Glaeilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica
LETO fil . OKTOBER 1964 STEVILKA 10
lllt-IIIIOtti-OIIIIII- t lllltlt-IIIIIOI0-11111111-IIIIIIII-ttllllll-lllll l ll-11111111-llllllll-llllllll-llll-llllllll-llllllll-llllllll-llllllll-lllllll l - llllllll-llllllll-lll l llll-llllllll-llllllll-llllllll-lllf
I ;;
~ I
! K ~ ~~~ ~!~ .. ~ .. ~~.:~~~~~~h ~~ v ~~~~'~!'!~~. !~'~!.'!...~~ I cinskem komiteju ZKS so razpravljali o spr.emembah in do- ocenili . vlogo ZK v sistemu socialisticne demokracije in kako ~-=_ polnitvah statuta ZKS in o programu dela obcinskega komi- ZK v komuni organizirati, da bi hila Cim bolj uspe8na in teja do Rongresa ZKJ. kako v sedainjih i)rilikah tretirati Zvezo komunistov, da bo i
Sekretar obcinskega komiteja ZKS Franc LEVEC je v predstavljala se nadalje gibalno silo druzbenega razvoja.. V 1"
uvodu pO'vedal, da so zahteve o spiiernembi dosedanjega star sistemu socialistiene demokracije se clovek cedalje bolj uve- :_ tuta ZKJ prisle do · izraza predvsem v predkongresni aktiv- ljavlja kot subjek.t druZbenega razvoja, zato so ugotavljali, nosti ZK. Sklepi tretjega in cetrtega Plenuma so tudi ze nar kako postavlja to dejstvo statut. Razprava je tekla tudi o ·~: kazovali, da je nujno spremeniti organizacijske oblike in najbistvenejsih vpra5anjih v komuni. Osvetlili so probleme v "==
nacin delovanja organizacije ZK predvsem kar je v zvezi z zvezi z gospodarskim sistemom in tozadevnimi ukrepi, o njeno vodilno idejno politicno vlogo v na5i drnZbi. Jasno je vstopu v blagovno rnenjavo in odstopanju od centralnega ~-postalo, da je potrebno na ZK gledati kot na Ziv organizem, planiranja, o prehodu iz ekstenzivnega k intenzivnemu go-ki se mora na znotraj razvijati in izpopolnjevati vzporedno spodarjenju, nagrajevanju po delu itd. ~ z razvoj.em druZbenih odnosov. Med razpravo so se dog(}VO- Na osnovi zakljuckov bo sestavljen program dela do vm. ~~ rili o bistvenih vsebinskih vprasanjih delovalllja Zveze komu- kongresa ZKJ in organizirana razprava o predlogu in dopol- ===
nistov, o katerih bi kazalo razpravljati s celotnirn clanstvom nitvah statuta ZKJ. D. M.
:;.I-HIIIIfi-UI IIIII-111111"-IIIUIII-·IIIHII-IIIIIHI-IUtiiii-IIIOIIII-Utiiiii-Uitllll-llllllll-llllllll-llllllll-ti ii i iii-IIIIIIII-IIII-IIUIHI-IIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIlltll-llllllll-11111111-ftl'
Prlprave za obtinski praznilt in k.ulturni leden so " polnem lek.u V tednu kulturnih prireditev
Cerkniske (}bcine od 10. do 18. oktobra se bo zvrstila vrsta kuJ.turnih prireditev d(}macih in tujih drus tev. Glavna prireditev bo od!kritje spominske plosce sk!ladatelju Francu Gerbicu in otvoritev mnzeja v njegovi rojstni hisi. P(}l·eg druZbenopoliticnih organizacij, drustev in obcinske skupsCine bo sodelovala tudi Glasbena matica iz Ljubljane. V tednu kulturnih prireditev bodo priredbe v vseh vecjih krajih komune. Predvajani bodo rami filmi, gostovala bo kulturno umetniska skupina Franc Marolt iz Ljubljane, klubski veceri, prireditve pokaZi kaj znas, koncerti godbe na pihala, delavske sportne igre v Starem trgu, otvoritev nove sole in poste v Cerknici in zabavne prireditve. Te p"rireditve bodo dale praznieno obelezje 19. oktobru, obCins.k.emu prazniku.
NA OSNOVI POROCILA SEKRETARJA TOV. FRANCA LEVCA PRIDBCUJEMO SE NEKAJ RAZPRAV 1Z KONFERENCE
obsegu in kvaliteti dela, odvisnost oset>nega dohodka naj bo od tistega dela in tistega podrocja, na katerem dela in na katerega ima vpliv. Lotili smo se tega, da SI!TlO
rpootavili pravilni'k 0 delitvi oseb. dohod. in n.aSli tudi ustrezne re5itve, ki so n.aSle odrnev celo na repulbliskem plenumu silndikaJta, posebno kar se rtiCe dela norm.ircev. Tam so bUe podane ideje, rlti so samo podiprle na5e prizadevanje k uresniCitvi nacela »-vsakemu po njegovem deJ.u«. Vendar cez noc se ne da postaviti sistema, ki bi bre7Jhi!bno tekel. S tem novim nagrajevanjern reZi.jskrih delavcev na »Brestu<< smo prepriCan:i, da bomo 1P05tavili nagrajevanje na visjo stopnjo in za.interesirali ljudi za napredek, ko srno vezali odvti.snost ose bnah dohodkov na njihovo delovno podrocje. S planom se predrvidi delitev dohodka, ko se poka.Zejo skupne obveznosti, se za poslovne enote doloci obracun-
IZ DELA PREDKONGRESNE KONFERENCE OBCINSKEGA KOMITEJA ZKS CERKNICA
POLAK NADA je poudarila, da je nujno potrebno zateti vocliti naortno kadrovsko ·poli;ti:ko tudi v d:rtWbenih sluZ<bah, predvsem v solstvu. Tako nenacrtno kadrovanje v solsrtvu ima pooledice in y rpliva na elab ucni uspeh •ucenc"ev. Nadalje je poudarila, da se mora ih.itreje razvijati samoup!ravljanje v 8olsrtvu. To zlasti ovira premaJ.o razvtitar marterialna 'baza, tako da je vloga samoupraV'Ilih organov nei:ZJrazita ob nagrajevanju !PO delu.
METOD RUDOLF. Eno izmed osrednjih v.prasanj sedanjega razvoja gospodaretva in dJ."Illi!be je uveljavljanje nacela nagrajevanjf! »vsakeiillU po vlozenern deJ.u«. To Vlpra5anje je sedaj talko a!ktualno in zaracli te~ bi morali rbi 1ri komunisti prrvi nosilci izvrsevan·ja
ltega nacela. Uresnlicevanje tega je v sedanjem razvoju ne:precenljive vain05ti, s tem se ustvarja materialna osnova in stimulacija. V celotnem kompleksu delitve produktov druZbenega dela je notranja delitev najobCutljivejsa toeka ustvarjanjaJ stimulacije dn produkcijskii.h odn060v, 'ki pa je odvisna od glOibalne delitve produkta med gospodarnskimi organizacijami. V na.Sem rpodjetju SI!TlO zaceli iSkati pati v prakso. Za pmkiso 'SIIIlO post avili kot kontkiretizacijo spJ.O.Snih nacel nasJ.ednje pravilo, da naj bo vsak nagrajen po (N adaljevanje na 2. strani)
Rezultati obracunu
analize po periodicnem gospodarskih organizadj
Analiza periodi.C:nih obracunov gospoda:rskih organizacij za prvo polovico letoS.Ujega leta odkriva na s,ploono ugodne ekonornske rezru.ltate. Gre predvsem za uspehe industrije, ki je znatno poveCala svojo !Proizvodnjo in ustvarila 83 % vsega narodnega dohodka, svoje dosezke pa od lani poveCala za 43 % in presegla tekoei plan za 3 %.
Celotni narodni dohodek, ki je zna5al 1.790 milijonov dinarjev, je bil vi.Sji od pretekle ddbe za 37 .%. s Cimer je bil letni plan realiziran z 52 %. Delitveno ra=erje med osebnimi dohodki in sklacli je bilo v sploonem isto kakor v letu 1963; zna5alo je 73 : 27.
Rentabilnost vl<>Zenih sredstev je bila od lani V!_Sja za 26 %, ekonomicnost je porasla za 9 %, produktivnost dela pa se je dvil?)Ilila za 32%. !Na.Steti podatki so v glavnern odraz industrijsltih podjetij, m.edtem ko jih je nekaj iz drugih ~ nog izkazalo vidno slarb5e rezultate kot !ani. Dve panogi sta bill celo pasivni, to sta lanetijstvo in gostinstvo. lz€uba se nana5a na nekrite osebne dohodke v vi.§ini 14 milijonov din. Medtem ko se je izguba v rk.metijstvu priCakovala, pomeni v gostinstvu preseneeenje. Detajlna analiza posebne komisije ki se :bo za to panogo nalmadno izdelala, bo odkrila posredne in neposredne C:initelje ekonomskega neuspeha :in nakazala
Pogled na oolniSnico »FranjO« pri Cerk.uem. Cl.a.nek o vtisu iz izleta aktiva ZB Kovinoplastike LoZ berite na 5. strani
ukrepe za i21hod iz tega po~<>Zaja UsD
2---------------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE
Narascanje nominalnih osebnih dohodkov Rekorden uspeh »KOVI N 0 PLASTI KE« Loi
Dinamika dru~benega r.azvoja je letos b.istveno vplivala na rast osebnih dohodkov zaposlenih. V letu 1963 je znaSal povpreeni ooebni dohodek 32.000 din, letos pa se je v prvem polletju gibal med 33.000 in 39.000 din. 2e v juliju je to povpreeje doseglo zne- · sek 43.900 din, s cimer se pribliZujerno pov;preeju razvitej§ih podroeij. Pooebni podatki na raeun podra.Zitve nekaterih prehrambenih artiklov 'bodo to povpreeje §e poveeali.
na zagrebskem velesejmu Na zagrebSkem velesejmu se je
med drugimi ;proizvajaloi pred5tavilo tudi podjetje ••Kovinoplastika« Loz s svojimi znaninti in no-Wmi proizvodi.
Okusno urejen izloZbeni iprootor z 'bogatim asortimanom, ki ga je aranfual usl1Wbenec 'K<Winopla-
stike 'brez :pom.oCi velesejrnslcih aran:Zerjev, je napravil prijeten vtis na dornaee in inozemske :interesente.
Podjetje »J{ovinoplasti·ka« LoZ kot stalen razstavljalec na domacih velesejmih, je na letoSnjem doseglo skoro nepricaikovan re-
•kordnd prodajrui uspeh svojih proizvodov grad.'benega in pohi:Stvenega okovja.
UsD Proizvodnja tudi v gradbenistvu
Ze na samem velesejmu je bilo opaziti, da je to podljetje najve!Cji proiiZVajalec grad.benega in rpohistvenega dkovja in edJinJi proizv~ jalec modernega tipa okovja, ki se uporablja IZa sUiho montaZ!1a okna na domacem tr:l.:iscu.
Po zaslugi marljivega kolektiva v :pogledu kvalitetnih razstavJ.jenih artiklov so dmelii predstavniki ,..Kovinoplastike« Loz na velese jmu polne roke dela s skilepanjem pogodb. lndustrijska proizvodnja
do konca avgusta lndustrija je v zadnjih Ieiih d<r
seglal (tako sllopnjo razvoja, da vedno znova ugotavljamo nove d08e'1ke in visoka prelrora.Cenja rezultatov iz prejSnjih obdobij. Ko govorimo o uspehih te panoge, mislimo predvsem na Brest Cerknica in Kovinoplastiko In.i, katerih ekonomski pokazatelji igrajo odloCilno vlogo v celotnem gospodarsivu obCine.
V osmih mesecih letos je koliCinska proizvodnja industrijs.kih izdelkov visoko nad proizvodnjo v istem obdobju lani; gre za 24 .% porast. Letni plan je dosezen s 73 %, to je 6 % preko naerta za to obdobje. Posebno se je letos pospesila izdelava raznih izdelkov iz plastienih mas v kovinski stroki in vecjega pohistva v lesni.
UsD
Prav na dosegu je Ze Cas, ko bomo tudi v gradbenistvu prieeli govoriti o proizvodnji. Mnoga podjetja te ,goo.podarske 'papoge v Sloveniji ze resno uporabljajo ta izraz.
Tudi v Cerkn!i.Skem »>RAD!SCU« so, da bi jih ne prehitel c-as, resno v JetoSnjem letu priceli ra7l!Tllisljati o novih dblika!h gradenj, predvsem stanovanjskih. OdloC:ili so se, da ze v leto5njem letu storijo v tej smeri prve 'kora!ke. Zlbori voliVC€V na Raokelml, 1kot da so jih vzpodlbudili: odloCili so se, da na Ralkeku zgradijo 9--stanovanjski 'blok za prodajo -svoj proizvod za trii.Sce. Pripravljalna dela so v polnem teku in ze konec m~ca septembra lbomo
KOLEKTIV CZP KOCEVSKI TISK SE PRIDRUZUJE
CESTITKAM K OBCINSKEMU PRAZNIK.t
Kako se izvaja plan investicijskega vlaganja v BRESTU
V mesecu marcu letos je po znanih financnih rezultatih la.n.skega leta s:prejel ODS plan investicijskega vlaganja za leto 1964.
Vseibina plana ni v kapitalnih poveeavah delovnih prostorov in strojnih zrnogljivostih, ampak v izpopolnjevanju obstojecega stanja v smislu modernizacije. Plane investicijskega vJ.aganja so izdelale PE in jih tud:i obravnaval.e na svojih DS. Pri. obravnavi planov investicijskega vlaganja je bjJ moto vsem diskusijam eko-nomslkorentabililtetni racun, ki predvideva ZNiSanj e proiZNodnih zmogljivooti po vseh poolovnih enotah. S predvideno n.abavo modernej§ih proizvajaJ.nih sredstev se koleld;ivi kombinata obvezujejo, da bo doseren plan ,proizvodnje = leto 1964 ter da ibodo vlagali maks:imalne napore za nje~ vo ;prekoracenje.
Nabava nove strojne opreme je v telml. Nekateri stroji Ze sJ.uZi.jo svojemu namenu, drugi rpa lbodo dobavljeni v cetrtem tromesetju. Pri reaJ.izaciji plana investicijskega vlaganja se pojavJjajo dolocene napake, ki jih homo morali v bodoce odkloniti.
Ena i=ed bistvenih na,pa!k je nepravoC.asno narocanje in naJbava materiala in koordinacija dela. Zaradi tega prihaja do pojavov prezasedenosti oziroma tre-
nutnega zatis·ja v posamezni grupi za izvajanje dela.
Mnoge tehnicne resi tve so po-manjlkljive, kar se seveda odrazi kasneje v prolzvodnji. Veasih je rtemu vzrOik nezadostno poznavanje problema, vcasih pa na hitro napravljen projekt.
Precejsnje teiave pov.zroea nabavljanje materiala, ker ga 'Primanjkuje na triiSCu. S tern se onemogoca izvajanje del po dolocenem redu.
Mnogokrat se euti nezainrteresiranost posarnezm:ih strokovnih kadrov v PE za ;resevanje ;problemov v zvezi z investicijaml, k.ar zopet negativno vpliva na izvrsevanje nalog.
Verjetno oo .potrebno napraviti tudi doloeene organizacijske SIP'remembe, da se taki :pojavi odklo-nijo.
Zaradi slabega koordinacijskega dela se ,pojavlja, da •je v prvi polovici leta izvrsenih komaj 30% vseh potrebnih del in je zato v drugi ooloViici p ·reO'bremenjenoot z delom oCitna. Ker je i.z\nrSitev pJ.ana, plana proi,zvodnje v na:jtesnejsi povezavi z i;zvr!ievanjem plana invest.icijslkega v,laganja, je ,potrebno njegovi izvr!iitvi poovetiti vso pozornost, ravno tako ~tot vsakemu neposrednemu rproizvodnemu IPrdblemu.
Franc Hvala
videli prve ·delavce, ki se 'bodo lotili del na tem objektu. Lokacija je .posreeena, poleg hloka Poslovne zveze na Rakeku. Omenjeni blok, doolej Jwt da je sameval, bo dobil ~vojega soseda z devetimi novi.mi sta:novanji za po-trebe Rakeka.
Pri navedeni gradnji nastopa gradlbeno :IJodjetje v istoCas:ni vlogi investitorja in izvajalca. Hitrost prodaje stanovanj 1bo odvisna v prvi vmti od kvali tete izvr-5enih del, dalje pooreeenosti i:zlbire tipa stanovanj in konC:no tudi potreb po stanovanjih; ki jih dmajo interesenti na Ra:keku - .to so predvsem in v prvi fazi podjetja na Rakeku. V letu HJ65 bo torej tudi gradlbenistvo direktno pokazalo s'Voj proizvod, ki ;po predvidevanjih ne bo osamljen, saj se predvideva .postopen rprehod na tak nacin gradlnje v ·sir!iem obsegu, kar je od kolektiva gradbenega- podjetja vsekakor pohvalno glede na potrebe, ki jih vsakodineV'Jlo cutimo v poma;n.jkanju stanovanj.
Tudi v gradlbenistvu torej no-ve dblike dela - .pToizvodnja, sicer 'brez .tekoeega trak'U, ·ki ibo daJa novo obliko produkta na tr.g: zgrajena stanovanja, ki bodo priva:bila zadovoljen n.asmeh na lice sta:novalca - obCana - proizvajalca.
-as.
Da se je to podjetje uveljavik> na domra&m JtrZiSICu s svojimi kvalitetnim!i. praizvodli., nam zgovorno rprieajo •stevilke skilenjenih pogodlb na tern velesejmu od 5. do 20. septeiiTllbra. Sarno na velesejmu je 'bilo sklenjenih pogodb v rednosti preko 1.000,000.000 dinarjev za ·gradlbeno in poh.istveno olrovje, kar je rekorden uspeh v :pi'Iimerjavi sklenjenih pogdb v letu 1963 za tekoee leto v vredlnooti 300,000.000 dinarjev.
V navedeni vsoti pa ni v5te:t znesek pogodlb in zakiljuC:nic plasticne prodzvodnje, s katero se '"K'Ovinoplastika.« iz leta v leto bolj uveljavlja !in n.ase nave:ruje f.armacevtsko, k02liileticno in ostalo industrijo zaradi kvalitetnih lplas'biC:nih izde1kov ter pravoiCasne ddbave. S p:J.astienimi proi•ZV'Odi predvideva doseci ze v tekOCem letu za 600,000.000 dinarjev realizacije. V prilhodnjem letu 1965 poa pre:dvideva doseOi za. 30 % veejo realiozacijo.
Omemlbe vreden uspeh zagrebskega velesejma za »KoVIinop.l.asrtiko« je tudi v tern, da si je prav na letoS:njem zasnovalo ;pot v mednarodno delitev dela s tern, da je pristopilo k o'bdelavi veejih zakljuokov za. speaialno pohistveno okovje za inozemsko trii.See.
;r. S.
lz dela predkongresne konference obcinskega komiteja iKS Cerknica
(NadaJjevan.fe s 1. strani)
sko ceno kdt merilo za poslovno uspe5nost. To se pravi, da so dejansko tri 1kategorije deli.tve: nepooredni efekt dela, efekt dela EE in poslovne enote. Vendar smo pr.i tej uvedlbi. nagrajevanja reZijskiJh delavcev ze naleteli na nekatere lkritike, kar ,pa ne daje podpore k n1l!Prednej'sim stremljenjem.
JOZE TELIC. Pad.anje .kmetijske proizvodnje lahko zasledimo v zasebni proi.zvodnji, veea pa se oproi?Nodnja v socialristicnem sektorju. To je brez dvorna tudi zaradi bolje urejenih nqj;ranjih odnooo'V v kmetijskih -zadrugah. Seveda je 5e vmta slalbosti in ne-;pravilnosti v sami lkmetijski organ±zaciji in to tudi izven kol -tiva, k.akor so administrati o doloeenrl. ukrepi, neurejeno t v.,v •
Navedeno je bilo, da je v o v i le se 34 % individualnih k.m ijsklih ;proizvajaliOeV, ce pa bi gotavljali, kolri:ko jih je, ki s . sposobni. Zf1 ii}tenzivno delo, i bilo stevilo nedvomno preC€j rna.iljse . .
Lahko hi govorili 'le o 20 .% delovne ·kmeoke sile. Ta problem je zaskr1bljujoc in na5a orgaruiz:a.cija si 1pri:za.deva, da bi 'bilo delo z individualruimi. kmetjiSikimi proizvajalci C:im boljse. Le-ti naj ne bi proizvajali samo za sebe, ampalk rtudi za trZi\See.
TONE PLOS. V obdobju :predokongreSIIle aktivnooti je zlasti va~no, da sklepe, k;i si jih zadamo in 6jprejmemo, tudi dosledno izvrsujemo. Da sklepe l'ZVajamo, je pomembno ne samo za organizacijo ZIK, arrlipak za ves drutl;'beni razvoj. Tudi tisti, ki niso eland ZK, od organizacije nekaj !prieakujejo.
Tov.ari5a iz >>'KovinoplaS'tike<< hi dopolnil v tern, da bodo rpomanjlkljivosti v na:Sem rpodjetju odpravljene tekom. dveh let. Stipendiramo iprecej, stipendistov. Tak.o lbo podjetje v •kratk€m delno i:zpolnjeno s strokovnd:mi. ·kadri, ko pa lbo dogotov}jena gradnja nove tovarne, se bodo uredili in koncentrirali tudli. notranji od.nooi.
GLA
l ZAPI:
Goz na p veeja Cerlcr Obisk nam lj enju zmoti sedan Pozar sedan navaj ter Pl vezno hOd.kl
easu. revir vorirr mio Da b smo i pu~k~
da n delu tov. J dijo vanjs tezav gradi do rc kasni Po leg nji \ jetjer zagot jetja. uspeJ! je to· roej u K!jut ~e u1 smo
To j
Vzro·l cijsk veml: so j ;
nekar nih I
let, s svoje nos. dobo sami
CE
lo di s:~r
ti ta
ra
ti i-n
rb i-0 v ?-
t.i
~t 1-
e 0 e lr
h e li n
a 0
v v ~.
h
I
i {
)
G LAS NOTRANJSKE
ZELENO ZLATO ZAPIS 0 OBISKU NOVINARJEV PRJ
GOZDARJIH V SNEZNIKU
IN CERKNICI
Gozdno gospodarstvo Postojna ima na podrol!ju cerkniSke obl!ine dva vel!ja gozdna ol:Yrata: goOOni obrat Cerknica in gozdlni obrat Sneznik. Obiskali smo oba obrart:a z zeljo, da nam povedo o .svojih uspehih in !iv!jenj u delavcev. V obvatu Sn~ smo zmotili obratovodjo r avno v l!asu zasedanja obratnega delavskega S¥eta. P ozanimali smo se za dnevni red zasedanja. Pojasn:ili so nam, da obravn avajo priporol!i!a ZIS o podra!iwt ter problem e izvdevanja planskih obveznosti in gibljivi del osebnega dohodka za delavce, ki so pia~ po 1:\asu. NapOitili so nas, naj obiSI!erno revir Leskovo dolino in se tam pogovorimo z delavci in odgovormimi ljudmi o njihovih prol>lemih in tezavah. Da bi hila slika obrata b ol j jasna, smo Se prej pov;pra~ali tov. Darija zapu~ka, ki je pomol!nik Sefa obrata, da nam pove nekaj o zivljenju ill delu na obratu. Med druglm nam je tov . Darlj o Zapu~ek p ojasnil, da gradijo v S tarem t rgu upravno stanovanjski blok, k er imajo sed.aj velike tezave s poslovnimi prostori. S taVbo gradi »GradiS6e« Cerknica, katero bo do roka dogradila . V kolikor bodo zakasnitve, bodo zaradi obrtni§kih del. Poleg tega gradijo tudi dve stanovanji v k ooperaclji s trgovskim podjetjem »Skocjan«. Vsa sredstva so zagotovlj en a iz lastnih slctadov podjetja. Ker nas je zamimalo, kako so uspelli. s podrultblj arnjern go<Zdov, nam je tov. Dari.j povedal, da n a tern podrocju niso dosegli n aj bolj Sih uspeho-v. K!j ub ternu, da imajo kooperanti boljSe ugodnosti pri proda•ji lesnih mas, smo zajeli le okrog 15 % po·v~in .
pe!jejo do karnionske ceste ali na zagarske obrate. Da bl bil razgovor popolnej§.i, nam je tov. zapu~ek povedal Se o p!anu in planskih doseZkih. Letos so imell plarn poseka p recej visok. Posekati morajo 23.800 m' lg!avcev in ravno t oliko listavcev. Plan bo pvedvidoma izvrSen, l!e b odo vrernenske prilike ugodne. Po!eg tega pa imajo te1ave tudi z delavci. Domal!ih delavcev nimajo, zato najernajo sezonce. K ternu i e povedal Se to , da bodo imeli za okrog 2.000 m• bukovih drv :iz>pada od planirane lrolil!ine. To pa zato, k er so stroSki spravila veeji kot pa bi bila prodajna cena.
Po razgovoru s pomo(mikom Seia obrata smo obiskali Se delo~l!e Leskova dolina in povpraSali tov. Danlla Stefanl!il!a, kakSno je !iv!jenje v Lesko-vi dolini.
»Ravnokar sern pruel iz oddelka, kj er sem od k.a.zoval posek za prihodnje Ieto. :Zivljenje v naSem revirju je pal! gozdarsko. Delavci imajo .Jepo urejen dom, to je stanovanje in prehrano. Kolikor rni je poznano, se kar dobro pol!utijo. Sicer pa so vse cini v gozdu, ke r zelijo zasluZiti l!im vel'!. V poletnih mesecih zaslu!ijo povprel!no od 60 - 80 tisol! mesel!no. Ta njihov zasluzek seveda ni omejen na ure. za dezevne dneve, ozirom a dneve v zimskern l!asu, ko ne m orejo delati, pa dohijo dolol'!en znesek nadom estlla. P o!eg tega dobijo Se terenski 'iodatek. V~ih imamo tezave. Najbolj od
daljeno deloviS~e je 12 km. V takih primerih imamo podrol!ne menze. NaS a¥to jim dostav!ja hrano. Ostali delavci pa se h.ranijo v domu . Hrana je zelo dobra, zato pa tudi precej draga. Za tri tople obroke . m dve dobni m allei moramo odSteti 17.500 din mesel!no.
v sk.rbi za delavce smo poizkuSali, da bi v domu namestili televizijski
T o je ena i711Ded zadnjih operaci j de la, ki jo opravljajo gozdni delavci v Leskovi dolini
Vzrok je v tern, da smo s kooperacijskimi pogodbami zal!eli ~ele novernbra lanskega leta. Poleg .tega pa so laSI1m:IJd nezaupljivi. Ceravno so nekateri lastniki z nami v pogodbenih odnosill za p.revoz lesa re vrsto let, se kljub temu niso odlol!ill, da bi svoje gozdove daU v kooperacijski octnos. Na·jvel! pogodb smo podpisali za dobo od 5 do 10 let. Pri tern lastniki sami sekajo, padtle sortimente pa pre-
sprejemnik, vendla.r se nam to ni obneslo, ker je bil zelo slab sprejern. Na vsak nal!in pa bi bilo koris1mo, l!e bi podjetja ali katera druga !institucija od casa do l!asa oblskala nas revir z ozkim kino poojek.torjem. Na ta naMn obi naSi delavcl imeli tudi potrebno ku.Jturno razv·edrllO.« Tov. Steianl!il!a smo prosill, da nam omogol!i razgovor z enim od delavcev . Takoj nam je pokazal grupo in jih pobaral , naj
bi eden od njih odgovoril na nekaj vpra~anj. Vabllu se je odzval tov. Milivoj Djurlc in nam takoj pojasnll, da sicer slovensko dobro razume, prosi pa, l!e bl Jahko na vpra~ja odgovarjal v svojern jeziku. Tako ga bodo razumeli tudi n jegovi sodelavcl, ko bodo ~sopls Mtali. Razgovor Je potekal prijetno. Kar prisluhnite:
Ali bi nam poved.ali, kako c!D!go ste ze tukaj?
- J a sam do~ao ovde 1960. godine i p ooto se rni ovdje svidja, odlu~o sam, da ostajern tu.
Na katerem delovnem mestu najvel! in najraje delate?
- Naj~ radim kao sekal! sa motornom zagom, koja meni i mojim drugovima olalclava ovaj te§ki posao, a i
narja, naj nam op~e !ivljenje in delo na gozdnem obratu Cerknica.
Tov. Mlinar, da ne bomo sitnarill s podrobn!mi vpra~anjl, nam dovollte, da jlh p o vrsti na~tejemo: Kak~a in kj e so va~a deloviS~a? Kollko ima te zaposlenlh delavcev na vaSem obratu? Kako imate urejeno prehrano za va~e delavce? Kalclne splo~e prob!eme imate? In ~e to nas zanima, kako ste izvedbl podru~bljanje oziroma kooperacijske odnose in kako boste izvcllli plarn s~je?
,.z ozirom na speclfi~ne pogoj e na~ega obrata imamo zelo heterogena deloviS~. Poleg vzgajanja in r~evanja nasadov pod Sllvnico, kjer smo v prej~njih letih v!o!ill mnogo invesbiclj, lmamo tudi druga delo~~a . V
Upravno stanovanjska. stavba Gozdnega gospodarstva v Postojni Foto Urbas
produktivnost je puno ~a. D anas ne mozem zamisliti sekal!a bez motorne zage.
UpoStevaj ol! vaS na6i:n Zivlj enj a in deJa nas zanirna, kakSne teltave imate pri tern?
- smatram, da je merui kao i mojdm d rugovima najteZe to, §to nemamo nikakve razonode. Ako ol!emo posjetitli. bioskop, treba, da se dobro napeSal!imo do Starog trga, to je 15 km. Nije dosta bolje onome, koji ima tocak, po§to ga mora natrag gurati, jer je kroz uz brdo.
Zanima nas Se, kak§ne povprel!ne osebne dohodke imate, kako jih potrosirt:e, pa Se en veseli dogodek v tern kraju, kateri vam je ostal najbolj v spomi:nu nam povejte?
- Da vam pravo kazem, stvar je u tome, kako radimo toliko i zaradimo. Od toga su jo~ ovisni i uslovi rada. Prosecno zaradim oko 50.000 din. A vjerujte rni, najveseliji sam bio tada, kad sam pnimio 97.000 dinara. Priznati vam moram, da zaradjeni novae puno lalcle potro~im nego zaradim. U mom rodnom kiraju, to je Mladikovina kod Teslica, l!ekaju na moje t~ko za.radjene pare moj otac, majka i zena, od kojih sam prirnio vrlo srdal!no pismo, kad sam im od onih 97.000 dinara poslao 65 .000. NaS zivot ovde u tim Sumama je vrlo tetak. :Zelio bi ja i ostali moji drugovi, da se ponekad u na§em domu organizuje kakvo veselo vece ill kulturno predavanje, da bi tako 1 rni Sumari imali vezu sa dogadila jd.ma u ku1turnom !ivotu u svijetu.
Tov.ari!'.u Mllivoju smo se za prijetni razgovor lepo zahvallli. Ker pa zahvala ni dovolj, smo ob!jublli, da bo morda tudi ozkotral!ni projektor Delavske univerze Cerknlca kdaj obiskal njihov dom v Leskovi dolini.
Sef gozdnega obrata Cerknica tov. Stane Sega nas je prav toplo sprejel; ker pa je imel nujne zadrlke, je predstavil revirnega gozdarja Karla Mli-
Temnem zlebu vrh J avornika v ~ini nad tlsol! metrov pa izvrSujemo posek iglavcev in listavcev, ki ima pqleg izkoru6anja tudi vzgojni namen. Tako ima naS obrat dvojno nalogo. Ternu je krivo to, ker imamo v sestavu nekatere komplekse, ki so v preteklosti imeli zaradi svojstvene vzgoje enodrobne znal!aje. zaradi tega delamo na gotovih podrol!jih goloseke, ker tak.o pridobimo naravno in umetno vzgajanje izbranih drevesnih vrst.
Na drugo vaSe vpraSanje vam lahko povem, da nas je na na!'.ern obratu zaposlenih 75 dela'Vcev, ki so sami domal:\ini iz okolice 2:.i!c, Bezuljaka in Dobca, poleg tega so tudi drugi tehnil:\ni in administratlvni kadri v glavnem iz okolice cerknice.
Ureditev prehrane je na naSem obratu organizirana na ta nal!in, da imajo vse delovne skupine od 10- 15 .!elavcev na delo~l!u urejeno kuhanje toplih obrokov. Kjer so manjSe skupine, si pa delavci presk.rbijo hrano sami. Delavci plal!ajo prehrano po lastni nabavni ceni. Vse stroSke kuhamja in ostalo reZijo pa plal:\a podjetje. z ozioom na to, da nimamo stalnih de1ov.ISI!, imamo s prehrano precej velilre teZave. Pri sel!nji kakor tudi vzgoji moramo pal! upo!'.tevati vrernenske prilike, letne l!ase kakor tudi pogoje vzgoje in eksploatacije, zato se l!esto 9el.imo iz nitinskih na vi§inske predele in obratno.
0 problemih sem vam nal!elno ze odgovoril. Ko-t dopo!JniJo vam lahko povem to, da so zasluZki naSih delavcev nekoliko nitji od zasl~ov delavcev obrata SneZnik. To pa je zaradi tega, ker imamo pri nas zaposlene preteZno domal!ine, kl pa niso najbolj disciplinirani. Ramurujivo je, da imajo naSi de!avci doma koSI!ek obdelovalne zernije in rep a.1i dva v hlevu in prav zato v najvel!ji sezoni najraje izostajajo z dela.
(Nadaljevanje na 4. strani)
4--------------------------------·----------------------- GLAS NOTRANJSKE
Sodobnejsa boljsi
• • • organiZaCIJa standard
Problem.i tehnike se v proizvodnji ne morejo vee re8evati brez istoCasnega obravnavanja ekonomike in organizacije. Gospodarska orga.nizacija, proizvodna enota, pa tudi posamezen proizvajalec se mora v svrho naprej doloeenega nspeha celotnega poslovanja nujno podrediti naeelom ekonom.ienosti in racionalnosti.. Da bi dosegli realizacijo omenjenih naeel, je potrebna dobra organizacija.
Tega se je kolektiv KOVINOPLASTIKE dobro zavedal. Saj je imel Ze v zaeet!..'"U svojega razvoja primerno organizacijo proizvodnje. Zelo biter razvoj podjetja v teZkih pogojih pa ni vedno dopu.Seal izpopolnjevanje organizacije. Ni enostavno, niti lahko prilagajati organizacijo pogojem >+r a z m e -tan o s t i.-, v ka.k.rinih KOVINOPLASTIKA dela Ze 10 let. Kolektiv je, ze dolgo easa brez tehniene inteligence, napravil ogromne nspehe v razvijanju svojega podjetja. Letni plan je hitro porastel preko 2 milijardi, stevilo zaposlenih se je dvignilo na 750, gradnja nove tovarne je v polnem razmahu. Toda kolektiv Zeli naprej k novim nspehom.
Z.e dalj easa vodijo razprave, kako vskladiti ogromne materialne faktorje, ki so angaZirani v proizvodnji in kako 8e bolje vskladiti proces z ljudskimi izku.Snjam.i. Pra.ksa posameznikov ni vee dovolj za vzdrievanje harmoilienega sodelovanja vseh proizvodnih sil. V odenje na temelju rutinsk.o priuCenih sposobnosti nima vee efekta za re8evanje vse bolj kompliciranih organizaci~kih problemov. Vodijo se priprave za organizacijo sodobnega tehnicnega sektorja, v katerem naj bi sodeloval moean konstrukcijsko-tehnoloSki oddelek ter novo ustanovljeni oddelek za studij dela, standardnih casov in notranjega transporta.
Poleg tega pa se strem.i za stalnim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja. Kolektiv se zaveda, da je nedvomno naj,pomembnejSi Ci.nitelj, ki usmerja voljo in napore proizvajalca v produktivnejSe delo ter hkrati vzpodbuja njegovo iniciativo, naCin oblikovanja osebnih dohodkov.
Za efektivnejSe delo v tej smeri pa se bodo morale razne sluibe posluievati modernejSega apravljanja svojega dela ter mehanografije. Prav bi bilo, da delovne organizacije prilagajajo svojo organizacijo proizvodnje in poslovanja uporabljanju mehanografije. V Ljubljani Ze zelo uspe8no deluje mehanografski center, v katerem je vkljueeno sedem veejih gospodarskih organizacij. Verjellno bi bilo prav, da se tudi v notranjskem ba.zenu razmislja o slienem mehanografskem centru.
Vse to so razm.isljanja, ugotovitve in uspehi vztrajn.ega kolektiva KOVINOPLASTIKE, ki kljub raznim teZavam smelo koraka k novim ciljem in delovnim zmagam.
TIJO
....:.
Kako se je:ustvarila poslovna uspesnost po poslovnih enotah _in koko se je razdelila
Ob zakljucku II. tromeseeja 1964 smo napravili obraeun poslovanja po pooamezrrih poslovnih enotah BRESTA. S tromeseenimi akcijskimi plani se namree za vsako poslovno enoto planira preko obraeunsk:i.h cen interni dohodek poslovne enote. Obracunske cene (to so planske lastne cene,
ZELENO ZLATO (Nadaljevanje s 3. strani)
Po sklepu obanske skup~fue je tudi na~ obrat prevzel p<><l.nrl.bljanje gozdnih povr!tln v zasebnem sektorju. Zal!eli smo v oktobru Janskega leta. Ugotavljamo, da gre podru:!:bljanje hitreje v viMnsJdh kakor pa v ni!insldh predelih. Od skupn:lh 2.148 ha smo sklenlll pogodbe za kooperac:ljo :!;e 21 % z ozirom na povr~ine.
Letos je na!! obrat imel planiranih 11.600 m' poseka iz splomo dru:l.benega sektorja 1n 35.317 m' iz zasebnega sSktorja. Posek bo do kcmca leta gotovo l.zvrSen. TeZico pa je reCi, ~e bo dosefeno tudi spravilo gozd.ri:ih sortl.manov.
Zvedeli smo nekaj novic od predelovalcev 111a~ega zelenega zlata.
Na
poveCa.ne za dolocen odstotek, ki se dobi po pokritju Qbveznosti kombinata) tvorijo osnovo za vrednotenje ustvarjene proizvodnje, ki predstavlja interni celotni dohodek poslovne enote. Od tega internega celotnega dohodka se odStejejo V5'i. strooki, 'ki so nastali v obraeunskem tromeseeju, upostevaje zneske rek.lamacij. Tako se dobi poslovna uspesnost. Ustvarjeno poslovno upe5nost dele delavski sveti poslovn:ih enot po merilih, ki jih sa.mi predpisejo. Poslovne enote so tako en del rposlovne uspe.Snosti namenile za sklade, drugi del za ooebne dohodke. Del za osebne dohodke so delili 5e na sredstva za slru;pne slu7Jbe, na sredstva za pokritje :izgube DUR-a in na sredstva za poviSanje Zivljenjskih strookov. Ostali del se razdeli med Clane !P<JSlovne enQte po vlozenem delu za tisto obdobje, za katerega velja obracun. PE- Cerknica je pustila sredstva nera2JP()rejena, medtem ko so ostale PE sredstva razporedile. V Item mesecu so izplaCale za osebne dohodrke 'ill' Martinjalk: in Tovarna ivernhh ploS'C Cerknica, medtem iko bodo ostale PE to storile v prihodnjih mesecih.
RIM
Kaj pravijo delavci na ~restu o prvi prosti soboti .
Na osnovi temeljite analize :i!n daljsih pri,prav je centralni upravni odbor LIK BREST Ce!lk<nica na seji dne 28. 8. 1964 sp:rejel sklep, da imajo prvo prosto soboto dne 29. 8. 1964 zaradi :izpolnjenih pogojev nslednje delovne enote komlbinata: TP Cerknica, TP Martinjak in Tova.rna lesn:ih izdelkov TLI Stari trg.
Ostale poslovne enote rbodo imele skrajSa.ni delovni Cas> tedaj, 1«> bodo izpolnile za to potrebne pogoje.
Clani poslovnih enot, ki so prosto soboto Ze imeli, so ta sklep sprejeli z velikim veseljem. V razgovoru so posamezniki JPOVedali tole:
J02E DRENIK - delavec v m<mtaZ:i: »Jaz in ostali delavci v monta.Z:i srno se zelo trudili, da postavljeni plan kar najbolje izpolnimo. Prva proota sobota je meni in ostalim delavcem dala veliko pobudo, da pri delu se bolj pohi.timo. Postavljeni rplan · se bo dal izpolniti, ceravno ni lahek. Vazno je, da homo redrno preskr,l>ljeni z elementi iz ostalih ekonomskih enot. Proota sobota mi je priSla zelo pniv, saj sem jo porabil za osebna opraviJ.a, v glavnem pa za poCltek v druZini.«
V ALCI OBREZA - delavka v nanosu povrsin: »Delo z laki ni ravno prijetno in je ves .teden ze-
prilborimo se letos drugo prosto soboto v mesecu.«
MILOS TOMSIC - strugar v rpogonskem servisu: »Menim, da je zacetek z eno prosto soboto v mesecu rz.elo pozitiven, saj bo tako imel delavec vsaj en dan v mesecu proot za razvedrilo in osebne opravke. JaJZ sem sicer moral tisto prvo soboto delati, ker je bilo nujno delo, dobil pa sem v ta namen prosti dan v prihodnjem tednu, ki mi je zelo prav priSel. JaJZ in moji sod·elavci delamo se •bolj vestno v upanju, da tal«> ustvar.imo pogoje, da se se bolj skrajsa delovni tednik.«
JANEZ KEBE - delavec v II. strojni: »Prve s01bote sem bil in sem je zelo vese!, saj ·homo jaz in moji letniki imeli se vee moinosti za rekreacijo, posebno se tedaj, ko 1bo nastopila sneina odeja in ne •bo doma qela.«
NADA LOVKO - delav:ka v furnirnici: »Kar se tire Vlpra.Sanja plana 5/IIl.O mi v furnil"'lli.ci na tekOICem, saj ga redno rpresegarno; zato smatram, da smo zasluZili prvi prosti dan v mesecu. Prosta sobota je nam materam zelo pripomogla, da si uredimo svoje gospodinjsrtvo ze v soboto in nam je nedelja res na ra.zpolago le za poCiotek :in razvedrilo.«
Tako povedo tudi ostali <:lani kolektiva, ki so s svojim .trudom
Nakladanje pisalnih m.iz za Sovjetsko zvezo
lo dolg. J>rve proote sobote sem se jaz in os·tale sodelavke razveselila, saj je prisla kar nenadoma, eeprav se je 0 tern veliko govoril{). V skurpirri, kjer dela.rrl\ se vse trudimo, da lbomo pJan kar rbolje iZlpOlnile z upanjem1 da si
pripomogli do zacetne realizacije se enemu ukrepu k iZJ):>oljsanju standarda de.lovnih ljudi. Clani poslovnih enot, ·ki potrebnih :pogojev se niso dosegli, se tru;di.jo, da jih dosezejo cimpreje.
BOST
lzobrazeva n je privatn i h .kmetova lcev P.osamezni lklmetovalci pa tudi
zadruga se zanimajo za izobrafevanje privatnih lanetov. Delavska univerza in krnetijska zadruga sta pripravili programe, kjer je predvideno, vee predavanj po vee "h cenmh. Tako na Uncu, Grah vem, Starem trgu, Novi vasi , jnarjirh in drugod. Ta predava ja naj bi oila v orbliki rcwgo ra, kjer lbodo sodelovali rp strokovnjalci in drugi ljudje. Podrocje, kjer.
za:nimanja so: Zivinor:eja, sadjarstvo, mlekarstvo, izkoriscanje kmetijske mehanizac.ije, kooperacijski od!nosi in dxugo .
Nekateri J!)'rivatn:i 'km.etje so izrazili zeljo, da bi organizirali tudi predavanja o ra'Vnanju z motornimi zagami in kooilnicami, saj se iz dneva v dan ste>d.lo ieh Sltrojev veea. Zainteresira,ni so IPTedvsem, rk~o se ti stroji v2ldrZIUJeJO pa rtudi sodobne metode dela s sbroji.
GU
al A1
nop: zira son< renj zgoc to be odp< Sega »Fn »Dr. sker
2t smc paci in I min l(rer .... F'r< izlel re , ni' 11: lidi. re ' neg~
grad in ]:: :i!n]: sluh nov zrtv· liko Ali nje lffiOI
v
Sc Vt
ski orga gani odd~ sle. hovi zav€ clan vati nju, dobt neg£ naj-v >>KO na < tj u. javl. t udi Nad ekor in ·r le · STU la z;
1itic
N; velil bo razU
P< inteJ Jruh; eaje je z drue
D! pas caje de.la: in t cije. cila zat za.Ce 'kaci.
E
l
:o
v .a v !v n ~
ll." n lv
a e
[.
n z
e
v a
·; i a
GLAS NOTRANJ.SKE ----------------------------·--------------------------------5
Vtisi z izleta aktiva ZB nKovinoplastike« Loz
A.ktiv ZB pri podjetju »Kovin oplastika« Loz je te dni organiziral za svoje Clane ZB izlet po soncni Primorski in zeleni Gorenjski. 13. septembra 1964 v zgodinji jutranji uri smo se z avtobusom podjet ja SA!P Ljubljana odpeljaJ.i iz LoSke doline. Cilj na-5ega izleta je bil obisk boln:i:Snice »Franja« v Cer'knem in obisk »Drage~< in Begunj na Gorenjske:m.
Ze t akoj !JO prihodu v Cerkno smo se ustavili pri ~en.iku padlih borcev ter poJ<>ZiJi venec in poea5tili zrtve fasizma z enominutni:m molkom. Od tod S!Illo 'l:renili proti rpartizansrkri bolnisn:i.ci .. Franja«, ki je bila cilj na!Sega izleta. Ogledali smo si vse prostore, v katerilh so se zdravili ranjeni ltborci in caJkaJ.i svobode invalidi. Saj Clovek vsega tega ne more verjeti, -da so toliko nesebicnega truda vlowi ti ljudje pri gradnji rbolnisnice, nw ta'kem mestu in pod taksnimi pogoji, za streho iJn pocitek ranjenim lborcem. Prisluhni·l sem pogovoru nasih Cianov ~: »Kje so neki sedaj ti pozrtvovaJ.ni ]judje, ki 50 presta1i toliko gorja, strahu in trpljenja?« Ali so dobili vsaj deJno zado8eenje za svoj veU.ki trud? Ali so :morda, 'Ostali :nekje rpaza:bljeni?
v
Te, tako •>Svete<< prostore smo zaIPUSC:ali in se spuSCali nazaj v doHno Cerkna, ali na5e misli so se vedno hitele nazaj v temne globoCine in sotesko, 'kjer teee in sumi mrzla voda in poje Zal.ostinko nepozabljenim tovariSem, rki so za vedno ostali v trdi kra:Ski zemlji, ki pa je le sl.ovenska.
Skozi Tolmin - Kobarid - Bovee smo se ustavili pred dolino Trente, kjer s:mo obiskali Cla:ne na.Sega aktiva ZB tov. Toneta Znidarscia, ki je t u na tritedenskem okrevanju. Po prisrcnem pozdravu in stisku rok smo krenili preko Trente in VI'Siea v preJepo Gorenjsko .
V Dragi smo ob sp6meniku padlim borcem in talce:m poloZili venec ter poeastili njihov spomin z enominutni:m mol•kmn. Nato smo se vracali v Begunje in si ogledati muzej NOB. Z obCudovanjern smo ogledovali sledove grozodejstva !JO celicah, kjer so trpeli in 'bili muceni borci za svobodo. Kdor dvami, kaj smo morali \I)restati za svobodo, 'katero sedaj uZivamo, naj si ogleda spomenike in muzeje, ki so trajna p.rica zloCinov okupatorja ter umazanih izdajaJcev. Saj ne more nobeno pero oprisati, kaj Clovek dbCuti ob
Sole, ki jih bo organizirala DU Velike potrelbe po osnovni sol
ski izobrazbi v na:Sih delav5kih orga:nizacijarh narekujejo, da organizira Delavska univerza vee oddelkov OS'novne sole za odrasle. Delovne organizacije in njihovi organi samouprav.J.janja se zavedajo, da brez osnovne sole clan •kolekt1va ne more naJPredovati v strokovne:m izpopolnjevanju, prav talko :pa ne more biti dober upravljalec, ce nima osnovnega zmanja. Zato bo za nasi dve najvecji podjetji »BREST« in »KOJVmOPLASTIKO« organizirana osnovna sola v samem podjetj u. Ce ·bo zadostno stevilo prijavljencev, bo organizirana sola t udi na Rakelru ni v NO'vi vasi. Nadaljevala se bo tudi veeerna ekQ!lorruska sred!nja sola II. letn'ik in II. letnik tehnicne srednje sole - lesni oddelek pri »BlVESTU«. Poleg tega pa bodo se sola za starse, sola za zivljen.je, po~ 1iticna sola·, sindikalna in mila-
dins:ka sola (za sredstva organizacij). Zaradi veli•kih potreb na nasern obrmoeju pa bo organizirra:n tudi oddelek pedago5ke arkademije. Navedene sole bodo ,posredovale znan-je zelo razli-<:no. Osnovne, ekonomske in tehnicne bodo i:mele redna rpredavanja IPO neikaj·krat na teden v popoldanskem in vecernem eaoo. Politicne in druge bodo vezane na ciklus predavanj, ki bodo po dolocenem vrstnem redu. Pedagoska akademija pa bo im·ela predavanja nekajkrat v mesecu. st rnjeno pa v zimskih in tudi v pol-etnih poeitnicah. N edvarnno pa bodo v~ te obli'ke za~ htevale veliko individualnega studija. Ir21pitne komisije zahtevajo isto znanje rkakor za redne sole, sa·j morajo birti enaikovredne. Vsi, rki se zanimajo za rposarrnezne ~ole, progrCliffi ali podobne informacije, se laihko obrnejo na Delavsko univerzo v Cerkni-ci, kjer va;rn bodo postregli z vsemi ;podat ki.
Ciani aktiva ZB ,..Kovinoplastike« Loz polagajo venec pred spomenikom 11adlih borcev in talcev v Dragi.
spominu na prestano trpljenje. Cudim se le enemu: kako moreroo dopustiti, da v te kraje, prepojene s slovensko krvjo, pustimo, da zaidejo se vedno nerrn.Ski krvniki, rki so bill moriJ.ci zrtev, ki so morale dati tako mlada Zivljenja za svobodo na5ega naroda?
Tovarisi! Vse premalo cenimo n a.Se zrtve, -'l/5e prehitro rpozablja'ffiO na :prestano gorje. MisJ.im le to, da nolbena se ta1ko plaeana usluga nam od nemskih zlocincev ne odtehta ene same kaplje slovenske krvi, prelite za svobodo.
Na poti iz Begunj smo si nato za kratek cas ogledali se J.etalisce »Brniki«, ceravno ze v mraku in se preko Ljubljane vracali nazaj v LoSko dolino.
Naj se na kraju v imenu vseh borcev- udelezencev izleta zahvalim vodstvu podjetja in sindikalni podruinici »Kovinoplastike« Loz, ki sta z razumevanjem omogoeili izlet na:Sim clanom ZB, ki nam bo za vedno ostal v spominu, p~E:bno pa se spomeniki borcem, ki so nas spremljali na Vl5ej poti. Lado Znidar§i~
Drobne novice il Bresta Ciani kolektiva si bodo lahko
nabavili najnujnejse artikle za ozimnico v obratnih menzah. Za orgamzuano dobavo in izdajo ozimnice bo skrbela Delavska restavracija. Do nedavnega je za ozimnico skrbel sindikat, kar :pa ni njegovo delo.
Gasilska ekipa iz tovarne rpohistva v Cerknid je pred rkra1Jki:m sodelovala na okrajnern prvenstvu gasi.lskih ekip in zasedla med industlijskimi ekipami tretje rnesto, kar je pohvale vredno, se rposebno ob dejstvu, da na tekmovanju ni bila sodobno O!Jremljena.
Ob priliki podra.Zitve nekaterih prehrambeni.h artiklov so sarn.oupravni organi sprejeli sklep, da se kot nadomestiJ.o za poveeane Zivljenjske stroske izwlaea meseeno vsa'kemu clanu rkolelctiva :po 2500 din.
•
Ukrerpe, ki so jih podvzeli za skrajsani delovni cas, 50 ze zaceli realiziraJti po posameznih poslovnih enotwh. Tako so imeli ze v avgustu .prosto soboto v TP ' Cerknica, 'I1P Martinjak in 'DLI Stari trg. Edino Bazenska zaga v Cerknici ni 5e dosegla pogojev za skrajsani delovni Cas. Skupne sluZbe pa bodo imele skraj5ani deJovni cas sele takrat, kadar bodo po vseh poslovnih enotah ustvarjeni rpogoji.
Za sedaj je prosta sele ena sobota v mesecu, vendar so vse akcije usrnerjene 1k cilju popolne uveljavitve 42-urnega tednika.
Tecaji v letos.nji sezon1
V skladu s pravilnikom o delitvi cistega dohodka in osebnih dohodkov so :po vseh poslovnih enotah delavski sveti sklerpali o razdelitvi poslovne uspesnosti. Leta je razlicno dosezena rpo posJ.ovnih enotah. Sredstva iz rposlovne uspe5nosti so delavski sveti gospodarsko razdelili tako, da so del sredstev namenili za osebne dohodke, nekje 50%, drugje 60 %. vse ostalo rpa v sklade, s katerima samootojno razpolagajo poslovne enote.
Na zeljo stevilnih podjetij ter velikih potreb po iwbra.Zevanju bo v leto5nji sezoni cela vrsta razlicnih .teeajev.
Po veejih kra:jih, kjer ho dovolj interesentov, tbodo org;ani•zirali kuha.rSiko goopodinjske teeaje, teeaje za krojenje in ·sivanje, teeaje za ·bolnicarje prve 'P<JIITIOCi in drug e.
Delovna oogani•zacija •>Gradisce« pa se :zan:ima za specializi.rane tecaje v gradbenistvu, kjer bodo delavci priddbili potrebno zmanje in tako tudi primerne rkvalifilkacije. Kmetijska zadruga je narocila teeaje za zivinorejce .in teeaj za traktoriste . . Za traktorski rbodo z.OCetn:iSki za pridobitev lkvali!fi'kacije in nadaljeval:ni za delo s
'
kmetijskimi strojni:mi prikljuak!i . Teeaje bo lahlko obiskoval vsak, ·ki ima veselje. Gostinska rpodjetja in 17uristiC:na :z;veza pa zeli vee tecajev v .gootil)ski stroki, turiZJIIliU za turisticne vodice in tudi
jezikovne teeaje. Tako bo letos teeaj italijanscine in nemSC:ine za ;trgovske in ~tinske delavce. Tudi druga podjetja se zanimajo. Zato se nam obeta vrsta rnoZ:nosti, da i7JPopolnimo svoje znanje.
Konec I 1n zacetek sezone
TaJborn.i·ki so .poopravili Sotore, porCirt;nil!lki darnovi se zapirajo. Konec je torej sezone oddihov in do[pustoV. ZaCela se je druga sezona. Sezona oddiha i.n poCitnic in serzona S<>lanja oziroma izobraievanja sta 6'i. podal1 roke. V en dar ni ta sezona sa:mo za tiste, •ki :hodijo v
redno solo, aJmrpak tudi za odrasle. Dela:vsrka runiverza je za letoo pripravila obseien program iz splo5nega, strokovnega in dru:7Jbenega rpodroeja :i.Wbra.Zevarrja. Pravilno in potrebno je, da te programe objavimo, d<ll •bodo z nji:mi seznanjeni vsi obCani.
V novi blok pri Tovarni pohistva Cerknica so se ze vselili stanovalci. Bldk je bil zgrajen v rekordnem easu, v primerjavi z ostalimri stanovanjskimi gradnjami v obCini. iKomisija, ki je lmela nalogo :z;brati izmed 42 prosilcev 13 sta.novalcev, ni imela lahke naloge, kaj:ti veeina rprosilcev irna neprimerne stanovanjske r~e. V bodoee bo verjetno potrebno vee vlagati v stanovanjslro izgradnjo.
Ta!
6----------------------------·-------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE
Bresto,; gasilci na raporlu pred priiietkom tekmo,·anja Foto Bost
GASILCI SO TEKMOVALI G silska Zl"tna okraja Ljubljana
~ de 6. 9. 196-l priredila okrajno • kmo\·anje pro to~oljnib gasil
• drm."tev in industrijskih grup ,. reb disciplinah: - afetni ek, red do,·anje ovir in trodelni
mokri o p d b o "e obCioe ta e tekmo'\'a
oj udeleiili dve druSWi: PGD o~ in B Cerknica.. ' r zelo
budi konkorenci se je PGD nee 1 · na i. m o. Brestovi
tekmonlci p so v iodustrijski gropi doserli tr je mesto.
• ' j omenimo da bi e Breslo-rl tekmo\·alti labko Se bolje plasirali, re jim ne bi odbili loCk za-
radi nepopolne opremljenosti uniforme.
lz razgovora s tekmovalci smo ugotovili, da so se podobnega t~kmovanja prnc udeleiili; potoZili pa o se na zelo sla.bo in zastarelo opremo, saj so si mor.W. tik pred zacetkom tekmovanja. opremo in orodje izposojati od ostalih druStev.
Dejstvo je, da imajo gasilci Bre-ta zastarelo in neekonomieno
brizgalko, ki vee ne ustreza. hitri in ervenciji, zato bi bilo vsekakor potrebno tudi v ta. namen vloZiti potrebna finanena sredstva.
BOST
v
~III-UI ... n.-lttMIU-INIIIft -IIUIIII-UIIIIU-IUIUM-11111111-IIIIIIII-11111111-1111-IIIIUII-Ii
I @ @ OTROCI NA LETOVANJU V KOPRU 1 I : - UUIIII-IIIIIIII-IIIII"I-IIIIflll-llllllll-11111111-llllllll-lllfllll-11111111-llllllll-11111111-lllr
ObC.inski o::lbor Zveze prijatel jev mladine ob<:ine Cerknica je v letosnjem letu, tako kot pretekla leta, organiziral letovanje S<>lslcih otrok na morju. Kljub temu, da so v zacetku nastopile teiave glede finanenih sredstev, je z razumevanjem in nesebieno podporo nekaterih Clanov nase zveze DPM, zdravstvenih delavcev ter nekaterih Clanov drugih organizacij, pobuda za to akcijo za.Zivela. Res je, da so se same priprave nekoliko zavlelde, to pa zato, ker ni bilo pravoeasno re.Seno vprasanje .i'inancnih sredstev. S tern, da je ldoloceni del sredstev pris,peval Zavod za socialno zavarovanje Cerknica k dotaci ji Obcinske s kupSC:ine, ki jih je namenila Qlb... cinski zvezi DPM, pa je bilo vprasanje letovanja I'eSenO V toliko, da je odbor pohitel s pmpravami.
Dne 23. 7. 1964 je odSla skupina 96 otrok na letovanje za 21 dni v Koper. Vsi otroci so bili, skupno z 10 vodici, nastanjeni v Dijaskem domu v Kopru. TovariS Joze UdoVIic , student medidne, je bil v koloniji upravnik in je tedensko poroeal, kako poteka letovanje. Iz teh ·poroCil je bilo razvidno, da so bill otroc.i nad vse zadovoljni t er ni bilo opaziti domotoija.
K zadovoljstvu je gotovo prispevalo lepo vreme, pester dnevni red in kar je vse -pohvale vredno, dobra organizacija ter t n:d in iznajdljivost vodicev, saj so bili nekatern Ze tretjic in celo cetrtic z otroci cerkniske obcine v koloniji.
Otroci so skupaj s svojjmi vod itelj!i pripraV'ili veseli veeer, ki je odlicno uspel. Pro~am je vse nastopajoee otroke kakor tud.i gledalce navdusil tako, da so se vee takih uspelih zabavnih programov izvajali do konca letovanja. Kolonijo je obi.skaJ t:..~di lutkovni {)der iz Kopra. Za wcino otrok je b.ilo to prvo dozivetje, saj so lutke videli prvic. Konec dru-gega tedna letovanja v K<~pru so :imeli •>dan kolonije«. Dopoldne so organiziraJi tekmovanje 6kupin ,.med dvema ognjerna«. Tekmovanje v plavanju pa jim je onemogoeilo precej rallburka.no morje. Zvecer so prired.ili oddajo »pokazi, kaj znas«, ki je prmr lepo uspela. Stirje naj,boljSi izvajaJci, katere je iiz.brala komisija, so dobili nagrado. Prav talko pa sta bill nagrajeni zmagovalni skupini ••med dvema ognjema«.
Za veselo razpoloilenj e ob vecerih je s~bel s svojo harmoniko gojenec Tone Znidaciic. P red?:adnji in zadnji vecer so otroci, skupno s svojimi vodici, plesali db zvokih harmonike na p.loocadi pred d ija.Skim domom.
Dne 13. 8. 1964 d01poldne pa so odsli, porjaveli od 5onca., ~- llOV'imi daZivetji raZiiJOlozeni domov.
U. B .
Kako je uspela rekreacija
VOSTI IZ LOSKE DOLI.NE Z organiza.ciJO centra za Ilekreacijo v Novigradu smo brez dvo-
TVD »Partizan«. Poleg nove samopostreine trgovine prebrane bo tudi delikatesa.
podje ju ,..Ko\rinoplastika« Loz so z 10. septembrom zakljucili 6eZODO letovanja. V CasU od julija do septembra meseca sta le ovala v poeitniSkem domu Selce pri Crikvenici skupno 202 Clana ko ektiva s svojc.i. 5 Clanov je Jetovalo po liniji poCi niske zveze
v Zadru, 11 Clanov pa je podjetje poslalo na tritedensko okrevanje na m orje in v visinske kraje.
K.rajevna skupnost Laska dolina je organizirala v bivsih prostorih podjetja >>Remont« v Podcerkvi Udelovanje cementne stre5ne opeke. Opeko bodo Iahko 1.-upovali obCani po zmerni ceni.
S.B.
Rekreaci i sko- sport ni center ze prihodnje leto
yelika livada na severo-zahodni sltrani nove S<>.e v Cerknici - ta ho S\·eeano odprta za obCinski praznik - je b ila glavna tema posvetm"anja 0 rekreaciji in sportu · organizaciji ObC. sindikalnega sve•a.
'a tej ·,·adi so predvidena raz-·ena sporma igrisca za rokomet,
odbojko, pros e vaje. nogome in neka"ere a le ke panoge. V sklopu dograditve DO\ e sole bo do-oneno obliko dobilo le igrisce za
mali ro -orne ki bo ime o beton-ski ~ornji ustroj.
Ostala igrisea in naprave pa bomo priCeli ureja i spomladi in to najvee z mladinskimi akcijami. ki bodo organizirane ko lokalne mladinske deloYDe ak:cije.
a ak naCin se bo za Cerknico p · dobilo vai.en objek . ki ne bo
uZil samo mladini role, ampak i oCaSDO \"Seffi Clanom deJ.ovnib
organizacij, ki si bodo zeleli S-portnega razvedrila za sebe ali za svoje otroke. Se .posebej je pohvalno to, da se je pristopilo k re5evanju tega vpraii.anja ob postopnem prehajanju delovnih k{)lektivov na skrajsani del.ovni <:as, s cimer 50 podani pogoji za zdraVO in koristno razvedrilo db pros tem easu ki ga je pri tern vedno vee. Prav tako je potrebno na nek naCin aktivno vklj uciti naso mladino v doloeeno akcijo, kjer svoje mlade moei sprosea v druzbeno koristne namene. Ob takem nacinu dela pri urejanju dol~enega druZbenega objekta tudi elovne in druzbene organizacije e morejo ostati indiferentne, ce bo potrebno k 1emu primakni ti sen dinar sredstev.
Sk:ratka, akcija je zast ljena pravilno in prav gotovo ne bo ostalo le pri besedah. - as.
ma re5ili osnovno vpra.Sanje potrebnega oddiha Brestovih delavcev.
Sedaj, ko je poletne sezone konec in ko analiziramo, · kako je uspela rekreacja clanov kolektiva, lah.ko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je popolnoma uspela, saj je skupn() s clani druzin Ietovalo kar 252 delavcev. Sicer je to stevilo napram stevilu, zapos!lenih v kombinatu, se vedno nizko.
Ugotavljamo pa, da je Ietovalo pretezni del tistih clanov kolektiva, ki imajo vecje osebne dohodke. Sicer osebni dohodki niso osnavni vzrok, da ne bi mogli na.Si delavci Ietovati, saj imamo primere, ko so v letosnjem letu Ietovali tudi delavci s S.tiri ali petclansko dru.Zino, s povprecnimi dohodki. Vecji vzrok je v tern, da nasi delavci nis() tega navajeni, PO drugi strani pa se preteZila veCina dela.vcev izkorisca Ietni dopust za kmecka opravila.
Zaradi tega bo potrebno v prihodnje, da bodo sindikati storili nekaj tudi glede tega vprasanja in sicer tako, da bo tudi fa deJavee deleien rekreacije in regresa.
Dejstvo, da je v Ietosnjem letu Jetovalo 252 delavcev in njihovib druzinskih clanov, nam mora dati misliti, da born() pod podobnimi pogoji tudi v Ietu 1965 organizirali, ce ze ne ua istem kraju, pa kje drugje, Ietoviscni kraj.
GL
z zn~
-nac 1ife1 rav
L _pro, -tost izkl se 1 -ven -nes:
N gotc
"ker par:
p -van in
:stic ter Jdji
P• obc. stiC: -ude -niz~
c ~toj -ure• pre•
.Cas1 :Skil .zelo nim log -nar• Mal
Tt ua po
Ia 1 nap (gle nan
E
)
ti .e Li .e )
l-
0 , -· c u e l-
e 0
0
L-
1, a 1-
0
1-i, li ii
0
. -
J
,_ ,_ ,_
e .-
n e
I.
0
.-
0
.i 0
u
Li a i, a
i a
I .
!1
il ;i
j
GLAS NOTRANJSK:: -------------------------------------------------------------7 RAKOV SKOCJAN --NACIONALNI PARI{?
Za vecmo ljubiteljev naravnih znamenitosti je Ra.kov :Skocjan
nacionalni park. Tudi turisticna 1iteratura in dnevni tisk ga obravnavata kot nacionalni park.
Leta 1947. je bil Rakov Skocjan progla.Sen kot zascitena znameni-tost. Pozneje so bill nrurateri poizkusi in pripravljen material, da se ga proglasi za nacionalni park, vendar je po 17 let.ih naziv ostal :nespremenjen.
Naziv »nacionalni park« je prav gotovo zelo dobra ·turisticna vaba,
""ker imamo v Sloveniji le en tak park - Triglavska jezera.
Pred kratkim je bilo posveto-vanje (o tern je pisal dnevni t.isk in PGrocal radio) o bodoci turi
.stioni ureditvi Rakovega Skocjana ter o odpravi nekatcrih pomanjJUjivost.i.
Poleg predstavnikov Skupscine obcine Cerknica in Obcinske turi:stiene zveze so se posvetovanja udelezile obcinske politicue organizacija in stro·kovni porocevalci.
Clana Jamarskega kluba iz Po~tojne sta porocala o moznosti -ureditve Ze!Skih jam za obiske in :predlozila idejni program. Dolgo
.Casa smo govGrili o ureditvi Zel:Skih jam, kec bi bila investicija .zelo hitro t:oplacana z inkasiranim denarjem od vstopnic. Predlog je naslednji: v I. fazi bi se naredilo stopniSce pri vhodu pod Malim naravnim mostom, dvigni-
dolgo 200 m. Kupili naj bi vecJI coin z motorckom, ki bi poganjal eoln (za. 10 - 15 !judi) in obenem GSvetljeval pot po jami. Na ta nacin imajo urejeno zelG obsezDO jamo na Ceskem, medtem ko bi to · bilo v Jugoslaviji edinstveno, da se obiskovalcem nudi voznja s eolni po podzemeljskem jezeru.
Celotna investicija bi stala oluog dva milijona, kar bi se poplacalo v dveh letih. Tako bi TD Rakek koncno dobilo stalen vir dohodkov in bi Rakov Skocjan dobil se eno posebnost. Dela so lahko napravljena v enem meseen.
Kot je videti na sli.ki - orisu j am, so ZeiSke jame dolge in bi se njihova ureditev razdelila po fazah. Ko se poplaca ena faza, se napravi druga itd.
Juzni rO>v, dolg nekaj nad 500 metrov, je zelo lepo zasigan, vendar zahteva za ureditev precej vee sredstev kot jib zaenkrat premoremo.
Pricakovati je, da bo Ra.kov ·Skocjan vecje weekend naselje. Sedaj je narejenih ali se delajo
· -,-:-:-::: "'~~~ ------.......
Na sliki je prva weekend hiSica,
kateri se je pridruzilo 5e 13. PriCakovati j'e, da se bo drugo leto ste-
vilo podvoj!ilo.
14 hisic, od tega 9 privatnih. Ko bodo nae.!"t.i in sploh ves program ureditvf. :.lako.vega Skocjana nared, pz: bi ustanovili Rakoveani poCitnisko sk.upnost, katera bi razpisala pogoje gradenj in lwntrolirala izva.janje. Lo.kacijski -
Turisticno drustvo Rakek je postavilo 7lelo okusno in veliko tablo na Uncu za Rakov Skocjan. Marsikdo 7Javije po novi cesti in se po ne.kaj sto metrih 7ill.ajde na ozki in zelo slabi cesti ter ustavi
nekaj casa pred velikokrat :naprtimi ra.mpami.
la pot na posameznih mestih, se napravil se en most in pristanisee (glej sliko) pri vhodu IV. Do tam namrec sega podzem.eljsko jezero,
globalni prostvr za zasebne weekende pa naj bi bil na mestu, kjer se ze gradijo in stojijo zasebni weekendi.
zelske jame ----- j . ......
i \ . C.G: ~ :_ . ··"'·~··'"~· .. ..J>t-~a /J\~0
.. ~ ......
Jr .
' ~:·
..
~ \-· ..1~~~ ... ~
·.~ ~ .
"' .
\ -
' ' ' '.
Tloris ZeiSkih jam: Od Kaskade se odcepi vhodni rov, dolg nad 300m in juzni rov,
lepo zasigan, dolg vee kot 500 m.
Silno pogresamo avtokamping. Le-ta naj bi bil nekaj sto metrov dalec od hotela. Nacrti bodo kmalu nared.
Na posvetovanju je bilo govora o stanju cest, pll1Zenju v casu zimske sezone; nadalje o razlicnih pomanjkljivostih v markaciji, zalozbi slikovnega vodica in podobno. Sprejete sklepe pa bodo zadolzene organizacije mogle izvrsit.i do roka.
Zalujucel• posvetovanja je bil ta.k: komisija,- ki bo sestavljena iz predstavnikov Skupscine obci-
ne Cerknica, ObCinske turistiene zveze, Zavoda za spomenisko varstvo Ljubljana, Zavoda za urbanizem, Jamarskega kluba Postojna in Gostinstva Cerknica bo izdelala ureditvene nacrte in ves program bodoce turisticne izrabe Rakovega Skocjana, vkljucno predlog za rezim gospodarjenja ter ga predlozila Skupscini obcine Cerknica najkasneje do 1. novembra. Na podlagi tega elaborata pa bi zaprosili za proglasitev Rakovega Skocjana za nacionalni park kot drugi tovrstni park v Sloveniji.
SPORT • SPORT e SPORT • SPORT • SPORT e SPORT
Cehoslovaslli namiznolenislli igrald na Halleku Najvecji sportni dogodek v ob
cini Cerknica je bil prav gotovo narstop ceskoslova.Skih namiznoteni.Skih igralcev in igral!k »Slavija« iz Prage ter driavnega ekipnega :prvaka »Olimpije<< iz Ljubjane na Rakeku.
Nastopili so v m edsebojnem dvoboju v na.Si telovadnlci. Dvorana je bila polno5tevilno zasedena z vnetirni privrlenci tega sporta. Gledalci so uzivali ob izredno efektnlh uotezah igralcev in igralk, saj -so se o<llikovali v izredni tehniki, borbenooti in duhovitosti igranja.
Najbolj je gledalce ogrel dvoboj med najboljsim ce6koolova5-skim teniskim igralcem Stanekom in na5im VePkom.
Po koneanem nastopu je pripravil TVD »Partizan« Rakek sprejem za vse nastopajoee in funkcionarje v Rakovem Skocjanu.
Naslednji dan so si ogledali lepote Rakovega Skocjana, nad kateri m so bili vsi izredno presenecenl, prav tako nad gostoljubnostjo streznega osebja »Rakov Skocjan«.
Nastop teh igralcev in igralk je bil velikega propagandneg:l znaeaja za razvoj tovrsbne panoge &porta v okviru dejavnooti pri TVD »Partizan« Rakek.
Gledalci so bill zelo zadovoljni in si zelijo se takih in podobnih nastopov. J . M.
»Gias Notranjske« Izhaja mesel:no - Izdaja ga obCinskl odbor SZDL Cerknica - Urejuje uredniskl odbor - Glavni in odgovorni urednik: Dane Mazi - Ciani urednis tva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornil: in Milan Strle - Tehnil:ni urednik: Janko Novak - Korektor: Janez Lavrenl:i l: - Tisk: CZP »Kol:evski tlsk« Kol:evje - Letna narol:nina 240 din - Rokopisov in risb
ne vral:amo
8------------------------------·-------------------------- GLAS NOTRANJSKE
Bili smo na Vrsicu 2e ste citali 0 6-letnem poslova
nju TP »SKOCJAN« Rakek; prav za to obletnico je komisija pri SP podjetja pripravila anketo, iz ka tere je bilo lahko ugotoviti, ali ISO c!ani kolektiva zaniteresirani za interno zabavo ali izlet.
Rezultat ankete po eni IStrani ter letni cas sta odloeila, da je bil organiziran izlet.
Kljub vsem moznostim, da se izleta udelere vsi Ciani kolektiva, je bila udelezba le 40 %. ker ISO nekateri ze bili na Vrsicu.
Na pot smo se odpeljali v nedeljo, 13. 9. 1964 zjutraj. Avtobus nas je odpeljal proti Ljubljani, iz Ljubljane pa na Gorenjsko, kjer smo lSi kot prvo ogledali rojstno hiSo dr. Franceta Preserna v Vrbl.
'
denl pa smo obstali pri 12 barakah, ki ISO lepo ohranjene. Tudi v njihovi notranjosti je lepo urejeno, tako da obiskovalec Jahko vidi, kaj vse so imeli kljub vsem n evarnostim, ki so jim lakra t pretile.
Kakor smo z.e povedali, nas je eas preganjal, da smo se kaj kmalu odpeljali proti domu.
Izlet se da hitro opisati v nekaj besedah, toda teZko je bralcu pokazati tisto, kar se vse vidi. Za veselo razpoloienje je ,poskrbel tov. Bogomir Modic, ki nas je povsod spremljal · s harmoniko; igrane in pete ,pa so bile najvee pesrni, ki jih je skladatelj sestavil prav za k.raje, k.i smo jih tokrat obiskali.
D. L.
Skupina clanov kolektiva, ki so se udeleiiili izleta na Vriic
jEZERO NA VOLCJEM I Jezero na Volcjem je ze skoraj polno; manjka dobrega pol metra. pa bo cisto polno Na sliki je videti del mogocnega jeza v obliki trapeza, ki je zadrzal vodo na 2 ha povrsine Turisticni delavci so ze pripravili pl'edlog za ureditev jezera in ga bodo posredovali strokovnjakom, ki bodo naredili nacrte Del tega predloga vam posredujemo. De.belejsa bela crta ka.:l.e mesto. kjer naj bi stal bife. KopaliSee se bo raztezalo od bifeja ob jezu, pi:istaniSce za colne pa v prelepem zalivcku na drugi strani bifeja (tanjsa bela crfa) .. Jez je treba nekoliko dvigniti, da bi se zviSala povrsina jezera in urediti cesto cez jez ter tako omogoeiti dostop na drugo stran jezera. kjer naj bi bil bodoCi avtok.amping. Dolooen je prostor (seveda, to je zaenkrat samo predlog) za gradnjo weekendov • I I I I I 1 Kopa.lisce in pristajalisce bo treba posuti s peskom, · da bi voda ostala vedno cista Za na.peljavo vode in elektrike pa ne bo vecjib izdl!-tkov, ker se nahajajo prikljucki v neposredni blizini i I I I I i I II I : 1'
Tudi to je vredno omeniti: lovci so navduseni! Nekaj divjib rae se ze nekaj casa zadduje ob jereru (upajmo, da to ni >>lovska raca«) Turist.icnemu drustvu bodo pomagali Elektro'iaga, Gozdno gospodarstvo in staresine JLA Velike Bloke, posebno pa (labko recemo domaCin) major Danilo Mobor
Lepo vreme nam ja omogocalo, da smo lahko opawvali okolico, kjer nas je peljal avtobus. - ze v Kranjski gori smo. se ustavili ter z zanimanjem ogledovali visoke gore. Naj mlmogrede omenimo, da smo tu sreeali med drugimi mnogo tujih turistov.
SPORT • SPORT Zmaga ·in poraz NK Rakek SPORT et .SPORT
Odpeljali smo se naprej po zelo strmi, ovinkasti cesti na Vrsic. Tu smo se ustavili za dalj easa ter si po mallei ogledali Tiearjev dom nekateri pa so se povzpeli tudi visje ter gledali res lepo okolico.
Nekateri, ki ISO bill z.e kdaj prej v teh Jcrajih, nlso kazali tolikSnega zanimanja, povsem nasprotno pa je bilo s strani udel€Zencev izleta, ki so rprvic obisk.ali Vr8i.C.
Cas, ki nam je bil doloeen, nas je prega.njal in po enournem postanku smo nadaljevali z vOIZnjo do izvira SoCe, kjer so se skoraj vsi povZJI)eli prav do njenega izvira.
Od ,tu s.mo se brez postankov odpeljali na kosilo v Log pod Mangar~om; od tod smo nadaljevali pot proti Cerknemu.
Tu in tam smo se se ustavili, si ogledovali zanimivosti, ki ISO za tiste lcraje zgodovinski s,pomeniki, toda fal ni bilo nikogar, ki naj bi dal pod.rdben opis tistega, kar s.mo videli.
Iz Cerknega s.mo ISe odpeljali do vasice Novaki, kjer smo po pe5-poti odSli do bolni8nice ,..Franja«. Pot, ki nas je peljala do partizanske bolnisnice, je dokaj ISkrita in nismo ISe eudili, da je sovramik ni naSel. Nemalo zabl-
Ni redek primer, da neko mootvo izgubi tekmo na tujem terenu in potem isto mostvo pi:emaga istega nasprotnika na svojem igriscu. Vendar to ni prav;lo. Rakek je zmagal v Postojni z rtzutatom 1 : 5 in izgubil z istim moStvom na svojem terenu s 5: 1! Vse to se je zgodilo v enem tednu.
V ,Postojni je Rakek igral zelo resno in je popolnoma zasluZil zrnago. Rezultat je nekoliko pretesen, to pa zaradi slabo razpolozenega vratarja, ki nl imel srec€. Na Rakeku pa je bilo obrarno. Postojna je · bila boljsi partner in zasluzeno zmagala.
v sportu je osnovno - sportn.o vedenje. Tega nek.ateri igralci Rakek.a na drugi te1oni niso L;postevali.
Mlakar - strelec petih goJov na obeh tek.mah je moral zapustiti j~e iza_radi n e'Sport.nega vedenja.
Poraz od bWjsega nasprotnlka je treba sprejeti liportno, kot to nareclijo Pre5eren, BenCina in Otrin, ki so lahko za zgled.
Ena akcija Rakovcanov je bila vzrok. nelj'Uibemu dogodku. KoroSec je »Vilekel« Z.Ogo po desni strani rproti naspro1m.ikovemu golu. Desni krilec je startal precej nerodno in zarlel z glavo Korooca v ramo ter lSi pri tem polikodoval noo.
TekmovaJ.ci Pos1ojne so »Vdrli« v igrisce, zahtevaH izk.ljucitev, v tern primeru nedolmega Korosca 1n napadli sodnika.
Sodnik je bil mnenja, da po takem vzdusju ne bo nadalj evanje tek.me normalno, zato je tekmo zakljucil nekaj minut pred iztekom regula.rnega easa. Kdo je ·Jcriv za poraz Rake k.a , ,ki je samo teden dni prej p remagaJ. istega
nasprotnika na tujem igriseu?
I,gralC'i Rakeka so spooobni, da doseiejo dobre rerz.ultate, ,posebno sedaj, ko je na iZlbiro veliko igralcev, vendar pogresajo delo svojega odlbora. Nekaj easa sta delo odbora opravljala le dva Clovek.a, sedaj celo samo eden. Ali bo :potem ta spor.t d osegel svoj cil j? NajibrZ ne!
Mo5tvo Postojne in Rakeka pred tekmo.
I v
ma l :let 1
•Gerl
:peda niSkt ~keg: S}OVE
Mati :;peda
(
Slo, x>rodt la pr
boglje 1akra1 ki. 0 1
:e
] a,
()
>. ia
a
.-I •
e
,_
r
a 0
0
?
il
~ .1
I
I
19LAS NOTRANJSKE
EKROLOG JA M Ll GERBICEVI V soboto, 22. avgusta 1964, je
rna Bokalcah v visok:i starosti 88 aet umrla profesorica Jarmila Lili •Gerbic, operna pevka in glasbena
}ledagoginja, hcerka nasega cerk:niSkega rojaka, pokojnega slovenskega skladatelja, ustanovitelja slovenske opere, vodje Glasbene :Matice in priznanega glasbenega ;pedagoga, Frana Gerbi~
Po koneanem 5olanju na pra5-kem konservat~riju je kot mlada pevka v 1. 1901 do 1908 nastopala na steviluih koncertih v Pragi in
Pokojna Jarmila Gerbi c, priznana operna pevka in glasbena pedagoginja, heerka cerkniSkega rojaka Fra-
na GerbiCa..
drugih ceskih mestih, poleg tega pa tudi v oiji domovini, v Ti"stu, Gorici in Ljubljani. V tem Casu je z velikim uspehom nastopala tudi na Dunaju in v Beogradu. Na novinarskem koncertu v Beo-
Cerknican. prof. Fran Gerbic. skladatelj in ustanovitelj slovenske opere
Slovenska glasbena dejavnost, tako wroduktivna kot reproduktivna, je bi-3a pred koncern 19. stoletja zelo ne-
Cerknican prof. Fran Gerbic
bogljena. To dejavnost so predstavljali 1akrat izkljucno nekateri posarnezniki. Ornejevala se je na podrocje vo-
kalne glasbe, to se pravi zborovskega petja. in sarnospevov: 0 orkestralni glasbi skorajda ni bilo govora. Prehod iz 19. v 20. stoletje porneni za Slovence pl"Vi, ceprav se zelo nezanesljiv korak k zavestnemu orkestralnemu rnuziciranju. Vodilnim Jjudern ta.!Q"atnih prosvetnih dru5tev, ki so delovali v Ljubljani, ~Glasbena rnatica.-, .. citalnica« in ~Dramaticno dru5tvo.-, se je porodila posrecena zamisel, da povabijo v Ljubljano in zaupajo glasbeno vodstvo in pouk v vseh treh prosvetnih ~rganizacijah profesorju lwovskega konservatorija Franu Gerbicu, Slovencu, takrat ze priznanemu glasbenemu pedagogu in skladatelju. Ta odlocitev in pristanek Frana Gerbica, da se vrne v dornovino, je viden rnejnik v razvoju slovenske glasbene tvornosti.
Petega ok1obra letos bo minilo 124 let, ko je prijokal v Cerknici na ta svet bodoci skladatelj, uCitelj glasbe. operni pevec - tenorist in ustanovitelj slovenske opere Fran GerbiC. V 77. letih svojega Zivljenja (5. 10. 1840 do 29. 3. 1917) je posredoval tako m.ladini kot raznim pevskim zbororn in orkestrorn obilico svojega obseznega glasbenega znanja, duha in neuklonljive volje. V soboto, 10. ok1obra 1964 se bomo oddol:iili velikernu vzgojitelju in organizatorju z odkritjern spominske plosce in stalnim rnuzejern v nje-
gradu I. 1908 je bil navmc tudi srbski kralj Peter I. s prestolonaslednikom Djordjem, s Ciani vlade ter diplomatslfun zborom in ji osebno cestit.al.
Pokojna Lili Gerbic je bila tndi priznana operna pevka in je z velikim uspehom pela naslovno vlogo pri prvi slovensk:i izvedbi Dvoriakove opere >+Rusalka«.. 0 uspebu prve slovenske >+Rusalke« so priobCili nad vse laskave kritike DemSki, CeSk:i in srbsk:i casopisi. Slovenski kritik pa je zapisal: >+Rusalka ni samo pela, ternvee tudi zivela Z VSO SVOjO duSO • • • Do izrednega uspeha pa ji je pripomogla udi njena lepa vnanjost in rast, kakor tudi izborna sola glasu in muzikalna nadarjenost. Njen glas je, kolikor se more po tej skozi in skoz liricni partiji soditi, za vs.ako srednje veliko gledaliSee prav dovolj moean, v srednji legi gorak in mehak, sposoben v vsak:i legi vs.a-ke modulacije.« •
Poleg petja se je udejstvovala se kot glasbeni pedagog in v svoji pevski soli vzgojila vee priznauih pevcev.
Kljub viso.kim letom se je do konca zivo zanimala in sodelovala pri pripravah za ureditev muzeja in- pa vgraditev spominske plosee na rojstni hisi svojega oceta v Cerknici.
Zal pa ji ni bilo dano, da bi doeakala in se mogla osebno udeleziti odkritja, k:i bo v okt~bru letos. Po kratk:i bolezni je nepricar kovano preminula. ·
Kot slovensko kulturno delavko jo homo ohranili v najlepsem spominu!
Janez yidrih Anton Kebe
govi rojstni hisi na Taboru v Cerknici.
Fran Gerbic je obiskoval osnovno solo v cerknici. Ze kot otrok je pokazal izredno glasbeno nadarjenost. Pel je v cerh-venem zboru in bil sploh navzoc povsod tam, kjer se je kakorkoli rnuziciralo. Kasneje na Jjubljanski normalki so ga sosolci, kot navaja sam v svoji avtobiografiji, zaradi izredno lepega petja imenovali ~slovenska grlica«.
Zivljenjska pot ga je po koneani gimnaziji peljala na konservatorij (visoka glasbena sola) v Pragf na Cellkern, kjer je studiral glasbo od leta 1865. do 1867. Ze v CaSU studija je Gerbic izdal svoje prve skladbe, sicer se precej enostavne. vendar pa polne m.ladostnega zara in po rnelodicni strani dovolj sarnonikle. Takoj po koncanern studiju v Pragi, konservatorij je koncal z odliko, je sprejel rnest~ tenorista pri ceskern gledaliscu v Pragi. 1z Prage je odsel v Zagreb in bil devet let clan zagrebske opere. Eno leto je bil nato angaziran v Ulmu (Nemcija), od tam pa je odsel v Lwov na Poljskern, kjer je pel eno leto. V tern zadnjern letu se je Gerblc tndi odloCil, da kot tenorist za vedno zapusti odrske deske In se posveti pedagoskernu delu. Zaposlil se je kot uCitelj solopetja na lwovskern konservatoriju. Kot solopevec tenorist je bil Fran Gerbic nedvornno prvi slovenski pevec svetovnega forrnata, 0 cerner priea nesteto laskavih krittk povsod, kjer so ga imell priliko sllsati. Poleg izrednega glasovnega materiala je Gerbica odlikovalo preclzno poznavanje gledaliSkega deJa in dolgoletna
sPORT Pr\'enslvo v I. razreda
NPL se je zalelo Rakek : Elan (N. mesto) 3:0 p. r.
V prvi prvenstveni tekrni je NK Rakek zmagal 3 : 0 p. f. v Novem mestu. ovomeS<:ani niso imeli dovolj registriranih igralcev, zato je sodnik konCal tek:mo pred zacetkorn, kar je pomenilo zmago Rak:eka
MOOtvi sta se sporazumeli za prijateljsko tek:mo, ki se je konCala 1 : 1 (0 : 1).
Gol za Rakek je dosegel UrSi<! Branko proti koncu tek:me.
Conda, Bencina, Kubat, KoroSec, ing. V engust, Majstronovski, MiSic Brenko, Smolida, Mlakar, Pcleren (Arko), Stojkovic.
Tekma je bila zelo ootra, ker je sodnik dovolil grobo igro. Igrisee pa tako, da si zelimo Se ve&:rat igrati na takih igriSCih.
Nagradna kriianka Zaradi obsefuooti materiala
tokrat ne objavljamo nagradne krizanke. Upamo, da vas bo m<>Zno razveseliti v prihodnji stevilki. Med pravilnimi resitvami je zreb naklonil nagrado naslednjim re5evaJcem:
1. nagrado 2.000 <lin dobi Danica RoZanc, Mar.tinjak 16;
2. nagrado 1.000 dlin dobi Jernej Malovrh, Cerknica;
3. nagrado 500 din dobi Janko Seion, Martinjak 9.
izku.§enost. Vsekakor pa si je v teh letih pridobil tiste dragocene lzkusnje in spoznanja, kl so kasneje botrovala ustanovitvi slovenske opere In s katerimi sl je priboril tako castno rnesto rned slovensklmi glasbenlld.
To je bil Fran Gerbic leta 1886, ko je prejel vabilo, da prevzarne vodstvo glasbene dejavnosti v Ljubljani. vabilo so rnu poslali predsednikl upravnih odborov ,.Drarnatlcnega dru5tva« dr. I. Tavcar, .. Giasbene Matice« Fr. Ravnikar in ~Citalnice« dr. K. Blelweis. Po prihodu v Ljubljano je prevzel rnesto ucitelja in vodje dru.§tvene sole prJ Glasbeni rnatici, rnesto pevovodje zbora Citalnice In rnesto kapelnika pri Dramaticnern dru.§tvu. Najvec svojih vzgojlteljsklh sposobnostl je Gerbic posvetil Glasbeni rnatici, aaJ je na tern podrocju deloval preko 30 Jet. Poleg tega je pouceval §e na ui!lteljiscu in vodll zbor pevskega drustva ~Ljubljana«.
K.ako resnicno vellko In obslrno Je bilo Gerblcevo znanje, kako m:>gocno je bilo njegovo hotenje, da svoje znanje posreduje vsem in na vseh podrocjih, narn precej jasno pokaze celoten pregled njegovega dela. Skupek vseh vellkih in rnallh dejavnosti narn da stlri osnovna podrocja deJa, ki jib je popolnoma suvereno obvladal: 1. vzgojitelj (uCitelj glasbe na Glasbeni rnatlci in uCitel;jl.Scu); 2. reproduktlvnl umetnik (solopevec. zborovodja In dirlgent; 3. skladatelj; 4. organlzator (slovensko gledall§ce). Ceprav so si vsa ta podrocja nekje zelo blizu, je vendar vsako po svoje popolnorna sarnostojno In vsako tudl aila odgovorno.
(Na.daljevanje prihodnji.t!)
R EK
VODNA SKUPNOST
CERKNICA
Vsem poslovnim sodelavcem in vsem obcanom eestitamo k obcinskemu prazniku in priporocamo svoje usluge
Kolek:tiv vodne skupnosti Cerknica
IIIIIIIIUIIIIIIJIII
WI 1111
111
rlllllllllllll
v..,
GRADISCE Cerknica
Izvajamo vsa gradbena dela kvalitetno in v kratkih delovnih rokih. ze Ietos za.Cnemo z gradnjo stanovanj za trZi.SCe, kar bo v perspektivi na.Sa osnovna dejavnost. Kolektiv eestita obCa.nom k njihovemu praznilru
vabi vse turiste z letnim in zimskim 5portom ter turistiCnimi znamenitostmi.
sem. obCanom Cestitamo za obCinski praznik
GOSilLNA
S LAVC LAZE
rede nms obiiate, poslregli
Kolektiv llGradiSca Cerlcnica
Briv-;ko - frizerski salon
CERKNICA
Vsem gostom ter vsem obCanom
Cestitamo za obC:inslci proznik
Turisticn o drustvo Rakek
Cestito vsem obeanom in ljubiteljem norovnih lepot k obCinskemu promiku in vos vobi " Roko¥ Skocjon
GOSTILNA
elike Bloke
Cenjenim gostom nudimo domaCe spec:iolit.el e . pristna kraSica in vi-
·~----·-~--~-----~-----~--------~--~~-------------------------T--------------------------~--po--~-o __ ~_--____ V_2m ___ ~_- __ ·..,_m_o __ -___ , . ,.,. ~ II""' i5estitaao :m promilt
<t!willb-~ im ~ <!Mi1J1illi; w~l~. "'"~ - = q;bj k li® Will ~,. ~llrii
"fVt<tildllttlllnrii im fl1lll!lnlb ~IJ~tR>
.._ ~I l)fll fl1lll ~IWI.. ~
o!Wtii ~ 1n. ~ ~ 'ldl ~ ~ ®a!JI1b-
lfllb 7Sil ~ll
ltlri~ ld '1111!& ~ ~~b-~
~""'
~)Ill c:llibllal4<31nllm ;m ""'""" ~ ltQml ®a!JIWmlo Clihmln!llwnw il"1"""'" rriJ iill $"1: JP:fril;J:;ni<:Waun:o 1l ~r
rrrii ~'ldl-..11 im 1J!11111lm:. ~-· -
GOSI1L.NA GOSTIL A
ANTONCIC POD REBER ELUCI VRH
s-ji gosto;:> in vsem obCa Cestito :m obanslti promi in se toplo priporo<io
-
I
I
-
J
llolektll'
Dosezeni uspehi delovnega kolektiva kombinata BREST so rezultat nenehnih naporov vseh zaposlenih za zgraditev se sr.eenejse bodoenostf
BREST BREST je vkljucen v mednarodno delitev dela. Z zahtevnimi izdelki pohiStva osvaja svetovna trziSca. Kvaliteta izdelkov uZiva priznanje doma in na tujem
CERKNICA Vsem delovnim ljudem komune Cerknica zelimo se obilo delovnih uspehdv pri graditvi socialistiene druibene skupnosti in cestitamo k obcinskemu prazniku, pomembnemu jubileju na§e komune
Trgovsko podjetje
RAKEK
cestitamo vsem obeanom za obCinski praznik Obi.Scite na8e poslovalnice in salidno baste postreZeni!
Kolektiv "Skocjan<< Rakek
-Vsem delovnim ljudem obcine, cestitajo k obcinske~ mu . prazniku
* OBciNSKA SKUP.SciNA ...................................................................... * OBciNSKI KOMITE ZKS
* OBciNSKI ODBOR SZDL
-------------"' * OBCINSKI SINDIKALNI SVET ....................................................................... ~ * OBciNSKI KOMITE ZMS .............................. ._.. .......................... """ * OBciNSKI ODBOR ZB
.... ------------~ * OBCINSKI ODBOR RK
--------------
DELOVNI KOLEKTIV
! I I I
KOVINOPLASTIKE
Delovni kolektiv P,.oizvaja vse vrste kovinske
galanterije, izdelke iz plastiCnih mas za Siroko
potr;o§njo, lite in elektro predmete
GJ I I
v
LOZ
Vsem poslovnim sodelavcem, ostalim delovnim
kolektivom in vsem obcanom cestitamo k ob
cinskemu prazniku
()
Vsem poslovnim sodelavcem, ostalim kolektivom in
vsem obcanom eestitamo k obCinskemu prazniku
TRGOVSKO POD..JET..JE
NANOS Priporocamo se cenjenim odjemalcem.
Vsem obcanom iskreno cestitamo k obCinskemu prazniku
POSTOJNA
Vsem obcanom eestitamo k obcinskemu praznilru in se priporoeamo s svojimi izdelki
Kolektiv pekarne
Cerknica
'
GOSTILNA
Miklavcic VELIKE BLOKE
vam nudi domace specialitete in pristna vipavska vina. Vsem gostom in obcanom cestitamo k obcinskemu prazniku
Gostilna
Demsar Pia nina
Vsem cerkniSkim obeanom, posebno pa mimo idoeim gostom, cestitamo za njihov praznik. Priporocamo domaee specialitete in pristna istrska vina.
GOSTILNA
STRLE VRHNIKA, pod Racno go
ro ob izviru Obrha, vam
nudi ob:rSko postrv, prist
na vina in druge domaee
specialitete. Vsem obisko
valcem in obCanom cesti
tamo za praznik in se pri
porocamo
»Eiektro zaga« Nova vas
Kolektiv priporoca svoje izdelke izolit in novolit
plooce obenem eesti.ta vse.m
delovnim ljudem k obCinskem praznilru
Kolek:tiv >>Elek:tro zage((
Nova vas
Center obrti
Cerknica
Priporocamo svoje izdelke in usluge in cestitamo vsem delovnim ljudem k obcinskemu prazniku
Kolektiv centra obrti
Cerknica
Gostilna VRAG Gorenje Jezero
\ eestita vsem obcanom in
se priporoca
Zdravstveni dom in Lekarna
Cerknica
Ob praznovanju obcinske
ga praznik.a zelimo vsem
obeanom v zdravju mnogo
delovnih uspehov
Kolektiv zdrav. doma
in lekarna Cerknica
Vabimo ljubitelje dobre jedace in pijace na domace koline in eestitamo vsem obcanom za praznik
Gosti§ce Meden Vinko
Begunje
Gostilna BAVDEK Zilce
l eestita vsem obiskovalcem
za obcinski praznik in se
priporoca z domacimi je
dili in pristno kapljico
••• se cenjenim gostom in obiskovalcem priporoca in
jim cestita za obcinski praznik
Gostinstvo
Loska dolina
Priporocamo se z obrati:
Stari trg, Loz, SneZnik in
Babno polje. Ob tej priliki
cestitamo vsem obcailom
za praznik.
Kolek:tiv gostinstva
»Lo§ka dolina
Vsem poslovnim sodelav-
cern, delavcem in vsem
obcanom cestitamo za ob-
cinski praznik
Zavod za zaposlovanje delavcev Cerknica
S solidno postreZbo se pri-.- . porocamo in zelimo vsem
gostom in obcanom ve
selo praznovanje obcinske
ga praznika ·
GOSTILNA
LUZAR NOVA VAS
cestita vsem obcanom in 1111111111111111
cenjenim gostom za obcin; 1111111111111111
ski praznik in se toplo 1111111111111111
priporoca
.J<.metijsAa !Zadcuq,a
Ce1tAnica
S svojimi obrati cestitamo
vsem poslovnim sodelav
cem in obcanom za njihov
praznik
Kolektiv KZ Cerknica
11
;.
I'
• I
l
gt b: IE V•
Ct L j2 Th
]
C! dt pt
B Dl
vi kl ni n1 Pl la tu
Top Related