Biogoriva in genska tehnologija:

od »hrane za lačne« do »hrane za avtomobile«?

Anamarija SlabeInštitut za trajnostni razvoj

Izrazi

• BIOMASA: pester nabor “biološke mase” za neprehranske namene

• Energija iz biomase (“bioenergija” – neustrezno!)

• Biogoriva – goriva iz biomase– bioetanol, biodizel,bioplin

• Energijske rastline– oljnice (repica, soja, sončnica), – žita, večletne rastline

“Generacije” biogoriv

“Biogoriva 1., 2. in 3. generacije” • 1. generacija:

v glavnem iz kmetijskih rastlin; možno je dodajanje manjših količin običajnim gorivom

• 2. in 3. generacija: nove tehnologije za predelavo – uporaba širokega spektra biomase2. G: predelava lignoceluloze

Velika pričakovanja

BP (British Petroleum) = Beyond Petroleum?

“BP announced that team at the University of California, Berkeley; Lawrence Berkeley National Laboratory; and the University of Illinois at Urbana-Champaign won a $500 million 10 year award to develop biofuels to address global warming and local environmental concerns. The consortium has formed the Energy Biosciences Institute (EBI) to take on this challenge.

V Evropi nam GS-hrana ne tekne…

…toda GS-rastline za industrijsko rabo ne bodo motile?

Novo upanje za ponudnike GS sort:

• Rastline v vlogi obnovljivih virov energije niso namenjene prehrani

• Potrošnik z njimi ne pride v neposreden stik

• “zelena” (okoljska) podoba obnovljivih virov bo “obarvala” tudi GS-energijske rastline

Obeti

– GS-energijske rastline– GS-rastline odporne na sušo– GS-krompir s povečano vsebnostjo škroba– GS-drevesa: les z zmanjšanim deležem

lignina– GS-rastline kot farmacevtski laboratoriji…

Težave

1. Razmejitev od pridelave in predelave živil ni možna

Primer bioplina:

Nemško strokovno združenje Biogas nujno odsvetuje uporabo GS-rastlin*, ker

- je vprašanje odgovornosti nerešeno,

- je treba upoštevati odklonilen odnos potrošnikov,

- pridelave rastlin za pridobivanje energije v bioplinarnah ni možno razmejiti od pridelave za hrano, saj preostanki fermentacije v vsakem primeru končajo na kmetijskih zemljiščih.

*Biogas Journal, 2006

Težave 2. Povečanje obsega monokultur

• Bioplin iz GS-koruze in “superbiomasnih rastlin”: 1 ha koruzne silaže da pribl. 8.600 m3 bioplina.

• Dolgoročne pogodbe z energetskimi podjetji – možna nova oblika pogodbenega kmetijstva.

• Posledice: okrepitev usmeritve k velikim monokulturam brez kolobarja in oranja (= prihranek delovne sile in goriva) odlične razmere za koruzno veščo ”GS-rešitev” v obliki Bt-koruze

Rešitve

1. Uspešnost običajnega žlahtnjenja rastlin

• Genska variabilnost koruze iz J Amerike in Evrope je izjemna: “energijska” koruza z stebli, debelimi kot otroška roka, doseže 5 m višine in raste tako hitro, da jo kmet lahko žanje dvakrat letno (KWS Saat AG)

• Nove sorte bodo kmalu na trgu

Rešitve

2. Ukrepi trajnostnih metod pridelave:

• dobro premišljen kolobar

• istočasna pridelava več energijskih rastlin - “multicropping”

Oboje omogoča povečanje pridelka biomase in hkrati bistveno omeji širjenje škodljivcev.

(Raziskave: Uni Kassel-Witzenhausen; KWS Saat AG)

Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe e.V. financira triletni poskus, 8 mio EUR:

Primer uspešne mešanice: proso, sudanska trava, žita.

Rešitve

3. Pestrost možnih energetskih rastlin zadošča – genska tehnologija je odveč.

• Smisel ni v iskanju “naj energetske rastline”, pač pa v izrabi velike pestrosti možnih energetskih rastlin.

(A. Faij, Uni Utrecht)

Rešitve

4. Izboljšava sedanjih sistemov

• Primer: bioplinarne morajo začeti izkoriščati tudi toploto, ki nastaja ob fermentaciji, saj v nasprotnem primeru najkasneje v 10 letih ne bodo več konkurenčne.

(K. Scheffer, Uni Kassel)

GS rastline kot gorivo ali hrana – bistvene razlike v učinkih ni

• Učinki na okolje in odprta vprašanja glede tega ostajajo enaka.

• Tudi vprašanje soobstoja ostaja nespremenjeno.

• Ni jamstva, da GS-rastline ne bodo zašle v prehransko verigo oziroma da ne bodo onesnažile običajnih ali ekoloških pridelkov.

GS rastline za industrijo in farmacijo

• Nevarnosti v primeru onesnaženja so še mnogo večje.

Primer: v ZDA se je l. 2001 “farmacevtska” GS-koruza z vgrajeno produkcijo cepiva za svinje se je skrižala s sosednjimi posevki in se pojavila tudi v nadaljnjih posevkih. Odškodninski zahtevek več mio $.

Ustrezen pristop?

Nedvomno:

• Gensko spremenjene energetske rastline so še en poskus, da bi uporabo genske tehnologije v kmetijstvu izvlekli iz krize sprejemljivosti in upravičenosti.

Ustrezen pristop:

• Celovito ovrednotenje tveganj in realnih pričakovanj, predvsem pa preverjanje in razvoj netveganih in trajnostnih rešitev.