerskiot dom AerodromVele Stojkovski, pretsedatelite

na zdru`enijata na penzioneritena Gazi Baba, Karpo{, Centar, ^a-ir, \or~e Petrov, Saraj, KiselaVoda i MVR.

Sve~anoto izlagawe za istori-skiot razvoj na obedinuvaweto naEvropa, evroambasadorot Fuere gozapo~na so potsetuvawe na 9 maj1950 godina, koga francuskiot mi-nister za nadvore{ni raboti Ro-bert [uman, za prv pat javno ja iz-nel deklaracijata i predlo`i os-novawe na evropska zaednica.Jasno e deka do dene{nata brojkaod 27 zemji - ~lenki ne e dojdenosamo za eden mesec nitu za edna

godina. Preku primerot na sopst-venata zemja Irska, evroambasa-dorot go opi{a patot na pro{iru-vaweto i izgradbata na instituci-ite na novata zaednica. Vo Irskapodgotovkite za za~lenuvawe za-po~nale vo sredinata na {eeset-tite godini, a kako mnogu zna~ajnigi naglasi intenzivnite aktivno-sti vo oblasta na obrazovanieto ikonsenzusot na site politi~kipartii po pra{aweto za za~lenu-vaweto. Taka, vo prvoto pro{iru-vawe vo 1973 godina, na {estezemji osnova~ki im se pridru`ijau{te tri me|u koi i Irska. Potoasleduvaat novi priemi vo 1981 ivo 1986 godina, a so Dogovorot odMastriks koj stapi na sila na 1noemvri 1993 godina sozdadena eEvropskata unija. Sleduvaat pro-{iruvawa vo 1995, 2004 i 2007 go-dina. Kako {to se izrazi ambasa-dorot "kartata na EU nema da bide

kompletirana dodeka ne bidat vk-lu~eni i preostanatite zemji odBalkanot vklu~uvaj}i ja i Makedo-nija”.

Potoa so pozdravni zborovi seobrati gradona~alnikot na Op{-tina Aerodrom Ivica Koneski. Tojvo ime na `itelite na Op{tinaAerodrom im go ~estita praznikotna site Evropejci, izrazuvaj}i na-de` deka i Makedonija mnogu sko-ro }e stane del od Unijata. Grado-na~alnikot se zablagodari za po-kanata na Zdru`enieto na penzio-nerite i veti deka i ponatamu }esorabotuva i }e ja dava svojatapoddr{ka za ostvaruvawe na ak-tivnostite, kako i za podobruvawena uslovite na sekojdnevnoto `i-veewe vo Domot na penzionerite.Toj naglasi deka }e nastojuva da seispolnat site zalo`bi Op{tinata

da bide me|u vode~kite vo Repub-lika Makedonija.

Pretsedatelot na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite naMakedonija Du{ko [urbanovski,upati ~estitki za Denot na Evropai po toj povod na evroambasadorotErvan Fuere mu vra~i del od spi-sanijata {to gi izdava ovaa najma-sovna i najaktivna penzionerskaorganizacija vo na{ata zemja.

Ilija Gligorov

pplluussGodina II, broj 10, 29 maj 2009 godina

Bez transakciska,nema penzijaNa penzionerite {to najdocna

do 30 juni godinava nema daotvorat transakciska smetka vonekoja od bankite, nema da mo`eda im se isplatat penziite, so-op{ti Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe.

Nadle`nite potsetuvaat dekaod 1 avgust godinava isplatata napenziite }e se vr{i isklu~ivopreku transakciska smetka i sitekorisnici treba da otvorat sme-tki zaradi navremena isplata najulskata i narednite penzii.

[esnaesettata sednica naIO na SZPM

Formiraniorganizacioniodbori za sporti za revii

Izvr{niot odbor na SZPM na11 maj ja odr`a {esnaesetta-ta po red sednica na koja se

vode{e rasprava za godina{nive~etirinaesetti Penzionerskisportski natprevari i za sedmitepo red revii na pesni, muzika i ig-ri, za {to se formiraa i organi-zacioni odbori.

Diskusija se vode{e i po progra-mite na komisiite na Izvr{niotodbor za zdravstvo i socijalna po-litika, za sport i rekreacija, zakulturno-zabaven `ivot, za in-formirawe i izdava~ka dejnost,kako i na Pravno-ekonomskiot so-vet. Be{e istaknato deka sporedovie programi, komisiite rabotatod po~etokot na 2009 godina i de-ka del od programskite zada~i ve-}e se ostvareni, a se napomna dekae potrebno da se vospostavi pote-sna sorabotka so soodvetnite ra-botni tela vo zdru`enijata napenzionerite. Be{e re~eno dekaprogramite vo tekot na celata go-dina mo`e i e po`elno da se aktu-eliziraat i da se nadopolnuvaat.

^lenovite na Izvr{niot odborna SZPM bea informirani i zapodgotovkite na sostanokot sopretsedatelite na sobranijata ina izvr{nite odbori na zdru`eni-jata na penzionerite, {to treba dase odr`i vo juni, pri {to }e serazgleda Predlog-spogodbata po-me|u SZPM i Fondot na PIOM, im-plementacijata na memorandumiteza sorabotka so ZELS i so Crvenkrst vo op{tinite i drugi aktuel-ni pra{awa.

A.D.

Foto: Tome Manov

Primajte ja Va{ata penzijapreku Srebren paketvo NLB Tutunska banka

NASTANI PENZIONERplus maj 20092

Na den 15.05.2009 godinaIzdava~kiot sovet na ves-nikot "Penzioner plus”

pod pretsedatelstvo na Du{ko[urbanovski,odr`a sednica nakoja be{e oceneto dosega{notoizleguvawe na vesnikot, kako ifinansiskite izvori za negovo-to pe~atewe. Na sednicata pok-raj ~lenovite na Izdava~kiotsovet prisustvuva{e i pretsta-vnikot na "Proekt Razvoj Make-donija“ \oko Trajkoski, koj pod-nese informacija za sostojbiteso finansiraweto na vesnikot.

Vo celokupnata diskusija be-{e istaknato deka vesnikot emnogu dobro primen od ~itate-lite, od Zdru`enijata na penzi-oneri na SZPM i od drugite so-juzi, kako i od gra|anite vo zem-jata i nadvor od nea. Se smetadeka postojat mo`nosti istiotda bide pobogat i posodr`aen.Vo vesnikot pove}e da se pi{u-va i za pomalite zdru`enija, socel istite da se pottiknat napogolema aktivnost.

K.S.A.

Vtora sednica na Izdava~kiot sovet na vesnikot"Penzioner plus#

Pozitivni oceni za vesnikot

Sobranieto na Zdru`enietona penzionerite \or~e Pet-rov, so koe rakovode{e

pretsedatelot primarius d-r Jo-van Tasevski, na svojata pettasednica dade pozitiven ot~et zaminatogodi{nata rabota, a usvoii programa za aktivnosti vo te-kovnata godina. Izve{taj za ra-botata na Izvr{niot odbor za2008 godina podnese pretsedate-lot na odborot Metodija Novkov-

ski, uka`uvaj}i na potrebata odnatamo{en razvoj na ogranocite,na klubovite na penzionerite, nainformiraweto i na drugi dejno-sti.Vo zdru`enieto ima {est og-ranoci, od koi vo tri nema ele-mentarni uslovi za rabota i se~uvstvuva nedovolno anga`irawena po{irokoto ~lenstvo. Iako eformirano pred osum godini seu{te ima problemi so koristewe-to na Domot na penzionerite vo\or~e Petrov, nema kompletnaevidencija na ~lenstvoto, delbe-niot bilans so ZP Karpo{ ne erealiziran, a so seto toa se javu-va i nedostig na finansiski sre-dstva za planiranite aktivnosti.Novkovki ja istakna uspe{natarabota na komisiite za zdravst-vo, kulturno-zabaven `ivot, spo-rt i rekreacija i deka se organi-

zirani pove}e izleti na koi u~e-stvuvale okolu iljada penzione-ri.

Vo diskusijata u~estvuvaa Da-fina Petrovska, Krsto Tren~ev-ski, Qubinko Ristov, LiljanaUgrinovska, Faruk Asanovski,d-r Novica Veqanovski, CvetkoMihajlovski, Krsto Zlatevski,Metodija To{evski i Jovan Pet-ru{evski, koi glavno se zadr`aana narednite zna~ajni zada~i za

u{te podobra sorabotka so lo-kalnata samouprava, sozdavaweuslovi na postojnite i formira-we novi ogranoci, za poefikasnarabota, za nov Statut, za obedi-nuvawe so paralelnoto zdru`e-nie na penzioneri vo op{tinata isli~no. U~estvuvaj}i vo diskusi-jata sekretarot na SZPM DragiArgirovski go istakna zna~ewe-to na sorabotkata so lokalnatasamouprava, so Crveniot krst i sodrugi nevladini organizacii zapogolema gri`a kon starite lica,a dade akcent i na potrebata odnatamo{no podobruvawe na in-formiraweto na ~lenstvoto, {to}e bide i pottik za nivno poak-tivno u~estvo vo site planiraniaktivnosti, so {to se dobiva ipodobar kvalitet.

A.D.

Petta sednica na Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite \or~e Petrov

Pred novi zna~ajni zada~i

Poslednite nekolku mesecivo Zdru`enieto na penzio-nerite vo ^air izminaa vo

znakot na sumirawe na rezultati-te od minatata i planirawe ak-tivnosti za ovaa godina. Pove}etoaktivnosti bile i se naso~eni konkulturno-zabavnite sredbi, konsportot, kon pomo{ta za bolnite islabi lica, kon bawskoto lekuva-we, odmorot i rekreacijata.

- Dosega, penzionerite od Zdru-

`enieto u~estvuvale i }e u~est-vuvaat na site op{tinski, regio-nalni i dr`avni natprevari ismotri i na folklornite i spor-tskite, - naglasuva pretsedate-lot na Zdru`enieto Pero Taga-soski.

- Nema da ja napu{time prakti-kata za dodeluvawe ednokratnapomo{ za najzagrozenite penzio-neri, a sekoja godina pra}ame ponekolku penzioneri na bawsko

lekuvawe vo bawata Katlanovo. Isorabotkata so drugite zdru`eni-ja vo zemjata i vo stranstvo, kako{to site slo`no istaknuvaat voZdru`enieto, dosega e dobra, no iponatamu }e se trudime da ja za-jakneme i da gi zbogatime sodr`i-nite i dejnosta.

Od dosega{nite zbidnuvawa sepoka`a deka nositel na pove}etoaktivnosti e Aktivot na `enite,koj e eden od najrevnosnite i vo

~ija organizacija ima po ne-kolku ekskurzii vo godinata.Za takvite patuvawa tro{o-cite dosega bea na samotozdru`enie, no od ovaa godi-na e donesena odluka polo-vina od tro{ocite da bidatna tovar na samite u~esnici.

Vo fokusot na vnimanietose podgotovkite za pretstoj-nite sportski penzioiners-ki natprevari, kade {to~lenovite na Zdru`enieto}e zemat u~estvo vo sitedisciplini i o~ekuvaat ost-varuvawe na podobri rezul-tati i vo kulturno-zabavni-ot `ivot.

V. Pa~emski

Zdru`enie na penzioneri ^air

Postignuvawata kako pottik i zadovolstvo

Gri`a za standardot na penzionerite vo [tip

Zdru`enieto na penzioneri vo [tip rabote{emo{ne doma}inski i gi re{ava{e uspe{no tekov-

nite problemi vo izminatiot period, re~e pretseda-telot Mihael Kralev vo podneseniot izve{taj naot~etnoto sobranie, a Mladen Veselinov ja prezen-tira{e presmetkata za izminatata godina koja zavr-{i uspe{no. Potoa site pretsedateli na komisiipodnesoa izve{taj za rabotata na istite i programiza ovaa godina.

Zdru`enieto vodi smetka za standardot na svoite~lenovi zatoa obezbedi ogrevno drvo 4 200 kubnimetri za penzionerite, re~e sekretarot MihailProtogerov. Vo oblasta na udomuvaweto zdru`eni-eto raspolaga so dvanaeset garsonieri koi se popol-nuvaat od zagrozeni penzioneri. Momentalno e pra-zna edna garsoniera za koja e raspi{an konkurs, akomisijata }e odlu~i koja od molbite }e bide odob-rena posle posetata na prijavenite. Eden golem pro-belm e nivnoto redovno odr`uvawe, bidej}i stana-rite pla}aat minimalna kirija. Zatoa zdru`enietoodvojuva sredstva za odr`uvawe, a e donesena odlu-ka za obnovuvawe na pokrivot so limena konstrukci-ja. Podolgo vreme se nametnuva pra{aweto za izg-radba ili rekonstrukcija na prostor za udomuvawena zagrozeni penzioneri. Isto taka golema e potre-bata za izgradba na gerijatriski centar. Vremiwatase menuvaat, gri`ata za starite iznemo{teni licane e samo nivna i na nivnite deca, tuku i na site in-stitucii vo gradot i republikata. Gri`ata za vozra-snite ostanuva problem {to treba da se re{ava vosemejstvoto i instituciite na gradsko i dr`avno ni-vo. Toa e na{a i moralna obvrska zarem ne!?

C. Spasikova

Vo Zdru`enieto na penzionerite vo Debar

Zgolemena gri`a za ~lenstvoto

Vo Zdru`enieto na penzionerite vo Debar se vodise pogolema gri`a za ~lenstvoto, osobeno so do-

deluvawe pomo{ za trajno telesno o{tetuvawe, leku-vawe vo stranstvo, za humanitarni potrebi i drugo. Vovrska so ovaa dejnost e usvoen i Pravilnik za Soli-darniot fond na zdru`enieto, vo koj kako izvori nasredstva se glavno vratenite pari od Fondot za PI-OM za pogrebni tro{oci vo iznos od 917.000 denari,kamati od oro~eni sredstva i drugo.

Kako {to ni re~e pretsedatelot na zdru`enieto napenzionerite Besnik Pocesta, korisnici na oviesredstva mo`at da bidat penzioneri so najmalku {estmese~no ~lenstvo kako i nivni bra~ni drugari osigu-rani preku solidarniot fond na zdru`enieto. Za nas-tanata trajna nesposobnost i potrebata za nega oddrugo lice zdu`enieto dodeluva ednokratna pari~napomo{ vo iznos od 4.000 denari, dodeka pak dokolku~lenot penzioner ima potreba za lekuvawe vo stran-stvo mu se dodeluva pari~na pomo{ vo visina od 6.000denari. Pomo{ po osnov na bolni~ko lekuvawe im sedodeluva na korisnicite na ime participacija i toa50 nasto od plateniot iznos, no ne pogolema od 3.000denari, dodeka pak za nabavka na ortopedski i drugipomagala na korisnicite im se dodeluvaat sredstvane pogolemi od 4.000 denari. Poradi nastanata mate-rijalna {teta od pogolem obem kako posledica odelementarni nepriliki na ~lenot na zdr`enieto muse dodeluva ednokratna pari~na pomo{ vo visina od10 iljadi denari. Isto taka zdru`enieto po 2.000 de-nari }e dodeluva na sekoj korisnik na bawsko lekuva-we. So iznos od iljada denari se stimulira i posetana ~lenovi koi se na doma{no ili stacionarno leku-vawe. Treba da se istakne, veli pretsedatelot Poce-sta, deka za koristewe na ovie sredstva se zaintere-sirani golem broj na ~lenovi na penzionerskata orga-nizacija.

Vjolca Sadiku

Vo Zdru`enie na penzioneri - Prilep

Izbran nov pretsedatel

Na sednicata na Sobranietona Zdru`enieto na penzio-neri vo Prilep, odr`an na

den 13 maj, ednoglasno za pretse-datel na sobranieto e izbrandipl. pravnik Kiril \or|ioski,koj po penzioniraweto u{te vo2006 god se vklu~il vo stru~nataslu`ba na ZP Prilep, kako sekre-tar, a po po~inuvaweto na PandoBa~anoski ja obavuval funkcijatavr{itel na dol`nost pretseda-tel. . Spored odredbite na Statu-tot na Zdru`enieto, toj }e bide ipretsedatel na Izvr{niot odborna Sobranieto.

Na postavenoto pra{awe za ce-lite i zada~ite na zdru`enieto,

vo period do krajot na godinatanovoizbraniot pretsedatel go da-de sledniot odgovor:

- Prodol`uvame so dosega{nataodli~na sorabotka so site zdru-`enija na penzioneri vo RM, kakoi so SZPM; izdvojuvawe na finan-siski sretstva za humanitarni ak-cii, kako {to se: nepovratna pa-ri~na pomo{, participacija zabawsko lekuvawe, pomo{ za pre-`iveani tragedii; sproveduvawena dogovorot so JP za stopanisu-vawe so {umi "Makedonski {umi”za snabduvawe so ogrevno drvo na850 penzioneri na deset rati, ka-ko i drugi programski zada~i.

D.S.

REKLAMIPENZIONERplus maj 2009 3

INTERVJU PENZIONERplus maj 20094

\

@enite penzionerki, pok-raj toa {to se glaven sto-lb na semejstvoto, tie se

i borci vo sekoj pogled, is~eli~e-ni i oplemeneti koi nastojuvaatda postignat {to pove}e vo `ivo-tot. Iskustvoto go pravi ~ovekot,a duhovnoto se nadopolnuva. Takvise i `enite penzionerki od klu-bot vo Butel, predvodeni od pret-sedatelkata, neumornata NadaDav~eva. Re{ija, se dogovorija iostvarija. Za niv granicite ne sepre~ka.

Na osmi maj otidoa da go posetatZdru`enieto na penzioneri voOp{tina Pustec, Albanija. Prevo-

zot im go obezbedi Op{tinata Bu-tel, knigi za `itelite od Pusteci Golo Brdo obezbedi Sne`anaKlin~aroska i Zdru`enieto napenzionerite od ^air, a pomo{ voali{ta pretstavni~kata od „Zon-ta”. No da ne gi zaboravime i `e-nite koi bea na poseta. Sekoja do-nira{e ali{ta i razni drugi ne{-ta.

„Nikoga{ ne sme bile vo Pustec ibevme mnogu qubopitni kako izg-leda, se razbira i da go osve`imeduhot so zapoznavawe na novimesta i novi lu|e. Voop{to ne gipo~uvstvuvavme pominatite kilo-metri i za umor mesto nema{e. Pa-

tuvavme dewe pa mo`evme da u`i-vame vo ubavinite na proletta. Se

naokolu be{e zeleno i rascveta-no... U`ivawe... Bajka...”, raska`u-

va pretsedatelkata Dav~eva.„Ne pre~ekaa, veli taa, `enite

so pretsedatelkata Elena Kole-ska. Po~uvstvuvavme deka vo niv-noto dru{tvo ubavo }e se ~uvstvu-vame. Site bea voodu{eveni odna{eto pristignuvawe i kaj nivblika{e radost i sre}a, a od us-tite im izleguvaa mili i toplizborovi. Posetivme edno u~ili{-te i edna crkva, a potoa otidovmevo Op{tinata kade {to ne pre~e-ka gradona~alnikot Edmond Te-melko.

Kako vrv na ovaa poseta e dogo-vorot za natamo{na sorabotka. Nakraj sredbata se krunisa so zaed-ni~ki ru~ek, muzika i veselba

Vasil Pa~emski

Poseta na Pustec - Albanija

Najprvin, kolega Argirovs-ki, dozvolete mi da Vi go ~esti-tam izborot za nov sekretar naSZPM i da Vi posakam uspeh vorabotata na novata funkcija, ko-ja }e bide vo interes na site pen-zioneri vo na{ata zemja.

- Blagodaram na `elbite. Predse da ka`am nekolku zbora za mo-jot izbor. Sobranieto na SZPM na16 mart odr`a sednica so davaweot~et za minatogodi{nata uspe{narabota i za zada~ite vo 2009 godi-na, pritoa bev ednoglasno izbranza ~len na Izvr{niot odbor, a Od-borot, na posebna sednica, ednog-lasno me izbra za sekretar. Daglasaat site 58 ~lenovi na Sobra-nieto za mojot izbor e za po~it i zanezaborav, no i odgovornost i ob-vrska za natamo{en moj anga`manza u{te pogolemi i poplodni ak-tivnosti na SZPM.

Izborot e eden vid i prizna-nie i satisfakcija za dosega{-nata nekolkugodi{na aktivnostvo penzionerskata organizacija,vo koj period zna~itelno se po-dobri informiraweto so afir-macijata na aktivnostite i prob-lemite vo `ivotot na penzione-rite vo na{ata zemja. Izborot naovaa funkcija doa|a i kako priz-nanie za vlo`eniot trud.

- Da, preku vesnikot i prekudrugite aktivnosti poka`av dekaja sakam ovaa organizacija i nas-tojuvam taa navistina da si go do-bie svoeto pravo mesto vo Dr`a-vata.

Kolega Argirovski, ovoj raz-govor neka bide svoevidna pro-mocija za Va{ata anga`iranostna novata funkcija. Vo taa naso-ka Ve molam da ne zapoznaete soplaniranite aktivnosti na ovaanajbrojna penzionerska organi-zacija vo na{ata zemja.

- Prvoto trimese~je, glavno mi-na vo odr`uvawe ot~etni sednicina zdru`enijata na penzioneriteza ona {to e storeno vo minatatagodina i za usvojuvawe programi zaaktivnostite vo 2009 godina, koise ambiciozni, no ostvarlivi. In-tenzivnata aktivnost prodol`i ivo april i maj, koga me|u drugoto,delegacija na SZPM be{e na raz-govor kaj direktorot na Fondot naPIOM Isni Jakupi, be{e ostva-rena i sredba so noviot gradona-~alnik na Skopje, Koce Trajanovs-ki i so ambasadorot na Evropska-ta unija, Ervan Fuere.

Na sredbata vo Fondot be{e iz-razena podgotvenost za sorabotkaza site aktuelni pra{awa na pen-zionerite, problemite da se re-{avaat blagovremeno, da se a`u-rira evidencijata i da se defini-

raat i drugite zada~i, osobeno ob-vrskite na Fondot i na Sojuzot vovrska so Solidarniot fond i so~lenarinata, za {to treba da sepotpi{e Spogodba me|u SZPM iFondot na PIOM.

Vo sekojdnevnoto dejstvuvawe nafunkcijata, vo fokusot se pra{a-wa od po{iroko zna~ewe i interesza penzionerite vo Dr`avata, zanatamo{no zgolemuvawe na penzi-ite i kvalitetot na `ivotot, bi-dej}i vo tranzicijata pokraj nev-rabotenite i ste~ajcite, najpogo-deni se penzionerite na koi imbea ukinati nekolku zna~ajni ste-knati prava na besplatno lekuva-we, beneficii pri letuvawe isli~no. So samoto toa {to pogreb-ninite za po~inati penzioneri seispla}aaat vo podra~nite edinicina Fondot na PIOM, vo site zdru-`enija na penzionerite, se sozda-de mo`nost za zgolemuvawe na ak-tivnostite, za pobrz razvoj na ba-zi~noto dejstvuvawe i za zgoleme-na gri`a za ~lenovite i voop{toza starite lu|e. Bitno e, sporedStatutot na SZPM, mnogu pove}eda se pridonesuva i vo unapredu-vaweto na sistemot na organizi-raweto i usovr{uvaweto na meto-dot i sodr`inata na rabotata nazdru`enijata, za {to imav sredbaso desetina pretsedateli na pen-zionerskite organizacii, kako iso neposrednoto ~lenstvo.

Minatata godina vo maj be{epotpi{an "Memorandum za sora-botka pome|u SZPM i ZELS”. Ka-ko se realizira ovaa sorabotka?

Spomenatiot Memorandum sve-~eno be{e potpi{an na 9 maj 2008godina i naide na poseben intereskaj zdru`enijata na penzioneritei vo edinicite na lokalnata sa-mouprava. Penzionerite se zna~a-en del od `itelite na sekoja op{-tina. Ve}e se potpi{ani nekolku

spogodbi za konkretna sorabotkapome|u novoizbranite gradona-~alnici i zdru`enijata na penzio-nerite za realizacija na vladina-ta programa za izgradba na domovina penzionerite, otvorawe noviklubovi i za druga neposredna an-ga`iranost. Sekako, veteranite natrudot zaslu`uvaat da imaat po-dobri uslovi za `ivot i za aktiv-nosti. Denovive toa be{e konsta-tirano i na sredbata kaj gradona-~alnikot na Skopje Koce Trajanov-ski, pri potpi{uvaweto na spo-godbata za sorabotka so Gradskiotsojuz na SZP. Zna~ajno e {to vospogodbata {to se potpi{a pome|ugradona~alnikot na Op{tina"Centar” i soodvetnoto zdru`eniena penzionerite be{e utvrdenaizgradba na dom na penzioneri, za{to vo gradot ima golema potreba.Sli~ni aktivnosti se prezemaat ivo pove}e gradovi vo na{ata zem-ja, vo Prilep, Ko~ani, Ohrid, Kri-va Palanka i drugi. Se smeta dekanema da ima zdru`enie na penzio-neri, koe ne e zainteresirano zapotpi{uvawe za vakva spogodba vokoja se definiraat zada~ite naedinicata na lokalnata samoup-rava, {to interaktivno }e dejst-vuva i na pottiknuvawe na penzio-nerskite aktivnosti.

Vo fokusot e i implementacija-ta i na Memorandumot za sorabot-ka so Crveniot krst na Makedoni-ja, osobeno za zgolemuvawe na gri-`ata za stari lica, za {to sood-veten pridones treba da dade io~ekuvanata vladina programa zaotvorawe na centri za dnevenprestoj. ]e se nastojuva ovaa sora-botka vo narednite meseci da seintenzivira. Vo ovoj period sepravat napori i za podobruvawena sorabotkata so trite Sojuzi, vokoi ~lenuvaat invalidski penzio-neri. Problemi ima i tie treba dase re{avaat, a so toa }e se ovoz-mo`i podobra primena na zakons-kite odredbi.

Dobra mo`nost e da se in-formirame i za aktivnostite napenzionerite na sportski i kul-turen plan?

Sekako, maj i juni se meseci {tominuvaat vo znakot na sportskitepenzionerski natprevari i nafolklornite revii. I godinavaSZPM e organizator na osum regi-onalni sportski natprevari, a do-ma}ini se na 29 maj ZP Centar -Skopje, 30 maj ZP Kavadarci, 31 majZP \or~e Petrov, na 11 juni ZP No-vo Selo. Na 13 juni }e se odr`attri regionalni sredbi vo Ohrid,Zletovo i Vinica, a na 14 juni voKru{evo. Na ovie regionalni spo-rtski igri u~estvuvaat golem broj

penzionerki i penzioneri, natp-revaruvaj}i se vo devet tradici-onalni sportski disciplini: st-rela{tvo, pikado, {ah, tegneweja`e, frlawe |ule, tr~awe, skokod mesto, domino i tabla, a godi-nava i vo dvoboj za `eni i trobojza ma`i. Kako kruna na op{tins-kite i regionalnite natprevari na26 septemvri }e se odr`at 14-ti-te Republi~ki penzionerski spor-tski igri, so u~estvo na okolu il-jada penzionerki i penzioneri. Odniv, okolu 400 }e se natprevaru-vaat so srce i du{a da osvojatbronzen, srebren ili zlaten me-dal, no va`no e da se u~estvuva, aneka pobedat najdobrite i najpod-gotvenite.

Pri krajot na juni, po~etokot najuli i vo sptemvri, SZPM }e gi or-ganizira i sedmite po red Reviina pesni, muzika i igri. ]e se odr-`at pet regionalni revii vo Pro-bi{tip, Tetovo, Kru{evo, Kava-darci i Vinica. Na site niv seo~ekuva da u~estvuvaat nad 35 zd-ru`enija na penzioneri i so svoi-te bogati programi na izvorni istarogradski pesni i ora, da pri-donesat za obnovuvawe i za zboga-tuvawe na folklornoto bogatstvovo na{ata zemja, kako traen belegna na{iot identitet. Za uspe{noorganizirawe na sportskite natp-revari i za reviite, Izvr{niotodbor na SZPM denovive formi-ra{e dva organizacioni odbori.

Sportskite natprevari i revi-ite, kako i sredbite na aktivitena `enite - penzionerki i ekskur-ziite, zna~itelno pridonesuvaatza sozdavawe nezaboravna atmo-sfera na penzionerski prijatels-tva i dru`ewa, na sre}ni migoviza nadminuvawe na monotonijata,{to e dobro za zdravjeto i zboga-tuvawe na kvalitetot na `iveewena penzionerite.

Vo Sojuzot na zdru`enijatana penzionerite na Makedonijase naglasuva i potrebata od kul-turni samodejnosti, izlo`bi nadoma{ni rakotvorbi, na crte`ii drugi likovni tvorbi, na noviknigi sozdadeni vo treta doba isli~no. Neodamna kumanovskitepenzioneri imaa i dramska iz-vedba na "Len~e kumanov~e”. Toabe{e za prv pat, edna penzioner-ska organizacija da podgotvi ida realizira eden vakov proektso visoki kvaliteti. Vie bevtedel od mnogubrojnata publika.Kako go do`iveavte ovoj nastan?

- Za nas penzionerite, pa i po-{iroko, toa navistina be{e zna-~aen nastan. So poseben voshit jasledevme izvedbata na "Len~e ku-manov~e” od dramskiot pisatel i

akademik Vasil Iqoski, koj eeden od osnovopolo`nicite nasovremenoto makedonsko dramskotvore{tvo, a tekstot na kumanovs-ki dijalekt go ima napi{ano kakoprofesor na gimnazijata vo Kuma-novo. Sekako za mene kako kumano-vec, blizok mi e toj dijalekt, no gipoznavam i amaterite {to ja izve-doa ovaa uspe{na pretstava. Me|univ ima i moi {kolski drugari ibev prijatno iznenaden od nivniteakterski kvaliteti. Site tie zaprv pat se na {picite {to zna~at`ivot, no sosema malku se razli-kuvaa vo ostvaruvaweto na ulogi-te od profesionalcite. So golemtrud i qubov ja podgotvija ovaapretstava. Aplauzot od okolu il-jada posetiteli vo salata na Cen-tarot na kulturata vo Kumanovo,be{e najdobra potvrda za toa. Do-deka trae{e pretstavata ja zabe-le`av i reakcijata na pretsedate-lot na SZPM Du{ko [urbanovskikoj e eden od glavnite inicijatoriza penzionerski kulturni samo-dejnosti i za formirawe dramskisekcii. Toj be{e voodu{even i ka-ko da se podmladi pokraj ednatakva i tolku dobro izvedena pre-tstava.

So ovaa pretstava na 25 maj Dra-mskata amaterska rabotilnica pripenzionerskoto KUD "\oko Simo-novski” so o~ekuvan uspeh, u~est-vuva{e i na 45-tiot Me|unarodendramski amaterski festival voKo~ani.

So "Len~e kumanov~e” se o~ekuvakumanovskite penzioneri da gos-tuvaat i vo Skopje i vo drugi gra-dovi na na{ata zemja.

Pokraj toa {to ste sekretarna SZPM, Vie kolega Argirovs-ki, ste i zamenik-glaven i odgo-voren urednik na vesnikot "Pen-zioner plus” i pretsedatel naKomisijata za informirawe iizdava~ka dejnost. Kakvo e zna-~eweto na informiraweto napenzionerite?

Denovive izleguva desettiot ju-bileen broj na vesnikot "Penzio-ner plus”. Toa e prv pat vo {estde-ceniskata istorija na penzioners-kata organizacija vo na{ata zemja,penzionerite da imaat svoj pose-ben vesnik. So toa se popolni ed-na praznina vo informativniotprostor. Vo vesnikot se afirmi-raat aktivnostite, no i problemi-te na okolu 274.000 penzioneri voRepublika Makedonija i so toa sevr{i i informativen pritisok zapottiknuvawe na aktivnostite, noi za re{avawe na problemite, zazgolemuvawe na penzii i podobru-vawe na uslovite za `iveewe i zadejstvuvawe. Poradi toa treba dase iznajdat mo`nosti ne samo zaredovno izleguvawe na “Penzionerplus”, tuku i za zgolemuvawe natira`ot. Mnogurojnosta na ovaapopulacija i problemite so koi sesoo~uva, toa sekako go zaslu`uva.

Razgovorot go vode{eCvetanka Ilieva

Sredba so povod so Dragi Argirovski, nov sekretar na IO na SZPM

Veteranite na trudot zaslu`uvaat da imaat podobri uslovi za `ivot i za aktivnosti

\

TRIBINAPENZIONERplus maj 2009 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina II - broj 10 - maj2009 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 321 3227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

\

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Odmorali{tata - podgotveni i so stari ceni...

Faktot deka Fondot na pen-ziskoto i invalidskotoosiguruvawe na Makedonija

vo izminatite godini podigna po-ve}e (zna~ajni) objekti namenetiza penzionerite, ni dava za pravoda re~eme deka i ovaa godina, sevlo`uvaat dopolnitelni naporise so cel - za~uvuvaweto na stan-dardot na onie {to ve}e se vopenzija. Vo potkrepa na pogornotostanovi{te doa|a podatokot dekaFondot na PIOM raspolaga so 13penzionerski domovi, koi gi ko-ristat nad 460 stanari - penzio-neri. Kon pogornite podatoci koi,isto taka, se odnesuvaat na `ivo-tot na penzionerite vo RepublikaMakedonija e i toa deka Fondot naPIOM raspolaga i so tri odmora-li{ta za penzioneri, koi se kori-stat za odmor i rekreacija.

Imaj}i go vo predvid faktotdeka globalnata ekonomska krizase odrazuva sekade, pa i kaj nas, aso cel da se za{titi standardotna penzionerite, odlu~eno e iovogodi{nite pansionski uslugivo penzionerskite odmorali{tada ostanat nepromeneti, odnosnose zadr`ani cenite od minatata

godina. Taka, na primer, vo penzioners-

koto odmorali{te “Pero Stoja-novski” vo Katlanovo i vo penzio-nerskoto odmorali{te vo nasel-bata Pretor i ovaa godina penzi-onerite }e mo`e da se odmoraat(naj~esto deset dena) po minatogo-di{nite ceni od 600 denari, do-deka pak, vo penzionerskoto od-morali{te "Spiro Zahov” vo Bans-ko, Strumi~ko, cenata e, isto taka,nepromeneta od lani i iznesuva700 denari. Koga sme ve}e kaj ce-nite, da gi dodademe u{te i oviepodatoci: vo trokrevetna soba,cenata e poniska za 10%, {to ned-vosmisleno poka`uva deka i ovaleto na na{ite penzioneri im sepru`aat ubavi mo`nosti, del odsvojot odmor da go provedat vopenzionerskite odmorali{ta...

No, ne e vo pra{awe samo zadr-`uvaweto na minatogodi{niteceni za pansionski uslugi i sme-stuvaweto, tuku od upravite naovie penzionerski odmorali{tase vlo`eni dopolnitelni napori,da se podobrat uslovite za prestojvo niv. Spored zborovite na Qu-ben Veqanoski, rakovoditel na

Oddelenieto za stopanisuvawe soimotot na Fondot i op{testveni-ot standard na korisnicite napenzija, vo Fondot na PIOM, i go-dinava se vlo`uvaat napori od-morali{tata da bidat vo kondi-cija, a toa zna~i uredeni, za {tona istite im se odobruvaat pozaj-mici za podobruvaweto na uslo-vite za odmor, kako i faktot eko-nomskata kriza da ne se odrazi napenzionerskiot xeb, za {to e pri-fateno godinava da se zadr`atminatogodi{nite ceni na uslugi-te. So toa, istaknuva Jana Jankov-ska, stru~en sorabotnik za stopa-nisuvawe so imotot na Fondot, senadevame deka }e go postigneme izgolemime interesot, no i zado-volstvoto na penzionerite da seodmoraat po lanskite ceni. Toa eu{te eden prilog na site subjektivo na{ata dr`ava, da se ovozmo-`at uslovi penzionerite da go po-minat i ova leto ubavo, a od drugastrana da se za~uva nivniot stan-dard.

Od seto toa proizleguva dekaFondot na PIOM kako i do sega,taka i vo idnina }e vlo`uva seko-ga{ novi napori da gi zadovolipenzionerite, a nivna obvrskapak, e dokolku sakaat vistinskida se odmorat, da se prijavat voovie tri penzionerski odmora-li{ta...

M-r. S. Kutuzovska

Naporite {to se vlo`uvaat godinava, a senaso~eni kon za~uvuvaweto na standardot nana{ite penzioneri, ne e ni{to drugo tuku dostoenodgovor na svetskata ekonomska kriza

Zdru`enieto na penzioneri odop{tina Gevgelija ima nad3.300 ~lenovi i pove}eto od

niv se vklu~eni vo aktivnostite.- Vo minatata godina, gi reali-

ziravme planiranite zada~i vosite sveri od raboteweto, celosnosum zadovolen, a `elba mi e godi-na{nive rezultati da bidat u{tepodobri. Koga go velam ova, predse mislam na natamo{no racio-nalno finansisko rabotewe sozgolemeni aktivnosti. Mo{ne zna-~ajni se i posetite vo na{ite og-ranoci vo naselenite mesta, a po-sebno vo Miravci na kulturnatamanifestacija \uro Mara - veli,pretsedatelot na ZP Dragi{a Jo-vanovi}.

Denovive Gevgelija, be{e uspe-{en doma}in na godina{na penzi-

onerska sredba naslovena kako"Penzionerite peat 2009” so u~e-stvo na peja~ki grupi od Prilep,Kavadarci, Negotino, Valandovo,Bitola, Gevgelija i Bogdanci.

Prepolnetata sala vo Pioners-kiot dom vo Gevgelija ~esto gipozdravuva{e so aplauzi izvedu-va~ite na prekrasnite ve}e pod-zaboraveni makedonski narodnipesni, interpretirani od zabele-`itelni muzi~ki sostavi. Posebnovpe~atok ostavi solo pea~kataTrajanka Petrevska od Prilep, ~ijangelski glas gi rastreperi srca-ta na site gosti i gleda~i. Za od-bele`uvawe e i izvedbata na pe-ja~kata grupa od gevgeliskoto seloMiravci, koja nastapi so tradici-onalnite svileni nosii, koi ve}ese poretko gi ima vo zemjava.

Ubavoto i son~evo vreme i pa-zarniot den vo Gevgelija ovozmo`igostite da go posetat poznatotogevgelisko pazari{te i spomenobele`jata, a sredbata zavr{i sozaedni~ko dru`ewe vo hotelotPelagonija.

Kako funkcionira Aktivot na`enite penzionerki?

- Izvonredno, so mnogu aktivno-sti, predvideni so programata votekot na celata godina vo kojavidno mesto ima peja~kata grupa“Sava Mihajlov”. Se odr`uvaat ipredavawa od oblasta na zdravst-voto, sorabotka so nevladiniteorganizacii, poseta na bolni i iz-nemo{teni penzioneri. Zdru`eni-eto i ponatamu prodol`uva so do-deluvaweto na prehrambeni ar-tikli na bolni i osameni penzio-neri. Vo gevgeliskoto zdru`enievo tek se i sportski aktivnosti zaprestojnite regionalni natpreva-ri vo Kavadarci.

T. Kusenikov

Dostoinstven `ivotna vozrasnite

So ovie zborovi zapo~nuva pod-naslovot na "Programata za ra-bota na Vladata na Republika

Makedonija za periodot 2008-2012godina” usvoena na sednicasta naSobranieto na RM na 26.7.2008 godi-na, po predlog na mandatorot za sos-tav na Vladata, po odr`anite von-redni parlamentarni izbori vo 2008godina.

Raduva faktot {to Sobranieto naRM ja usvoi ovaa opredelba na manda-torot, {to e od interes na gra|aniteod postarata populacija, odnosno odtretata doba, vo koja najbrojni se “Ve-teranite na trudot” kako {to miluva-at da se narekuvaat penzionerite.

Programata ocenuva deka: "Kvali-tetot na `ivotot na vozrasnite lu|e epokazatel na razvienosta i solidar-nosta na na{eto op{testvo”. Merkite{to Vladata }e gi realizira vo na-redniot ~etirigodi{en period vo na-soka na podobruvawe na kvalitetotna `iveewe na vozrasnite lu|e se:

- Realizacija na najavenoto zgole-muvawe na penziite od okolu 30% zanajniskite penzii i okolu 20% za naj-visokite, vklu~uvaj}i go i porastot odjanuari 2008 godina, a }e gi razgleda imo`nostite i za ponatamu.

- Otvorawe na socijalni servisiza stari i iznemo{teni lica.

Penzionerite so netrpenie o~eku-vaat najavenite opredelbi na Vlada-ta, "parafirani” i od Sobranieto naRepublika Makedonija, da po~nat dase ostvaruvaat. So najavenoto zgole-muvawe na penziite donekade }e senamali ras~ekorot pome|u prose~nitepenzii i prose~nite plati. I ovoj pat}e potsetime deka vo tranzicioniotperiod ovoj soodnos katastrofalnose naru{i. Postarite penzioneripomnat deka vo 1992 godina prose~ni-te penzii na site kategorii korisni-ci na penzija iznesuvaa 79 % vo odnosna prose~nite plati, a denes (mesecapril 2009) tie padnaa, i pokraj mi-natogodi{nata intervencija na Vla-data, na 5%. Prose~nata neto-plataiznesuva nad 19.600 den. a prose~napenzija 9.860 den.

Opredelbite na Vladata sodr`anivo "Programata za rabota na Vladatana Republika Makedonija za periodot2008-2012 godina” pocelosno }e seostvarat so primena na slednite mer-ki i politiki za za{tita na staratapopulacija gra|ani:

• Vgraduvawe vo Zakonot za soci-jalna za{tita poseben del za socijal-na za{tita na starite lica, a za tak-vi se smetaat postarite od 65 godini,koi spored posledniot popis na nase-lenieto, iznesuvaa nad 10,50% odvkupniot broj na gra|ani vo Dr`avata,odnosno nad 210.000 od koi polovinane se korisnici na penzija. Kolkav ebrojot na tie koi primaat mese~napostojana pari~na pomo{ ne e utvrde-no. Zatoa organite na SZPM smetaatdeka so Zakonot treba da se utvrdipravo na “socijalna dr`avna penzija”za onie koi nemaat sredstva za `ivot,vo visina koja }e obezbeduva egzi-stencijalna sigurnost na starite li-ca. ]e se namali brojot na materijal-no nezgri`eni stari lica i so nama-luvawe na najmaliot broj godini pen-ziski sta` potrebni za ostvaruvawepravo na penzija, od sega{nite 15 go-dini na 5 godini. Ovaa kategorijapostari gra|ani od 65 godini, }e ost-

varat barem minimalen iznos na pen-zija koj bi bil srazmeren na penziski-ot sta`. Na onie pak, so ponizok pen-ziski sta` od 5 godini, da im se vra-ti uplateniot pridones za penziskoosiguruvawe.

• So Zakon za lokalnata samoupra-va da se propi{e obvrska za edinici-te na lokalnata samouprava, so prog-rama da predvidat merki, odnosnoformi na zgri`uvawe na stari, izne-mo{teni i sami gra|ani na op{tinata,pred s¢ uslovi za obezbeduvawe nadomuvawe na ovaa populacija gra|anina op{tinata. Osnova za ovaa merka esozdadena so potpi{uvawe na "Memo-randumot za sorabotka” pome|u Zaed-nicata na edinicite na lokalnata sa-mouprava (ZELS) i Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedonija(SZPM), no vakva obvrska treba da sesozdade i so Zakon na Dr`avata.

• So Zakon treba da se utvrdi sis-tem na "moritoring” nad penzioners-kite domovi i domovite za stari licaza nivno investiciono i tekovno odr-`uvawe.

• Da se sozdade sistem na pottiknu-vawe na edinicite na lokalnata sa-mouprava za podobruvawe na kvali-tetot na `iveewe na starite lica voruralnite sredini, so obnovuvawe nasoobra}ajnata infrastruktura, otvo-rawe na zdravstveni ambulanti, na-rodni kujni, servisi za razni uslugina starite i iznemo{teni `iteli voovie podra~ja i pravo na besplatenlokalen soobra}aj.

• Centri za dneven prestoj na sta-rite lica da se otvoraat vo ruralni-te podra~ja vo koi }e im se obezbeditopol obrok, zdravstvena pomo{, da-vawe zdravstvena terapija; injekcii,merewe {e}er vo krvta, krven priti-sok i drugo.

• So Zakon da se propi{e oslobodu-vawe od participacija za koristewelekovi i lekuvawe vo zdravstveniustanovi, obezbeduvawe patrona`naslu`ba so doma{na poseta od lekar,otvorawe mali gerijatriski centri,zajaknuvawe na formata na zgri`uva-we vo semejstva na sami stari i izne-mo{teni lica, zgolemuvawe na opfa-tot vo rehabilitacioni centri itn.

• Za ostvaruvawe na predviduva-wata so Programata na Vladata treba{to poskoro da se donese "Strategijaza socijalna za{tita na starite, samii bolni gra|ani”. Pri toa treba da imse ovozmo`i u~estvo vo izgotvuvawena istata na nevladinite organizaciipred se na penzionerskite asocijaciii invalidskite zdru`enija Crveniotkrst i drugi humanitarni organizacii.

Site ovie merki bi go krenale ni-voto na dostoinstven `ivot na povoz-rasnite, koi toa go zaslu`uvaat zara-di nivniot prethoden pridones vo op-{testvoto.

Du{ko [urbanovski

Gevgelija

Aktivnostite prodol`uvaat so zgolemen intenzitet

\

POGLEDI PENZIONERplus maj 20096

Zdru`enie na penzioneri [uto Orizari

Mala nade` za prostorniot problem

@elbata na mnogute penzio-neri od Op{tina [utoOrizari da imaat svoe zd-

ru`enie i kat~e koe e od interesna sega{nite i na idnite penzio-neri kade {to vo prijatna atmo-sfera, zabavuvaj}i se, }e go pomi-nuvaat svoeto slobodno vreme, seostvari vo 2008 godina, koga odvo-juvaj}i se od ZP „^air”, kade {tobea kako ogranok, formiraa svoeZdru`enie, a pred nekolku mesecise i vo sostavot na SZPM. Pove}e-to od ~lenstvoto vo ova Zdru`e-nie se od romska nacionalnost, amal broj se od drugite nacional-nosti i od drugite etni~ki zaed-nici. Kako novoformirano zdru-`enie, postojano doa|aat, gi pose-tuvaat, se interesiraat i se za~-lenuvaat novi penzioneri so {tosekojdnevno brojot na ~lenstvotose zgolemuva.

- Imame svoja godi{na programai site aktivnosti se odvivaat pe-riodi~no, - ni re~e Arif Bekir,pretsedatel na ZP od [uto Ori-zari. - Se sobirame postojano sona{ite ~lenovi penzioneri i giinformirame za programskite ak-

tivnosti na Zdru`enieto i po{i-roko. Imame predvideno aktivno-sti re~isi za site praznici, kakoza religioznite taka i za dr`av-nite.

Prodol`uvaj}i go razgovorot, nana{eto pra{awe, dali }e u~estvu-vaat na regionalnite revii i nasportskite natprevari, Bekir od-govori:

- Sekako deka }e u~estvuvame naregionalnite sredbi i na drugimanifestacii kako vo Op{tinatataka i nadvor od nea i toa na kul-turen i na sportski plan, no nemada gi izostavime i sredbite sodrugite zdru`enija vo Makedonija.Isto taka planirame zbratimuva-we so zdru`enija na penzioneri odop{tini koi vo svoeto ~lenstvoimaat Romi.

Eden od na{ite najgolemi prob-lemi e prostornoto pra{awe. VoOp{tinata ima dom, a nie penzio-nerite nemame prostorii. I zaobi~ni sredbi barame prostorija,no dosega sekoga{ ni izleguvalevo presret. Razgovaravme so nad-le`nite institucii za seto toa itie ni dadoa tro{ka nade` - ras-ka`uva Arif Bekir.

Vo sekoj slu~aj, pozitivno e toa{to i pokraj ovie prostorni prob-lemi Zdru`enieto vo celost fun-kcionira i se nadevaat naskoro napozitovno re{avawe na ovoj i nadrugite problemi {to gi ma~at.

Vasil Pa~emski

G-dine Angelovski, Vie so grado-na~alnikot na Skopje Koce Traja-novski, na 23 april ovaa godina pot-pi{avte Spogodba za sorabotka po-me|u Gradot i Sojuzot na ZP na Sko-pje. Vrz koi osnovi se temeli Spo-godbata i {to, vsu{nost, taa prets-tavuva?

Tokmu taka, na 23 april be{e sve-~eno potpi{ana Spogodba za sorabot-ka pome|u gradot Skopje i Gradskiotsojuz na ZP, kako i op{tinata "Centar”i soodvetnoto zdru`enie na penzio-neri. Spogodbite gi potpi{aa: za gra-dot Skopje, gradona~alnikot KoceTrajanovski, za op{tina "Centar”gradona~alnikot Vladimir Todoro-vi}, a od strana na penzionerite,pretsedatelot na IO na ZP "Centar”Pavle Spasev i jas kako pretsedatelna Gradskata penzionerska organiza-cija.

Vo Republika Makedonija vo tek epotpi{uvaweto spogodbi za sorabotkana zdru`enijata na penzioneri ~lenkina SZPM i op{tinite kako edinici nalokalnata samouprava. Osnova za ovapotpi{uvawe pretstavuva Memoran-dumot sklu~en pome|u ZELS i SZPM na9-ti maj 2008 godina. So ovaa Spogod-ba prvpat op{tinskoto zdru`enie napenzioneri se tretira kako partnervo sorabotkata so op{tinata. Spogod-bata zaedno so Godi{nata programa,vsu{nost, pretstavuvaat platformaza sorabotka pome|u dvete strani i giopfa}a osnovnite sodr`ini, oblici imetodi na me|usebna sorabotka. Kako

takva, taa mo`e da se prisposobuva nakonkretnite potrebi i uslovi na Op-{tinata i otvorena e za vklu~uvawena drugi subjekti, kako {to se: "Crve-niot krst”, "Ekolo{koto dru{tvo”, So-vetot za bezbednost na soobra}ajot idrugi.

Koi pozna~ajni sodr`ini, oblicii metodi na sorabotka se predvidu-vaat vo spogodbite pome|u zdru`e-nijata na penzioneri i op{tinite?

Vo spogodbite za sorabotka pome|uzdru`enijata na penzioneri i op{ti-nite i na nivo na Gradskiot sojuz naZP i gradot Skopje, nazna~eni se os-novnite sodr`ini, oblici i metodi nasorabotka. Kako pozna~ajni mo`at dase izdvojat slednite:

- Izgradba na penzionerski i sta-re~ki domovi (vo Skopje dva od koieden vo "Centar”) na princip na javno-privatno partnerstvo;

- Prerasnuvawe na postojnite pen-zionerski domova vo moderni centriza zaedni~ko dru`ewe, za neguvawe nakulturno-zabavni, rekreativno-spo-rtski, literaturni, edukativno-zd-ravstveni i drugi aktivnosti i mani-festacii, ne samo za penzionerite -korisnici na Domot, tuku i za drugizainteresirani gra|ani;

- Pru`awe soodvetna pomo{ za po-dobruvawe na uslovite za odmor irekreacija vo Domot vo Katlanovo i popotreba za koristewe na del od kapa-citetot od penzioneri i od drugi li-ca, posebno socijalno zagrozeni i sonaru{eno zdravje;

- ]e se prezemat aktivnosti za in-tenzivirawe na rabotata na Univer-zitetot "Treto doba” kako organiziran

oblik za do`ivotno u~ewe i aktivenzdrav `ivot vo treto doba i aktivi-rawe na penzionerite preku aktivi na`eni , zbogatuvawe na formite za in-formirawe i so zaedni~ki izdanija idrugo.

- U~estvo na penzionerite vo rabo-tata na organite i telata na javnitepretprijatija (UO, u~ili{ni odbori,komisii i drugo) vo izgotvuvawe i re-alizacija na odredeni proekti;

- Beneficii na penzionerite nadodredena vozrast vo javniot gradskisoobra}aj i zaedni~ko organizirawesoobra}ajni patroli za pobezbednominuvawe na ulicite od strana na

u~enicite i drugi lica so posebnipotrebi;

- Razvoj na oblici na ruralen turi-zam i ekolo{ki akcii;

- Odr`uvawe na kulturno-istori-ski spomenici, parkovi, igrali{ta,odbele`uvawe na dr`avni i drugipraznici;

- U~estvo vo akcii i aktivnosti odpo{irok i javen interes (po{umuvawe,

ureduvawe na prirodata i ~ovekovatasredina i drugo);

- Organizirawe na zaedni~ki ma-nifestacii od kulturno-zabaven irekreativen karakter (hor, folklor-ni grupi, literaturni nastani, izlo`-bi na rakotvorbi) i taka natamu.

Za koi sodr`ini, oblici i meto-di na sorabotka stanuva zbor vospogodbite za u{te ponisko nivo,pome|u ogranocite i urbanite zaed-nici?

I za ova nivo na sorebotka pome|uogranocite i UZ vo spogodbite se pre-dvideni pove}e sodr`ini, oblici imetodi od koi }e gi istaknam pozna-~ajnite: Zaedni~ko programirawe na

del od aktivnostite: evidencija nastari bezpomo{ni, hroni~no bolni idrugi lica, pru`awe organizirana po-mo{ na istite, snabduvawe so lekars-tva, programirano koristewe na pro-storiite za aktivnostite na ~lenovi-te na ogranocite i na UZ, obezbeduva-we soodveten prostor za otvoraweklubovi za dneven prestoj i rekreaci-ja na penzionerite i drugo.

Kakvi aktivnosti }e prezeme Gra-dskiot sojuz na ZP i gradot Skopjeza da se implementiraat spogodbitevo praktika?

So cel dogovorenata sorabotka dane se pretvori vo kratkoro~na kampa-wa, tuku da ima dolgoro~en karakter,se predviduva osnovawe na posebnotelo sostaveno na paritetna osnovaod dvete strani - potpisni~ki naSpogodbata, koe }e sledi, koordinirai pottiknuva, }e prezema i predlagamerki za razvoj i unapreduvawe na so-rabotkata i dograduvawe na Spogod-bata. Bezdrugo, ovde u{te edna{ sa-kam da naglasam deka so Spogodbatase postaveni osnovite za sorabotkapome|u zdru`enijata na penzioneritei edinicite na lokalnata samoupravai sozdadeni se soodvetni predusloviza realizacija na predvidenite sodr-`ini i aktivnosti. So zaedni~ko an-ga`irawe i vospostavuvawe prakti~-ni formi i mehanizmi na dejstvuvawe,treba da se postigne podobruvawe nakvalitetot na `ivot na penzionerite,kako i na uslovite za funkcionirawena zdru`enijata na penzionerite voRepublika Makedonija zaradi obezbe-duvawe vklu~enost na ZP kako gra|an-ski organizacii, osobeno vo delot naidentifikacijata i re{avaweto naproblemite. SZP na Makedonija i nagradot Skopje imaat potencijal i sepodgotveni za uspe{no realizirawena sodr`inite na Spogodbata i prog-ramskite opredelbi na zdru`enijatana penzionerite. Zatoa, koordinaci-jata i sorabotkata na op{tinite sopenzionmerskite zdru`enija navisti-na treba se pove}e da zajaknuva.

Mendo Dimovski

Zdru`enieto na pen-zionerite na Tetovose pove}e ja zboga-

tuva i me|unarodnata so-rabotka. Vo ramkite natoa , vo vozvratna posetana gradot pod [ara, beaokolu 50 penzionerki odpenzionerskata organi-zacija na Pri{tina, pre-dvodeni od pretsedate-lot na organizacijataHamit Haliti i pretse-

datelkata na `eni - penzionerkiMubera Kosumi. Gostite bea sve-~eno do~ekani na plo{tadot voTetovo od strana na pretsedate-lite na Sobranieto i na Izvr{-nioit odbor na Zdru`enieto napenzionerite Nervet Ja{ari iSlave Lazarevski, ~lenovite naIO na SZPM Asim Jusufi i NurieKadriu i pretsedatelkata na Ak-tivot na `enite - penzionerkiSofija Simovska, kako i drugiaktiviski. Potoa bea poseteni

[tuloviot univerzitet, komplek-sot Arabati Baba Te}e i [arena-ta xamija.

Zaedni~kiot ru~ek {to be{eorganiziran vo hotel "Makedoni-ja” be{e iskoristen za sredba sogradona~alnikot na op{tina Te-tovo, za razmena na iskustva i zapodgotvenosta za prodlabo~uvawena me|usebnata sorabotka na dve-te penzionerski organizacii.

S. Dimovski

Penzionerki od Pri{tina vo Tetovo

D-r Krste Angelovski, pretsedatel na Sojuzot na ZP na Skopje

[iroka platforma za sorabotka

Hamit Haliti i Nervet Ja{ari

HRONIKAPENZIONERplus maj 2009 7

Ogrevni drva za invalidskite penzioneri

Za ~lenovite na Zdru`enietona invalidi na trudot i ko-

risnicite na invalidska penzijakoi se opredelile idnata grejnasezona da ja pominat so ogrevnodrvo organizirano se obezbeduvasnabduvawe so kvalitetni drva.Za site {to se prijavuvaat im seobezbeduvaat uslovi za isplatana rati, kvalitet na drvata ibesplaten prevoz {to podrazbi-ra i tovarawe i rastovarawe namestoto kaj {to `ivee korisni-kot. Posledniot uslov se odne-suva na onie kupuva~i na ogrevnodrvo koi `iveat vo Tetovo i ni-zinskite sela. Za invalidskitepenzioneri i invalidi na trudot{to `iveat vo ridskite naselbiili {to sakaat drvata da im bi-dat dostaveni do vikendici naPopova [apka ili po drugitereoni na [ar Planina, dogovor-no i odnapred se utvrduva dop-lata za prevoz.

Ova se informacii dobieniod Jugoslav Arizankovski,pretsedatel na Zdru`enieto nainvalidi na trudot i korisnicina invaldiska penzija vo Tetovo.Na{ite ~lenovi navremeno giinformiravme preku soop{te-nija do site mesni organizacii, aistovremeno i do lokalniteelektronski mediumi, so {to se-koj na{ ~len be{e blagovremenozapoznat za uslovite pod koi }emo`e da se snabdi so ogrevnodrvo. Istovremeno, stapivme vokontakt so "Makedonski {umi” sokoi sklu~ivme dogovor i gi utvr-divme uslovite. Na~elno se op-redelivme za 700 kubni metri,no toa ne zna~i deka gi ograni~u-

vame na{ite ~lenovi za baranikoli~ini, veli Arizankovski.

Vo sedi{teto za Zdru`enietovo Tetovo zabele`avme pove}ezainteresirani za zapi{uvaweogrevni drva. Rexep Bajrami odTetovo veli: Se snabduvam sodrva za edna grejna sezona. Znamdeka preku Zdru`enieto }e do-bieme visok kvalitet na drva, ai drugite uslovi se povolni. Po10 metri ve}e imaat zapi{ano iPero Bla`evski od Tetovo, AdemSinani od Kamewane, a ne{topomalku Emina Kereloska od Te-tovo, Milovan Stoj~evski od Fa-li{e i drugi. Me|utoa, pretseda-telot Jugoslav Arizankovskizboruva za edna ve}e izgradenatradicija vo snabduvaweto soogrevni drva. Toj veli deka na-nazad 15 godini najmalku 6000semejstva se snabdile preku zd-ru`enieto, a edna godina bilarekordna - bile otkupeni duri5.500 kubni metri.

Arizankovski dodava dekaova Zdru`enie ostvaruva tesnasorabotka i so Zru`enieto nastarosni penzioneri na koi istotaka im se ovozmo`uvalo na va-kov i organiziran na~in i nivni-te ~lenovi da se snabdat so og-revno drvo.

Tetovskoto Zdru`enie na in-validi na trudot i korisnici nainvalidska penzija ima 3600~lenovi organizirani vo 45 mes-ni organizacii vo naseleni mes-ta i u{te ~etiri sekcii vo pret-prijatija i za{titni rabotilni-ci.

Gojko Eftoski

Dom na penzioneri vo Ko~ani - dolgogodi{niot son pred ostvaruvawe Desetina godini nanazad Zdru`enieto

na penzioneri - Ko~ani niz godi{niteprogrami za rabota, ja istaknuva nu`nostaod izgradba na soodveten,sovremen pen-zionerski dom,koj vo potpolnost }e odgo-vori na se pogolemite potrebi za zgri`u-vawe na ovaa kategorija gra|ani i ne samood Ko~ani,tuku i od ostanatite op{tiniod isto~niot del na zemjava: Vinica,Berovo, Del~evo, Peh~evo, MakedonskaKamenica i drugi. Izminative meseciZdru`enieto na penzionerite od Ko~a-ni, kako {to istakna pretsedatelot\or|i Serafimov, gi intenzivira{e na-porite za iznao|awe i sozdavawe komp-letna platforma za izrabotka na idej-no re{enie i nacrt proekt za izgradbana penzionerski dom. Predvideno e no-viot dom da bide zaedni~ko `iviea-li{te na penzionerite, so nivno celo-sno smestuvawe i zgri`uvawe,kadepokraj kompletnata ishrana, }e im bideobezbedena denono}na zdravstvenaza{tita i uslovi za rekreacija, razo-noda i dru`ewe. Stanuva zbor za mo-derna i sovremena ustanova koja nema dafunkcionira vrz socijalen princip, tuku}e se prilagodi na komercijalna osnova,soglasno pazarnite uslovi, a uslugite }ebidat vrednuvani spored tekovnite eko-nomski parametri, {to }e ovozmo`i kom-pleten i neprekinat proces na sorabotkana penzionerite so site ostanati segmen-ti od op{testvenoto `iveewe.

Od dosega{nite kontakti so stru~nitekonsultanti, ve}e se vo faza na izrabot-ka prvite predlog-idejni re{enija so os-novnite tehni~ki karakteristiki na no-vitot stamben objekt za penzioneri, soplanirana bazna povr{ina od okolu 700-800 metri kvadratni, so podrumski pro-

storii i prizemja, so viso~ina od 2 do 3kata kade }e se nao|aat 20-25 dvokrevet-ni sobi, 30-35 ednokrevetni i 20 apart-mani. Prostoriite }e bidat opremeni sozaseben toalet, tu{ kabina, terasa, tele-vizor i potrebniot mebel za sekojdnevenprestoj.

Vo prizemniot del, zacrtani se prosto-rii za zaedni~ka trpezarija, ambulantendel, sala za TV i pe~at i drugo. Dvornotomesto okolu domot so planirana povr{i-na od okolu 3000 metri kvadratni, }e bi-de parkovski uredeno so pateki za pe{a-~ewe i klupi za odmor, a proektiran eprostor i za malo tenisko igrali{te iigrali{te za mini-golf. Kompletnatazelena povr{ina }e bide obezbedena sostabilna ograda, a na delot pred vlezotna objektot odbele`an e soodveten par-king-prostor. Za kompletnata usluga napenzionerite - stanari vo domot, }e segri`i uprava, opslu`uvana so 30-tinavraboteni: gotva~i, kelneri, ~uvari, hi-

gieni~ari, domari, lekar, sestra i bolni-~ar. Za realizacija na eden vakov mega-proekt ZP - Ko~ni ve}e ima razrabotenplan i koncepcija, iako stanuva zbor zaproekt koj bara pogolemi finansiskisretstva. ZP - Ko~ani ve}e u~estvuva{ena sesijata na forumot na zaednicite,or-

ganiziran preku nevladinite orga-nizacii,od kade o~ekuva finansi-ski sredstva vo visina od 10 000evra, potrebni za izgotvuvawe nakompletnata tehni~ka dokumenta-cija (ideen i izvedben proekt). Lo-kacijata na domot }e bide obezbe-dena od lokalnata samouprava naop{tina Ko~ani, so koja ve}e se re-alizirani potrebite kontakti, aposo~enoto mesto (severnata stra-na od kasarskiot krug vo mestotonare~eno Usova ^e{ma) vo na~elo eprifateno od nadle`nite organi.Preku obezbedena lokacija i izgot-ven glaven proekt se sozdavaat us-lovi za podnesuvawe barawe doVladata na RM za finansii pot-

rebni za otpo~nuvawe so izgradba na ovojzna~aen objekt, ne samo za penzionerite,tuku i za ostanatata postara populacijaod isto~niot del na zemjava. Dopolnitel-ni sredstva }e se pobaraat od stranskidonatorski zdru`enija i ambasadi koive}e nudat finansiska pomo{ za izgrad-ba na vakvi objekti. Najva`no od se e ovaaaktivnost na ZP Ko~ani da bide podr`a-na od site organizacii i institucii voregionov i po{iroko, kako bi mo`elodolgogodi{niot son na lu|eto od tretotodoba i na onie {to doa|aat, kone~no dabide ostvaren.

Il~o Lazarovski

So re{avaweto na finansiskiteproblemi od pred edna godinavo Zdru`enieto na invalidski

penzioenri vo Kavadarci, se sozda-doa uslovi za noramlno funkcioni-rawe i realizirawe na programataza rabota. Koi bea pozna~ajni aktiv-nosti vo 2008 godina?

- Od minatata godina. od koga ras-polagame so finansiski sredstva us-pe{no gi ostvaruvame planiranite ak-tivnosti i na{ite penzioneri toa ve}ego po~ustvuvaa. Moram da go izdvojamredovnoto ispla}awe na sredstvata odsolidarniopt fond na semejstvata napo~inatite penzioneri i izedna~uva-weto na iznosot na nivo na Republika{to porano ne be{e slu~aj. Imavme

mo`nosti da organizirame ekskurzii iposeti na Kru{evo, Strumica, Rado-vi{, mesnosta Smrdliva Voda kaj Gev-gelija i drugi, a na{i pretstavniciu~estvuvaa i na regionalnite sportskinatprevari. So zabele`itelni aktiv-nosti se izdvojuva Aktivot na `eni-penzionerki koj minatata godina popovod op{tinskiot praznik na Kava-darci - Sedmi septemvri, organizira

sredba na penzionerkite - invalidiod pove}e gradovi vo Makedonija. Istotaka na{i penzionerki redovno seprisutni na sli~ni manifestacii isredbi vo Republikata, kade se dru`ati zabavuvaat. Zaslu`uva da se spomenei na{eto anga`irawe vo snabduvawetona penzionerite so ogrevno drvo naosum mese~ni rati.

Na koi aktivnosti posvetuvate po-

golemo vnimanie vo tekovnava godi-na?

- Prodol`uvame so aktivnostite odlani, pred se, tuka bi go spomenal pov-torno obezbeduvaweto na na{ite pen-zioneri so ogrev za narednata zima,{to mnogu im pomaga poradi visinatana ovie izdatoci. I godinava, u~estvu-vame na penzionerskite sportski igri,kako i so organizirawe na poseti i ek-skurzii na pove}e gradovi i znameni-tosti. Zna~ajna uloga ima i Aktivot na`enite, koi kako i sekoga{ vo pogolembroj se prisutni vo site organiziraniaktivnosti.

Se znae deka ~lenovite na Zdru`e-nieto na invalidski penzioeneriimaat odredeni privilegii, za raz-lika od starosnite i semejni penzio-neri. Kolku tie se koristat i {to po-ka`uva praktikata?

- Iskustvata se razli~ni, sporedmoi sogleduvawa kako i reakciite odstrana na invalidskite penzioneri,penzionerskata invalidska karti~kani ovozmo`uva popusti vo `elezni~-kiot i avio prevoz vo na{ata zemja, noovoj benefit invalidskite penzioneriretko go koristat bidej}i tie pove}e seorientirani na avtobuski i taksi pre-voz. Invalidskite penzioneri ~esto jakoristat privilegijata da go izbegnatdolgoto ~ekawe pri koristewe na zd-ravstvenite uslugi vo ambulantite iklinikite. Iako se javuvaat i pote{-kotii, sepak go koristime i popustotod 20% pri registracija na avtomobo-lite, osobeno onie invalidski penzi-oneri koi imaat ote`nato dvi`ewe.Moram da uka`am i na problemot nanaplatata na patarinata, iako pri or-ganizirani patuvawa sme oslobodeni,sepak toa ponekoga{ ne se po~ituva. Zaovie i drugi problemi na koi naiduva-at na{ite penzioneri pri koristewena svoite prava, za pomo{ se obra}aatvo Zdru`enieto i se obiduvame voramkite na na{ite mo`nosti i pravada pomogneme vo nivno razre{uvawe.

Fruska Kostadinoska

Zdru`enie na trudovi invalidi na Ohrid

Uspe{na sorabotka so invalidite od Albanija

Neodamna vo vozvratna poseta naOhrid, prestojuva{e delegacijana Sojuzot na invalidite na

trudot na Republika Albanija. Vo de-legacijata bea pretsedatelot na in-validite na trudot Abdula Omuri, ge-neralniot sekretar Mar Marku, pret-sedatelkata na Zdru`enieto na tru-dovite invalidi na Kor~a RejmondaJakupi i drugi gosti.

Na sredbata vo Ohrid, be{e ocene-ta dosega{nata sorabotka, a bea po-

so~eni i nasokite za prodlabo~uvawena zaemnite natamo{ni aktivnosti nadvata sojuza na trudovite invalidi naRepublika Albanija i Republika Ma-kedonija. Oceneto e deka dosega{natasorabotka se odviva uspe{no i taatreba pointenzivno da prodol`i, vore{avaweto na problemite {to giimaat dvata sojuza, bidej}i barawatai potrebite im se isti. Vladite naMakedonija i Albanija i ministerst-vata za trud i socijalna politika, edogovoreno da se anga`iraat vo zaed-ni~ka nasoka za podobruvawe na za-konskata regulativa za za{tita i po-dobar standard na ovaa kategorija nagra|ani.

Delegaciite na invalidite na tru-dot na Albanija i na Makedonija, pre-tstavuvana od Zdru`enieto od Ohrid,preku pretsedatelot Blagoja Krstano-

ski, gi primi i gradona~alnikot naOhrid Aleksandar Petreski, koj izra-zi zadovolstvo od nivnata dosega{nasorabotka i im posaka u{te pobliskai podobra sorabotka, a za niv organi-zira{e i poseben priem.

Vo delegacijata na Sojuzot na tru-dovite invalidi od Republika Alba-nija ima{e i dvaesetina `eni, koizaedni~ki so `enite na ohridskotozdru`enie vo koe ~lenuvaat i inva-lidski penzioneri i od gradovite St-

ruga, Skopje, Bitola, Veles, Kavadar-ci, Strumica i Gevgelija, na prigodenna~in so sve~en ru~ek, lotarija i bo-gata muzi~ka programa, zaedno go od-bele`aa Me|unarodniot praznik natrudot na `enite Osmi mart.

Vo ramkite na svoite aktivnosti,Aktivot na `eni pri Zdru`enieto nainvalidite na trudot od Ohrid, naden \ur|ovden go posetija Specijalni-ot zavod za decata so pre~ki vo raz-vojot vo Gevgelija. Na {titenicite naZavodot, zaedno so drugi aktivi natrudovi invalidi, im podarija oblekai obuvki i drugi skromni podaroci.Istiot den, pretstavni~ki na pove}ezdru`enija na `eni trudovi invalidija posetija i crkvata "Sveti \or|ija”vo Valandovo, kade {to be{e organi-zirana i prigodna zabava.

K. Spaseski

Sredba so Stoj~e Ristov, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdru`enieto na invalidksipenzioneri - Kavadarci

Prioritetna zada~a - koristeweto nabenificiite na invalidskite penzioneri

\

Zdru`enie na penzioneri - Ko~ani

REKLAMI PENZIONERplus maj 20098

KULTURAPENZIONERplus maj 2009 9

Denot 23 april 2009 godina }eostane dolgo, dolgo vreme vopamtewe po prekrasnata

dramska izvedba na bitovata dra-ma na Vasil Iqoski - "Len~e Ku-manov~e”, u{te poznata kako Be-galka. Koncertnata sala na Centa-rot za kultura vo Kumanovo be{e

pretesna da gi primi site zainte-resirani {to dojdoa da ja do`ive-at praizvedbata na ova dramskodelo, koe prozvu~i prijatno naubav kumanovski dijalekt.

U{te na samiot po~etok, vo pr-viot ~in, publikata go po~ustvuvavremeto na nastanuvawe na popu-larniot tekst na avtorot. Aplau-zite se ni`ea kako na filmskalenta kako {to se odviva{e pret-stavata od eden vo drug ~in. Ved-na{ se po~ustvuva golemo zado-volstvo kaj prisutnite od uspe{-nite interpretacii na likovite sokoi se so`ivuvaa izveduva~ite.Likovite bea uspe{no prika`ani.

Krajot na pretstavata e do~ekanso vistinski ovacii od strana napublikata. Toa be{e izraz na naj-golema blagodarnost za premier-nata izvedba, za prijatnata ve~er{to im ja priredija akterite -penzioneri.

Site {esnaesetmina protagoni-sti mnogu uspe{no i na op{to za-dovolstvo gi odigraa svoite ulogi.Spored mnogumina dobri poznava-~i na ovaa umetnost, penzioneriteamateri poka`aa mnogu artisti~kitalent i umeewa. Za primer be{eNovko Petru{evski vo ulogata naAxi Trajko, Slavica Lamba{a voulogata na Len~e, Milanka Zafi-rovska vo ulogata na Mirsa, Qubi-ca Kuzmanovska vo ulogata na Don-ka, Radosvet Ilievski vo ulogatana Bo{ko, kako i site drugi akte-ri: Nade`da Bulatovi}, Dobrinka

Petru{evska, Stana Kiprijanovs-ka, Rusomir Janevski, Vlajko Pet-kovski, Stoj~o Gievski, Stoj~o Mi-tevski, Vlado Pe{evski, StefanIlievski, Dragoqub Dimitrievskii Jovica Stoj~evski. Re`ijata be-{e na Stoje Dodevski.

Celata pretstava be{e izvede-na na visoko artisti~ko nivo. Ne-koi od mediumite ja narekoa kult-na pretstava. Dobrite poznava~ina ovaa umetnost ocenuvaat dekaizvedbata go nadminuva amateriz-mot i deka e mnogu poblisku doprofesionalizam. Kritikata po-zitivno gi ocenuva i uspe{nitere{enija na scenografijata, kos-timografijata, kako i prika`ani-te inserti na video bimot posta-ven na scenata.

Kumanovo `ivee{e so premier-nata izvedba na ova dramsko delona Vasil Iqoski. Impresiite seu{te se do`ivuvaat i preraska`u-vaat vo mnogu sredini vo gra-dot.Takvi soznanija pristignuvaati od pove}e mesta od Makedonijapo prosleduvaweto na inserti odovaa pretstava na MTV vo emisija-ta "Treto Doba”. ^estitki pristig-nuvaat od site strani. Tie se do-tolku pozna~ajni, za{to ovaa pre-tstava e izvedena od penzioneriod najrali~ni zanimawa i profe-sii, koi nemale nikakvi kontaktiso ovoj vid umetni~ko tvore{tvo.Nitu najgolemite skeptici ne mo-`ea da o~ekuvaat deka ovaa pen-zionerska dramska rabotilnicamo`e da postigne vakov uspeh.

Pokraj premiernata izvedba,pretstavata "Len~e Kumanov~e”reprizno e prika`ana u{te dvapati na scenata. Kulturno-umet-ni~koto dru{tvo "\oko Simonovs-ki” so ovaa pretstava aplicira iza u~estvo na Amaterskite drams-ki sredbi vo Ko~ani.

Komisijata za kulturno-umet-ni~ki samodejnosti na Zdru`enie-to na penzioneri Kumanovo izrazigolemo zadovosltvo od ovoj golemuspeh na na{ite amateri penzio-neri i planira pretstavata da japrika`e za penzionerite i oddrugi zdru`enija vo Makedonija.

Spirko Nikolovski

Len~e Kumanov~e - izvedba na Penzionerskata amaterska dramska rabotilnica vo Kumanovo

Probi{tip

Za KUD "Veseli penzioneri” zapo~naa festivalite,pristignaa prvite nagradi i priznanija

Na 26-ti april vo Radovi{-koto selo Iwevo po 14-tipat se odr`a me|unarodniot

festival na izvoren folklor“Gajda 2009”, na koj zedoa u~estvo22 KUD, folklorni grupi i ansam-bli od Makedonija, Bugarija i Ho-landija. Me|u u~esnicite i vo ednasilna konkurencija, nastapija i~lenovite na KUD "Veseli penzio-neri” od Probi{tip. Festivalot goslede{e stru~na `iri komisija, ago prosledija nad iljada posetite-li, vqubenici vo tradicionalnatamuzika.

U~esnicite na festivalot, nas-

tojuvaa da se prestavi vo {to pou-bavo i poaftenti~no svetlo, kakoso pesnite, taka so orata, obi~ai-te i izvornite orkestri, ili soloizvedbi. Prisutnite najnapred gipozdravi gradona~alnikot na op-{tina Radovi{, d-r Robert Vel-kov, posakuvaj}i im toplo dobre-dojde i prijaten prestoj vo ovaaradovi{ka pitomina, napomnuvaj-}i deka celta na festivalot e dase ottrgnat od zaborav ubavitemakedonski tradicii i da im seostavat vo amanet na mladite ge-neracii koi }e go prodol`at niv-noto neguvawe.

Me|u u~esnicite, mo`ea da sezabele`at sosema mladi grupi koidosta ume{no se trudea da go pri-ka`at izvorniot folklor i obi-~aite od Makedoniija, a vo ni{tone izostanuvaa i povozrasnitegrupi kako {to bea onie od Buga-rija, Holandija i od 19-te op{tinivo Makedonija.

^lenovite na KUD “Veseli pen-zioneri” od Probi{tip se prets-tavija so eden mo{ne star obi~ajpovrzan za `etvarskite raboti,pesni i ora. Avtenti~nosta na iz-vedbata, na nosiite, pesnite iorata, ne gi ostavija ramnodu{ni~lenovite na `irito, a i brojnatapublika koja celo vreme im aplau-dira{e. Za ona {to go prezenti-raa, zaslu`eno ja osvoija tretatanagrada od stru~noto `iri, dodekaholan|anecot Ernesto Fi{er, kojna gajda otsviri splet makedonskiora, stana dobitnik na specijalnadiploma, a go osvoi i prvoto mestovo kategorijata solo gajda. Bogati-ot kolorit na nosiite gi plenijasrcata na strancite, a ne ostanaaramnodu{ni i site prisutni.

M. Zdravkovska

Orkestarot na moskovskiot te-atar "Baq{oj” eden od najgolemi-te simfoniski orkestri vo sve-tot, vo sabotata, na 16 maj, odr`akoncert vo “Metropolis arena” naSkopskiot saem. Na{iot svetskipriznat pijanist mladiot SimonTrp~evski, nastapi kako solist soorkestarot, a dirigent be{eAleksandar Vedernikov, umet-ni~ki direktor na, "Baq{oj”.

Na programata bea: Pettatasimfonija od Sergej Prokofjev,Hamlet-fantazija uvertira odPetar Ili~ ^ajkovski i Rapsodija

na tema od Paganini. Orkestaroti Trp~evski, specijalno za ovojkoncert, ja izvedoa na "Struga du-}an da imam” od Pande [ahov.

Publikata be{e ponesena odmagijata na delata na ruskitekompozitori

izvedeni od navistina golemiumetnici i so ovacii go prosledinivnoto muzicirawe. Ubavo be{eda se prisustvuva na edna mani-festacija od visok rang, na kojame|u mnogubrojnata publika pokrajmnogu mladi, zabele`itelno be{ei prisustvoto na posetiteli odtretoto doba...

T. G.

DU[KO [URBANOVSKI,pretsedatel na SZPM: ISKRENI ^ESTITKI ZAIZVEDBATA

Premioernata pretstava "Len~eKumanov~e”, ja slede{e i rakovods-tvoto na Sojuzot na penzionerite naMakedonija, kako i gostite od Pro-bi{tip, Kratovo i Kriva Palanka.^estitaj}i im go golemiot uspeh naizveduva~ite za poka`anoto akter-stvo, neposredno po zavr{uvawe napremiernata izvedba, pretsedate-lot Du{ko [urbanovski za mediu-mite izjavi:

- So osobeno vnimanie i interesja proslediv premierata na bitova-ta drama "Len~e Kumanov~e” vo iz-vedba na Penzionerskata amaterskarabotilnica. Premierata kaj meneostavi silen vpe~atok. Me potsetina prvata izvedba na ova delo odpred 40 godini.

Kumanovskite penzioneri glumcime odu{evija so svojot visok stepenna interpretacija na likovite. Sitezaslu`uvaat najiskreni ~estitki zaova postignuvawe.

NOVKO PETRU[EVSKI,nositel na ulogata na Axi Trajko,odgovoren na dramskata rabotilni-ca: TRUDOT SE ISPLATE[E

- Mnogu trud i vreme vlo`ivme vopodgotovkite na pretstavata. Popremiernoto prika`uvawe site smeprezadovolni od postignatiot us-peh. Toa zna~i deka trudot ni se is-plati so prekrasata izvedba na ovaabitova drama. Pretstavata se odvi-va{e besprekorno. Najdobra ocena ikritika dade publikata so silniaplauzi za vreme na izvedbata, kakoi po nejzinoto zavr{uvawe. Vo na-{iot grad i natamu se govori za ovaapremiera.

SLAVICA LAMBA[A, nositelotna likot Len~e Kumanov~e: PRETS-TAVA ZA PAMETEWE

- Po zanimawe bev hemiski la-borant. So gluma ne sum se zanima-vala.Sega kako ~len na dramskatarabotilnica dobiv uloga da se po-istovetam so glavniot lik na Len-~e. Po premiernoto pretstavuvawevo prepolanta sala na Centarot zakultura, site sme prezadovolni.Uspeavme dobro da se poistoveti-me so doverenite ulogi. Po siteoceni i ~estitki {to gi dobivame,izvedovme uspe{na pretstava. Vogradot se u{te se zbori za ova ost-varuvawe.

Kulturen nastan

IZBOR PENZIONERplus maj 200910

• D-r Bojkova Vie ste lekar neuropsihi-jater i pove}e godini rabotite vo gerija-triskiot dom "13-ti Noemvri” vo \or~ePetrov vo Skopje. Kako dojdovte na ovaarabotno mesto? Ova Ve pra{uvam bidej}itoga{ ste bile mlada, a sodr`inata naprofesionalnata rabota na rabotno mes-to, Ve upatila da rabotite so lu|e od tre-toto doba.

Ednostavno ka`ano `ivotnite slu~uvawame donesoa na ovie `ivotni pateki. Na ovamoe vrabotuvawe prethode{e sedu godinirabota vo Radovi{, a `elbata da se vratamvo Skopje be{e golema. Vo potraga po re-{enie `ivotot me donese vo ovaa ustanova,vo koja sum i denes.

• Kakvi bea Va{ite prvi iskustva?Bea mnogu porazli~ni od onie koi gi imav

na prethodnoto rabotno mesto. Tuka paci-entite se so pove}e zaboluvawa, so poslo-`ena patologija, periodot na tretirawe emnogu podolg, mo`ebi i malku i traumati-~en.

• Te{ko li e da se raboti so ovaa kate-gorija na pacienti, koi pomalku ili po-ve}e se upateni na personalot koj se gri-`i za niv vo ustanovata?

Ne e lesno, vo sekoj slu~aj! Tuka se gri-`ime i za zdravjeto na pacientite stanari,no i za site nivni potrebi i problemi. Setrudime da im pru`ime za{tita i nega. Niesme im eden vid “surogat” na nivnoto semej-stvo, koe mnogu im nedostasuva. Zna~i, na-{ite pacienti, pokraj bolkite od bolesta gima~i i bolkata od nedostatok na nivnitebliski. Vo seto ova sme pove}e ili pomalkuuspe{ni, no najte{ko e da ja zadovolime vopotpolnost poslednata nivna potreba, qu-bovta. Iako, moram da ka`am, deka ima pa-cienti koi sekojdnevno gi posetuva nivnotosemejstvo, a tuka se zaradi potrebnata nega.

• Od koi zaboluvawa naj~esto gi treti-rate Va{ite pacienti - stanari?

Sekakvi, no preovladuvaat hroni~no de-generativnite zaboluvawa, kako {to se al-chajmerovata bolest, vaskularna demencija,cerebrovaskularni inzulti, bolesti ~ijtretman e dolgotraen, makotrpen i te`ok, iza pacientite i za timot. Vo ustanovata imapacienti so mnogu golemi problemi, odzdravstven aspekt.

• Po nekoja slu~ajnost sum posetilapove}e vakvi ili sli~ni ustanovi. Prija-tno sum iznenadena od ambientot vo geri-jatriskiot dom ”13 Noemvri”. Mirno e, ~i-

sto i prijatno. Mo-`am da re~am duripoubavo od nekoiustanovi kade emnogu poskapo. Na{to se dol`i setotoa?

Verojatno na sitenas i na Upravata.No moram da ka`amdeka i nie kako isite drugi ustanoviimame potreba odfinansiski sred-stva so koi `ivototna na{ite stanari pacienti bi im gonapravile u{te poubav i poprijaten.

• Spored mentalitetot na lu|eto odna{ive prostori mnogu stari lu|e odewe-to vo vakva ustanova nerado go prifa-}aat. Od druga strana pak izgradba na domza stari lu|e vo mnogu gradovi i penzion-erski zdru`enija e ne{to za koe sonuvaatso godini i go o~ekuvaat kako re{enie zasmestuvawe vo koe }e imaat so eden zborka`ano se: 24 ~asa zdravstvena nega, to-pol obrok i {to e u{te pobitno za ovaapopulacija dru`ewe so svoite vrsnici.

Kakvo e Va{eto mislewe za ovoj vidsmestuvawe, zemaj}i go vo predvid brzo-to tempo na `ivot i okupiranosta nalu|eto so tekovnite sopstveni obvrski iproblemi?

[tom go posakuvaat, kako {to velite, ere{enie, iako nekoi pacienti te{ko goprifa}aat. Tuka bi potencirala eden drugproblem - ekonomskiot. Mnogumina nemaatsredstva za da bidat tuka smesteni, a niv-nite semejstva isto taka ne se vo sostojba daparticipiraat. Najskapo lekuvawe e leku-vaweto na bolni od tretoto doba.Zatoamnogumina na koi im e potrebno vakvo zgri-`uvawe, ostanuvaat nezgri`eni. Ovoj faktnametnuva razmisla deka site treba po-inaku da razmisluvame. Lu|eto treba u{tekoga se pomladi da razmisluvaat za sebekoga }e dojdat vo postari godini i da izdvo-juvaat nekoi sredstva, se razbira ako za toaimaat mo`nost. Isto taka i op{testvototreba da se anga`ira move}e preku razniformi i propisi.

• Smetate li deka op{testvoto vodidovolna gri`a za populacijata od treto-to doba ili taa e marginalizirana kako ivo mnogu drugi zemji vo svetot?

Moe mislewe e deka ne se gri`idovolno i ima prostor za razniformi lu|eto od treto doba da bidatvklu~eni aktivno vo op{testvoto,kako i da bidat organizirano opfa-teni vo razni oblici na doedukacija,rekreacija, dru`ewe, pa ako sakate ivo nekoi na~ini i formi preku koi}e mo`e da se podobri i nivniotstandard, iako seto ova postoi voizvesna merka. Lu|eto od treto dobase i umni i vredni, a vo sebe imaatakumulirano ogromen potencijal naznaewe i iskustvo. Toa mora da seiskoristi i }e ima obostrana polza iop{testvoto, a i samata populacija.

• D-r Bojkova sigurno sekojd-nevno se sre}avate so mnogu sudbi-ni i problemi na Va{ite pacienti- stanari. Kako se spravuvate so

seto toa? Sugurno e potrebno mnogu trpe-nie, razbirawe i stru~nost?

Potrebno e i toa mnogu! Jas nikoga{ ne sumgi delela lu|eto na generacii. Mo`ebiimam takov mentalen sklop na karakterot.Na lu|eto, a posebno na ovie moi pacientiim prio|am so golema po~it kon nivniteproblemi i `ivotni drami.

• Sigurna sum deka mnogumina od ovielu|e vo timot {to se gri`i za niv, aposebno vo Vas kako lekar za "du{ata”koja e najranliva kaj sekoj, a posebno kajovie lu|e za koi se pomalku imaat vremenivnite bliski, ste im zamena za decata,za rodninite. Se vrzuvate li za niv ilisekoga{ ja dr`ite distancata lekar -pacient? Kako se spravuvate so toa?

Li~no im prio|am so golemo razbirawe.Se trudam da im gi poka`am moite emociikon niv, no ne se vrzuvam, a i ne dr`am dis-tanca. So niv sum vo kontakt ovde i sega, zase. No, kriti~na sum i realna kon svoitemo`nosti i taka se odnesuvam. Se gri`amda im pomognam i olesnam od sekoj aspekt,kako {to rekov, vo granica na moite stru~nii ~ove~ki mo`nosti i mislam deka vo toauspevam.

• Go dobivte priznanieto: "Lekar nagodinata”. Vi ~estitam. Ka`ete mi {topretstavuva za Vas ova priznanie?

Sekoe priznanie e potvrda za vlo`enitekontinuirani napori i rezultati. Se razbi-ra deka priznanieto me raduva i me pot-toknuva na ponatamo{na rabota.

Mislam deka ovaa priznanie go zaslu`u-vaat mnogumina od na{ata ustanova. Ovaagodina ~esta da go dobijam mi pripadnamene!

Kalina Slivovska Andonova

D-r Kostadinka Bojkova - nevropsihijatar vo Gerontolo{kiot zavod “13 Noemvri”

Lekar na godinata

Pred desetina godini mnogumina nesamo {to ne koristea internet tukui neznaeja kako bi go koristele.De-

nes internetot go koristat site i decata ilu|eto od tretata doba i od den na den tojstanuva nerazdelen del od `ivotot kakoedukacija, razonoda i drugaruvawe.

I Makedonija do`ivuva bum vo kori-steweto na internet uslugite, a najdobardokaz za toa e {to vo izminatite dve go-dini e udvoen brojot na pretplatnici. Zaperiodot od dve godinio brojot na pretp-latnici na ovaa usluga porasnal duri zadevet pati. Od 15 018 korisnici vo 2006godina, vo 2008 godina ovaa brojka iznesu-va 147 744 korisnici. So ova Makedonijaubedlivo vodi pred pove}e zemji od Evro-pa i regionot.I pokraj ovie ubavi podato-ci i fakti, Republika Makedonija imaprostor da napreduva vo odnos na internetuslugite i vo nasoka na zgolemuvawe nabrojot na internet korisnicite, kako i zazbogatuvawe i podobruvawe na internet iostanatite uslugi od ovie oblasti.

Me|u pretplatnicite na internet, zna-~aen del ima i od vozrasnite - pripadni-cite na tretata doba. I nim internetot imstana najdobrata vrska so poznatite i ne-poznatite, so lu|eto od svetot. Mnogu st-ranici se otvoreni za taa cel. Godinitepri toa ni{to ne zna~at.Po pat na mre`a-ta se ra|aat prijatelstva me|u lu|eto sostarost od 7 do 77 godini. Deneska lu|etood site `ivotni vozrasti, pa i od tretatadoba, zapoznavaat lu|e {irum svetot idoznavaat za niv informacii koi mo`ebinitu nivnite najbliski ne gi znaat, zatoa

{to na mnogumina im e polesno da ja otvo-rat du{ata pred onie koi nikojpat ne gisretnale.

I dodeka komunikacijata me|u mladitepreku internet e sosema normalna rabota,mnogumina gi iznenaduva koga toa go pra-vat i lu|eto vo godini.

Na primer postara `ena so semejstvo iso vozrasni deca, preku internet sklopuvanovi poznanstva so li~nosti od sprotiv-niot pol. Sigurno }e se pra{ate, lekuva li

taa nekakva skriena taga, depresija,praz-nina, ili ednostavno svatila deka sovre-meniot na~in na komunikacija me|u lu|etoi ovozmo`uva steknuvawe na novi prija-telstva bez razlika na polot i vozrasta,pro{iruvawe na znaewata, zbogatuvawe naiskustvata...

Specijalistite deneska vo internetotgledaat se podobra alatka za osloboduva-we od konstantniot stres. Internetotovozmo`uva mnogu prednosti koi vo di-rektnite kontakti me|u lu|eto gi nema:kontrola na stepenot na intimnosta, mo`-nost za izbirawe na li~nosta so koja }e sedru`ime spored sopstvenite sklonosti i`elbi, potoa ~uvstvoto deka sekojpat smetuka vo centarot na nastanite, no za{ti-teni so toplinata na sobata od koja se upa-tuvame kon toj virtuelen svet.Sepak, mno-gumina smetaat deka toa e edno osamenomesto koe vsu{nost ne oddale~uva od vis-tinskite lu|e namesto da ne soedinuva.Is-kustvata pak na onie drugite za koi glavnozboruvavme, veli deka duri i pronao|awe-to na bra~en drugar preku internet e vis-tinski ostvarlivo, pa duri i sigurno bezrazlika na godinite.

Vo besplatnite kursevi za obuka nakompjuter, {to gi finansira Vladata naRepublika Makedonija se vklu~ija i mnoguvozrasni gra|ani. Deneska nim {iroko im eotvoren prozorecot kon svetot. Nikojpatne e docna da nau~ite da se slu`ite sokompjuterot i internetot. Prednostitebrzo }e se po~ustvuvaat.

C. Ilieva

Namesto lekari- soobra}ajci, }e

imame semejni lekari

Nastinkata ili gripot ne treba da se leku-vaat vo ordinaciite. Za niv se dobiva sa-

mo telefonski sovet od mati~niot lekar. Toj,osven osnovnite pregledi, mo`e da zeme ibris od grloto na matkata, da napravi i malahirur{ka intervencija, da vakcinira, da jasledi bremenosta na rodilkata, da vi gi pre-gleda o~ite i u{ite, no i da de`ura vo no}naurgentna slu`ba, po pet ~asot, koga mu zavr{u-va rabotnoto vreme. Vo ordinacijata mo`e dase rekreiraat i onie so prekumerna telesnate`ina ili problemi so dr`eweto na teloto.Vaka izgleda lekuvaweto kaj semeen lekar voHolandija, zemja od koja sakame da go iskopi-rame ovoj del od zdravstvoto. Makedonskitezdravstveni vlasti od holandskite kolegi voovoj moment u~at za semejnata medicina, kojasakaat da ja vostanovat do 2020 godina. Studi-ite, pak, za nea po~nuvaat od septemvri.

Mati~niot lekar vo Holandija voobi~aenovodi celi semejstva.

- Dokolku saka nekoj ~len od semejstvotomo`e da go promeni lekarot, no toa retko seslu~uva. Mnogu e povolno toa {to se sledi zd-ravjeto na site ~lenovi, a se znae i istorijatana bolestite. Nie lekuvame od bebiwa do sta-ri lica. Jas imam stotina semejstva so koi ra-botam pove}e od 30 godini - veli d-r MartinKoh, semeen lekar vo Hag, Holandija.

Vo negovata ordinacija, koja pove}e li~i namala poliklinika, za pacientite ima i aptekai stomatolo{ki oddel. Se za pacientite naedno mesto, veli d-r Koh ovozmo`uva pove}ezarabotka na lekarite, a tie pomalku gi ~inati osiguritelnite kompanii, vo koi se uplatuvaza osnovno zdravstveno osiguruvawe.

- Semejnite lekari pokrivaat 90 procentiod intervenciite kaj gra|anite. Ostanatiotdel se odviva vo bolnicite i klinikite. Toaim odgovara i na osiguritelnite kompanii koisklu~uvaat dogovori so zdravstvenite ustano-vi, za{to kaj nas uslugite se i za tri pati po-evtini - veli d-r Koh.

Za razlika od negovite makedonski kolegi,koi vo dogovor so Fondot za zdravstveno osi-guruvawe pari dobivaat spored brojot na pa-cientite {to gi vodat, vo Holandija trudot sevrednuva i spored brojot na izvr{enite uslu-gi.

- Porano ni pla}aa samo spored brojot napacientite, no toa se promeni za{to bevmeobespraveni nie {to pove}e rabotime - velid-r Koh.

Toj, za vreme na na{ata poseta, objasni dekanema ograni~uvawe za brojot na recepti {tomo`e da gi izdade, no i deka mora da lekuvasamo spored medicinskite protokoli.

- Vo ovaa golema kniga to~no pi{uva vo ka-kov slu~aj kako se reagira. Taa e na{ata vo-dilka, a lekuvaj}i spored protokoli sme za{-titeni od tu`bi. Tie ovde ne se nepoznanica -ni objasni na{iot sogovornik.

Proektot semejna medicina kaj nas }e se vo-vede za da go zajakne primarnoto zdravstvo.Ekspertite velat deka treba da se promenisega{nata slika vo koja mati~nite lekari sepretvoreni vo soobra}ajci, pi{uva~i na upati.Noviot princip na rabota treba da gi rastova-ri bolnicite i klinikite, a da ostanat pove}esredstva za investicii.

- Istra`uvawata poka`uvaat deka kaj nasima ogromen del pacienti {to treba da setretiraat vo primarnoto zdravstvo, a odat vosekundarnoto ili terciernoto. Zatoa celo-sniot sistem na primarna zdravstvena za{ti-ta }e se promeni. Onie mati~ni lekari {tove}e specijalizirale }e odat na doedukacija -objasnuva d-r Gligor Dimitrov.

Inaku, za edukacijata se planira sredstvada oddeli i Ministerstvoto za zdravstvo, apari da se iskoristat i preku kredit od Sve-tska banka.

"Nova Makedonija”

Internetot - nerazdvoen del od `ivotot na postarite

\

REKLAMIPENZIONERplus maj 2009 11

Mentat Mentat tonik i bilni tableti! Deluvaat na celiotorganizam, ja podobruvaat koncentracijata, memorijata i mentalniot kapacitet na lu|e od site vozrasti, osobno kajdeca na u~ili{na vozrast i studenti. Se prepora~uvaat zaubla`uvawe na ~uvstvoto na umstven zamor, stres, stravovibez posebna pri~ina i voznemirenost, nervna i mentalnaiscrpenost! Se prepora~uvaat za smiruvawe na hiperaktivnii problemati~ni deca! Ja podobruvaat funkcijata na nervnioti muskulniot sistem!

Cystone Tonik i bilni tableti za akutni i hroni~nivospalenija na mo~niot meur, urinarnite pati{ta ibubrezite. Se koristi i pri urinarni infekcii za vreme nabremenost; pri pojava na bakterija E{erihija koli vo urinata;deluva pri pojava na kam~iwa vo bubrezite, pri {to ginamaluva bolkite i mnogu ~esto ovozmo`uva nivno isfrlawe.

Uvoznik i distributer LEMAG Doo Skopje 02/ 30 69 588

ZDRAVSTVO PENZIONERplus maj 200912

Vo april ovaa godina svetot go obikoli vesta deka vo No-vo Meksiko izbuvnala epidemija na grip {to se zakanu-va da poprimi svetski razmeri, da se pro{iri nasekade.

Aktuelniot predizvikuva~ na gripot vo Meksiko, spored Sve-tskata zdravstvena organizacija, e nova varijanta od pottipotH1N1 koj pretstavuva kombinacija od ~ove~ki i `ivotinskivirus. Voobi~aeno, od grip po~esto zaboluvaat decata i pos-tarite lu|e. Vo ovoj slu~aj, me|utoa, paradoksalno, predizvi-kuva~ot na gripot napa|a mladi zdravi lu|e.

Kakvo zaboluvawe e gripot? Grip ili influenca pretstavu-va virusna infekcija na respiratorniot sistem. Infekcijatae mnogu zarazna, se prenesuva po kapkov pat od ~ovek na ~ovekso kivawe, ka{lawe i direkten kontakt, so gu{kawe i baknu-vawe, a mo`e i indirektno, preku predmeti zagadeni so sek-ret od respiratorniot sistem. Simptomite po~nuvaat po inku-bacija od 1 do 4 dena i vklu~uvaat glavobolka, visoka tempe-ratura, groznica, muskulni bolki po celoto telo, isto{teno-st, gubitok na apetit, kivawe, ka{lawe. Simptomite mo`e datraat okolu edna do dve nedeli i potoa bolniot da se opora-vi. Me|utoa zaboluvaweto mo`e da prodol`i so komplikaciikako {to e pnevmonijata koja vo nekoi slu~ai na oslabnat imu-nitet, specijalno kaj postari lica, mo`e da dovede do smrtenishod. Postojat tri razli~ni tipovi - A V i S. Naj~esti i na-jopasni se virusite na grip od tipot A, bidej}i tie mo`at dapredizvikaat grip vo epidemiska forma, duri i vo pandemi~-ki razmeri, poradi nivnata nestabilna antigenska struktura ipotencijalot za ~esto mutirawe, {to ima za rezultat mala iligolema antigenska promena. Golema antigenska varijacija seslu~uva odvreme-navreme, obi~no na 2 ili 3 godini i toa ko-ga na novata varijanta na virusot ne mo`at da dejstvuvaat pos-tojnite antitela kaj populacijata steknati od prethodnitekontakti so starite soevi na virusot. Proteinite vo obviv-kata na noviot virus napolno go menuvaat svojot izgled, taka{to imuniot sistem ne mo`e da go prepoznae virusot vo nego-vata nova forma. Najte{ka pandemija so visoka stopa na mor-talitet se slu~ila vo 1918 godina, predizvikana od nov soj navirus povrzan so svinska influenca A virus, t.n. [panski grip{to ubil okolu 20 milioni, mnogu pove}e od vkupniot broj naubieni vo Prvata svetska vojna. Poblaga, no dosta ra{irenapandemija izbuvnala 1957 godina, kako grip A, nare~en Aziskigrip, a imalo pandemija i vo 1968 godina od “Hongkong” influ-enca A virusot.

Zo{to vesta za epidemijata vo Meksiko go voznemiri sve-tot? Zatoa {to se raboti za golema antigenska varijacija, zanov soj na virusot na influenca A, koj e kombinirana varijan-ta od ~ove~ki, svinski i pti~ji A virus, prema koj naselenie-to na svetot nema imunitet. Bolesta se prenesuva od zabole-na sviwa na ~ovek i od ~ovek na ~ovek. Sezonskite vakcinikoi se pravat po preporaka na Svetskata zdravstvena organi-zacija sekoja godina ne mo`at mnogu da pomognat, bidej}i ne jasodr`at novata varijanta na sojot na influenca A virusot, aza da se napravi nova vakcina so aktuelniot soj na virusot kojse pojavil vo Meksiko i se zakanuva da se pro{iri vo svetot,potrebni se nekolku meseci.

Poradi vakvi slu~ai, nau~nicite rabotat na iznao|awe nauniverzalna vakcina, koja bi ja eliminirala potrebata od go-di{ni, sezonski vakcini i bi pretstavuvala za{tita od pan-demii. Za ova pra{awe, na mnogu interesen i ilustrativen na-~in pi{uva Alexander Hellemans vo napisot “Da se pobedi gripotso edna edinstvena vakcina” vo “Scientific American” 2008. Toj is-taknuva deka pioner vo taa rabota e belgiskiot nau~nik WalterFiers, koj se bavi so molekularna biologija i koj dolgi godini japrou~uval strukturata na influenca A virusot. Negova cel ison na mnogu nau~nici so decenii e da se napravi univerzalnavakcina i so edna edinstvena injekcija, sli~no na nekoi oddetskite vakcini, da se sozdade do`ivoten imunitet i za gri-pot, posebno za najopasniot od tipot A. No, toa ne e voop{toednostavna rabota, poradi magi~noto svojstvo na “intelegent-niot” i “itar” influenca A virus postojano da se menuva, damutira. Nadvore{nata obvivka na ovoj virus postojano go me-nuva svojot izgled. Taa glavno ima dva proteina: hemaglutinini neuraminidaza. Genite odgovorni za ovie proteini dovedu-vaat do ~esti mutacii koi ja imaat za rezultat prethodno spo-menatata mala antigenska promena. Ako pak dojde do kombina-cija na geni od razli~ni `ivotinski i humani soevi rezulta-tot e golema antigenska promena i pandemija. Nasproti oviedva proteina koi se podlo`ni na promeni, koi go menuvaat:ruvoto” na virusot i go pravat neprepoznatlivo, nau~nikotWalter Fiers, na obvivkata na virusot prona{ol eden proteins-ki segment, nare~en M2e {to ne mo`e da se promeni i veruvadeka so negova pomo{ mo`e da se napravi univerzalnata vak-cina kako za{tita od pandemii. Taa sekako ne mo`e vo ovojmoment da bide re{enie za aktuelnata epidemija vo Meksiko,koja se zakanuva da prerasne vo pandemija. Postojat problemiza nejzinoto isprobuvawe na lu|e, bidej}i ne e eti~ki namer-no inficirawe na volonteri za da se vidi dali vakcinata eefikasna. Zatoa dodeka se re{at problemite za nejzinataprimena na lu|e, vo vrska so epidemijata vo Meksiko, koja sezakanuva da prerasne vo pandemija, ostanuva da se primenatstandardnite epidemiolo{ki i higienski merki: karantin vorizi~noto podra~je, spre~uvawe na komunikacii so istoto, iz-begnuvawe kontakti so zaboleni, miewe na racete, zabrana zauvoz na svinsko meso i sl.

Re{enie e univerzalna trajna vakcina za grip, no }e trebada se po~eka taa da se sozdade! Da se nadevame deka toa uba-vo idno vreme }e go do~ekame i nie sega{nite penzioneri!

Prim. d-r M.K. Petru{evska

"Svinski grip# - nova varijanta na H1N1 virusot Vidot e edno od najva`nite seti-

la na ~ovekot. Okoto e precizenprozorec na vospriemawe na

nadvore{nite slikovni informacii.Isto taka, velat deka toe e i ogleda-lo na vnatre{nite slu~uvawa na or-ganizmot. Vo o~ite mo`at da se vidatsite emocii koi gi nosi ~ovekot, a voposledive godini preku niv se dijag-nosticiraat i odredeni zaboluvawaduri i pred da se manifestiraatsimptomi.

Tokmu zatoa e potrebno barem ed-na{ vo dve-tri godini vo pomladatavozrast da se prokontrolira i da sepregleda okoto kaj stru~no lice, le-kar-oftamolog. D-r. Mirjana Saz-dovska od specijalisti~kata ordina-cija za o~ni bolesti “Okulus EM” odSkopje, veli deka povozrasnite, onienad 45 godini ne treba da ~ekaat dazabele`at promeni vo vidot za dapobaraat lekarski pregled. Na taavozrast potrebno e toa da se pravibarem edna{ vo godinata. Pri~ina zaova e {to vo taa vozrast naj~esto se

slu~uvaat promeni vo organizmot, po-java na poka~en krven pritisok, {e-}erna bolest i drugi zaboluvawa koi

direktno ili indirektno go napa|aatvidot. ^esto se slu~uva pacientiteda dojdat za obi~en rutinski pregledili da baraat o~ila , a pritoa da seotkrijat i drugi zaboluvawa na okoto.Naj~esto se otkrivaat poka~en o~enpritisok (glaukom), senilna degene-racija na retinata, katarakta i drugo,

ili ~estopati se otkriva {e}ernabolest preku naodot na o~noto dno.Vo ovie slu~ai kontrolata na o~itese prepora~uva da se vr{i na sekoi 3do 6 meseci, a vo odredeni slu~aivedna{ da se pristapi kon laserskolekuvawe ili drugo lekuvawe na re-tinata. Kolku porano pacientot se ja-vi vo o~nata ordinacija - tolku leku-vaweto e poefikasno. Kaj pove}e za-boluvawa , vo ponaprednite stadiumina promena na retinata, ako ne setretira problemot na okoto, vidotmo`e bez simptomi odedna{ da se iz-gubi. Tehnologijata na intervencii sokrupni ~ekori odi napred. Operacii-te se pokuso traat i se re~isi bez-bolni.

Pregledite se vr{at vo dr`avnitei privatnite o~ni ordinacii. Za siteuslugi od obi~en pregled do poslo-`eni intervencii vo dr`avnite iprivatnite o~ni ordinacii koi sklu-~ile dogovor so Fondot za Zdravst-veno osiguruvawe i rabotat so sinikartoni ili ~ekovi od penzija - pot-reben Vi e upat od Va{iot mati~enlekar.

K. Kajmakovska

\

O~ite - prozorec na zdravjeto

Novi dve nau~ni istra`uvawa po-ka`ale deka hormonskata te-rapija kaj `enite vo menopauza,

povrzana e so namaluvawe na mozokoti so namaluvawe na kongenitivnitesposobnosti. Ova e prv znak za cere-bralno-vaskularno zaboluvawe, obja-vil amerikanskiot magazin „Neurolo-gy“. Nekoi prethodni istra`uvawa po-ka`ale deka estrogenot, zeman zaednoso ili bez progesteron kaj `enite po65-tata godina od `ivotot go zgole-muva rizikot od razvoj na demencija iopa|awe na kongenitivnite sposobno-sti, kako {to se problemi so bistrotomislewe i pomnewe. Novite studiiimale za cel da utvrdat kako hormo-nite mo`at da vlijaat vrz pomnewetoi sposobnostite za mislewe. Istra-`uvaweto, sprovedeno na 1.400 `enina vozrast od 71 do 89 godini bilopredvreme prekinato, otkako nau~ni-

cite otkrile deka hormonskata ter-apija gi zgolemuva zdravstveniterizici i ne pomaga pri spre~uvawe napojavata na srcevite zaboluvawa. Soskenirawe na mozokot na ispitani~-kite, nau~nicite otkrile deka na `e-nite koi zemale estrogen, so ili bezprogesteron, im se namalil mozokot itoa vo dva oddelni dela, {to ne biloslu~aj so `enite koi zemale placebo.Skeniraweto poka`alo deka estroge-not pridonel za namaluvawe na pred-niot mozok za 2.37 kubni santimetri,kako i na hipokampusot za 10 kubni sa-ntimetri. Ovie dva dela na mozokot sepovrzani so procesot na mislewe i sosposobnosta za pomnewe. Namaluva-weto na volumenot na hipokampusot gozgolemuva rizikot za pojava na demen-cija. Efektite bile najevidentni kaj`enite koi pred zemaweto na hormon-skata terapija ve}e imale problemi so

pomneweto. Ova poka`uva deka es-trogenot negativno vlijae vrz sposob-nosta za pomnewe kaj `enite kaj koive}e se prisutni nevrodegenerativ-nite proseci. So vtorata studija,nau~nicite otkrile deka hormonskataterapija nema nikakva povrzanost sozgolemuvawe na volumenot na malitemuskulni lezii na mozokot ili so„tivkite mozo~ni udari“, koi ~esto-pati se prv znak za cerebro-vasku-larno zaboluvawe.

Ova zna~i deka negativnite efektina hormonskata terapija vrz kogni-tivnite sposobnosti ne e primarnopovrzana so vaskularna bolest, tukuso nevrodegeneracija, kako {to poka-`ala i prvata studija. No, kako i za sevo `ivotot, postojat momenti i slu~aikoga mora da se odbere edno od dvetezla. Pravilo e da se odbere pomaloto!

K.S. A.

Vnimatelno so hormonalnata terapija vo menopauza

Satelitskata navigacija naskoro}e mo`e da im pomogne na lu|e-to od treto doba polesno da se

snao|aat niz supermarketite. Nau~-nicite od Wukasl rabotat na ured{to }e funkcionira na ist na~in ka-ko i GPS -navigacijata na avtomobi-li. Taa go koristi sistemot za glo-balno pozicionirawe vo kombinacijaso lokaciskite koordinati na mobil-niot telefon. Proektot e finansi-ran od Britanskata vlada so cel dase promoviraat novi na~ini za isko-ristuvawe na digitalnite tehnologiiza pomo{ na postari i iznemo{tenilica, bide}i mnogu postari lu|e nemo`at da se dvi`at normalno pa durimo`at i da se izgubat vo nepoznatasredina. Britanskiot tim planira daprodol`i so testirawe na novi nap-ravi koi {to }e mo`at da im pomognatna bolnite i na starite lu|e. Vo mo-mentov na univerzitetot vo Wukasltestiraat ured {to }e bide namenetza licata so demencija, so cel da selociraat i da se vratat vo svoite do-movi vo slu~aj da nemo`at toa da gostorat sami.

Nau~nicite pak od Francija , vo dvastarski domovi za iznemo{teni lica}e vovedat kompjuterski sistem ~ijazada~a e monitoring i informirawena lekarite i drugiot personal zazdravjeto na stanarite i slu~uvawa-ta vo domovite. Vo sekoja prostorijainstalirani }e bidat senzori , koi voslu~aj na zdravstveni i drugi prob-lemi na stanarite mo`at da ispratatalarmen signal na nivnite rodnini,lekari, slu`bata za itna pomo{, pro-tivpo`arna slu`ba i drugo. Na siste-mot rabotat timovi od in`ineri, ge-rijatri, lekari i drugi, a vo minatatagodina bil isproban na 14 dobrovol-ci postari od 65 godini. Sli~ni kom-

pjuterski sistemi }e bidat usovr{eniza instalirawe i vo bolnicite.

Isto taka se pove}e se razviva da-le~inski kontroliranata medicina.Ne taka odamna vakov na~in na le~e-we i snimawe, be{e upotreben samovo nekoi uredi i metodi i toa voglav-nom kade {to se upotrebuvaa rengen-skite zraci i radio aktivnite ele-menti. Denes sostojbata e sosema poi-nakva, pa duri i zemaweto na lekovimo`e da bide so pritiskawe na samoedno kop~e ili taster. Istra`uva~i-te na univerzitetot vo Sidnej, kons-

truirale inplantant za kontrola nabolesta inkontinencija (nekontroli-rano praznewe na mo~niot meur) koekako problem voobi~aeno se javuva kajpopulacijata od tretoto doba. Onko-lozite pak analiziraat mo`nost zasozdavawe mo}no oru`je vo vid na“bomba implantant” vo koja }e bidesmestena odredena koli~ina od le-

kovi koi bi go uni{tile samo tkivotona rakot, a ne i okolnoto zdravo tki-vo. Na markiranoto mesto, so edno-stavno pritiskawe na kop~e, t.s. sodale~inska komanda bi eksplodirala“bombata”.

Pokraj dale~inski upravuvanatamedicina, postojat i mnogu programi(softveri) so pomo{ta na koi kompju-terski se otkrivaat razni bolesti, odpred natalniot period, do dlabokastarost. Pokraj skeniraweto na mozo-kot so kompjuterska tomografija,amerikanskite nau~nici od Kali-fornija, razvile tehnika so koja emo`no da se prepoznaat duri i mis-lete i soni{tata na ~ovekot, {to mo-`e da bide korisno pred se vo psihi-jatriskite dijagnozi, no i vo mnogudrugi domeni. Ogromna e primenata nalaserite vo medicinata. Terapija solaser e mnogu razviena vo tretmanotna golem broj bolesti: migrena, dija-betis, infarkt, tumori i karcinomi,meningitis, asma i u{te mnogu drugibolesti. Postapkata e bezbolna i mo-`e da se primenuva i vo mnogu komp-licirani operativni zafati. Vo ovojmetod iskoristen e pulsira~kiot la-serski bran, kako infra crvenatasvetlina, taka i magnetnite svojstvai vlijanija na odredeni magneti. Niv-noto zaedni~ko dejstvuvawe imamo`nost za transformacija na bol-nite i o{teteni kletki vo zdravi.Iako se primenuva vo mnogu zemji vosvetot, za~etocite na ovaa terapijase vo Rusija. Postojat u{te mnogu pri-meni za primena na novi tehnologiivo medicinata, a erata na ovie apli-kacija vo site sveri na `ivotot i zasite populacii, kako i za populacija-ta od tretoto doba, doprva doa|a.

K.S. Andonova

Satelitska navigacija vo slu`ba na tretoto doba

PISMAPENZIONERplus maj 2009 13

Pismo do redakcija od aktivnosta na voeni penzioneri

Poseta na mesta i nastani od istorijata

Vo organizacija na ogranocitena voenite penzioneri naMakedonija se organizira

ednodneven izlet do s. Razlovci imestoto na pogibijata na pretseda-telot na Kru{evskata RepublikaNikola Karev na Raj~anski Rid. Soovaa poseta penzionerite bea odu-{eveni, posebno so faktografijatakoja im be{e prezentirana osobeno

od nastanite vo s. Razlovci i voo-ru`enoto vostani 1876 godina zakone~no osloboduvawe od turskotoropstvo i sozdavawe na sopstvenadr`ava. Za `al spomenatite mestai objekti se pretvoreni vo obi~niruini i slikata deluva krajno ra-zo~aruva~ki. Vakviot odnos konsopstvenata istorija i li~nosti ekrajno neodgovorna.

Voenite penzioneri smetaat dekae potrebno da se prezemat sitepotrebni merki od strana na odgo-vornite vo op{testvoto ovie spo-men obele`ja da pretstavuvaatmesta za izu~uvawe na sopstvenataistorija i da se kult kon minatoto.Penzionerite prepora~uvaat, oviespomen obele`ja da poslu`at zaprakti~no zapoznavawe na na{ite

u~enici so borbata na na{ite pre-dci za sozdavawe na sopstvena dr-`ava.Turizmot vo Makedonija mo`ei preku poseta na ovie istoriskimesta i nastani da se obogatuva,dr`avata da se afirmira i da gopotvrduva sopstvenoto postoewe iistorija.

Dragan Bozarevski

Po~ituvani ~itateli na vesnikot "Penzioner plus”

Vo izminatiov period ni se javuvavte so Va{i sugesti i pre-dlozi. Nekoga{ ima{e i zabele{ki, no voglamnom niz Va{itepisma se gleda{e deka vesnikot Vi se dopa|a. Va{ite javuvawapridonesoa vesnikot da ima ubavi i interesni sodr`ini. Pi-{uvajte ni i vo idnina. Taka vesnikot }e bide u{te podobar ipobogat. Informiraweto mora da bide dvostrano za da ja pos-tigne svojata cel. Kako {to Vi e ve}e poznato Va{ite pismamo`ete da gi ispra}ate na e-mail adresa:

kako word dokument, ili po po{ta ot~ukani na ma{ina na slednava adresa: "12 Udarna brigada “ broj 2 - zgrada na SSM 1000 SkopjeOvie adresi va`at i za Vas po~ituvani ~itateli koi go ~ita-

te vesnikot na Web stranicata na SZPM, Od redakcijata

Pro~ituvaj}i ja poslednatastranica od vesnikot, po-~ustvuvav nekakva voshit i

posakav da Vi napi{am nekolkure~enici. ]e bev nekorekten isebi~en ako ne ka`ev ne{to po-falno, pozitivno za novootvore-nata stranica (16) anketa na na-{iot i Va{ vesnik ,,Penzionerplus”.

Celata stranica ima prekrasenpregled, so prekrasni fotosi naistaknati i zaslu`eni `eni pen-zionerki i aktivisti, koi {tomnogu hrabro i simpati~no prko-sat na starosta (a ne priznavam

deka se stari) so samopregornata(bezpo~in) aktivnost i so nivniteiska`uvawa, razli~ni i posebnipo sodr`ina, koja od koja e poso-dr`ajna. Stranicata, prosto,slobodno di{e, a sodr`inataeducira kako treba da se `ivee iraboti vo treto doba. Site Vie:Nurie, Danica, Miroslava, Cveta,Mirjana, Nevenka, Marija i Ru`a,so va{ite iskazi ste primer za`ena penzionerka. Va{iot pri-mer treba da go sledat iljadnicipenzioneri i penzionerki.

Veruvam oti Vie ne }e imatevreme za stareewe, zo{to cvrsto

ste vrzani (se u{te) za mladosta.Ve cenam i se hrabram od Va{itezborovi. Site vie dadovte teks-tualen pregled na aktivnosti, asekoj pretsedatel na Zdru`eniena penzioneri, treba da napravitabelaren pregled na godi{niaktivnosti od toj tekstualenpregled. Samo preku masovno iaktivno rabotewe, }e go razuba-vime penzionerskiot `ivot.

Najposle penzionerskiot `i-vot, ako od materijalna strana eskromen, barem duhovno da gonapravime bogat.

So po~it,Angel Bogatinovski,penzioner od Vinica

Ogranok "Staro korzo# od Prilep

Denovive imav mo`nost da gopro~itam vesnikot “Penzio-ner plus”. Se raduvam na iz-

leguvaweto na vesnikot, zatoa{to nie penzionerite }e mo`emeda pro~itame kako raboti Sojuzotna zdru`enijata na penzionerite,so {to se zanimavaat penzione-rite, nivnite pofalbi, kritiki izabele{ki na rabotata na zdru-`enijata.

Vo R. Makedonija golem e brojotna penzioneri i skoro vo sekojgrad postoi zdru`enie na penzio-neri. Koga brojot na penzioneritevo op{tinata e golem za podobroda raboti zdru`enieto, ima for-mirano svoi ogranoci. Taka e i voPrilep.

Ogranocite imaat upraven od-bor, a nekoi imaat i svoi prosto-rii kaade {to penzionerite 2-3pati vo nedelata se sobiraat.Penzionerite odr`uvaat svoisostanoci, igraat {ah, domino,karti i diskutiraat za mnogu ra-boti, dostavuvaj}i pofalbi i

kritiki do Zdru`enieto. Na oviesostanoci brojot ne e golem. Za dabide prisustvoto pogolemo, up-ravniot odbor na ogranokot trebada izgotvi svoja programa za ra-bota i aktovnosti. So ovaa prog-rama i ovie aktivnosti, intere-sot kaj penzionerite e mnogu pogo-lem, dru`eweto me|u penzioneri-te }e bide pointeresno i poma-sovno. Mnogu penzioneri }e saka-at da prisustvuvaat na sostano-cite za da razberat koi aktivno-sti se prezemeni.

Programa i aktivnosti na og-ranokot:

1. Da se povikaat stru~ni lica ida se odr`at predavawa za zdra-va ishrana i zdrav `ivot, preda-vawa od oblasta na medicinata:za srce, pritisok, grip, upotrebana lekovi i dr.;

2. Zaedni~ka poseta na firmiod gradot;

3. Poseta na istoriskite mestavo gradot i okolinata i pri ovieorganizirani poseti da se povi-

kaat lica od Sojuzot na borcitekoi bi evocirale spomeni;

4. Isto taka mo`e zaedni~kiorganizirano da se posetat i dru-gi mesta koi{to imaat istoriskozna~ewe;

5. Da se organiziraat ednod-nevni ekskurzii so poseta na zna-~ajni mesta vo Makedonija;

6. Edna{ ili pove}e pati vo te-kot na godinata da se organizirapenzionerski ekolo{ki den sosadewe na sadnici vo gradot iliokolinata. Ovaa akcija treba dase organizira vo sorabotka so lo-kalnata samouprava i {umskotopretprijatie koi }e obezbedatsadnici, prevoz i drug materijal;

7. Da se organizira zaedni~kapenzionerska drugarska ve~er.

Ova bi bile samo del od aktiv-nostite na ogranokot.

To{ko Joneski penzionersko zdru`enie

vo Prilepogranok "Staro korzo#

Pismo do redakcijata na vesnikot

Gerontolo{ko oddelenie za stari i iznemo{teni lica

Vo [tip i vo cela Isto~na Ma-kedonija nema nitu eden star-ski dom ili Gerontolo{ko

oddelenie za zgri`uvawe na starii iznemo{teni lica. Nekoj od {ti-pskite penzioneri so podlabokitexepovi, za da ne bidat teret na svo-ite sinovi i }erki, godinite odsvojot `ivot go minuvaat vo stars-kite domovi vo Skopje, Kumanovo,Prilep i drugi gradovi. Se pove}ese nametnuva potrebata i vo [tipda se otvori penzionerki dom ilipak Gerontolo{ko oddelenie kako{to e primerot so Op{tata bolnicavo Ohrid. Od nekoi penzioneri od[tip se predlaga starata zgrada nazaraznoto oddelenie pri op{tatabolnica vo gradot, da se adaptira iprisposobi za Gerontolo{ko odde-lenie, vo koe }e bidat postavenitriesetina bolni~ki kreveti i zg-ri`eni isto tolku penzioneri, koise hroni~ni i iznemo{teni lica,prepu{teni da se gri`at samite sosebe, iako za toa zdravstveno ne se

sposobni, a nemaat svoi bliski koi}e se gri`at za niv. Surovata sud-bina znae da si poigra so nekoi li-ca od tretata doba i od drugi gra-dovi na Isto~na Makedonija. Priotvarawe na Gerontolo{koto odde-lenie }e bidat vraboteni medicin-ski sestri, higieni~arski i drugmedicinski i tehni~ki personal.Bolnite i iznemo{teni lica }e bi-dat primeni vo spomenatoto odde-lenie, a del od svoite penzioners-ki primawa }e gi vlo`uvaat vo op-{tata bolnica vo [tip.

Za realizirawe na ovaa humana ikorisna ideja, treba da se zainte-resirani odgovornite strukturipri op{tata bolnica, lokalnatasamouprava, Zdru`enieto na penzi-onerite, me|uop{tinskiot centarza socijalni gri`i i drugi nadle`-ni faktori od op{tinite [tip,Karbinci i drugi.

Trajko Boseovski,penzioner od [tip

VE^NA QUBOVSamo ludiot poet vo `ivotni izmami vgnezdenRakata rascuteni rozi dolovuva od zimsi veterPotoa so spokoen ~ekor kon neznajnito ne{to itaBezdrugo `ivotot....izmamnik znaen ve~enPovtorno od izmama vo prelaga go svitkaSo rakatka rozi.....sredba qubov ve~na mu veti

Poradi toa soznanie mamlivo do beskrajNiz sinilo matno vrameno vo zimski veterSo rakatka rozi vgnezdeni vo nasmean ~ekorPoetot kon nezapirliva `ivotna reka itaNeizbe`nite duvla vol~ji svitkani vo belina

nemaNezabe`an od glutnici gladni odamna gi minaPred nego `ivotnata reka razleana niz sinilo

matnaTivkiot nasmean ~ekor vo pregratka go vle~e

Prvite ~ekori nani`ani na nade`i ludiPominaa niz nemionovni `ivotni prepkiPoetot opien od mirizlivata rakatka rosnaNa brzakot zad prviot sviok ne se setiPo~ustvuva....matnata vo nevrat go nosiNa yunot od kambarija stara uteha mu be{eToj vo poslednite ~ekori {epotlivo se vpletka

Vo zdravje i bolest, bogadstvo i beda[to gospod sostavil samo smrtta go kine

Neznam....Mo`ebi poetot povtorno zgre{iNo zad sebe ostavi tragi sleani vo tivok {epotBo`e....Kone~no ja doloviv vistinataEdinstveno tvojata qubov `ivee ve~noZatoa prosti mi....Milozlivo te molamVoskresni ja rakatkava beskrajna ~ednaVrati ja vo beskrajno sinilo matnoNe~ija ra{irena dlanka bezdrugo ja ~ekaSo nea qubovta zemska da ja sretneZaedno so tvojata koja trae ve~no

Bogatin Josimovskipenzioner

PRVO NAGRADENA PESNA NA POETSKO-MUZI^KA VE^ER VO KUMANOVO

Kako penzioner aktiven vo sve-rata na muzikata, poezijata i

voop{to vo kulturnite zbidnuva-wa imam edno moe viduvawe ipredlog. Imeno za masovna zain-teresiranost na penzioneritemislam deka nedostasuva organi-ziran natprevar na penzioneri-solisti za najdobar tenor, sopran,alt, bariton i bas. Pred odbrano

`iri, instrumenti i pred kamerada se pretstavat kandidatite sopesni po svoj izbor i snimkite dase prezentiraat vo emisijata"Treto doba” na MTV. Veruvam de-ka toa }e predizvika golema zain-teresiranost i dokaz deka penzi-onerite mo`at da go gubat sluhot,no ne i duhot za natprevar i dru-`ewe.

Kandidatite za finalniot iz-bor }e se pretstavat so po tripesni i toa od narodnata, starog-ratskata i zabavnata muzika. Natoj na~in bi se odbrale vistins-kite favoriti.

Sava Tahovskapenzionerka

od Skopje

POETSKO KAT^E

Natprevar na penzionerki solisti

PANORAMA PENZIONERplus maj 200914

Domot na penzionerite vo Probi{tip esopstvenost na Fondot za penzisko i in-

validsko osiguruvawe, a zemji{teto odkolunego na dr`avata. No i pokraj toa, penzio-nerite re{ija da si go razubavat ova kat~e

za da mo`at `itelite od tretata `ivotnadoba da se ~uvstvuvaat prijatno i da imaatsvoe kat~e za odmor, pro{etka i relaksa-cija. Bidej}i najgolemiot del od povr{ina-

ta okolu domot e nekultivirana, od Zdru-`enieto se pokrena inicijativa za uredu-vawe na ovoj del i be{e daden apel do sitenejzini ~lenki da zemat u~estvo za negovoureduvawe. Na op{to zadovolstvo se odz-

vaa pogolem broj penzioneri.Najnapred prostorot be{e is-~isten od plasti~niot i drugotpad, a potoa bea zasadeni 250ukrasni drvca, koi se doniraniod {umskoto pretprijatie "Der-ven” od Veles i od hidrosiste-mot "Zletovica”.

Bidej}i na zasadenite drvca-ta im treba i ponatamo{na nega,opredeleni se penzioneri koiponatamu }e se gri`at za nivnookopuvawe, navodnuvawe i ne-guvawe. Se nadevame deka zanekolku godini i ovoj del kajpenzionerskiot dom }e staneubavo uredeno kat~e, vo koe

penzionerite }e mo`at da se odmaraat irelaksiraat, a istovremeno i }e se raduva-at na ona {to samite go sozdale.

M. Zdravkovska

Koga prvpat ja vidov Holandija,se odu{eviv, iako vo ova moetreto doba, toa ~uvstvo retko

me opfa}a. Prvoto odu{evuvawe odHolandija, so godinite se pretvorivo po~it kon eden skromen, vreden,discipliniran i rabotliv narod.Holan|anite se gordeat so toa dekase lu|e koi cvrsto stojat na zemja ina eden diskreten na~in se gordeatso se {to izgradile i sozdale somakotrpna rabota. Vistiniti seprikaznite deka edna tretina odzemjata ja zele od razbranetoto istudeno more, koe e del od nivnatatatkovina.

Amsterdam, glavniot grad na zem-jata na laliwata, po~nuva od more-to, od Severnoto More, kako {to sigo vikaat Holan|anite, a kanalitekako granki od ogromno drvo se na-sekade niz gradot. Vetrot koj re~isipostojano duva, ili poduvnuva, gonosi mirisot na moreto niz celiotgrad. Od centralnata stanica seprostira golem, star i preubavmost, a blizu do nego se izvi{uvastara crkva i {irok bulevar koj vo-di kon gradot. Zeleniloto i cve}e-to, se kako pod konec podredeni, zana{e oko se e premnogu ~isto. Uli-

cite, i golemi i mali, i tesni i {i-roki, site ubavi. Starite zgradi setipi~ni za nivnata arhitektura, anovite navistina se mnogu atrak-tivni.

I nasekade mnogu lu|e. Stari,mladi, deca, beli, pomalku beli,crni, temnokosi, rusokosi, so kosi

ili svetli o~i, razli~ni, a sepakisti.

Vedna{ pa|a v o~i deka od rekata{to odi niz gradot i u`iva vo nego,ima mnogu lu|e od tretata vozrast.Ovoj vpe~atok me sledi sekoga{ ko-ga sum ovde. Vozrasni `eni vo rozo-vi fustani i |erdan~iwa, a ma`i nasli~ni godini so velosipedi i spo-

rtski kapi, a samo po nekoj gi {etasvoite vnuci. Pove}eto od niv ed-nostavno se opu{taat i se {etaatniz mnogubrojnite prekrasni parko-vi na toploto sonce, koe vo ovaazemja retko go ima.

Pokraj so prirodnite ubavini,Amsterdam plenuva so svoite muzei,

so novite gradbi, starite crkvi,koncertnite sali, bibliotekite, og-romniot nov stadiot na Ajaks, soubavo uredenite restorani i malikafuliwa... Za razlika od Amster-dam, malite grat~iwa se prikazna zasebe, tolku se podredeni, uredni, vocve}e i zelenilo, tivki i spokojni,kako i samite nivni `iteli. Koga

~esto si tamu, ima{ vpe~atok dekasite rabotat po cel den, a toa de-lumno e i to~no. Rabotat mladite, noi starite, rabotat misli{ site!

Holandija vo minatoto bila mo}-na kolonijalna dr`ava, a trgovskiotduh na zemjata i denes e dvigatel nasevkupniot `ivot. Holandija e kra-lstvo, no so zemjata upravuva vla-data i senatot, na ~elo so premie-rot. Taa e socijalna dr`ava vo vis-tinskata smisla na zborot, za{togolemite danoci na prihodite nanejzinite dr`avjani se tro{at zapotrebite na site, vo site oblastina op{testveniot `ivot. Socijalna-ta pomo{ na nevrabotenite se dvi`iod obezbeduvawe skromni stanovi sominimalna kirija, do pari~ni sred-stva dovolni za sekojdneven `ivot.Samohranite majki dobivaat detskidodatok, a vo gradinkite i u~ili{-tata pla}aat minimalna suma odtro{ocite. Socijalnite slu`bi nu-dat soodvetna rabota za nevrabote-nite, a rabotniot vek za site vrabo-teni e do 65 godini, iako se zboruvadeka ovaa granica }e se pomesti na68 godini vozrast. Visinata na pen-zijata e 70% od prose~nata plata nakorisnikot. Sekoj ima pravo i na os-novno zdravstveno osiguruvawe. Se-koj holandski dr`avjanin, ma` ili`ena, po navr{enite 65 godini ima

pravo na socijalna penzija, nezavi-sno dali vo `ivotot bil vrabotenili ne. I so taa penzija mo`e da sepokrijat osnovnite tro{oci na ko-risnikot, a toj/taa ima pravo na os-novno zdravstveno osiguruvawe. Lu-|eto koi zarabotuvale pove}e i vne-suvale pove}e vo svojot penziskifond, imaat mo`nost da koristatposkapi zdravstveni uslugi.

Populacijata od takanare~enatatreta doba, mo`e da gi koristi us-lugite na mnogubrojnite penzioners-ki, ili domovi za stari lu|e, koi serazlikuvaat spored uslovite za `i-vot vo domot i uslugite {to gi nudati davaat. Sekako, se razlikuvaat ivo cenite. Da spomenam deka napenzionerite im se nudat mnogu po-volni krediti za kupuvawe malistanovi vo odredeni delovi od zem-jite od EU ([panija, Portugalija,Italija, Grcija) koi nudat poblagop-rijatni klimatski uslovi za `ivotna postarite lu|e. Seto ova e edendel od `ivotot i sostojbite vo Ho-landija, zemjata na laliwata. Fakte deka pomalku ili pove}e sekoe op-{testvo se gri`i za blagosostojbatana svojata povozrasna populacija, novo Holandija mislam deka gri`ataza lu|eto od tretata doba mo`e daslu`i za primer.

Taska Gavrovska

Penzionerite vo zemjata na laliwata

Enodnevna akcija za zdrava sredina

Akcija voProbitip

POETSKO KAT^E Neostvarena `elbaNe ja sakav ramnodu{nosta tvojane ja sakav tagata na liceto tvoene go sakav nezadovolstvoto tvoene ja sakav nesre}ata tvojaToa be{e `elbata moja

Sakav da vidam sjaj vo o~ite tvoisakav da vidam nasmevka na usnite tvoisakav da vidam radost vo du{ata tvojasakav sre}na da bide{Toa be{e `elbata moja

Sakav nasmeana i vesela da bide{sakav ko v gradina rajska da bide{od zadovoilstvo i radost ko v bajka da bide{sakav sre}ata moja-sre}a tvoja da bideToa be{e `elbata moja

Sakav ~uvstvata tvoi da bidat i moisakav ~uvstvata moi da bidat i tvoisakav gri`ite tvoi da bidat gri`i moisakav gri`ite moi da bidat gri`i tvoiToa be{e `elbata moja

Sakav zborovive od pesnava mojada doprat do dnoto na du{ata tvojada gi razbranuvaat ~uvstvata tvoida se ostvarat sonovite moiToa be{e `elbata moja

Sakav da bide{ ~ovek i samo ~ovekda ima{ golema i plemenita du{a

du{a {to daruva, prostuva i oblagoroduvadu{a {to so~uvstvuva vo radost i vo tagaToa be{e `elbata moja

Sudbinata zlobna i opakata bolest...nemilosrdni beatie predvreme go zgasnaa `ivot tvojja uni{tija qubovta i nade`ta mojaToa ne be{e `elbata moja

Ostana neostvarena `elbata mojaza koja rabotev i `iveev den i no}do krajot na `ivotot mojveren sopatnik da mi bide{Toa be{e `elbata moja

D-r Lazar Babunski,penzioner od Veles

(za po~inatata sopruga)

Koga }e mu se zakaniopasnost na avs-

traliskiot pol`av, toj mo`e da tr~a i pobrzood KOW.

* * *Godi{no vo svetot se pie okolu 135 milioni

litri kafe.* * *

Analizite poka`ale deka koskenata sr` nagluvcite tretirani so takanare~eni faktoriza rast, proizveduvala 100 pati pogolema ko-li~ina na mati~ni kletki, koi podocna go re-generiraat o{tetenoto tkivo i im pomagaatmnogu pobrzo da zazdravat. Istra`uva~ite od

londonskiot „Imperial College“ veruvaat dekanoviot pristap bi mo`el da najde primena vopobrzoto zale~uvanje na o{tetuvawjata nas-tanati pri srcev udar ili fraktura na koska.

* * *Pticite preselnici spijat dodeka letaat,

no toa ne e nekoj son, tuku dremnuvawe od pet-naesetina minuti . Taka na primer {trkovitedremnuvaat so klavata potprena na kriloto.

* * *Polskite zajaci se borat stoej}i na dve no-

ze kako vistinski bokseri. Sudii se zaj~ici-te koi se i publika i nagrada.

ZANIMLIVOSTI

ZABAVAPENZIONERplus maj 2009 15

Si odel nekoj ~ovak preku planina, sotorba na ramo i stap vo racete. Patem nai-{ol na zmija, {to ov~arite ja vrzale na ed-no drvo za da gi za{titat od nea stadata.

- Kutro `ivotin~e - se so`alil selane-cot i nerazmisluvaj}i ja odvrzal zmijata. No{tom malku se sozela zmijata, skoknala i muse zamotala okolu vratot i po~nala da godavi. ^ovekot ispla{en i rekol:

- Zo{to pravi{ taka? Jas te odvrzav, a tivaka mi vra}a{!

- Takov mi e tabietot - odgovorila zmija-ta.

Vo toa vreme pominala lisicata, pa ~ove-kot i zmijata i ka`ale {to se slu~ilo i jazamolile taa da presudi.

- Ne mo`am taka lesno da presudam! Sosvoi o~i moram da vidam se to~no kako bilo!

^ovekot zel ja vrzal zmijata za drvoto,onaka kako {to ja na{ol na drvoto. Toga{lisicata rekla:

- Sega zmijo ako mo`e{ odvrzi se i davi goselanecov, a ti ~oveku odi si po patot i nesi ja zimaj beqata pak da se so`aluva{ i daja pu{ta{! Znae{ ve}e kako vra}a zmijata zadobrinata {to }e i se napravi!

[panska narodna prikazna

I prio|a mlad ~ovek na ubava atrak-tivna devojka i i veli:

- Tatko mi e mnogu star i pred umi-rawe. Za nekolku meseci }e stanammnogu bogat, oma`i se za mene!

Devojkata mu pobarala vizit karta. Po nekolku dena mu stanala ma}ea!

* * *Na nekoj koktel edna `ena i veli na

svojata prijatelka:- Zo{to go nosi{ prstenot na pogre-

{en prst?- Zatoa {to sum se oma`ila za pog-

re{en ~ovek!* * *

Vnukot go pra{uva deda si:- Dedo dali e to~no deka vo nekoi

zamji vo Afrika mom~eto ne ja zapozna-va nevestata pred da se o`eni?

- Toa e taka vnu~ko vo site zemji! Jasja zapoznav baba ti kakva e duri otpo-sle.

* * *Go pra{uva sin~eto tatka si:- Tato zo{to si se o`enil so mama?Ma`ot ja poglednal `ena si i odgo-

voril:- Gleda{ li ne samo mene {to ne mi

e jasno, tuku i na deteto ne mu e!

Od knigata "PROROKOT” na Halil Xibran(1883 - 1931)

Se {to imate eden den }e se razdade.Zatoa, davajte sega, za vremeto na da-vaweto da vi pripadne vam, a ne na va-{ite naslednici.

Decata se sinovi i }erki na kopne`otna `ivotot po samiot sebe.

Mo`ete da se obiduvate da bidetekako va{ite deca, no ne i da barate dabidat kako vas.

@ivotot mu dava na `ivotot - dodekavie, {to se smetate za davateli, stesamo svedoci.

Du{ite na decata `iveat vo ku}ata nautre{ninata, koja roditelite ne mo`atda ja posetat ni vo soni{ta.

Na decata mo`ete da im ja dadetesvojata qubov, no ne i svoite misli,bidej}i tie imaat sopstveni misli.

Davate samo tro{ki ako davate odsvoeto bogatstvo. Koga od sebe davate,vistinski davate.

Va{eto bogatstvo se raboti koi gi~uvate od strav da ne vi zatrebaatza utre.

Dobro e da se dade koga nekoj moli, nopodobro e da se dade nezamolen.

Primatelite ne treba da prifa}aattovar na blagodarnost, za da ne si sta-vat jarem na sebe i na onoj {to dava.

Koga rabotite, vie ste flejta niz ~iesrce {epotot na ~asovite se pretvoravo muzika.

Dr`ej}i se do rabotata, vistinski gosakate `ivotot.

Rabotata e qubov {to stanuva vidli-va.

Radosta e razotkriena taga.Izbor: M. Serafimovski

Aforizmi

\

^ovekot, zmijata i lisicata

VIDICI PENZIONERplus maj 200916

Tradicionalna sredba na penzionerkite vo TetovoVo organizacija na Aktivot

na `enite penzionerki naZdru`enieto na penzione-

rite vo Tetovo, vo restoranot“Elektra” se odr`a tradicional-na sredba na 450 penzionerki odGostivar, Debar, Ki~evo, Ohrid,Resen, Bitola, Prilep, Tetovo,Kavadarci, Veles, [tip, Ko~ani,Kratovo, Kru{evo i od skopskite

zdru`enija Gazi Baba, Karpo{ -Taftalixe i \or~e Petrov 1 i 2.

Prigodno sredbata ja otvoriSofija Simovska, pretsedatel-ka na tetovskiot Aktiv na `eni-te penzionerki, a pretsedatelotna SZPM Du{ko [urbanovskizboruva{e za zna~eweto na oviesredbi po`eluvaj}i im na siteprisutni dobro zdravje i raspo-

lo`enie. Na penzionerkite i nagostite dobredojde vo Tetovo imposaka noviot gradona~alnik Sa-di Bexeti, izrazuvaj}i golemrespekt kon penzionerskata po-pulacija i oddavaj}i po~it konseto ona {to tie go sozdale zapomladite generacii, za gradot iza na{ata zemja. Pri toa otvore-no veti deka sorabotkata so Zd-ru`enieto na penzionerite pos-tojano }e se zajaknuva, posebno vore{avaweto na problemite {to

se vo nadle`nost na lokalnatasamouprava. Gradona~alnikot gopozdravi dru`eweto, so `elbapenzionerite da go so~uvaat svo-eto zdravje, bidej}i se u{te sepotrebni za pomladite genera-cii.

Organizacijata na sredbatabe{e na potrebnoto nivo, a za-edni~kiot ru~ek mina so dobramuzika i op{ta veselba na siteu~esnici.

Svetozar Dimovski

Penzionerot Spase Taseskiod poodamna e poznatdolgogodi{en sportist vo

Ohrid, ne samo me|u ohri|ani,tuku i me|u 10-te iljadi penzi-oneri. U{te vo vremeto koga ra-bote{e vo porane{na ,,Ohrids-ka trgovija” uspe{no se zanima-va{e so sport. U~estvuval namnogu sportski natprevari naop{tinski, regionalni i repub-li~ki natprevari, kako prets-tavnik na Op{tinskiot sojuz nasportovi od Ohrid.

Taseski, ima osvoeno mnogumedali, blagodarnici i prizna-nija. Najdobri rezultati imapostignato vo strela{to. Svo-

evremeno bil me|u najdobritestrelci so vozdu{na pu{ka voRepublikava.

Kako aktiven sportist do 1992godina vo strela{tvo ima os-voeno dve zlatni medali i tribronzeni. Vo toa vreme bil iaktiven ~len na Strela~kiotsojuz na Makedonija. Od 1992 go-dina, Taseski prodol`il da sezanimava so sport, no kako pen-zioner na penzionerskite natp-revari vo strela{tvo. U~estvu-val na pove}e Republi~ki spor-tski igri vo disciplinite: st-rela{to i pikado, kade {to os-vojuval medaqi.

Taka, vo 2006 godina, Taseskina 11-te Republi~ki natpreva-ri na penzionerskite sportskiigri vo Krani - Resen go osvoizlatniot medal vo pikado. Ne-govite odli~ni rezultati pri-donesuvaat ohridskite penzio-neri - sportisti da se vbroju-vaat me|u najdobrite vo Repub-likava.

Od Zdru`enieto na penzione-rite, Spase Taseski be{eizbran me|u najdobrite sporti-sti - penzioneri vo 2006, 2007 i2008 godina i kako rezultat natoa be{e predlo`en me|u de-sette kandidati za sportist nagodinata na Ohrid vo 2008 godi-na, no manifestacijata ne seodr`a od finansiski pri~ini.

K. Spaseski

Vo Zdru`enieto na penzionerivo [tip zabrzano se odvivaat

podgotovkite za pretstojnata re-gionalna revija na pesni, muzika iigri. Horot "Penzionerski cveto-vi” pod stru~noto rakovodstvo naMile Serafimov. Horot gi usovr-{uva pesnite so koi }e nastapi nakoncertot na [tipsko kulturnoleto i Regionalnite muzi~ki sre-dbi na penzionerite. Ne pomalise aktivnostite i podgotovkite ina "Trio Veselinovi# so orkesta-rot na narodni instrumenti, koineodamna u~estvuvaa na izvorni-ot festival vo selo OraovicaRadovi{ko, kade dobija prizna-nie za svojata dolgogodi{na ra-bota na poleto na izvornata mu-

zika. Denovive rakovodstvoto nanekolku zdru`enija na isto~niotregion razgovaraa za zaedni~kasorabotka vo ramkite na sportot ikulturata. Godinava zdru`enietona penzioneri od [tip organizi-ra dru`ewe na edinaeset penzio-nerski zdru`enija so izlet vo se-lo Oraovica Radovi{ko. Isto ta-ka vo tek se i podgotovkite zasportskite natprevari. Sportotgo razdvi`uva teloto, muzikata gopoi duhot so ubavina, a dru`ewe-to vo priroda go obnovuva i telo-to i duhot, pa seto ova zaedno goprodol`uva `ivotot vo tretotodoba.

C. S.

"Tomina nedela# vo Vinica

Tradicionalnata manifestacija"Tomina nedela” i godinava mi-na vo znakot na neguvaweto na

obi~aite, na pesnata, na igrata i nadru`eweto. Na 9 maj vo restoranot"Sliv” se dru`ea okolu 350 penzio-nerki i penzioneri od Ko~ani, Bog-danci, Peh~evo, Struga, Sveti Niko-le, Kratovo, Kriva Palanka, Make-donska Kamenica, Radovi{, Dojran iVinica. Manifestacijata so prigo-dna re~ ja otvori Mladen Petrov,pretsedatel na Zdru`enieto na

penzionerite vo Vinica, a Denot napobedata i na Evropskata unija im go~estita Du{ko [urbanovski, pret-sedatel na SZPM, dodeka za aktiv-nostite na Aktivot na `enite-pen-

zionerki zboruva{e Milica Kosta-dinova, ~len na Sobranieto na SZ-PM.

Muzi~kata grupa "Kompas” so is-polnenie na stari makedonski pesni

sozdade dobro raspolo`enie, a pr-voto oro go povede 90-godi{niotIgnat Jordanov, penzioner od Bla-tec.

Aktivot na `enite penzionerki odVinica pri krajot na april organi-zira{e i ekskurzija do Bitola iKru{evo. Pri toa okolu 110 penzio-nerki go posetija lokalitetot He-raklea, muzejot na Kemal Ataturk i[irok sokak, posebno bea impresi-onirani od ubavinite na gradot naKru{evskata republika, a so posetana grobot na To{e Proevski i nacrkvata Sv. Preobra`enie dadoadostojna po~it na makedonskata mu-zi~ka legenda.

D. A.

Penzioneri - sportisti

Spase Taseski me|u najdobritesportisti vo Ohrid

Kulturen `ivot na penzionerite

Zdru`enieto na starosni i semejni penzio-neri od Kriva Palanka denovive uspe{no

organizira{e dvodnevna ekskurzija do Vr-wa~ka Bawa, Republika Srbija. Patem so zvu-cite na gajda, kaval i pesna bea poseteni iVrawska Bawa, Ni{, Aleksinac, Kru{evac iTrstenik. Posebno do`ivuvawe be{e razgle-duvaweto na ubavinite na Vrwa~ka Bawa, naizvorite na lekovitata voda i na cvetnitealei, kako i na smestuva~kite kapaciteti.Posebno za pozdravuvawe be{e drugaruvawe-to me|u penzionerite i nivnoto zadovolstvood pretstojot vo ovaa bawa so svetsko zna~e-we.

Za ovaa ekskurzija vladee{e golemo inte-resirawe me|u krivopalane~kite penzione-ri.

Arsen Ilievski

Sredba i vo Radovi{

Vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovskii drugi gosti i na penzionerki i penzioneri od zdru`enija-

ta na penzionerite od "Kisela Voda” - Skopje, [tip, \or~e Pet-

rov, Peh~evo, Kratovo, Negotino i od gradot domakin, na 16 majvo restoranot "[ampion” se odr`a tradicionalna sredba nadru`ewe, razmena na iskustva i igra.

Otvaraj}i ja sredbata pretsedatelot na Zdru`enieto na pen-zionerite na Radovi{ i Kon~e Jovan Eftimov izrazi zadovol-stvo {to tradicijata na vakvite sredbi prodol`uva i deka se-koga{ se sozdava prijatna atmosfera.

Pozdravuvaj}i ja ovaa manifestacija vo ime na SZPM potp-retsedatelot ^edo Georgievski istakna deka vakvite sredbi{to gi organiziraat aktivite na `eni penzionerki na zdru`e-nijata na penzionerite pridonesuvaat ne samo za zbogatuvawena sorabotkata vo tretoto doba, tuku i za sozdavawe na migovina sre}a i radost. Prestojot vo Radovi{ be{e iskoristen i za poseta na zna~ajniznamenitosti, me|u koi i hramot "Sveta Troica”.

A.D.

FOTO VESTI

\