PRIROČNIK ZA
OBSOJENE OSEBE
OB NASTOPU KAZNI
ZAPORA
V priročniku so navedeni krajši opisi
najpomembnejših informacij in pravil za obsojence
na prestajanju kazni zapora v zavodih za
prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji, v
zvezi s prestajanjem kazni zapora.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 1
Če želite izvedeti več, lahko zbirko podatkov / zakone, pravilnike, hišne
rede, dnevne rede…..poiščete na izbranem mestu v zavodu , kjer prestajate
zaporno kazen (knjižnica..itd) in si jo izposodite. Za vsa dodatna vprašanja
se lahko obrnete na uslužbence zavoda, ki vam bodo pomagali pri iskanju
odgovorov.
Priročnik za obsojene osebe
Poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
Osnovno poslanstvo je izvrševanje različnih kazenskih sankcij in pripora.
Gre predvsem za izvrševanje zapornih kazni in vzgojnih ukrepov oddaje v prevzgojni dom. Prizadevamo si, da
so zapori varni za družbo, zaprte in zaposlene ter da zagotavljajo možnost resocializacije zaprtim osebam. To
pomeni, da mora biti obravnava zaprtih oseb organizirana tako, da jim omogoča usposabljanje za življenje na
prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z
veljavnimi pravnimi in moralnimi normami.
Omejena vam je bila svoboda, vendar so vam zagotovljene
vse pravice, razen tiste, ki so vam izrecno odvzete in
omejene z zakonom.
Med prestajanjem kazni ne boste izgubili stika s svojci in z zunanjim svetom.
Med prestajanjem kazni zapora vam je na voljo več aktivnosti in okupacijskih dejavnosti, izobraževanj, zaposlitev
in specializiranih programov, s katerimi vas bodo seznanili strokovni delavci zavoda. Priporočamo vam, da
aktivno sodelujte v vašem osebnem načrtu in s tem kakovostno preživite čas v zaporu in si bistveno olajšate
ponovno vključitev v družbo.
Prva skrivnost uspeha je zaupanje v samega sebe. Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši si, kot
verjameš; in bistrejši, kot misliš.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 2
Kakšen je postopek ob sprejemu v zapor ?
Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve oziroma privedbe v zavod. Stroške privedbe je
obsojenec dolžan plačati sam.
Ob nastopu kazni zapora je potrebno izvršiti nekaj formalnosti. Ugotavlja se obsojenčeva istovetnost, se
ga fotografira, se vzame prstne odtise, zapiše se osebni spis, opravi zdravniški pregled in se ga namesti
na oddelek. Ob sprejemu se mora obsojenec okopati, po potrebi se odredijo dezinfekcija in drugi
higienski ukrepi.
Med prestajanjem kazni zapora, imajo obsojenci urejeno začasno prebivališče na naslovu zavoda. Če
obsojenec poda pisno soglasje, zavod v osmih dneh o nastopu kazni obvesti pristojni center za socialno
delo, na katerem ima obsojenec stalno bivališče. Če obsojenec pisno soglaša, se o nastopu kazni zapora
obvesti konzularne organe države obsojenca tujca.
V sprejemnem obdobju (največ 30 dni) se spoznava obsojenčeva osebnost, zdravstveno stanje, delovne in
učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno
razvrstitev. Za namen priprave osebnega načrta se z obsojencem pogovorijo strokovni delavci zavoda.
Kaj s predmeti in denarjem, ki jih obsojenec prinese na
prestajanje kazni ?
Obsojenec sme zadržati stvari, ki so predpisane z hišnim redom zavoda (npr. obleko, obutev, sredstva za
vzdrževanje osebne higiene, pisalni pribor, fotografije…), ostale predmete ali denar se obsojencu
odvzame z potrdilom in se hranijo v ustreznem prostoru zavoda, denar pa se hrani v ustrezno zavarovani
depozitni blagajni zavoda. Obsojenec lahko predmete in denar izroči ali pošlje družinskim članom ali
drugim osebam. Obsojenec lahko obdrži ortopedske ali druge nujne medicinske pripomočke, nujna
zdravila mu bo predpisal zdravnik v zavodu.
Obsojenec lahko skladno z osebnim načrtom pri sebi obdrži denar v višini, ki ga določa hišni red zavoda
(april 2013 - ca. 100 EUR).
Priročnik za obsojene osebe
Stran 3
Kako je z zdravstveno oskrbo in zdravstvenim
zavarovanjem ob nastopu zapora?
V času prestajanja kazni zapora je vsak obsojenec vključen v osnovno in dodatno zdravstveno
zavarovanje po splošnih predpisih - ob nastopu kazni ga v zavarovanje prijavi zavod. Zavod nudi
zdravstvene storitve v okviru javne zdravstvene mreže, v zavodu jih izvajajo regionalni zdravstveni
domovi. V zavodsko ambulanto prihaja splošni zdravnik, psihiater, zdravnik specialist centra za
odvisnost od prepovedanih drog, zobozdravnik in ginekolog za obsojenke. Pregledi v ambulantah v
zavodu se opravljajo na enak način kot v vseh zunanjih splošnih ambulantah – na podlagi zdravstvene
kartice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije , zato je pomembno, da jo vsak obsojenec skrbno
hrani. Obsojenci nimajo pravice do proste izbire zdravnika, zdravnika – specialista in zdravstvenega
zavoda. Obsojencem je omogočeno zaupno testiranje na okuženost HIV in virusa hepatitisa ter
cepljenje proti hepatitisu B in proti klopnemu meningoencefalatisu, ob pogojih in načinu, ki ga določa
zakon, ki ureja nalezljive bolezni. Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani za invalidnost in
telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali
pri opravljanju dovoljenih dejavnosti. Po prestani kazni, si mora obsojenec na prostosti sam urejati
zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zapor ob koncu tedna
Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko osebnostno
urejeni obsojenec, prestaja tudi tako, da med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se
izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.
Obsojenec mora biti pred nastopom kazni zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,
samozaposlen ali samostojno opravljati kmetijsko dejavnost, imeti mora status dijaka in se redno šolati
oziroma imeti status študenta in redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti. Izvrši se lahko tudi med
prestajanjem kazni zapora na predlog obsojenca, po predhodnem mnenju direktorja zavoda, odloči pa
sodišče s sklepom. Informacije o natančnejših pogojih
izvrševanja zapora ob koncu tedna obsojenec lahko pridobi od
strokovnih delavcev v zavodu.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 4
Namestitev
Obsojenci so nameščeni v več posteljnih bivalnih prostorih, v enoposteljnih pa skladno z možnostjo
zavoda. Vsakemu obsojencu je omogočena postelja in posteljnina z odejo. Obsojencu so ves čas dostopne
sanitarije – stranišča na izplakovanje in pitna voda. Nekadilci so praviloma ločeni od kadilcev. Obsojenci so
lahko nameščeni v zaprtem režimu ter v polodprtem oddelku ali na odprtem oddelku s svobodnejšim
režimom.
Oblačila
Zavod obsojenca oskrbi z zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo in posteljnino, primerno letnemu času in
poskrbi za pranje oblačil in posteljnine. Obsojenci lahko skladno z hišnim redom nosijo tudi svojo obleko,
perilo in obutev. Obsojenci, ki delajo, dobijo delovno obleko in obutev ter ustrezna zaščitna sredstva.
Če obsojenec ne razpolaga s svojo obleko, mu jo lahko priskrbi zavod preko humanitarnih organizacij –
željo izrazijo strokovnemu /socialnemu delavcu v zavodu.
Prehrana
Obsojenci dobivajo dnevno tri obroke hrane – zajtrk, kosilo, večerjo, ki se pripravljajo na podlagi
normativov in jedilnikov. Obsojenci, ki so zaposleni, dobijo dodatni obrok hrane. Bolni obsojenci dobivajo
hrano po navodilih zdravnika – dietno hrano, zavod zagotavlja tudi hrano za obsojence, ki ne jedo
določene hrane iz verskih ali drugih razlogov.
Kdo so strokovni delavci v zaporu?
To so pedagogi, psihologi, socialni delavci, vzgojitelji, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni
terapevti, strokovni delavci za obravnavo odvisnosti in zdravstveno osebje. Skrbijo za takšno
organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje vključitev obsojenca v normalno življenje na
prostosti po prestani kazni. Na podlagi razgovora z obsojenca s strokovnimi delavci, se pripravi osebni
načrt.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 5
Kaj je osebni načrt ?
Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh
pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in
predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na
odpust vsakega obsojenca - zajema vsa področja življenja in
delovanja. V njem morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti,
aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Z obsojencem
se ga sklene v pisni obliki ob zaključku sprejemnega obdobja. Osebni načrt vsakega obsojenca
sprejema, spreminja ali dopolnjuje strokovna skupina.
Delo v zaporu
Delo v času prestajanja kazni ni obvezno, se pa vanj usmerja vsakega obsojenca. Odklonitev dela namreč
pomeni, da obsojenec ne more biti deležen zavodskih ali zunaj zavodskih ugodnosti. Obsojenec se lahko
namesto dela odloči za redno izobraževanje med prestajanjem kazni, ki je izenačeno z delom.
Obsojenec lahko dela v gospodarskih enotah zavoda, na hišnih delih ali v delovni terapiji, pri razporeditvi
na delo pa se upoštevajo tudi njegove želje. Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih in fizičnih
osebah, če je to v skladu z osebnim načrtom. Pred začetkom dela se opravi zdravniški pregled. Obsojenci,
ki med prestajanjem kazni delajo, niso pokojninsko zavarovani.
Vsakega obsojenca se lahko za največ dve uri napoti na delo tudi izven rednega delovnega časa, saj so
obsojenci dolžni opravljati tudi druga dela, ki so potrebna za vzdrževanje čistoče in reda v zavodu, za
urejanje okolice oddelka in drugih površin v zavodu.
Ali je delo v zaporu plačano?
Za opravljeno delo obsojenec prejema plačilo za delo – osnova za izračun plače je 25 % osnove za obračun
plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. Za nadpovprečni uspeh pri delu se
obsojencu plačilo ustrezno poviša. Obsojenec mora skladno z zakonom 20 % plačila za delo hraniti kot
njegov obvezni prihranek v smislu varčevanja za preživljanje na prostosti. Med prestajanjem kazni ga
lahko dviga, če vsota prihranjenega denarja doseže tri zneske mesečne denarne socialne pomoči v skladu
Priročnik za obsojene osebe
Stran 6
z zakonom o socialnem varstvu ( trenutno 780 EUR (april 2013)). Obsojenec, ki dela, ima pravico do letnega
dopusta.
Izobraževanje
V skladu z dogovorom v osebnem načrtu, se obsojenci vključujejo v različne izobraževalne programe, ki
se izvajajo v zavodu in izven njega. Pri izbiri poklica ali izobraževalnega programa se upoštevajo želje
obsojencev in njegove zmožnosti, možnosti zavoda in druge okoliščine. Obsojenci lahko izobraževanje
končajo v krajšem času, po dokončanju jim izobraževalni zavod izda spričevalo, iz katerega ni razvidno,
da ga je pridobil v času prestajanja kazni zapora. Izobraževanje v drugih izobraževalnih organizacijah
zunaj zavoda, se obsojencu omogoči v skladu z osebnim načrtom na stroške obsojenca.
Duhovna oskrba
Vsak obsojenec ima pravico do individualne ali kolektivne verske oskrbe v zavodu in kontakta z
predstavnikom svoje veroizpovedi. V zavodu se izvajajo individualni pogovori, bogoslužna in
zakramentalna dejavnost (maša) ter molitvena in druga srečanja. Obsojenci se lahko prijavijo
zaporskemu osebju ali koordinatorju za duhovno oskrbo.
Stiki z zunanjim svetom
DOPISOVANJE
Omogočeno je dopisovanje ( zaprte pisemske ovojnice) z ožjimi družinskimi člani, z drugimi osebami
pa na prošnjo, ki jo odobri direktor zavoda. Obsojenec lahko sprejema in pošilja vsa pisanja
naslovljene na državne organe, lokalne skupnostih, nosilce javnih pooblastil in organizacije, konzulate
svoje države in begunske organizacije. Na zadnji strani pisma se mora navesti pošiljatelj, v nasprotnem
primeru zavod shrani pismo in ga obsojencu izroči ob odpustu s prestajanja kazni.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 7
Nadzor je dopusten le, kadar gre za sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme
posedovati. Nadzor odredi direktor zavoda, opravi ga pravosodni policist v prisotnosti obsojenca.
Dopisnice in razglednice se obsojencu ne glede na pošiljatelja vselej izročijo. Na svoje stroške si
obsojenci lahko naročajo dnevni tisk, revije in knjige.
OBISKI
Obsojencu je omogočeno, da ga vsaj 2 krat tedensko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik, na
prošnjo obsojenca z dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe Obisk ne sme trajati manj kot eno uro. V
skladu z hišnim redom je v zavodu Dob obsojencu v času obiska omogočena uporaba »garsonjere« z
ožjimi družinskimi člani in obisk preko noči.
Na prošnjo obsojenca ga lahko obišče njegov pooblaščenec, odvetnik, socialni delavec centra za socialno
delo oz. svetovalec- prostovoljec. O obiskih in drugih stikih pooblaščenca z obsojencem, ki ni odvetnik,
odloča direktor zavoda na obrazloženo prošnjo obsojenca. Direktor lahko obiske pooblaščencev prepove
ali časovno omeji z odločbo in sicer v primerih, ko se ugotovi da gre za ožjega družinskega člana, rejnika
ali skrbnika ki ga v zavodu že obiskuje oziroma družinskega člana, ki ima dovoljenje direktorja zavoda za
obisk in s tem zadeve, za katere je pooblaščen, lahko uredi ob obiskih. Obiski pooblaščencev se lahko
omejijo tudi, če se ugotovi, da obsojenec lahko na drug način uredi zadeve, ki naj bi jih uredil
pooblaščenec ter da iz okoliščin izhaja, da bi obisk lahko ogrozil red ali varnost zavoda.
Obiski v zavodih so lahko nenadzorovani (prosti), nadzorovani (prisotnost pravosodnega policista) in ali za
stekleno pregrado. O načinu obiska odloča direktor zavoda, odločitev je zapisana v osebnem načrtu.
Ožji družinski člani so : zakonec oziroma oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti,
sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 8
PAKETI
Obsojenec lahko sprejme paketne pošiljke od obiskovalcev glede na režim prestajanja kazni in sicer :
1. zaprti režim : 4 x letno pošiljke s hrano (predpakirana živila, sadje, brezalkoholne pijače), 1 x
mesečno pošiljke s perilom in dovoljenimi predmeti; knjige, časopisi, revije - neomejeno
2. polodprti režim : 4 x letno pošiljke s hrano, 1 x tedensko pošiljke s perilom in predmeti; časopisi,
knjige pa neomejeno
3. odprti režim - brez omejitve
Največja dovoljena velikost paketa znaša 40x40x50, opremljena mora bit z imenom in priimkom
odpošiljatelja. Vsi paketi se v zavodu pregledajo, preden se izročijo obsojencu.
TELEFONIRANJE
Obsojenec ima pravico do telefonskih razgovorov z ožjimi družinskim člani in z dovoljenjem direktorja
tudi z drugimi osebami – najmanj 2 krat na teden. Prav tako lahko telefonira svojim pooblaščencem ali
konzularnim predstavnikom v skladu z hišnim redom zavoda. Telefoniranje ni nadzorovano, je na stroške
obsojenca z uporabo telefonske kartice.
Obsojenec lahko kadarkoli pokliče na brezplačno telefonsko številko Varuha človekovih pravic - 080 15
30.
V dislociranih odprtih oddelkih ima obsojenec lahko pri sebi
mobilni telefon.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 9
Denar v zaporu
Obsojenec lahko denar prejema v neomejenem znesku, ki se hrani na zavodskem depozitu in z njim
prosto razpolaga. V primeru, da ima obsojenec pri sebi večji znesek od dovoljenega ( 100 eur), se mu
presežek odvzame in se shrani v ustrezno zavarovani depozitni blagajni zavoda. Obsojence se motivira h
gospodarnemu ravnanju z denarjem med prestajanjem kazni in prihranku za življenje po prestani kazni.
Prosti čas
Zavod zagotavlja prostor in opremo za koristno izrabo prostega časa in organizira različne aktivnosti za
zadovoljevanje telesnih, duhovnih in kulturnih potreb (fitnes, šport, rekreacija, knjige, časopisi, likovne,
tehnične, glasbene, literarne, dramske, novinarske in druge delavnice). Obsojenec ima pravico, da vsak
dan prebiva najmanj dve uri na prostem oziroma odprtem prostoru zavoda. Obsojenec lahko med
prestajanjem kazni na svoje stroške naroča časopis ali knjige, v zavodski knjižnici si lahko izposodi knjige
in zakonodajno ter zavodsko gradivo. Informacije o možnosti posedovanja osebnega računalnika v
bivalnem prostoru , obsojenci pridobijo od osebja zavoda.
Ugodnosti obsojencev
Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega
reda, si lahko obsojenec pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti – nenadzorovan obisk zunaj
Priročnik za obsojene osebe
Stran 10
zavoda v okolico zavoda, prosti izhod, izhod v spremstvu pooblaščene uradne osebe, letni dopust izven
zunaj zavoda ter do 7 dni neplačanega dopusta.
Če sodba obsojenca ni pravnomočna, obsojenec ne more biti deležen zunaj zavodskih ugodnosti. Tujec z
izrečenim izgonom iz države praviloma ne more pridobiti zunaj zavodskih ugodnosti.
Premestitev v drug zapor ali premestitev v zavodu
Obsojenca se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, če je to
potrebno za izvajanje osebnega načrta. O premestitvi znotraj zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi
v drug zavod pa generalni direktor uprave na podlagi mnenja zavoda. Pisno prošnjo za premestitev, ki je
načrtovana v osebnem načrtu, lahko vloži obsojenec v zavodu ali jo pošlje na Generalni urad Uprave
Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, Ljubljana. Prošnjo lahko vložijo tudi
njegovi ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Premestitev se lahko izvede tudi po uradni dolžnosti na
predlog direktorja zavoda. Prošnja iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev, v
nasprotnem primeru se prošnja zavrže. Prošnja obsojenca je takse prosta, medtem ko njegovi najožji
svojci plačujejo takso za vlogo in odločbo trenutno v višini 21,02 EUR (april 2013).
Prekinitev prestajanja kazni
Direktor zavoda lahko na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali po
uradni dolžnosti dovoli prekinitev kazni, ki se ne šteje v čas prestajanja kazni. Razlogi za prekinitev so
enaki kot za odložitev kazni zapora (24. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij), trajati sme največ 3
mesece. Prekinitev zaradi zdravljenja obsojenca lahko traja dokler je potrebno zdravljenje. Če se ugotovi,
da so prenehali razlogi za prekinitev, pokliče direktor obsojenca takoj na prestajanje kazni.
Pogojni odpust
Prošnjo za pogojni odpust pred iztekom zaporne kazni lahko vloži obsojenec ali njegovi ožji družinski
člani v zavodu ali pri Komisiji za pogojni odpust, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, ki odloča o pogojnih
odpustih. Zavod za obsojence, ki so prvič na prestajanju kazni zapora in katerih kazen je manjša od
pet let, prouči možnost pogojnega odpusta ob polovici prestane kazni po uradni dolžnosti, za vse
Priročnik za obsojene osebe
Stran 11
preostale pa po dveh tretjinah prestane kazni. Komisija za pogojni odpust zaseda vsake tri mesece v
zavodih za prestajanje kazni zapora. Obsojenec je lahko navzoč pri Komisiji, ko ta obravnava njegovo
prošnjo. V prošnji za pogojni odpust mora obsojenec navesti kraj, v katerem bo prebival v času
pogojnega odpusta. Komisija lahko odredi pogojni odpust z varstvenim nadzorom – preko svetovalca
centra za socialno delo ali druge osebe, ki jo določi center.
Predčasni odpust
Direktor zavoda lahko na podlagi mnenja strokovne skupine predčasno odpusti obsojenca s prestajanja
kazni, če se ta ustrezno obnaša, si prizadeva na delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti.
Predčasno se ga odpusti, če je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.
Pomoč obsojencu ob odpustu
Zavodi obsojencu nudijo med prestajanjem kazni pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju
socialnega vključevanja po odpustu po osebnem načrtu – vključevanje v individualne, skupinske in
skupnostne programe, ki se izvajajo v zavodu in izven njega ter v življenjskem okolju. Poleg obsojenca
in delavcev zavoda pri načrtovanju sodelujejo še centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje,
nastanitvene organizacije ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to
odkloni. Pomoč obsojencu nudijo tudi društva, dobrodelne organizacije in druge organizacije civilne
družbe.
Obsojenec se lahko v skladu z osebnim načrtom šest mesecev pred odpustom vključi v program
aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje in sklene delovno razmerje. Obsojenec se
lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb na območni službi zavoda, ki je pristojna po kraju
njegovega stalnega prebivališča, po sedežu zadnjega delodajalca ali na območni službi zavoda za
prestajanje kazni zapora. Pri prijavi je obvezen spremni dopis zavoda in fotokopija osebnega načrta.
Odpust iz zavoda
Obsojenec se odpusti iz zavoda tisti dan, ko mu izteče kazen. Če je zadnji dan nedelja, državni praznik
ali dela prost dan, se obsojenec odpusti zadnji delovni dan pred tem dnem.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 12
Obsojencu, ki brez svoje krivde nima sredstev, zavod nudi nujno potrebno obleko in obutev ter
enkratno denarno pomoč, ki jo za denarni dodatek določajo predpisi na področju socialnega varstva.
Obsojenec ni upravičen do enkratne denarne pomoči če odkloni ponujeno delo v zavodu, če neredno
prihaja na delo in neupravičeno izostaja iz dela, če negospodarno ravna z večjimi zneski denarja na
svojem depozitu, če je prejemnik denarne pomoči centra za socialno ali bo to prejel ob odpustu in tujci
brez stalnega prebivališča v R Sloveniji.
Varstvo pravic obsojencev
Obsojenec, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, se
lahko pritoži generalnemu direktorju Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij,
Jesenkova 3, 1000 Ljubljana.
Dolžnosti obsojencev
Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij,
po hišnem redu zavoda in po ukazih in navodilih pravosodnih policistov ter navodilih strokovnih
delavcev. Obsojenci morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda. Medsebojni odnosi obsojencev
morajo biti strpni in korektni. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupin ali posameznikov nad drugimi
skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.
Obsojenec, ki je zaradi nedopustnih ravnanj soobsojencev kakorkoli prizadet, ne sme iskati sam
zadoščenja. Obsojenec, ki se ne obnaša v skladu s pravili, se lahko disciplinsko kaznuje za hujše in
lažje disciplinske prestopke.
Če obsojenec povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti zavodu škodo, jo mora poravnati. Če
obsojenec ne povrne škode, sproži zavod postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.
Zoper obsojenca, ki ogroža življenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen ločeno od
drugih obsojencev.
Obsojenci morajo paziti na obleko in obutev, jo primerno vzdrževati in čistiti. Biti morajo obriti in
primerno ostriženi, če pa nosijo brado, mora ta biti ustrezno negovana.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 13
Ukrepi, ki se smejo uporabiti za zagotovitev varnosti, reda
in discipline
Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni
pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo
v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se
zadržujejo v varovanem območju ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj
varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne
informacije, ki se nanašajo na obsojence.
Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih prostorov in ga odvesti v poseben
prostor, če je podan sum, da je storil kaznivo dejanje ali če resno grozi, da bo storil kaznivo dejanje,
da se pripravlja na beg ali upor, da kakorkoli ogroža sebe ali druge ali da huje ovira druge pri delu,
počitku ali razvedrilu.
Pravosodni policisti imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence in druge osebe, če te
ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost objekta in oseb v njem. Telesna sila se sme uporabiti tudi, če
drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza, ki je izdan v mejah pooblastil. Za prisilna sredstva se
štejejo sredstva za vklepanje in vezanje; telesna sila; plinski razpršilec; palica; opozorilni strel ; strelno
orožje in službeni psi.
Priročnik za obsojene osebe
Stran 14
Informacije za tujce
Če obsojenec s tem pisno soglaša, se o nastopu kazni zapora obvesti konzularne organe države
obsojenca tujca. Obsojenci se smejo obračati na njih kadarkoli med prestajanjem kazni oziroma na
uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi (osebe brez
državljanstva, begunci).
Od osebja zavoda lahko v angleškem jeziku prejmete Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ter
Pravilnik o izvrševanju kazni zapora.
Transfer obsojenih oseb
Transfer obsojenih oseb se izvaja na podlagi Konvencije o transferju zaprtih oseb za države članice
Sveta Evrope in države podpisnice te konvencije v želji, da se tujim osebam, ki jim je odvzeta prostost
zaradi storjenega kaznivega dejanja, omogoči prestajanje kazni v okolju iz katerega prihajajo.
Po tej konvenciji je transfer mogoč samo pod naslednjimi pogoji : obsojenec mora biti državljan
države, v kateri naj bi prestajal kazen; kazen, ki jo mora obsojena oseba še prestati, mora biti daljša od
šestih mesecev, šteto od dneva, ko je bila sprejeta zahteva za njen transfer, ali pa, če je kazen
določena v neomejenem trajanju; sodba mora biti pravnomočna; obsojena oseba mora privoliti v
transfer; dejanja ali opustitve, zaradi katerih je prišlo do kaznovanja, se morajo po pravu države
prestajanja kazni šteti za kazniva dejanja ali pa bi to bila, če bi se zgodila na njenem ozemlju ; država
izreka kazni in država prestajanja kazni se morata dogovoriti v zvezi s transferjem.
Tujec, ki se na podlagi sodbe domačega sodišča nahaja v Republiki Sloveniji na prestajanju zaporne
kazni, lahko poda prošnjo za prestajanje kazni v državi državljanstva ali prebivališča. Prošnja se lahko
vloži pri direktorju zapora, sodišču, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, ali ministrstvu pristojnemu za
pravosodje. Pristojno sodišče ali direktor zapora mora osebo seznaniti z možnostjo, da prestaja
zaporno kazen v državi državljanstva ali prebivališča. Sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji odloči o
prošnji obsojene osebe s sklepom.
Prošnji se sme ugoditi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: zoper obsojeno osebo ne poteka drug
kazenski postopek v Republiki Sloveniji; oseba je poravnala denarno kazen oziroma premoženjsko
pravni zahtevek.
Sklep ter ostala relevantna dokumentacija se posreduje ministru pristojnemu za pravosodje, ki o tem
obvesti državo, v katero želi biti oseba premeščena, in na podlagi mednarodne pogodbe ali na podlagi
Priročnik za obsojene osebe
Stran 15
vzajemnosti izvede postopek za transfer obsojenca. Če obsojena oseba pri državi izreka kazni izrazi
željo, da se jo premesti po konvenciji o transferju obsojenih oseb, mora le-ta o tem obvestiti državo
prestajanja kazni takoj po pravnomočnosti sodbe. Informacija mora vsebovati: ime, datum in kraj
rojstva obsojene osebe; po potrebi njen naslov v državi prestajanja kazni; dejstva, na katerih temelji
sodba; naravo in trajanje kazni in datum začetka njenega prestajanja.
Obsojena oseba mora biti pisno obveščena o vseh ukrepih, ki jih v skladu s predhodnimi odstavki
sprejme država izreka kazni ali država prestajanja kazni in o vsaki odločitvi, ki jo sprejme ena ali druga
država na podlagi prošnje za transfer.
Top Related