Post on 07-Mar-2016
description
PARTNERSTVOZA MLADINO
Aktivno dr�avljanstvobro�ura
Avtorji: Borut Cink, Pika Kofol, Toma� Pu�nik
Uredil: Borut CinkPregled dokumenta: Borut Cink, Nata�a Ru�niæOblikovanje: Mikrodata, Da�a Sitar s.p.Fotografije: Dreamstime
Izdajatelj/zalo�nik:Mladinski svet SlovenijeDunajska 5, Ljubljanawww.mss.si, info@mss.si
Za izdajatelja: Tea Jarc
Publikacija je sofinancirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vse�ivljenjsko uèenje.
Kazalo
1 Aktivno dr�avljanstvo .................................................................................4
2 Ali je aktivno dr�avljanstvo samo stvar odloèitve posameznika? ................7
3 Aktivno dr�avljanstvo v praksi .....................................................................9
4 Mehanizmi aktivnega dr�avljanstva ..........................................................12
5 Kak�ne prilo�nosti ti ponuja Evropska unija? ............................................13
6 Aktivno dr�avljanstvo se splaèa ..................................................................17
7 Viri in literatura ..........................................................................................18
Evropski svet doloèasplo�ne politièneusmeritve inprednostne naloge EU.Sestavljajo gapredsedniki dr�av oz.vlad èlanic EU, ki sepraviloma sreèujejo�tirikrat meseèno.Novost je funkcijapredsednikaEvropskega sveta, kiskrbi za njegovopripravo inneprekinjeno delo terza dosego soglasja.Evropski svet doloèasplo�ne politièneusmeritve inprednostne nalogeter obravnavazapletena in obèutljivavpra�anja, ki jih nimogoèe re�iti na ni�jiravni medvladnegasodelovanja.
Vir in veè informacij
Aktivnodr�avljanstvo?Pojem aktivnega dr�avljanstva je zadnjih nekaj let zelo »in«. Verjetno vsaj
enkrat na mesec sli�ite ali poslu�ate o tem, da je dobro, da si aktiven
dr�avljan. Dobro zate in tudi za dr�avo. Zakaj? Kako? Kaj sploh je aktivno
dr�avljanstvo? Kaj ima� ti od tega?
Gremo po vrsti. Najprej bomo raziskali pojem aktivnega dr�avljanstva. Vsi
ga poznamo in vsak od nas ga lahko razume po svoje. Kljub temu, da se
veliko strokovnjakov ukvarja s podroèjem aktivnega dr�avljanstva, pa velja,
da enotna definicija aktivnega dr�avljanstva ne obstaja. Kljub temu lahko iz
mno�ice opredelitev izlu�èimo naslednje:
4
Aktivno dr�avljanstvo ni le redno udele�evanje volitev in
spremljanje politiènega dogajanja, paè pa veliko veè kot to.
Zajema vsesplo�no delovanje dr�avljank in dr�avljanov na
razliènih podroèjih za splo�no dru�beno korist in ne le za
uresnièevanje osebnih interesov. Temelji na medsebojnem
spo�tovanju, nenasilju in na zagotavljanju èlovekovih pravic in
upo�tevanju demokratiènih vrednot.
Poslanci Evropskegaparlamenta sozastopniki ljudstva.Izvoljeni so naneposrednih volitvah,ki potekajo vsakih petlet. Parlament jeskupaj s SvetomEvropske unije (Svet)najpomembnej�ezakonodajno telo EU.
Evropski parlamentima tri glavne naloge:
● Po razpraviskupaj sSvetom sprejmepredlogezakonov EU;
● nadzorujedruge evropskeinstitucije, zlastiEvropskokomisijo, inpreverjademokratiènostnjihovegadelovanja;
● po razpraviskupaj sSvetom sprejmeproraèun EU.
Vir in veè informacij
Zapisana opredelitev se vam verjetno zdi zapletena in verjetno vam
besedna zveza aktivno dr�avljanstvo �e ni niè bolj razumljiva kot pred nekaj
vrsticami, zato se bomo podali v zgodovino in na kratko raziskali, kaj sploh
dr�avljanstvo je.
Dr�avljanstvo se je v na�i zgodovini pojavilo v èasu antiène Grèiji in se skozi
stoletja razvijalo do tega, kar pod tem pojmom razumemo danes. Èe
poenostavimo, skozi vso na�o zgodovino gre pri konceptu dr�avljanstva za
odnos med posameznikom in skupnostjo, ki ga danes predstavlja dr�ava.
Povedano drugaèe, gre za pogodbo med posameznikom in dr�avo. Iz tega
odnosa izhajajo tudi pravice in dol�nosti, ki jih imamo dr�avljani do dr�ave.
Dr�avljanstvo tako daje vsakemu izmed nas pravice, ki so zapisane v
ustavi, hkrati pa nas omejuje z dol�nostmi in nam nalaga zakone, ki jih
moramo spo�tovati.
Odnos med dr�avljanom in dr�avo oz. koncept dr�avljanstva je zapleten in
ga ne smemo poenostaviti zgolj na na�tevanje pravic in dol�nosti. Za na�o
razlago pojma aktivnega dr�avljanstva pa je pomembno razumeti
predvsem politièno pravno razse�nost dr�avljanstva, ki vkljuèuje koncept
demokracije, koncepte demokratiènega dr�avljanstva, politiène strukture in
procese odloèanja na dr�avni in mednarodni ravni, volilni sistem, politiène
stranke, razliène skupine pritiska. V tem kontekstu je pomembna tudi
politièna participacija in oblike participacije (Veldhuis v Blazin�ek, 2009)
5
Politièna participacija pa je eden kljuènih pojmov, ko govorimo o aktivnem dr�avljanstvu. Politièno
participacijo bomo opredelili kot vkljuèenost posameznika v politièni sistem na razliènih ravneh
dejavnosti, segajoèih od zasedanja politiènih funkcij do popolnega nezanimanja (Rush, 1998, cit. po
Stukelj, 2011, str. 8).
Veliki slovar tujk (2006) besedo participacija definira kot:
1. Sodelovanje, (so)udele�ba in
2. sodelovanje dr�avljanov pri odloèanju in pri vseh dejavnostih dru�benega �ivljenja;sodelovanje zaposlenih pri odloèanju ipd.
Aktivno dr�avljanstvo je v veliki meri povezano s sodelovanjem v demokratiènih procesih okolja, v
katerem �ivimo. Ni pa omejeno zgolj na udele�bo (aktivno ali pasivno) na volitvah ali referendumih,
èeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo aktivnega dr�avljanstva je, da imamo mo�nost, prostor,
podporo in �eljo, da lahko sodelujemo pri odloèanju in vplivamo na odloèitve, ki se sprejemajo, ter da
te mo�nosti izkoristimo, da soustvarjamo dru�bo na lokalnem, dr�avnem ali evropskem nivoju.
6
Ali je aktivnodr�avljanstvo samo stvarodloèitve posameznika?Dr�avljanstvo naj bi, z vsemi svojimi razse�nostmi, premostilo prepad med dr�avo in dr�avljani. Ta
nastane zaradi razlike med politiènim okvirjem z institucijami in pravili na eni in posameznikom z
njegovimi interesi in potrebami na drugi strani. V tem smislu je cilj demokratiène dru�be, da usposobi
vse dr�avljane, da bi èim bolj sodelovali v kulturnem, ekonomskem, politiènem in dru�benem �ivljenju.
Z drugimi besedami, cilj je, da se dr�avljani preobrazijo v aktivne dr�avljane.
Aktivni dr�avljani se ne rodimo, ampak smo v tem duhu (lahko) vzgajani in izobra�eni. Vsak od nas
mora spoznati, kako delujejo lokalne skupnosti, dr�ava in Evropska unija, katere vloge opravljajo
institucije na teh ravneh. Potrebujemo znanje o na�ih pravicah, o politiènih procesih (poznavanje
delovanja lokalne politike, dr�avnega in politiènega sistema, ureditve EU), ki so povezani z
dr�avljanstvom, o postopkih, ki definirajo delovanje slovenske dr�ave, Evropske unije in globalnega
sveta. Vzgojiti moramo odnos do demokracije in drugaènosti. Vse to znanje vam pomaga pri
preizku�anju in raziskovanju lastnih vrednot, identitete in razvijanju pripadnosti lokalni, dr�avni ali
evropski skupnosti (Blazin�ek, 2009).
Namen tega ni ukalupljanje mladih generacij. Ravno nasprotno. Proces izobra�evanja aktivnega
dr�avljanstva namreè ni enosmerna avtocesta, preko katere uèitelji in profesorji posredujejo podatke
in definicije, kot bi nalagali programsko opremo na nov raèunalnik. Velik del uèenja za aktivno
dr�avljanstvo pa lahko poteka izven �ol in fakultet, preko neformalnega izobra�evanja.
7
Neformalno izobra�evanje je organiziran, naèrtovan in strukturiran uèni proces, temeljeè na uènih
ciljih. Mladim daje prilo�nost, da razvijajo svoje kompetence, predvsem tiste, katere nimajo prilo�nosti
razvijati znotraj formalnega izobra�evanja, pogosto imenovane tudi »mehke ve�èine« (kompetence).
Primarno kot izvajalce neformalnega izobra�evanja poznamo:
● mladinske organizacije (taborniki, skavti, mladinski sveti lokalnih skupnosti, �),
● organizacije za mlade (mladinski centri),
● druge nevladne organizacije, ki izvajajo izobra�evalne programe, temeljeèe na neformalnemizobra�evanju.
Tisto, kar je izredno pomembno zate, pa je, da s sodelovanjem v neformalnem izobra�evanju ne
pridobi� samo znanja za aktivno dr�avljanstvo, temveè tudi kompetence in znanja, ki ti lahko koristijo,
ko bo� vstopal na trg dela.
Evropski mladinski forum je namreè izvedel �tudijo o vplivu neformalnega izobra�evanja v mladinskih
organizacijah na zaposljivost mladih, ki ugotavlja, da je med �estimi najbolj iskanimi mehkimi
ve�èinami (1. Komunikacijske ve�èine; 2. Organizacijske sposobnosti in zmo�nost naèrtovanja; 3.
Sposobnost odloèanja; 4. Sposobnost timskega dela; 5. Samozavest in avtonomija; 6. Raèunska
pismenost) s strani delodajalcev prvih pet takih, ki jih mladi razvijejo v mladinskih organizacijah.
Mladi podlago za ekonomsko in socialno neodvisnost osvojite predvsem skozi formalno in
neformalno izobra�evanje in prilo�nostno uèenje v dru�ini in drugih socialnih mre�ah; kompetence za
aktivno in odgovorno dr�avljanstvo pa lahko na najbolj neposreden naèin pridobite v mladinskih
organizacijah, ki predstavljajo edinstveno uèno polje demokratiènih procesov. Mladinske organizacije
ne le zagotavljajo demokratiène postopke v svojem delovanju, ampak svoje èlane z informiranjem,
izobra�evanjem in drugimi aktivnostmi tudi spodbujajo k aktivnemu vkljuèevanju v te postopke, tako
znotraj organizacije kakor v dru�bi nasploh (Mladinsko organiziranje, str. 13).
8
Svet Evropske unijeoziroma neuradno SvetEU sestavljajo ministridr�av èlanic. Svet EUsprejema predpise inusklajuje politike.
Paziti moramo, da ga nezamenjamo z Evropskimsvetom:
Delo Sveta EU1. Svet sprejema
zakonodajo EU;2. usklajuje �ir�e
gospodarskepolitike dr�avèlanic;
3. podpi�esporazume medEU in drugimidr�avami;
4. potrdi letniproraèun EU;
5. razvija zunanjo invarnostno politikoEU;
6. usklajujesodelovanje mednacionalnimisodi�èi inpolicijskimi organi.
Vir in veè informacij
Spoznali smo teorijo in ugotovili, da je aktivno dr�avljanstvo koristno zame
in za skupnost, katere del sem. Kako pa spremenimo teorijo v prakso?
Predstavili bomo nekaj primerov aktivnega dr�avljanstva na lokalni ravni, �e
prej pa moramo razlo�iti pojem politiène participacije. Politièno participacijo
opredelimo kot aktivnosti posameznikov in dru�benih skupin, ki
neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvr�evanje politik, ali
kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvr�ujejo politike v imenu
ljudstva.
Politièna participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in
oblikovanju dru�be, v kateri �ivimo. Delimo jo na konvencionalno (obièajno)
in nekonvencionalno (neobièajno) politièno participacijo.
Aktivnodr�avljanstvo vpraksi
9
Evropska komisija jemed pomembnej�imiinstitucijami Evropskeunije. Zastopa intereseEU kot celote, oblikujepredloge novihevropskih predpisov terskrbi za izvajanje politikEU in porabo denarjaEU.
Evropsko komisijovodi 28 komisarjev, poeden iz vsake dr�ave EU.Predsednik Komisijedoloèi resorje, za katereso v petletnem mandatupristojni posameznikomisarji.
Evropska komisijazastopa in se zavzemaza interese EU kotcelote. Nadzoruje inizvaja politike EU, takoda:
1. Evropskemuparlamentu inSvetu predlaganove zakone inpredpise;
2. upravlja proraèunEU in dodeljujesredstva;
3. izvr�ujezakonodajo EU(skupaj sSodi�èem EU);
4. zastopa Evropskounijo namednarodni ravni,denimo tako, dasklepasporazume medEU in drugimidr�avami.
Vir in veè informacij
Konvencionalna politièna participacija predstavlja aktivnosti, ki so v
neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, politiènih akterjev,
politiènih strank in politikov. Med konvencionalne politiène dejavnosti
�tejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odloèitve neposredno
preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko
izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko.
Med najpogostej�e oblike konvencionalne politiène participacije
pri�tevamo: glasovanje na lokalnih in dr�avnih volitvah, glasovanje na
referendumih, kandidiranje za politièno funkcijo, sodelovanje v volilni
kampanji, preprièevanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno
delovanje v politièni stranki in finanèni prispevek kandidatu za politièno
funkcijo ali politièni stranki. V zadnjih letih je pri�lo do upada
konvencionalne politiène participacije, nara�èajo pa nekonvencionalne
oblike politiène participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v Sloveniji.
Nekonvencionalne oblike politiène participacije predstavljajo
neinstitucionalizirano obliko politiène participacije, prek katerih je mogoèe
izraziti nestrinjanje z odloèitvami in ravnanjem politiènih institucij in
politiènih odloèevalcev, hkrati pa izra�ajo nezmo�nost, nedostopnost ali
neuèinkovitost konvencionalne politiène participacije. Opredelimo jih lahko
lahko tudi kot protestno obliko politiène participacije, ki vr�i pritisk na
nosilce javnih funkcij. Med te oblike pri�tevamo: podpisovanje peticij,
udele�bo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje,
nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje
poslopij in podobne aktivnosti. Potrebno je poudariti, da je
nekonvencionalna politièna participacija del demokratiènega politiènega
sistema, saj omogoèa ljudem udejanjanje svobode govora in zdru�evanja.
Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politièna
participacija kljuènega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih
demokracij in da predstavlja lastnost demokratiène javnosti. Kot ugotavlja
raziskava Mladina 2010, mladi v Sloveniji veliko pogosteje uporabljajo
nekonvencionalno politièno participacijo, prav tako pogosteje
nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starej�o populacijo in
njihovimi vrstniki v Evropski uniji.
10
Lokalne strukture za sodelovanje z mladimi lahko ustanavljajo strukture, ki mladim omogoèajo aktivno
participacijo oz. sodelovanje pri oblikovanju politik in sprejemanju odloèitev, ki vplivajo na njih. To so:
● mladinski sveti lokalni skupnosti (MSLS),
● komisije za mladinska vpra�anja,
● odbori za mladino.
11
Mladinski svet lokalne skupnosti zdru�uje mladinske organizacije v obèini in lahko vpliva na
stvari, ki se tièejo mladih. Z obèino se dogovarja o aktivnostih in potrebah, ki jih imajo mladi
ter si prizadeva dobiti èim veè sredstev za svoje projekte. Preko mladinskih svetov lokalnih
skupnosti lahko torej izrazimo svoje �elje in mnenja o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.
(Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)
Odbor za mladino obèinskega sveta v okviru svojega delovnega podroèja obravnava
tematiko iz pristojnosti obèinskega sveta in podaja obèinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbor lahko obèinskemu svetu predlaga v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti. V Sloveniji odborov za mladino praviloma nimamo, njihove naloge opravlja odbor
za dru�bene dejavnosti. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1.
maj 2014)
Med neformalne oblike participacije pa spada vse, kar ni predpisano ali urejeno s pravnimi predpisi.
Posledièno tudi niso pravno doloèeni njeni uèinki ter zaveza lokalnih oblasti po upo�tevanju
tovrstnega vkljuèevanja. Kljub pravni nedoreèenosti pa prav neformalni okvir dopu�èa razmeroma
obse�en manevrski prostor za oblikovanje novih oblik in struktur participacije, prilagojenih potrebam
in interesom lokalnega prostora oziroma ciljnih skupin � v danem primeru mladih (Praprotnik 2011b,
13�24 v Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014). Med te spadajo
Facebook peticije in skupine, neformalna posvetovanja, sestanki, pobude, itd.
Komisijo za mladinska vpra�anja imenuje �upan s sklepom kot svoje posvetovalno telo za
prouèevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter podaja
predloge in pobude �upanu. Tak�na je na primer Komisija za mladinska vpra�anja v obèini
Se�ana, katere naloga je celovita obravnava podroèja mladine v obèini in sprejemanje mnenj
in stali�è o tem. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)
Mehanizmi aktivnegadr�avljanstvaStrukturirani dialog na podroèju mladine je in�trument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in
mladinski sveti ter raziskovalci s podroèja mladine aktivno vkljuèujejo v politièni dialog z odgovornimi
za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko
poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni. V Sloveniji je za izvajanje
strukturiranega dialoga zadol�en Mladinski svet Slovenije, zato se za pomoè pri organizaciji in
izvajanju tega obrnite na njih.
Okrogla miza obsega sreèanje, ki poleg opisa obravnavane teme vkljuèuje tudi razpravo in izmenjavo
mnenj med gosti, vèasih je aktivno vkljuèeno tudi obèinstvo. Okrogla miza je danes splo�no znana
metoda in predstavlja enega bolj fleksibilnih naèinov razprave. Z okroglo mizo lahko naslovite
katerokoli temo, ki se vam zdi pomembna. Svoja stali�èa in predloge pa lahko podkrepite tudi z
relevantnimi gosti, ki jih povabite na okroglo mizo.
Ustanovitev mladinske organizacije. Mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere
veèino vodstva in èlanstva predstavljajo mladi v starosti od 15. do 29. leta starosti in je organizirana
ter deluje na doloèenem obmoèju (na ravni obèine ali dr�ave). Njen namen je predstavljanje in
razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in
spodbujanje mladih k zdru�evanju in participaciji v dru�bi.
Akcije na dru�benih omre�jih (Facebook, Twitter, Whatsup itd.). Dru�bena omre�ja so zaradi
velike raz�irjenosti med mladimi primerna za organizacijo razliènih akcij. Te so lahko protestne narave,
namenjene pa so lahko nabiranju podpornikov za re�evanje identificiranega problema, pridobivanju
prostovoljcev za pomoè pri izvedbi projekta (npr. èistilna akcija).
Primeri dobrih praks z lokalne ravni pa so bili zbrani tudi v okviru projekta Mladi odpiramo prostor in
so na voljo v e-publikaciji Mladi in obèina, sodelovanje generacij.
12
Kak�ne prilo�nostiti ponuja Evropskaunija?Pripravili smo tudi pregled prilo�nosti in mo�nosti, ki se ti ponujajo v okviru
razliènih programov Evropske unije. Nekateri programi, ki so na�teti, so
namenjeni prav krepitvi oz. uèenju za aktivno dr�avljanstvo, medtem ko so
spet drugi namenjeni izkljuèno pomoèi pri prehajanju iz sistema
izobra�evanja na trg dela. Kljub temu, da iskanje zaposlitve niti sluèajno �e
ni tvoja prva skrb in dejstvo, da zaradi starostnih ali drugih omejitev
nekateri programi zate �e niso aktualni, pa je pomembno, da spozna� vire
in naèine, ki ti bodo lahko pri tem pomagali, ko bo napoèil èas za to.
Strategija Evropa 2020 zajema pobudo Mladi in mobilnost, katere namen
je izbolj�evanje izobra�evanja in zaposljivosti mladih.
Pobuda Prilo�nosti za mlade vsebuje konkretne ukrepe za zmanj�evanje
brezposelnosti mladih. Njena glavna cilja sta podpora mladim, ki bi se radi
vrnili v srednjo �olo ali se preusmerili v poklicno usposabljanje, in pomoè
diplomantom pri pridobivanju prvih delovnih izku�enj. Seveda gre za
pomoè v obliki veèjih sredstev, ki jih dr�ave èlanice lahko èrpajo in vlo�ijo
v programe usposabljanja in delovne prakse ter tehnièno pomoè mladim
ustanoviteljem podjetij in socialnim podjetnikom.
13
Med ukrepi za podporo mladim so denimo:
● Jamstvo za mlade, ki mladim v �tirih mesecih po zakljuèku formalnega izobra�evanja ali nastopu
brezposelnosti zagotavlja kakovostno ponudbo delovnega mesta, vajeni�tva, pripravni�tva ali
nadaljnjega izobra�evanja, ki ustreza potrebam posameznika. Mladinski svet Slovenije (MSS) se
je s partnerskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami zavzemal za uvedbo v istoimenski
kampanji, Vlada Republike Slovenije pa je letos tudi zares sprejela izvedbeni naèrt � seznam
ukrepov, ki se nana�ajo na mlade do 29. Leta starosti.
● Program poklicne mobilnosti Prva zaposlitev EURES, ki mladim med 18. in 30. letom starosti
pomaga pri iskanju dela v drugih dr�avah EU. Podpora vkljuèuje iskanje ustreznega delovnega
mesta, zaposlitve, kritje potnih stro�kov poti na razgovor in stro�kov selitve ob prièetku dela ter
usposabljanje.
● Erasmus+, program EU za izobra�evanje, usposabljanje, mlade in �port omogoèa veliko
prilo�nosti na razliènih podroèjih � v njem je zdru�enih sedem nekdanjih programov EU (med
drugim tudi Leonardo da Vinci, Comenius, Gruntvig ter Youth in Action). V vi�je�olskem
izobra�evanju je namenjen �tudentom od 5. do 8. stopnje (3 do 12 mesecev v tujini z mo�nostjo
finanène podpore), pripravnikom (mimogrede, pripravni�tvo lahko med drugim opravljate tudi v
Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in drugih evropskih ustanovah), magistrskim �tudentom
integriranega mednarodnega programa, poleg tega pa �e udele�enim v poklicnem izobra�evanju
in usposabljanju (dvotedensko do enoletno pridobivanje delovnih izku�enj v podjetju, javni ali
nevladni organizaciji ali v poklicni izobra�evalni instituciji ter uèenje novih ve�èin ali jezikov v tujini,
kar izbolj�a zaposljivost in laj�a prehod od izobrazbe prek usposabljanja do zaposlitve), mladinskih
izmenjavah, Evropski prostovoljski slu�bi itd.
● Evropska komisija si za bolj�o zaposljivost mladih prizadeva tudi z druge strani, in sicer prek
portala We Mean Business, na katerem lahko zaposlovalci spoznajo Leonardove in Erasmus
praktikante, ter prek �irjenja mre�e in izbolj�anja mobilnosti mladinskih delavcev, ki so vkljuèeni v
osebni, izobra�evalni in dru�beni razvoj mladih.
● Mladim podjetnikom, ki resno naèrtujejo ustanovitev podjetja ali so ga �e ustanovili v zadnjih treh
letih, program Erasmus za mlade podjetnike omogoèa �est mesecev uèenja od izku�enega
podjetnika v njegovem malem ali srednje velikem podjetju v drugi dr�avi EU.
● Evropska prostovoljna slu�ba (European Voluntary Service, EVS) je mednarodni prostovoljski
program, ki omogoèa mladim med 18. in 30. letom, da od dveh mesecev do enega leta opravljajo
prostovoljsko delo v organizaciji ali javni ustanovi v Evropi, Afriki, Aziji ali Ju�ni Ameriki. Evropska
komisija prostovoljcu krije stro�ke hrane, bivanja, lokalnega transporta, zdravstvenega
zavarovanja, uèenja jezika in meseène �epnine ter 90 % potnih stro�kov. Potrebne informacije
lahko najdete na spleti�èu dosedanjega koordinatorja EVS v Sloveniji MSS, po novem pa je
program prevzel Zavod MOVIT v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji.14
Nekaj uporabnih spletnih mest in objav, namenjenih mladim iskalcem
izobra�evalnih, prostovoljskih ali zaposlitvenih prilo�nosti v evropskem
ali svetovnem okviru:
● Evropski mladinski portal: »Informacije in mo�nosti za mlade v
Evropi«.
● Zaposlenost mladih: pregled ukrepov Evropske unije (European
Law Monitor)
● Mladina v Evropi (Evropska fundacija za izbolj�anje �ivljenjskih in
delovnih razmer, Eurofond)
● Tvoja Evropa (EUROPA): »pravice evropskih prebivalcev in njihovih
dru�inskih èlanov ter praktièni nasveti v zvezi s potovanjem in
prebivanjem v EU«.
● Zdravje in varnost (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu).
● Pravice pri delu v drugi dr�avi EU (Evropska komisija).
● Pravice iz sistema socialne varnost (Evropska komisija).
● Priznavanje profesionalnih kvalifikacij (Evropska komisija).
● �tudijski obiski (Evropski parlament): najveè enomeseèen obisk za
poglabljanje znanja o temah, vezanih na evropsko povezovanje.
● Zaposlitev/Pripravni�tvo (Evropski varuh èlovekovih pravic):
zaèasna delovna mesta in dvakrat letno razpisana pripravni�tva,
predvsem za diplomante prava.
● Praksa (Sodi�èe Evropske unije): omejeno �tevilo najveè
petmeseènih plaèanih praks za diplomante ustrezne smeri.
15
● �tipendije mre�e YouthActionNet (Evropski mladinski portal):
enoletni program je namenjen mladim socialnim podjetnikom in
mladim od 18. do 29. leta starosti, ki si v svojem kraju prizadevajo
za socialne spremembe ali otrokove pravice.
● Mikrofinanèni instrument Progress sicer ni namenjen izkljuèno
mladim, a omogoèa najem mikroposojila v vi�ini najveè 25.000 � za
ustanovitev podjetja ali raz�iritev poslovanja tistim, ki se �elijo
samozaposliti, so brezposelni, poklicno neaktivni ali pripadajo
ranljivim manj�inam.
● Marie Sklodowska-Curie Actions: �e en mehanizem, ki ni starostno
omejen, ponuja pa finanèno podporo raziskovalcem ne glede na
narodnost ali podroèje raziskovanja.
● EURAXESS � Raziskovalci v gibanju: baza prostih delovnih mest za
raziskovalce na veè kot 4500 preverjenih raziskovalnih ustanovah.
● Opportunities for Youth: »Informativni spletni portal, ustvarjen za
podjetne mlade ljudi, ki imajo �eljo po vplivanju na svojo lokalno
skupnost ali na svet na splo�no. Portal je namenjen zapiranju
informacijske vrzeli med mladimi na globalni ravni. [�] OFY objavlja
prilo�nosti za �tudij, �tipendije, finanèno podporo, usposabljanja,
konference, slu�be in vajeni�tva«.
● European Youth Event 2014: to je na�e leto!
● Strukturirani dialog, tudi v Sloveniji: aktivno se zavzemaj za
odpiranje kakovostne debate mladih z odloèevalci in vplivaj na
razvoj nacionalnih in evropskih mladinskih politik!
● Z vpra�anji se lahko vedno obrne� tudi na Evropski mladinski forum,
ki ima trenutno �e tretji mandat slovenskega predsednika!
4
16
Aktivno dr�avljanstvose splaèaDru�ba okoli nas deluje po doloèenih pravilih in vzorcih, ki pa se vseskozi spreminjajo. Trend med
mladimi za sodelovanje v teh procesih, tako preko formalnih ali neformalnih oblik participacije, tako v
Evropski uniji kot tudi v Sloveniji, upada.
Pomembno se je zavedati, da si odgovornost za sooblikovanje dru�be in okolja, v katerem �ivimo,
delimo vsi. Dr�i, da odgovornost 15-letnika ne bo nikoli enaka odgovornosti 40-letnika, a kljub temu
to ne sme biti razlog, da nas ne bi zanimalo, kaj se okrog nas dogaja.
Odlièen primer aktivne participacije mladih so pobude iz posameznih lokalnih okolij, ki so najveèkrat
povezane s pomanjkanjem infrastrukture za pre�ivljanje prostega èasa. Vam je znano pomanjkanje
skate parkov ali pa ko�arkarska igri�èa, kjer ko� obstaja samo, èe zatisnete oèi in si ga predstavljate?
Z uporabo naèinov in preko mehanizmov, ki smo vam jih predstavili v tej bro�uri, lahko prenovo
ko�arkarskega igri�èa ali izgradnjo skate parka dose�ete sami oz. v sodelovanju s starej�imi.
Pomembno je, da svoje pomisleke, �elje in ideje izrazite na glas, da sodelujete, da ste aktivni dr�avljani.
Na koncu pa vas �elimo opozoriti, da va�e ideje, predlogi in �elja po sodelovanju morda ne bo vedno
naleteli na odobravanje. Pri tem se zavedajte, da va�a svoboda izra�anja in udejstvovanja sega do
toèke, kjer se zaène svoboda drugega. V pogovorih, akcijah, peticijah, na spletu in povsod v �ivljenju
bodite zagovorniki pogovora, strpnosti in iskanja skupnih imenovalcev. Tudi tako boste prispevali k
izbolj�anju dru�be zase in za vse, ki v njej sobivamo.
17
● Beoèanin, T., Harej, H., Koren, V., Lozar, A. in Tom�iè, A. (2010). Mladi in obèina,sodelovanje
generacij. Ljubljana, Mladinski svet. Dostopno na: http://www.mladi-in-
obcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf
● Doblekar, N. (2009). Aktivno dr�avljanstvo v slovenski mladinski politiki. Magistrsko delo.
● Michieli, T. in Blazin�ek, A. (2007). Nevladne organizacije in spodbujanje aktivnega
dr�avljanstva. CNVOS � Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih
organizacij.
● �tukelj, T. (2011). Politièna participacija mladih v Sloveniji. Diplomsko delo.
● Jure Babnik et al (ur.)( 2009). Vkljuèevanje, participacija in aktivno dr�avljanstvo preko
èlanskih oblik mladinskega dela: zbornik. Ljubljana : Movit NA Mladina.
● Mladi in obèina. Dostopno na http://www.mladi-in-obcina.si/index.php/lokalna-mladinska-
politika/participacija-mladih
● Institucije in drugi organi EU. Dostopno na http://europa.eu/about-eu/institutions-
bodies/index_sl.htm
● Resolucija Priznavanje neformalnega izobra�evanja v Sloveniji. Dostopno na
http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/resolucijaPriznavanje_neformalnega_izobrazevanja_v_
Sloveniji.pdf.
● Veliki slovar tujk. (2006). Ljubljana: Cankarjeva zalo�ba.
● Tanja Baumkirher et al (ur.), (2010). Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije
»Mladinsko organiziranje«. Mladinski svet Slovenije.
Viri in literatura
18
PROJEKT JE SOFINANCIRAN S STRANI EVROPSKE KOMISIJE V OKVIRU PROGRAMA VSE�IVLJENJSKO UÈENJE.Vsebina publikacije je izkljuèna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stali�è Evropske komisije.