PRIROČNIK ZA

OBSOJENE OSEBE

OB NASTOPU KAZNI

ZAPORA

V priročniku so navedeni krajši opisi

najpomembnejših informacij in pravil za obsojence

na prestajanju kazni zapora v zavodih za

prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji, v

zvezi s prestajanjem kazni zapora.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 1

Če želite izvedeti več, lahko zbirko podatkov / zakone, pravilnike, hišne

rede, dnevne rede…..poiščete na izbranem mestu v zavodu , kjer prestajate

zaporno kazen (knjižnica..itd) in si jo izposodite. Za vsa dodatna vprašanja

se lahko obrnete na uslužbence zavoda, ki vam bodo pomagali pri iskanju

odgovorov.

Priročnik za obsojene osebe

Poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij

Osnovno poslanstvo je izvrševanje različnih kazenskih sankcij in pripora.

Gre predvsem za izvrševanje zapornih kazni in vzgojnih ukrepov oddaje v prevzgojni dom. Prizadevamo si, da

so zapori varni za družbo, zaprte in zaposlene ter da zagotavljajo možnost resocializacije zaprtim osebam. To

pomeni, da mora biti obravnava zaprtih oseb organizirana tako, da jim omogoča usposabljanje za življenje na

prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z

veljavnimi pravnimi in moralnimi normami.

Omejena vam je bila svoboda, vendar so vam zagotovljene

vse pravice, razen tiste, ki so vam izrecno odvzete in

omejene z zakonom.

Med prestajanjem kazni ne boste izgubili stika s svojci in z zunanjim svetom.

Med prestajanjem kazni zapora vam je na voljo več aktivnosti in okupacijskih dejavnosti, izobraževanj, zaposlitev

in specializiranih programov, s katerimi vas bodo seznanili strokovni delavci zavoda. Priporočamo vam, da

aktivno sodelujte v vašem osebnem načrtu in s tem kakovostno preživite čas v zaporu in si bistveno olajšate

ponovno vključitev v družbo.

Prva skrivnost uspeha je zaupanje v samega sebe. Močnejši si, kot se zdiš; pogumnejši si, kot

verjameš; in bistrejši, kot misliš.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 2

Kakšen je postopek ob sprejemu v zapor ?

Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve oziroma privedbe v zavod. Stroške privedbe je

obsojenec dolžan plačati sam.

Ob nastopu kazni zapora je potrebno izvršiti nekaj formalnosti. Ugotavlja se obsojenčeva istovetnost, se

ga fotografira, se vzame prstne odtise, zapiše se osebni spis, opravi zdravniški pregled in se ga namesti

na oddelek. Ob sprejemu se mora obsojenec okopati, po potrebi se odredijo dezinfekcija in drugi

higienski ukrepi.

Med prestajanjem kazni zapora, imajo obsojenci urejeno začasno prebivališče na naslovu zavoda. Če

obsojenec poda pisno soglasje, zavod v osmih dneh o nastopu kazni obvesti pristojni center za socialno

delo, na katerem ima obsojenec stalno bivališče. Če obsojenec pisno soglaša, se o nastopu kazni zapora

obvesti konzularne organe države obsojenca tujca.

V sprejemnem obdobju (največ 30 dni) se spoznava obsojenčeva osebnost, zdravstveno stanje, delovne in

učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno

razvrstitev. Za namen priprave osebnega načrta se z obsojencem pogovorijo strokovni delavci zavoda.

Kaj s predmeti in denarjem, ki jih obsojenec prinese na

prestajanje kazni ?

Obsojenec sme zadržati stvari, ki so predpisane z hišnim redom zavoda (npr. obleko, obutev, sredstva za

vzdrževanje osebne higiene, pisalni pribor, fotografije…), ostale predmete ali denar se obsojencu

odvzame z potrdilom in se hranijo v ustreznem prostoru zavoda, denar pa se hrani v ustrezno zavarovani

depozitni blagajni zavoda. Obsojenec lahko predmete in denar izroči ali pošlje družinskim članom ali

drugim osebam. Obsojenec lahko obdrži ortopedske ali druge nujne medicinske pripomočke, nujna

zdravila mu bo predpisal zdravnik v zavodu.

Obsojenec lahko skladno z osebnim načrtom pri sebi obdrži denar v višini, ki ga določa hišni red zavoda

(april 2013 - ca. 100 EUR).

Priročnik za obsojene osebe

Stran 3

Kako je z zdravstveno oskrbo in zdravstvenim

zavarovanjem ob nastopu zapora?

V času prestajanja kazni zapora je vsak obsojenec vključen v osnovno in dodatno zdravstveno

zavarovanje po splošnih predpisih - ob nastopu kazni ga v zavarovanje prijavi zavod. Zavod nudi

zdravstvene storitve v okviru javne zdravstvene mreže, v zavodu jih izvajajo regionalni zdravstveni

domovi. V zavodsko ambulanto prihaja splošni zdravnik, psihiater, zdravnik specialist centra za

odvisnost od prepovedanih drog, zobozdravnik in ginekolog za obsojenke. Pregledi v ambulantah v

zavodu se opravljajo na enak način kot v vseh zunanjih splošnih ambulantah – na podlagi zdravstvene

kartice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije , zato je pomembno, da jo vsak obsojenec skrbno

hrani. Obsojenci nimajo pravice do proste izbire zdravnika, zdravnika – specialista in zdravstvenega

zavoda. Obsojencem je omogočeno zaupno testiranje na okuženost HIV in virusa hepatitisa ter

cepljenje proti hepatitisu B in proti klopnemu meningoencefalatisu, ob pogojih in načinu, ki ga določa

zakon, ki ureja nalezljive bolezni. Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani za invalidnost in

telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali

pri opravljanju dovoljenih dejavnosti. Po prestani kazni, si mora obsojenec na prostosti sam urejati

zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zapor ob koncu tedna

Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko osebnostno

urejeni obsojenec, prestaja tudi tako, da med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se

izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

Obsojenec mora biti pred nastopom kazni zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,

samozaposlen ali samostojno opravljati kmetijsko dejavnost, imeti mora status dijaka in se redno šolati

oziroma imeti status študenta in redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti. Izvrši se lahko tudi med

prestajanjem kazni zapora na predlog obsojenca, po predhodnem mnenju direktorja zavoda, odloči pa

sodišče s sklepom. Informacije o natančnejših pogojih

izvrševanja zapora ob koncu tedna obsojenec lahko pridobi od

strokovnih delavcev v zavodu.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 4

Namestitev

Obsojenci so nameščeni v več posteljnih bivalnih prostorih, v enoposteljnih pa skladno z možnostjo

zavoda. Vsakemu obsojencu je omogočena postelja in posteljnina z odejo. Obsojencu so ves čas dostopne

sanitarije – stranišča na izplakovanje in pitna voda. Nekadilci so praviloma ločeni od kadilcev. Obsojenci so

lahko nameščeni v zaprtem režimu ter v polodprtem oddelku ali na odprtem oddelku s svobodnejšim

režimom.

Oblačila

Zavod obsojenca oskrbi z zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo in posteljnino, primerno letnemu času in

poskrbi za pranje oblačil in posteljnine. Obsojenci lahko skladno z hišnim redom nosijo tudi svojo obleko,

perilo in obutev. Obsojenci, ki delajo, dobijo delovno obleko in obutev ter ustrezna zaščitna sredstva.

Če obsojenec ne razpolaga s svojo obleko, mu jo lahko priskrbi zavod preko humanitarnih organizacij –

željo izrazijo strokovnemu /socialnemu delavcu v zavodu.

Prehrana

Obsojenci dobivajo dnevno tri obroke hrane – zajtrk, kosilo, večerjo, ki se pripravljajo na podlagi

normativov in jedilnikov. Obsojenci, ki so zaposleni, dobijo dodatni obrok hrane. Bolni obsojenci dobivajo

hrano po navodilih zdravnika – dietno hrano, zavod zagotavlja tudi hrano za obsojence, ki ne jedo

določene hrane iz verskih ali drugih razlogov.

Kdo so strokovni delavci v zaporu?

To so pedagogi, psihologi, socialni delavci, vzgojitelji, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni

terapevti, strokovni delavci za obravnavo odvisnosti in zdravstveno osebje. Skrbijo za takšno

organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje vključitev obsojenca v normalno življenje na

prostosti po prestani kazni. Na podlagi razgovora z obsojenca s strokovnimi delavci, se pripravi osebni

načrt.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 5

Kaj je osebni načrt ?

Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh

pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in

predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na

odpust vsakega obsojenca - zajema vsa področja življenja in

delovanja. V njem morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti,

aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Z obsojencem

se ga sklene v pisni obliki ob zaključku sprejemnega obdobja. Osebni načrt vsakega obsojenca

sprejema, spreminja ali dopolnjuje strokovna skupina.

Delo v zaporu

Delo v času prestajanja kazni ni obvezno, se pa vanj usmerja vsakega obsojenca. Odklonitev dela namreč

pomeni, da obsojenec ne more biti deležen zavodskih ali zunaj zavodskih ugodnosti. Obsojenec se lahko

namesto dela odloči za redno izobraževanje med prestajanjem kazni, ki je izenačeno z delom.

Obsojenec lahko dela v gospodarskih enotah zavoda, na hišnih delih ali v delovni terapiji, pri razporeditvi

na delo pa se upoštevajo tudi njegove želje. Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih in fizičnih

osebah, če je to v skladu z osebnim načrtom. Pred začetkom dela se opravi zdravniški pregled. Obsojenci,

ki med prestajanjem kazni delajo, niso pokojninsko zavarovani.

Vsakega obsojenca se lahko za največ dve uri napoti na delo tudi izven rednega delovnega časa, saj so

obsojenci dolžni opravljati tudi druga dela, ki so potrebna za vzdrževanje čistoče in reda v zavodu, za

urejanje okolice oddelka in drugih površin v zavodu.

Ali je delo v zaporu plačano?

Za opravljeno delo obsojenec prejema plačilo za delo – osnova za izračun plače je 25 % osnove za obračun

plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. Za nadpovprečni uspeh pri delu se

obsojencu plačilo ustrezno poviša. Obsojenec mora skladno z zakonom 20 % plačila za delo hraniti kot

njegov obvezni prihranek v smislu varčevanja za preživljanje na prostosti. Med prestajanjem kazni ga

lahko dviga, če vsota prihranjenega denarja doseže tri zneske mesečne denarne socialne pomoči v skladu

Priročnik za obsojene osebe

Stran 6

z zakonom o socialnem varstvu ( trenutno 780 EUR (april 2013)). Obsojenec, ki dela, ima pravico do letnega

dopusta.

Izobraževanje

V skladu z dogovorom v osebnem načrtu, se obsojenci vključujejo v različne izobraževalne programe, ki

se izvajajo v zavodu in izven njega. Pri izbiri poklica ali izobraževalnega programa se upoštevajo želje

obsojencev in njegove zmožnosti, možnosti zavoda in druge okoliščine. Obsojenci lahko izobraževanje

končajo v krajšem času, po dokončanju jim izobraževalni zavod izda spričevalo, iz katerega ni razvidno,

da ga je pridobil v času prestajanja kazni zapora. Izobraževanje v drugih izobraževalnih organizacijah

zunaj zavoda, se obsojencu omogoči v skladu z osebnim načrtom na stroške obsojenca.

Duhovna oskrba

Vsak obsojenec ima pravico do individualne ali kolektivne verske oskrbe v zavodu in kontakta z

predstavnikom svoje veroizpovedi. V zavodu se izvajajo individualni pogovori, bogoslužna in

zakramentalna dejavnost (maša) ter molitvena in druga srečanja. Obsojenci se lahko prijavijo

zaporskemu osebju ali koordinatorju za duhovno oskrbo.

Stiki z zunanjim svetom

DOPISOVANJE

Omogočeno je dopisovanje ( zaprte pisemske ovojnice) z ožjimi družinskimi člani, z drugimi osebami

pa na prošnjo, ki jo odobri direktor zavoda. Obsojenec lahko sprejema in pošilja vsa pisanja

naslovljene na državne organe, lokalne skupnostih, nosilce javnih pooblastil in organizacije, konzulate

svoje države in begunske organizacije. Na zadnji strani pisma se mora navesti pošiljatelj, v nasprotnem

primeru zavod shrani pismo in ga obsojencu izroči ob odpustu s prestajanja kazni.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 7

Nadzor je dopusten le, kadar gre za sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme

posedovati. Nadzor odredi direktor zavoda, opravi ga pravosodni policist v prisotnosti obsojenca.

Dopisnice in razglednice se obsojencu ne glede na pošiljatelja vselej izročijo. Na svoje stroške si

obsojenci lahko naročajo dnevni tisk, revije in knjige.

OBISKI

Obsojencu je omogočeno, da ga vsaj 2 krat tedensko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik, na

prošnjo obsojenca z dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe Obisk ne sme trajati manj kot eno uro. V

skladu z hišnim redom je v zavodu Dob obsojencu v času obiska omogočena uporaba »garsonjere« z

ožjimi družinskimi člani in obisk preko noči.

Na prošnjo obsojenca ga lahko obišče njegov pooblaščenec, odvetnik, socialni delavec centra za socialno

delo oz. svetovalec- prostovoljec. O obiskih in drugih stikih pooblaščenca z obsojencem, ki ni odvetnik,

odloča direktor zavoda na obrazloženo prošnjo obsojenca. Direktor lahko obiske pooblaščencev prepove

ali časovno omeji z odločbo in sicer v primerih, ko se ugotovi da gre za ožjega družinskega člana, rejnika

ali skrbnika ki ga v zavodu že obiskuje oziroma družinskega člana, ki ima dovoljenje direktorja zavoda za

obisk in s tem zadeve, za katere je pooblaščen, lahko uredi ob obiskih. Obiski pooblaščencev se lahko

omejijo tudi, če se ugotovi, da obsojenec lahko na drug način uredi zadeve, ki naj bi jih uredil

pooblaščenec ter da iz okoliščin izhaja, da bi obisk lahko ogrozil red ali varnost zavoda.

Obiski v zavodih so lahko nenadzorovani (prosti), nadzorovani (prisotnost pravosodnega policista) in ali za

stekleno pregrado. O načinu obiska odloča direktor zavoda, odločitev je zapisana v osebnem načrtu.

Ožji družinski člani so : zakonec oziroma oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti,

sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 8

PAKETI

Obsojenec lahko sprejme paketne pošiljke od obiskovalcev glede na režim prestajanja kazni in sicer :

1. zaprti režim : 4 x letno pošiljke s hrano (predpakirana živila, sadje, brezalkoholne pijače), 1 x

mesečno pošiljke s perilom in dovoljenimi predmeti; knjige, časopisi, revije - neomejeno

2. polodprti režim : 4 x letno pošiljke s hrano, 1 x tedensko pošiljke s perilom in predmeti; časopisi,

knjige pa neomejeno

3. odprti režim - brez omejitve

Največja dovoljena velikost paketa znaša 40x40x50, opremljena mora bit z imenom in priimkom

odpošiljatelja. Vsi paketi se v zavodu pregledajo, preden se izročijo obsojencu.

TELEFONIRANJE

Obsojenec ima pravico do telefonskih razgovorov z ožjimi družinskim člani in z dovoljenjem direktorja

tudi z drugimi osebami – najmanj 2 krat na teden. Prav tako lahko telefonira svojim pooblaščencem ali

konzularnim predstavnikom v skladu z hišnim redom zavoda. Telefoniranje ni nadzorovano, je na stroške

obsojenca z uporabo telefonske kartice.

Obsojenec lahko kadarkoli pokliče na brezplačno telefonsko številko Varuha človekovih pravic - 080 15

30.

V dislociranih odprtih oddelkih ima obsojenec lahko pri sebi

mobilni telefon.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 9

Denar v zaporu

Obsojenec lahko denar prejema v neomejenem znesku, ki se hrani na zavodskem depozitu in z njim

prosto razpolaga. V primeru, da ima obsojenec pri sebi večji znesek od dovoljenega ( 100 eur), se mu

presežek odvzame in se shrani v ustrezno zavarovani depozitni blagajni zavoda. Obsojence se motivira h

gospodarnemu ravnanju z denarjem med prestajanjem kazni in prihranku za življenje po prestani kazni.

Prosti čas

Zavod zagotavlja prostor in opremo za koristno izrabo prostega časa in organizira različne aktivnosti za

zadovoljevanje telesnih, duhovnih in kulturnih potreb (fitnes, šport, rekreacija, knjige, časopisi, likovne,

tehnične, glasbene, literarne, dramske, novinarske in druge delavnice). Obsojenec ima pravico, da vsak

dan prebiva najmanj dve uri na prostem oziroma odprtem prostoru zavoda. Obsojenec lahko med

prestajanjem kazni na svoje stroške naroča časopis ali knjige, v zavodski knjižnici si lahko izposodi knjige

in zakonodajno ter zavodsko gradivo. Informacije o možnosti posedovanja osebnega računalnika v

bivalnem prostoru , obsojenci pridobijo od osebja zavoda.

Ugodnosti obsojencev

Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega

reda, si lahko obsojenec pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti – nenadzorovan obisk zunaj

Priročnik za obsojene osebe

Stran 10

zavoda v okolico zavoda, prosti izhod, izhod v spremstvu pooblaščene uradne osebe, letni dopust izven

zunaj zavoda ter do 7 dni neplačanega dopusta.

Če sodba obsojenca ni pravnomočna, obsojenec ne more biti deležen zunaj zavodskih ugodnosti. Tujec z

izrečenim izgonom iz države praviloma ne more pridobiti zunaj zavodskih ugodnosti.

Premestitev v drug zapor ali premestitev v zavodu

Obsojenca se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, če je to

potrebno za izvajanje osebnega načrta. O premestitvi znotraj zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi

v drug zavod pa generalni direktor uprave na podlagi mnenja zavoda. Pisno prošnjo za premestitev, ki je

načrtovana v osebnem načrtu, lahko vloži obsojenec v zavodu ali jo pošlje na Generalni urad Uprave

Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, Ljubljana. Prošnjo lahko vložijo tudi

njegovi ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Premestitev se lahko izvede tudi po uradni dolžnosti na

predlog direktorja zavoda. Prošnja iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev, v

nasprotnem primeru se prošnja zavrže. Prošnja obsojenca je takse prosta, medtem ko njegovi najožji

svojci plačujejo takso za vlogo in odločbo trenutno v višini 21,02 EUR (april 2013).

Prekinitev prestajanja kazni

Direktor zavoda lahko na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali po

uradni dolžnosti dovoli prekinitev kazni, ki se ne šteje v čas prestajanja kazni. Razlogi za prekinitev so

enaki kot za odložitev kazni zapora (24. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij), trajati sme največ 3

mesece. Prekinitev zaradi zdravljenja obsojenca lahko traja dokler je potrebno zdravljenje. Če se ugotovi,

da so prenehali razlogi za prekinitev, pokliče direktor obsojenca takoj na prestajanje kazni.

Pogojni odpust

Prošnjo za pogojni odpust pred iztekom zaporne kazni lahko vloži obsojenec ali njegovi ožji družinski

člani v zavodu ali pri Komisiji za pogojni odpust, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, ki odloča o pogojnih

odpustih. Zavod za obsojence, ki so prvič na prestajanju kazni zapora in katerih kazen je manjša od

pet let, prouči možnost pogojnega odpusta ob polovici prestane kazni po uradni dolžnosti, za vse

Priročnik za obsojene osebe

Stran 11

preostale pa po dveh tretjinah prestane kazni. Komisija za pogojni odpust zaseda vsake tri mesece v

zavodih za prestajanje kazni zapora. Obsojenec je lahko navzoč pri Komisiji, ko ta obravnava njegovo

prošnjo. V prošnji za pogojni odpust mora obsojenec navesti kraj, v katerem bo prebival v času

pogojnega odpusta. Komisija lahko odredi pogojni odpust z varstvenim nadzorom – preko svetovalca

centra za socialno delo ali druge osebe, ki jo določi center.

Predčasni odpust

Direktor zavoda lahko na podlagi mnenja strokovne skupine predčasno odpusti obsojenca s prestajanja

kazni, če se ta ustrezno obnaša, si prizadeva na delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti.

Predčasno se ga odpusti, če je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.

Pomoč obsojencu ob odpustu

Zavodi obsojencu nudijo med prestajanjem kazni pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju

socialnega vključevanja po odpustu po osebnem načrtu – vključevanje v individualne, skupinske in

skupnostne programe, ki se izvajajo v zavodu in izven njega ter v življenjskem okolju. Poleg obsojenca

in delavcev zavoda pri načrtovanju sodelujejo še centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje,

nastanitvene organizacije ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to

odkloni. Pomoč obsojencu nudijo tudi društva, dobrodelne organizacije in druge organizacije civilne

družbe.

Obsojenec se lahko v skladu z osebnim načrtom šest mesecev pred odpustom vključi v program

aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje in sklene delovno razmerje. Obsojenec se

lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb na območni službi zavoda, ki je pristojna po kraju

njegovega stalnega prebivališča, po sedežu zadnjega delodajalca ali na območni službi zavoda za

prestajanje kazni zapora. Pri prijavi je obvezen spremni dopis zavoda in fotokopija osebnega načrta.

Odpust iz zavoda

Obsojenec se odpusti iz zavoda tisti dan, ko mu izteče kazen. Če je zadnji dan nedelja, državni praznik

ali dela prost dan, se obsojenec odpusti zadnji delovni dan pred tem dnem.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 12

Obsojencu, ki brez svoje krivde nima sredstev, zavod nudi nujno potrebno obleko in obutev ter

enkratno denarno pomoč, ki jo za denarni dodatek določajo predpisi na področju socialnega varstva.

Obsojenec ni upravičen do enkratne denarne pomoči če odkloni ponujeno delo v zavodu, če neredno

prihaja na delo in neupravičeno izostaja iz dela, če negospodarno ravna z večjimi zneski denarja na

svojem depozitu, če je prejemnik denarne pomoči centra za socialno ali bo to prejel ob odpustu in tujci

brez stalnega prebivališča v R Sloveniji.

Varstvo pravic obsojencev

Obsojenec, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, se

lahko pritoži generalnemu direktorju Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij,

Jesenkova 3, 1000 Ljubljana.

Dolžnosti obsojencev

Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij,

po hišnem redu zavoda in po ukazih in navodilih pravosodnih policistov ter navodilih strokovnih

delavcev. Obsojenci morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda. Medsebojni odnosi obsojencev

morajo biti strpni in korektni. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupin ali posameznikov nad drugimi

skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.

Obsojenec, ki je zaradi nedopustnih ravnanj soobsojencev kakorkoli prizadet, ne sme iskati sam

zadoščenja. Obsojenec, ki se ne obnaša v skladu s pravili, se lahko disciplinsko kaznuje za hujše in

lažje disciplinske prestopke.

Če obsojenec povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti zavodu škodo, jo mora poravnati. Če

obsojenec ne povrne škode, sproži zavod postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.

Zoper obsojenca, ki ogroža življenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen ločeno od

drugih obsojencev.

Obsojenci morajo paziti na obleko in obutev, jo primerno vzdrževati in čistiti. Biti morajo obriti in

primerno ostriženi, če pa nosijo brado, mora ta biti ustrezno negovana.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 13

Ukrepi, ki se smejo uporabiti za zagotovitev varnosti, reda

in discipline

Za zagotovitev varnosti, reda in discipline smejo pravosodni policisti izdajati ukaze, opraviti osebni

pregled obsojenca, pregled bivalnih prostorov, pregled osebne prtljage obsojencev in oseb, ki prihajajo

v varovani objekt, identifikacijo in varnostni pregled oseb, ki prihajajo v varovani objekt ali se

zadržujejo v varovanem območju ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj

varovanih objektov. Pravosodni policisti lahko od obsojencev in drugih oseb zbirajo tudi operativne

informacije, ki se nanašajo na obsojence.

Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih prostorov in ga odvesti v poseben

prostor, če je podan sum, da je storil kaznivo dejanje ali če resno grozi, da bo storil kaznivo dejanje,

da se pripravlja na beg ali upor, da kakorkoli ogroža sebe ali druge ali da huje ovira druge pri delu,

počitku ali razvedrilu.

Pravosodni policisti imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence in druge osebe, če te

ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost objekta in oseb v njem. Telesna sila se sme uporabiti tudi, če

drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza, ki je izdan v mejah pooblastil. Za prisilna sredstva se

štejejo sredstva za vklepanje in vezanje; telesna sila; plinski razpršilec; palica; opozorilni strel ; strelno

orožje in službeni psi.

Priročnik za obsojene osebe

Stran 14

Informacije za tujce

Če obsojenec s tem pisno soglaša, se o nastopu kazni zapora obvesti konzularne organe države

obsojenca tujca. Obsojenci se smejo obračati na njih kadarkoli med prestajanjem kazni oziroma na

uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi (osebe brez

državljanstva, begunci).

Od osebja zavoda lahko v angleškem jeziku prejmete Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ter

Pravilnik o izvrševanju kazni zapora.

Transfer obsojenih oseb

Transfer obsojenih oseb se izvaja na podlagi Konvencije o transferju zaprtih oseb za države članice

Sveta Evrope in države podpisnice te konvencije v želji, da se tujim osebam, ki jim je odvzeta prostost

zaradi storjenega kaznivega dejanja, omogoči prestajanje kazni v okolju iz katerega prihajajo.

Po tej konvenciji je transfer mogoč samo pod naslednjimi pogoji : obsojenec mora biti državljan

države, v kateri naj bi prestajal kazen; kazen, ki jo mora obsojena oseba še prestati, mora biti daljša od

šestih mesecev, šteto od dneva, ko je bila sprejeta zahteva za njen transfer, ali pa, če je kazen

določena v neomejenem trajanju; sodba mora biti pravnomočna; obsojena oseba mora privoliti v

transfer; dejanja ali opustitve, zaradi katerih je prišlo do kaznovanja, se morajo po pravu države

prestajanja kazni šteti za kazniva dejanja ali pa bi to bila, če bi se zgodila na njenem ozemlju ; država

izreka kazni in država prestajanja kazni se morata dogovoriti v zvezi s transferjem.

Tujec, ki se na podlagi sodbe domačega sodišča nahaja v Republiki Sloveniji na prestajanju zaporne

kazni, lahko poda prošnjo za prestajanje kazni v državi državljanstva ali prebivališča. Prošnja se lahko

vloži pri direktorju zapora, sodišču, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, ali ministrstvu pristojnemu za

pravosodje. Pristojno sodišče ali direktor zapora mora osebo seznaniti z možnostjo, da prestaja

zaporno kazen v državi državljanstva ali prebivališča. Sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji odloči o

prošnji obsojene osebe s sklepom.

Prošnji se sme ugoditi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: zoper obsojeno osebo ne poteka drug

kazenski postopek v Republiki Sloveniji; oseba je poravnala denarno kazen oziroma premoženjsko

pravni zahtevek.

Sklep ter ostala relevantna dokumentacija se posreduje ministru pristojnemu za pravosodje, ki o tem

obvesti državo, v katero želi biti oseba premeščena, in na podlagi mednarodne pogodbe ali na podlagi

Priročnik za obsojene osebe

Stran 15

vzajemnosti izvede postopek za transfer obsojenca. Če obsojena oseba pri državi izreka kazni izrazi

željo, da se jo premesti po konvenciji o transferju obsojenih oseb, mora le-ta o tem obvestiti državo

prestajanja kazni takoj po pravnomočnosti sodbe. Informacija mora vsebovati: ime, datum in kraj

rojstva obsojene osebe; po potrebi njen naslov v državi prestajanja kazni; dejstva, na katerih temelji

sodba; naravo in trajanje kazni in datum začetka njenega prestajanja.

Obsojena oseba mora biti pisno obveščena o vseh ukrepih, ki jih v skladu s predhodnimi odstavki

sprejme država izreka kazni ali država prestajanja kazni in o vsaki odločitvi, ki jo sprejme ena ali druga

država na podlagi prošnje za transfer.