Glaeilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica

LETO fil . OKTOBER 1964 STEVILKA 10

lllt-IIIIOtti-OIIIIII- t lllltlt-IIIIIOI0-11111111-IIIIIIII-ttllllll-lllll l ll-11111111-llllllll-llllllll-llll-llllllll-llllllll-llllllll-llllllll-lllllll l - llllllll-llllllll-lll l llll-llllllll-llllllll-llllllll-lllf

I ;;

~ I

! K ~ ~~~ ~!~ .. ~ .. ~~.:~~~~~~h ~~ v ~~~~'~!'!~~. !~'~!.'!...~~ I cinskem komiteju ZKS so razpravljali o spr.emembah in do- ocenili . vlogo ZK v sistemu socialisticne demokracije in kako ~-=_ polnitvah statuta ZKS in o programu dela obcinskega komi- ZK v komuni organizirati, da bi hila Cim bolj uspe8na in teja do Rongresa ZKJ. kako v sedainjih i)rilikah tretirati Zvezo komunistov, da bo i

Sekretar obcinskega komiteja ZKS Franc LEVEC je v predstavljala se nadalje gibalno silo druzbenega razvoja.. V 1"

uvodu pO'vedal, da so zahteve o spiiernembi dosedanjega star sistemu socialistiene demokracije se clovek cedalje bolj uve- :_ tuta ZKJ prisle do · izraza predvsem v predkongresni aktiv- ljavlja kot subjek.t druZbenega razvoja, zato so ugotavljali, nosti ZK. Sklepi tretjega in cetrtega Plenuma so tudi ze nar kako postavlja to dejstvo statut. Razprava je tekla tudi o ·~: kazovali, da je nujno spremeniti organizacijske oblike in najbistvenejsih vpra5anjih v komuni. Osvetlili so probleme v "==

nacin delovanja organizacije ZK predvsem kar je v zvezi z zvezi z gospodarskim sistemom in tozadevnimi ukrepi, o njeno vodilno idejno politicno vlogo v na5i drnZbi. Jasno je vstopu v blagovno rnenjavo in odstopanju od centralnega ~-postalo, da je potrebno na ZK gledati kot na Ziv organizem, planiranja, o prehodu iz ekstenzivnega k intenzivnemu go-ki se mora na znotraj razvijati in izpopolnjevati vzporedno spodarjenju, nagrajevanju po delu itd. ~ z razvoj.em druZbenih odnosov. Med razpravo so se dog(}VO- Na osnovi zakljuckov bo sestavljen program dela do vm. ~~ rili o bistvenih vsebinskih vprasanjih delovalllja Zveze komu- kongresa ZKJ in organizirana razprava o predlogu in dopol- ===

nistov, o katerih bi kazalo razpravljati s celotnirn clanstvom nitvah statuta ZKJ. D. M.

:;.I-HIIIIfi-UI IIIII-111111"-IIIUIII-·IIIHII-IIIIIHI-IUtiiii-IIIOIIII-Utiiiii-Uitllll-llllllll-llllllll-llllllll-ti ii i iii-IIIIIIII-IIII-IIUIHI-IIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIlltll-llllllll-11111111-ftl'

Prlprave za obtinski praznilt in k.ulturni leden so " polnem lek.u V tednu kulturnih prireditev

Cerkniske (}bcine od 10. do 18. ok­tobra se bo zvrstila vrsta kuJ.­turnih prireditev d(}macih in tu­jih drus tev. Glavna prireditev bo od!kritje spominske plosce sk!la­datelju Francu Gerbicu in otvo­ritev mnzeja v njegovi rojstni hi­si. P(}l·eg druZbenopoliticnih orga­nizacij, drustev in obcinske skup­sCine bo sodelovala tudi Glasbe­na matica iz Ljubljane. V tednu kulturnih prireditev bodo prired­be v vseh vecjih krajih komune. Predvajani bodo rami filmi, go­stovala bo kulturno umetniska skupina Franc Marolt iz Ljublja­ne, klubski veceri, prireditve po­kaZi kaj znas, koncerti godbe na pihala, delavske sportne igre v Starem trgu, otvoritev nove sole in poste v Cerknici in zabavne prireditve. Te p"rireditve bodo da­le praznieno obelezje 19. oktobru, obCins.k.emu prazniku.

NA OSNOVI POROCILA SEKRETARJA TOV. FRANCA LEVCA PRIDBCUJEMO SE NEKAJ RAZPRAV 1Z KONFERENCE

obsegu in kvaliteti dela, odvisnost oset>nega dohodka naj bo od ti­stega dela in tistega podrocja, na katerem dela in na katerega ima vpliv. Lotili smo se tega, da SI!TlO

rpootavili pravilni'k 0 delitvi oseb. dohod. in n.aSli tudi ustrezne re5it­ve, ki so n.aSle odrnev celo na re­pulbliskem plenumu silndikaJta, po­sebno kar se rtiCe dela norm.ircev. Tam so bUe podane ideje, rlti so samo podiprle na5e prizadevanje k uresniCitvi nacela »-vsakemu po njegovem deJ.u«. Vendar cez noc se ne da postaviti sistema, ki bi bre7Jhi!bno tekel. S tem novim na­grajevanjern reZi.jskrih delavcev na »Brestu<< smo prepriCan:i, da bo­mo 1P05tavili nagrajevanje na vis­jo stopnjo in za.interesirali ljudi za napredek, ko srno vezali od­vti.snost ose bnah dohodkov na nji­hovo delovno podrocje. S planom se predrvidi delitev dohodka, ko se poka.Zejo skupne obveznosti, se za poslovne enote doloci obracun-

IZ DELA PREDKONGRESNE KONFERENCE OBCINSKEGA KOMITEJA ZKS CERKNICA

POLAK NADA je poudarila, da je nujno potrebno zateti vocliti naortno kadrovsko ·poli;ti:ko tudi v d:rtWbenih sluZ<bah, predvsem v solstvu. Tako nenacrtno kadrova­nje v solsrtvu ima pooledice in y rpliva na elab ucni uspeh •ucen­c"ev. Nadalje je poudarila, da se mora ih.itreje razvijati samoup!rav­ljanje v 8olsrtvu. To zlasti ovira premaJ.o razvtitar marterialna 'baza, tako da je vloga samoupraV'Ilih organov nei:ZJrazita ob nagrajeva­nju !PO delu.

METOD RUDOLF. Eno izmed osrednjih v.prasanj sedanjega raz­voja gospodaretva in dJ."Illi!be je uveljavljanje nacela nagrajevanjf! »vsakeiillU po vlozenern deJ.u«. To Vlpra5anje je sedaj talko a!ktualno in zaracli te~ bi morali rbi 1ri ko­munisti prrvi nosilci izvrsevan·ja

ltega nacela. Uresnlicevanje tega je v sedanjem razvoju ne:precenljive vain05ti, s tem se ustvarja mate­rialna osnova in stimulacija. V celotnem kompleksu delitve pro­duktov druZbenega dela je notra­nja delitev najobCutljivejsa toeka ustvarjanjaJ stimulacije dn pro­dukcijskii.h odn060v, 'ki pa je od­visna od glOibalne delitve produk­ta med gospodarnskimi organizaci­jami. V na.Sem rpodjetju SI!TlO za­celi iSkati pati v prakso. Za pmk­iso 'SIIIlO post avili kot kontkiretiza­cijo spJ.O.Snih nacel nasJ.ednje pra­vilo, da naj bo vsak nagrajen po (N adaljevanje na 2. strani)

Rezultati obracunu

analize po periodicnem gospodarskih organizadj

Analiza periodi.C:nih obracunov gospoda:rskih organizacij za prvo polovico letoS.Ujega leta odkriva na s,ploono ugodne ekonornske rezru.ltate. Gre predvsem za uspehe industrije, ki je znatno poveCala svojo !Proizvodnjo in ustvarila 83 % vsega narodnega dohodka, svoje dosezke pa od lani poveCala za 43 % in presegla tekoei plan za 3 %.

Celotni narodni dohodek, ki je zna5al 1.790 milijonov di­narjev, je bil vi.Sji od pretekle ddbe za 37 .%. s Cimer je bil letni plan realiziran z 52 %. Delitveno ra=erje med osebnimi dohodki in sklacli je bilo v sploonem isto kakor v letu 1963; zna5alo je 73 : 27.

Rentabilnost vl<>Zenih sredstev je bila od lani V!_Sja za 26 %, ekonomicnost je porasla za 9 %, produktivnost dela pa se je dvil?)Ilila za 32%. !Na.Steti podatki so v glavnern odraz industrijsltih podjetij, m.edtem ko jih je nekaj iz drugih ~ nog izkazalo vidno slarb5e rezultate kot !ani. Dve panogi sta bill celo pasivni, to sta lanetijstvo in gostinstvo. lz€uba se nana5a na nekrite osebne dohodke v vi.§ini 14 milijonov din. Medtem ko se je izguba v rk.metijstvu priCakovala, pomeni v gostinstvu preseneeenje. Detajlna analiza posebne komisije ki se :bo za to panogo nalmadno izdelala, bo odkrila posredne in neposredne C:initelje ekonomskega neuspeha :in nakazala

Pogled na oolniSnico »FranjO« pri Cerk.uem. Cl.a.nek o vtisu iz izle­ta aktiva ZB Kovinoplastike LoZ berite na 5. strani

ukrepe za i21hod iz tega po~<>Zaja UsD

2---------------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE

Narascanje nominalnih osebnih dohodkov Rekorden uspeh »KOVI N 0 PLASTI KE« Loi

Dinamika dru~benega r.azvoja je letos b.istveno vplivala na rast osebnih dohodkov zaposlenih. V letu 1963 je znaSal povpreeni ooebni dohodek 32.000 din, letos pa se je v prvem polletju gibal med 33.000 in 39.000 din. 2e v ju­liju je to povpreeje doseglo zne- · sek 43.900 din, s cimer se pribli­Zujerno pov;preeju razvitej§ih pod­roeij. Pooebni podatki na raeun podra.Zitve nekaterih prehrambe­nih artiklov 'bodo to povpreeje §e poveeali.

na zagrebskem velesejmu Na zagrebSkem velesejmu se je

med drugimi ;proizvajaloi pred5ta­vilo tudi podjetje ••Kovinoplasti­ka« Loz s svojimi znaninti in no-­Wmi proizvodi.

Okusno urejen izloZbeni iprootor z 'bogatim asortimanom, ki ga je aranfual usl1Wbenec 'K<Winopla-

stike 'brez :pom.oCi velesejrnslcih aran:Zerjev, je napravil prijeten vtis na dornaee in inozemske :in­teresente.

Podjetje »J{ovinoplasti·ka« LoZ kot stalen razstavljalec na doma­cih velesejmih, je na letoSnjem doseglo skoro nepricaikovan re-

•kordnd prodajrui uspeh svojih pro­izvodov grad.'benega in pohi:Stve­nega okovja.

UsD Proizvodnja tudi v gradbenistvu

Ze na samem velesejmu je bilo opaziti, da je to podljetje najve!Cji proiiZVajalec grad.benega in rpohis­tvenega dkovja in edJinJi proizv~ jalec modernega tipa okovja, ki se uporablja IZa sUiho montaZ!1a okna na domacem tr:l.:iscu.

Po zaslugi marljivega kolektiva v :pogledu kvalitetnih razstavJ.je­nih artiklov so dmelii predstavniki ,..Kovinoplastike« Loz na velese j­mu polne roke dela s skilepanjem pogodb. lndustrijska proizvodnja

do konca avgusta lndustrija je v zadnjih Ieiih d<r

seglal (tako sllopnjo razvoja, da vedno znova ugotavljamo nove d08e'1ke in visoka prelrora.Cenja rezultatov iz prejSnjih obdobij. Ko govorimo o uspehih te pano­ge, mislimo predvsem na Brest Cerknica in Kovinoplastiko In.i, katerih ekonomski pokazatelji igrajo odloCilno vlogo v celotnem gospodarsivu obCine.

V osmih mesecih letos je koli­Cinska proizvodnja industrijs.kih izdelkov visoko nad proizvodnjo v istem obdobju lani; gre za 24 .% porast. Letni plan je dosezen s 73 %, to je 6 % preko naerta za to obdobje. Posebno se je letos po­spesila izdelava raznih izdelkov iz plastienih mas v kovinski stroki in vecjega pohistva v lesni.

UsD

Prav na dosegu je Ze Cas, ko bomo tudi v gradbenistvu prieeli govoriti o proizvodnji. Mnoga podjetja te ,goo.podarske 'papoge v Sloveniji ze resno uporabljajo ta izraz.

Tudi v Cerkn!i.Skem »>RA­D!SCU« so, da bi jih ne prehitel c-as, resno v JetoSnjem letu pri­celi ra7l!Tllisljati o novih dblika!h gradenj, predvsem stanovanjskih. OdloC:ili so se, da ze v leto5njem letu storijo v tej smeri prve 'ko­ra!ke. Zlbori voliVC€V na Raokelml, 1kot da so jih vzpodlbudili: odlo­Cili so se, da na Ralkeku zgradijo 9--stanovanjski 'blok za prodajo -svoj proizvod za trii.Sce. Priprav­ljalna dela so v polnem teku in ze konec m~ca septembra lbomo

KOLEKTIV CZP KOCEVSKI TISK SE PRIDRUZUJE

CESTITKAM K OBCINSKEMU PRAZNIK.t

Kako se izvaja plan investicijskega vlaganja v BRESTU

V mesecu marcu letos je po znanih financnih rezultatih la.n.­skega leta s:prejel ODS plan inve­sticijskega vlaganja za leto 1964.

Vseibina plana ni v kapitalnih poveeavah delovnih prostorov in strojnih zrnogljivostih, ampak v izpopolnjevanju obstojecega sta­nja v smislu modernizacije. Pla­ne investicijskega vJ.aganja so iz­delale PE in jih tud:i obravnaval.e na svojih DS. Pri. obravnavi pla­nov investicijskega vlaganja je bjJ moto vsem diskusijam eko-­nomslkorentabililtetni racun, ki predvideva ZNiSanj e proiZNodnih zmogljivooti po vseh poolovnih enotah. S predvideno n.abavo mo­dernej§ih proizvajaJ.nih sredstev se koleld;ivi kombinata obvezuje­jo, da bo doseren plan ,proizvod­nje = leto 1964 ter da ibodo vla­gali maks:imalne napore za nje~ vo ;prekoracenje.

Nabava nove strojne opreme je v telml. Nekateri stroji Ze sJ.uZi.jo svojemu namenu, drugi rpa lbodo dobavljeni v cetrtem tromesetju. Pri reaJ.izaciji plana investicijske­ga vlaganja se pojavJjajo dolo­cene napake, ki jih homo morali v bodoce odkloniti.

Ena i=ed bistvenih na,pa!k je nepravoC.asno narocanje in naJba­va materiala in koordinacija de­la. Zaradi tega prihaja do poja­vov prezasedenosti oziroma tre-

nutnega zatis·ja v posamezni gru­pi za izvajanje dela.

Mnoge tehnicne resi tve so po-­manjlkljive, kar se seveda odrazi kasneje v prolzvodnji. Veasih je rtemu vzrOik nezadostno poznava­nje problema, vcasih pa na hitro napravljen projekt.

Precejsnje teiave pov.zroea na­bavljanje materiala, ker ga 'Pri­manjkuje na triiSCu. S tern se onemogoca izvajanje del po dolo­cenem redu.

Mnogokrat se euti nezainrtere­siranost posarnezm:ih strokovnih kadrov v PE za ;resevanje ;proble­mov v zvezi z investicijaml, k.ar zopet negativno vpliva na izvr­sevanje nalog.

Verjetno oo .potrebno napraviti tudi doloeene organizacijske SIP're­membe, da se taki :pojavi odklo-­nijo.

Zaradi slabega koordinacijskega dela se ,pojavlja, da •je v prvi po­lovici leta izvrsenih komaj 30% vseh potrebnih del in je zato v drugi ooloViici p ·reO'bremenjenoot z delom oCitna. Ker je i.z\nrSitev pJ.ana, plana proi,zvodnje v na:j­tesnejsi povezavi z i;zvr!ievanjem plana invest.icijslkega v,laganja, je ,potrebno njegovi izvr!iitvi poove­titi vso pozornost, ravno tako ~tot vsakemu neposrednemu rproizvod­nemu IPrdblemu.

Franc Hvala

videli prve ·delavce, ki se 'bodo lotili del na tem objektu. Loka­cija je .posreeena, poleg hloka Po­slovne zveze na Rakeku. Ome­njeni blok, doolej Jwt da je sa­meval, bo dobil ~vojega soseda z devetimi novi.mi sta:novanji za po-­trebe Rakeka.

Pri navedeni gradnji nastopa gradlbeno :IJodjetje v istoCas:ni vlo­gi investitorja in izvajalca. Hi­trost prodaje stanovanj 1bo odvis­na v prvi vmti od kvali tete izvr-5enih del, dalje pooreeenosti i:zlbi­re tipa stanovanj in konC:no tudi potreb po stanovanjih; ki jih dma­jo interesenti na Ra:keku - .to so predvsem in v prvi fazi podjetja na Rakeku. V letu HJ65 bo torej tudi gradlbenistvo direktno poka­zalo s'Voj proizvod, ki ;po predvi­devanjih ne bo osamljen, saj se predvideva .postopen rprehod na tak nacin gradlnje v ·sir!iem obse­gu, kar je od kolektiva gradbene­ga- podjetja vsekakor pohvalno glede na potrebe, ki jih vsako­dineV'Jlo cutimo v poma;n.jkanju stanovanj.

Tudi v gradlbenistvu torej no-­ve dblike dela - .pToizvodnja, si­cer 'brez .tekoeega trak'U, ·ki ibo daJa novo obliko produkta na tr.g: zgrajena stanovanja, ki bodo pri­va:bila zadovoljen n.asmeh na lice sta:novalca - obCana - proizva­jalca.

-as.

Da se je to podjetje uveljavik> na domra&m JtrZiSICu s svojimi kvalitetnim!i. praizvodli., nam zgo­vorno rprieajo •stevilke skilenjenih pogodlb na tern velesejmu od 5. do 20. septeiiTllbra. Sarno na vele­sejmu je 'bilo sklenjenih pogodb v rednosti preko 1.000,000.000 di­narjev za ·gradlbeno in poh.istveno olrovje, kar je rekorden uspeh v :pi'Iimerjavi sklenjenih pogdb v le­tu 1963 za tekoee leto v vredlnooti 300,000.000 dinarjev.

V navedeni vsoti pa ni v5te:t znesek pogodlb in zakiljuC:nic pla­sticne prodzvodnje, s katero se '"K'Ovinoplastika.« iz leta v leto bolj uveljavlja !in n.ase nave:ruje f.armacevtsko, k02liileticno in osta­lo industrijo zaradi kvalitetnih lplas'biC:nih izde1kov ter pravoiCasne ddbave. S p:J.astienimi proi•ZV'Odi predvideva doseci ze v tekOCem letu za 600,000.000 dinarjev reali­zacije. V prilhodnjem letu 1965 poa pre:dvideva doseOi za. 30 % veejo realiozacijo.

Omemlbe vreden uspeh zagreb­skega velesejma za »KoVIinop.l.asrti­ko« je tudi v tern, da si je prav na letoS:njem zasnovalo ;pot v mednarodno delitev dela s tern, da je pristopilo k o'bdelavi veejih zakljuokov za. speaialno pohistve­no okovje za inozemsko trii.See.

;r. S.

lz dela predkongresne konference obcinskega komiteja iKS Cerknica

(NadaJjevan.fe s 1. strani)

sko ceno kdt merilo za poslovno uspe5nost. To se pravi, da so de­jansko tri 1kategorije deli.tve: ne­pooredni efekt dela, efekt dela EE in poslovne enote. Vendar smo pr.i tej uvedlbi. nagrajevanja reZijskiJh delavcev ze naleteli na nekatere lkritike, kar ,pa ne daje podpore k n1l!Prednej'sim stremljenjem.

JOZE TELIC. Pad.anje .kmetij­ske proizvodnje lahko zasledimo v zasebni proi.zvodnji, veea pa se oproi?Nodnja v socialristicnem sek­torju. To je brez dvorna tudi za­radi bolje urejenih nqj;ranjih od­nooo'V v kmetijskih -zadrugah. Se­veda je 5e vmta slalbosti in ne­-;pravilnosti v sami lkmetijski or­gan±zaciji in to tudi izven kol -tiva, k.akor so administrati o doloeenrl. ukrepi, neurejeno t v.,v •

Navedeno je bilo, da je v o v i le se 34 % individualnih k.m ij­sklih ;proizvajaliOeV, ce pa bi go­tavljali, kolri:ko jih je, ki s . spo­sobni. Zf1 ii}tenzivno delo, i bilo stevilo nedvomno preC€j rna.iljse . .

Lahko hi govorili 'le o 20 .% delov­ne ·kmeoke sile. Ta problem je zaskr1bljujoc in na5a orgaruiz:a.cija si 1pri:za.deva, da bi 'bilo delo z in­dividualruimi. kmetjiSikimi proizva­jalci C:im boljse. Le-ti naj ne bi proizvajali samo za sebe, ampalk rtudi za trZi\See.

TONE PLOS. V obdobju :pred­okongreSIIle aktivnooti je zlasti va~­no, da sklepe, k;i si jih zadamo in 6jprejmemo, tudi dosledno izvr­sujemo. Da sklepe l'ZVajamo, je pomembno ne samo za organiza­cijo ZIK, arrlipak za ves drutl;'beni razvoj. Tudi tisti, ki niso eland ZK, od organizacije nekaj !priea­kujejo.

Tov.ari5a iz >>'KovinoplaS'tike<< hi dopolnil v tern, da bodo rpomanj­lkljivosti v na:Sem rpodjetju od­pravljene tekom. dveh let. Stipen­diramo iprecej, stipendistov. Tak.o lbo podjetje v •kratk€m delno i:z­polnjeno s strokovnd:mi. ·kadri, ko pa lbo dogotov}jena gradnja nove tovarne, se bodo uredili in kon­centrirali tudli. notranji od.nooi.

GLA

l ZAPI:

Goz na p veeja Cerlcr Obisk nam lj enju zmoti sedan Pozar sedan navaj ter Pl vezno hOd.kl

easu. revir vorirr mio Da b smo i pu~k~

da n delu tov. J dijo vanjs tezav gradi do rc kasni Po leg nji \ jetjer zagot jetja. uspeJ! je to· roej u K!jut ~e u1 smo

To j

Vzro·l cijsk veml: so j ;

nekar nih I

let, s svoje nos. dobo sami

CE

lo di s­:~r

ti ta

ra

ti i-n

rb i-0 v ?-

t.i

~t 1-

e 0 e lr

h e li n

a 0

v v ~.

h

I

i {

)

G LAS NOTRANJSKE

ZELENO ZLATO ZAPIS 0 OBISKU NOVINARJEV PRJ

GOZDARJIH V SNEZNIKU

IN CERKNICI

Gozdno gospodarstvo Postojna ima na podrol!ju cerkniSke obl!ine dva vel!ja gozdna ol:Yrata: goOOni obrat Cerknica in gozdlni obrat Sneznik. Obiskali smo oba obrart:a z zeljo, da nam povedo o .svojih uspehih in !iv­!jenj u delavcev. V obvatu Sn~ smo zmotili obratovodjo r avno v l!asu za­sedanja obratnega delavskega S¥eta. P ozanimali smo se za dnevni red za­sedanja. Pojasn:ili so nam, da obrav­n avajo priporol!i!a ZIS o podra!iwt ter problem e izvdevanja planskih ob­veznosti in gibljivi del osebnega do­hodka za delavce, ki so pia~ po 1:\asu. NapOitili so nas, naj obiSI!erno revir Leskovo dolino in se tam pogo­vorimo z delavci in odgovormimi ljud­mi o njihovih prol>lemih in tezavah. Da bi hila slika obrata b ol j jasna, smo Se prej pov;pra~ali tov. Darija za­pu~ka, ki je pomol!nik Sefa obrata, da nam pove nekaj o zivljenju ill delu na obratu. Med druglm nam je tov . Darlj o Zapu~ek p ojasnil, da gra­dijo v S tarem t rgu upravno stano­vanjski blok, k er imajo sed.aj velike tezave s poslovnimi prostori. S taVbo gradi »GradiS6e« Cerknica, katero bo do roka dogradila . V kolikor bodo za­kasnitve, bodo zaradi obrtni§kih del. Poleg tega gradijo tudi dve stanova­nji v k ooperaclji s trgovskim pod­jetjem »Skocjan«. Vsa sredstva so zagotovlj en a iz lastnih slctadov pod­jetja. Ker nas je zamimalo, kako so uspelli. s podrultblj arnjern go<Zdov, nam je tov. Dari.j povedal, da n a tern pod­rocju niso dosegli n aj bolj Sih uspeho-v. K!j ub ternu, da imajo kooperanti bolj­Se ugodnosti pri proda•ji lesnih mas, smo zajeli le okrog 15 % po·v~in .

pe!jejo do karnionske ceste ali na za­garske obrate. Da bl bil razgovor po­polnej§.i, nam je tov. zapu~ek pove­dal Se o p!anu in planskih doseZkih. Letos so imell plarn poseka p recej vi­sok. Posekati morajo 23.800 m' lg!av­cev in ravno t oliko listavcev. Plan bo pvedvidoma izvrSen, l!e b odo vrernen­ske prilike ugodne. Po!eg tega pa imajo te1ave tudi z delavci. Domal!ih delavcev nimajo, zato najernajo se­zonce. K ternu i e povedal Se to , da bodo imeli za okrog 2.000 m• bukovih drv :iz>pada od planirane lrolil!ine. To pa zato, k er so stroSki spravila veeji kot pa bi bila prodajna cena.

Po razgovoru s pomo(mikom Seia obrata smo obiskali Se delo~l!e Les­kova dolina in povpraSali tov. Danlla Stefanl!il!a, kakSno je !iv!jenje v Les­ko-vi dolini.

»Ravnokar sern pruel iz oddelka, kj er sem od k.a.zoval posek za prihod­nje Ieto. :Zivljenje v naSem revirju je pal! gozdarsko. Delavci imajo .Jepo urejen dom, to je stanovanje in pre­hrano. Kolikor rni je poznano, se kar dobro pol!utijo. Sicer pa so vse cini v gozdu, ke r zelijo zasluZiti l!im vel'!. V poletnih mesecih zaslu!ijo povprel!­no od 60 - 80 tisol! mesel!no. Ta nji­hov zasluzek seveda ni omejen na ure. za dezevne dneve, ozirom a dne­ve v zimskern l!asu, ko ne m orejo de­lati, pa dohijo dolol'!en znesek nado­m estlla. P o!eg tega dobijo Se terenski 'iodatek. V~ih imamo tezave. Najbolj od­

daljeno deloviS~e je 12 km. V takih primerih imamo podrol!ne menze. NaS a¥to jim dostav!ja hrano. Ostali de­lavci pa se h.ranijo v domu . Hrana je zelo dobra, zato pa tudi precej draga. Za tri tople obroke . m dve do­bni m allei moramo odSteti 17.500 din mesel!no.

v sk.rbi za delavce smo poizkuSali, da bi v domu namestili televizijski

T o je ena i711Ded zadnjih operaci j de la, ki jo opravljajo gozdni delavci v Leskovi dolini

Vzrok je v tern, da smo s koopera­cijskimi pogodbami zal!eli ~ele no­vernbra lanskega leta. Poleg .tega pa so laSI1m:IJd nezaupljivi. Ceravno so nekateri lastniki z nami v pogodbe­nih odnosill za p.revoz lesa re vrsto let, se kljub temu niso odlol!ill, da bi svoje gozdove daU v kooperacijski oct­nos. Na·jvel! pogodb smo podpisali za dobo od 5 do 10 let. Pri tern lastniki sami sekajo, padtle sortimente pa pre-

sprejemnik, vendla.r se nam to ni ob­neslo, ker je bil zelo slab sprejern. Na vsak nal!in pa bi bilo koris1mo, l!e bi podjetja ali katera druga !institucija od casa do l!asa oblskala nas revir z ozkim kino poojek.torjem. Na ta na­Mn obi naSi delavcl imeli tudi potrebno ku.Jturno razv·edrllO.« Tov. Steianl!il!a smo prosill, da nam omogol!i razgo­vor z enim od delavcev . Takoj nam je pokazal grupo in jih pobaral , naj

bi eden od njih odgovoril na nekaj vpra~anj. Vabllu se je odzval tov. Mi­livoj Djurlc in nam takoj pojasnll, da sicer slovensko dobro razume, pro­si pa, l!e bl Jahko na vpra~ja odgo­varjal v svojern jeziku. Tako ga bo­do razumeli tudi n jegovi sodelavcl, ko bodo ~sopls Mtali. Razgovor Je po­tekal prijetno. Kar prisluhnite:

Ali bi nam poved.ali, kako c!D!go ste ze tukaj?

- J a sam do~ao ovde 1960. godine i p ooto se rni ovdje svidja, odlu~o sam, da ostajern tu.

Na katerem delovnem mestu najvel! in najraje delate?

- Naj~ radim kao sekal! sa motor­nom zagom, koja meni i mojim dru­govima olalclava ovaj te§ki posao, a i

narja, naj nam op~e !ivljenje in delo na gozdnem obratu Cerknica.

Tov. Mlinar, da ne bomo sitnarill s podrobn!mi vpra~anjl, nam dovollte, da jlh p o vrsti na~tejemo: Kak~a in kj e so va~a deloviS~a? Kollko ima te zaposlenlh delavcev na vaSem obratu? Kako imate urejeno prehrano za va~e delavce? Kalclne splo~e prob!eme imate? In ~e to nas zanima, kako ste izvedbl podru~bljanje oziroma koope­racijske odnose in kako boste izvcllli plarn s~je?

,.z ozirom na speclfi~ne pogoj e na­~ega obrata imamo zelo heterogena deloviS~. Poleg vzgajanja in r~eva­nja nasadov pod Sllvnico, kjer smo v prej~njih letih v!o!ill mnogo inve­sbiclj, lmamo tudi druga delo~~a . V

Upravno stanovanjska. stavba Gozdnega gospodarstva v Postojni Foto Urbas

produktivnost je puno ~a. D anas ne mozem zamisliti sekal!a bez motorne zage.

UpoStevaj ol! vaS na6i:n Zivlj enj a in deJa nas zanirna, kakSne teltave imate pri tern?

- smatram, da je merui kao i mojdm d rugovima najteZe to, §to nemamo nikakve razonode. Ako ol!emo posje­titli. bioskop, treba, da se dobro nape­Sal!imo do Starog trga, to je 15 km. Nije dosta bolje onome, koji ima to­cak, po§to ga mora natrag gurati, jer je kroz uz brdo.

Zanima nas Se, kak§ne povprel!ne osebne dohodke imate, kako jih po­trosirt:e, pa Se en veseli dogodek v tern kraju, kateri vam je ostal najbolj v spomi:nu nam povejte?

- Da vam pravo kazem, stvar je u tome, kako radimo toliko i zaradimo. Od toga su jo~ ovisni i uslovi rada. Prosecno zaradim oko 50.000 din. A vjerujte rni, najveseliji sam bio tada, kad sam pnimio 97.000 dinara. Priznati vam moram, da zaradjeni novae pu­no lalcle potro~im nego zaradim. U mom rodnom kiraju, to je Mladikovina kod Teslica, l!ekaju na moje t~ko za.radjene pare moj otac, majka i ze­na, od kojih sam prirnio vrlo srdal!no pismo, kad sam im od onih 97.000 dinara poslao 65 .000. NaS zivot ovde u tim Sumama je vrlo tetak. :Zelio bi ja i ostali moji drugovi, da se pone­kad u na§em domu organizuje kakvo veselo vece ill kulturno predavanje, da bi tako 1 rni Sumari imali vezu sa dogadila jd.ma u ku1turnom !ivotu u svijetu.

Tov.ari!'.u Mllivoju smo se za pri­jetni razgovor lepo zahvallli. Ker pa zahvala ni dovolj, smo ob!jublli, da bo morda tudi ozkotral!ni projektor Delavske univerze Cerknlca kdaj ob­iskal njihov dom v Leskovi dolini.

Sef gozdnega obrata Cerknica tov. Stane Sega nas je prav toplo sprejel; ker pa je imel nujne zadrlke, je pred­stavil revirnega gozdarja Karla Mli-

Temnem zlebu vrh J avornika v ~ini nad tlsol! metrov pa izvrSujemo posek iglavcev in listavcev, ki ima pqleg iz­koru6anja tudi vzgojni namen. Tako ima naS obrat dvojno nalogo. Ternu je krivo to, ker imamo v sestavu ne­katere komplekse, ki so v preteklosti imeli zaradi svojstvene vzgoje eno­drobne znal!aje. zaradi tega delamo na gotovih podrol!jih goloseke, ker tak.o pridobimo naravno in umetno vzgajanje izbranih drevesnih vrst.

Na drugo vaSe vpraSanje vam lahko povem, da nas je na na!'.ern obratu zaposlenih 75 dela'Vcev, ki so sami do­mal:\ini iz okolice 2:.i!c, Bezuljaka in Dobca, poleg tega so tudi drugi teh­nil:\ni in administratlvni kadri v glav­nem iz okolice cerknice.

Ureditev prehrane je na naSem obratu organizirana na ta nal!in, da imajo vse delovne skupine od 10- 15 .!elavcev na delo~l!u urejeno kuha­nje toplih obrokov. Kjer so manjSe skupine, si pa delavci presk.rbijo hra­no sami. Delavci plal!ajo prehrano po lastni nabavni ceni. Vse stroSke ku­hamja in ostalo reZijo pa plal:\a pod­jetje. z ozioom na to, da nimamo stal­nih de1ov.ISI!, imamo s prehrano precej velilre teZave. Pri sel!nji kakor tudi vzgoji moramo pal! upo!'.tevati vrernen­ske prilike, letne l!ase kakor tudi po­goje vzgoje in eksploatacije, zato se l!esto 9el.imo iz nitinskih na vi§inske predele in obratno.

0 problemih sem vam nal!elno ze odgovoril. Ko-t dopo!JniJo vam lahko povem to, da so zasluZki naSih de­lavcev nekoliko nitji od zasl~ov de­lavcev obrata SneZnik. To pa je za­radi tega, ker imamo pri nas zapo­slene preteZno domal!ine, kl pa niso najbolj disciplinirani. Ramurujivo je, da imajo naSi de!avci doma koSI!ek obdelovalne zernije in rep a.1i dva v hlevu in prav zato v najvel!ji sezoni najraje izostajajo z dela.

(Nadaljevanje na 4. strani)

4--------------------------------·----------------------- GLAS NOTRANJSKE

Sodobnejsa boljsi

• • • organiZaCIJa standard

Problem.i tehnike se v proizvodnji ne morejo vee re8evati brez istoCasnega obravnavanja ekonomike in organizacije. Gospodarska orga.nizacija, proizvodna enota, pa tudi posame­zen proizvajalec se mora v svrho naprej doloeenega nspeha celotnega poslovanja nujno podrediti naeelom ekonom.ienosti in racionalnosti.. Da bi dosegli realizacijo omenjenih naeel, je potrebna dobra organizacija.

Tega se je kolektiv KOVINOPLASTIKE dobro zavedal. Saj je imel Ze v zaeet!..'"U svojega razvoja primerno organiza­cijo proizvodnje. Zelo biter razvoj podjetja v teZkih pogojih pa ni vedno dopu.Seal izpopolnjevanje organizacije. Ni eno­stavno, niti lahko prilagajati organizacijo pogojem >+r a z m e -tan o s t i.-, v ka.k.rinih KOVINOPLASTIKA dela Ze 10 let. Kolektiv je, ze dolgo easa brez tehniene inteligence, napravil ogromne nspehe v razvijanju svojega podjetja. Letni plan je hitro porastel preko 2 milijardi, stevilo zaposlenih se je dvig­nilo na 750, gradnja nove tovarne je v polnem razmahu. Toda kolektiv Zeli naprej k novim nspehom.

Z.e dalj easa vodijo razprave, kako vskladiti ogromne ma­terialne faktorje, ki so angaZirani v proizvodnji in kako 8e bolje vskladiti proces z ljudskimi izku.Snjam.i. Pra.ksa posa­meznikov ni vee dovolj za vzdrievanje harmoilienega sode­lovanja vseh proizvodnih sil. V odenje na temelju rutinsk.o priuCenih sposobnosti nima vee efekta za re8evanje vse bolj kompliciranih organizaci~kih problemov. Vodijo se priprave za organizacijo sodobnega tehnicnega sektorja, v katerem naj bi sodeloval moean konstrukcijsko-tehnoloSki oddelek ter novo ustanovljeni oddelek za studij dela, standardnih casov in notranjega transporta.

Poleg tega pa se strem.i za stalnim izpopolnjevanjem si­stema nagrajevanja. Kolektiv se zaveda, da je nedvomno naj,­pomembnejSi Ci.nitelj, ki usmerja voljo in napore proizvajalca v produktivnejSe delo ter hkrati vzpodbuja njegovo inicia­tivo, naCin oblikovanja osebnih dohodkov.

Za efektivnejSe delo v tej smeri pa se bodo morale razne sluibe posluievati modernejSega apravljanja svojega dela ter mehanografije. Prav bi bilo, da delovne organizacije prila­gajajo svojo organizacijo proizvodnje in poslovanja uporab­ljanju mehanografije. V Ljubljani Ze zelo uspe8no deluje me­hanografski center, v katerem je vkljueeno sedem veejih go­spodarskih organizacij. Verjellno bi bilo prav, da se tudi v notranjskem ba.zenu razmislja o slienem mehanografskem centru.

Vse to so razm.isljanja, ugotovitve in uspehi vztrajn.ega kolektiva KOVINOPLASTIKE, ki kljub raznim teZavam sme­lo koraka k novim ciljem in delovnim zmagam.

TIJO

....:.

Kako se je:ustvarila poslovna uspesnost po poslovnih enotah _in koko se je razdelila

Ob zakljucku II. tromeseeja 1964 smo napravili obraeun po­slovanja po pooamezrrih poslovnih enotah BRESTA. S tromeseenimi akcijskimi plani se namree za vsako poslovno enoto planira pre­ko obraeunsk:i.h cen interni doho­dek poslovne enote. Obracunske cene (to so planske lastne cene,

ZELENO ZLATO (Nadaljevanje s 3. strani)

Po sklepu obanske skup~fue je tu­di na~ obrat prevzel p<><l.nrl.bljanje gozdnih povr!tln v zasebnem sektorju. Zal!eli smo v oktobru Janskega leta. Ugotavljamo, da gre podru:!:bljanje hitreje v viMnsJdh kakor pa v ni!in­sldh predelih. Od skupn:lh 2.148 ha smo sklenlll pogodbe za kooperac:ljo :!;e 21 % z ozirom na povr~ine.

Letos je na!! obrat imel planiranih 11.600 m' poseka iz splomo dru:l.benega sektorja 1n 35.317 m' iz zasebnega sSk­torja. Posek bo do kcmca leta gotovo l.zvrSen. TeZico pa je reCi, ~e bo do­sefeno tudi spravilo gozd.ri:ih sortl.ma­nov.

Zvedeli smo nekaj novic od prede­lovalcev 111a~ega zelenega zlata.

Na

poveCa.ne za dolocen odstotek, ki se dobi po pokritju Qbveznosti kombinata) tvorijo osnovo za vrednotenje ustvarjene proizvod­nje, ki predstavlja interni celotni dohodek poslovne enote. Od tega internega celotnega dohodka se odStejejo V5'i. strooki, 'ki so na­stali v obraeunskem tromeseeju, upostevaje zneske rek.lamacij. Ta­ko se dobi poslovna uspesnost. Ustvarjeno poslovno upe5nost de­le delavski sveti poslovn:ih enot po merilih, ki jih sa.mi predpisejo. Poslovne enote so tako en del rpo­slovne uspe.Snosti namenile za sklade, drugi del za ooebne do­hodke. Del za osebne dohodke so delili 5e na sredstva za slru;pne slu7Jbe, na sredstva za pokritje :izgube DUR-a in na sredstva za poviSanje Zivljenjskih strookov. Ostali del se razdeli med Clane !P<JSlovne enQte po vlozenem delu za tisto obdobje, za katerega ve­lja obracun. PE- Cerknica je pu­stila sredstva nera2JP()rejena, med­tem ko so ostale PE sredstva raz­poredile. V Item mesecu so izpla­Cale za osebne dohodrke 'ill' Marti­njalk: in Tovarna ivernhh ploS'C Cerknica, medtem iko bodo ostale PE to storile v prihodnjih mese­cih.

RIM

Kaj pravijo delavci na ~restu o prvi prosti soboti .

Na osnovi temeljite analize :i!n daljsih pri,prav je centralni upravni odbor LIK BREST Ce!lk­<nica na seji dne 28. 8. 1964 sp:re­jel sklep, da imajo prvo prosto soboto dne 29. 8. 1964 zaradi :iz­polnjenih pogojev nslednje delov­ne enote komlbinata: TP Cerknica, TP Martinjak in Tova.rna lesn:ih izdelkov TLI Stari trg.

Ostale poslovne enote rbodo ime­le skrajSa.ni delovni Cas> tedaj, 1«> bodo izpolnile za to potrebne po­goje.

Clani poslovnih enot, ki so pro­sto soboto Ze imeli, so ta sklep sprejeli z velikim veseljem. V raz­govoru so posamezniki JPOVedali tole:

J02E DRENIK - delavec v m<mtaZ:i: »Jaz in ostali delavci v monta.Z:i srno se zelo trudili, da postavljeni plan kar najbolje iz­polnimo. Prva proota sobota je meni in ostalim delavcem dala veliko pobudo, da pri delu se bolj pohi.timo. Postavljeni rplan · se bo dal izpolniti, ceravno ni lahek. Vazno je, da homo redrno preskr,l>­ljeni z elementi iz ostalih eko­nomskih enot. Proota sobota mi je priSla zelo pniv, saj sem jo po­rabil za osebna opraviJ.a, v glav­nem pa za poCltek v druZini.«

V ALCI OBREZA - delavka v nanosu povrsin: »Delo z laki ni ravno prijetno in je ves .teden ze-

prilborimo se letos drugo prosto soboto v mesecu.«

MILOS TOMSIC - strugar v rpogonskem servisu: »Menim, da je zacetek z eno prosto soboto v mesecu rz.elo pozitiven, saj bo ta­ko imel delavec vsaj en dan v mesecu proot za razvedrilo in osebne opravke. JaJZ sem sicer moral tisto prvo soboto delati, ker je bilo nujno delo, dobil pa sem v ta namen prosti dan v prihod­njem tednu, ki mi je zelo prav priSel. JaJZ in moji sod·elavci de­lamo se •bolj vestno v upanju, da tal«> ustvar.imo pogoje, da se se bolj skrajsa delovni tednik.«

JANEZ KEBE - delavec v II. strojni: »Prve s01bote sem bil in sem je zelo vese!, saj ·homo jaz in moji letniki imeli se vee moi­nosti za rekreacijo, posebno se tedaj, ko 1bo nastopila sneina ode­ja in ne •bo doma qela.«

NADA LOVKO - delav:ka v furnirnici: »Kar se tire Vlpra.Sanja plana 5/IIl.O mi v furnil"'lli.ci na te­kOICem, saj ga redno rpresegarno; zato smatram, da smo zasluZili prvi prosti dan v mesecu. Prosta sobota je nam materam zelo pri­pomogla, da si uredimo svoje go­spodinjsrtvo ze v soboto in nam je nedelja res na ra.zpolago le za po­Ciotek :in razvedrilo.«

Tako povedo tudi ostali <:lani kolektiva, ki so s svojim .trudom

Nakladanje pisalnih m.iz za Sovjetsko zvezo

lo dolg. J>rve proote sobote sem se jaz in os·tale sodelavke razve­selila, saj je prisla kar nenadoma, eeprav se je 0 tern veliko govo­ril{). V skurpirri, kjer dela.rrl\ se vse trudimo, da lbomo pJan kar rbolje iZlpOlnile z upanjem1 da si

pripomogli do zacetne realizacije se enemu ukrepu k iZJ):>oljsanju standarda de.lovnih ljudi. Clani poslovnih enot, ·ki potrebnih :po­gojev se niso dosegli, se tru;di.jo, da jih dosezejo cimpreje.

BOST

lzobrazeva n je privatn i h .kmetova lcev P.osamezni lklmetovalci pa tudi

zadruga se zanimajo za izobrafe­vanje privatnih lanetov. Delavska univerza in krnetijska zadruga sta pripravili programe, kjer je pred­videno, vee predavanj po vee "h cenmh. Tako na Uncu, Grah vem, Starem trgu, Novi vasi , j­narjirh in drugod. Ta predava ja naj bi oila v orbliki rcwgo ra, kjer lbodo sodelovali rp strokovnjalci in drugi ljudje. Podrocje, kjer.

za:nimanja so: Zivinor:eja, sadjar­stvo, mlekarstvo, izkoriscanje kmetijske mehanizac.ije, koopera­cijski od!nosi in dxugo .

Nekateri J!)'rivatn:i 'km.etje so iz­razili zeljo, da bi organizirali tu­di predavanja o ra'Vnanju z mo­tornimi zagami in kooilnicami, saj se iz dneva v dan ste>d.lo ieh Sltrojev veea. Zainteresira,ni so IPTedvsem, rk~o se ti stroji v2ldr­ZIUJeJO pa rtudi sodobne metode dela s sbroji.

GU

al A1

nop: zira son< renj zgoc to be odp< Sega »Fn »Dr. sker

2t smc paci in I min l(rer .... F'r< izlel re , ni' 11: lidi. re ' neg~

grad in ]:: :i!n]: sluh nov zrtv· liko Ali nje lffiOI

v

Sc Vt

ski orga gani odd~ sle. hovi zav€ clan vati nju, dobt neg£ naj-v >>KO na < tj u. javl. t udi Nad ekor in ·r le · STU la z;

1itic

N; velil bo razU

P< inteJ Jruh; eaje je z drue

D! pas caje de.la: in t cije. cila zat za.Ce 'kaci.

E

l

:o

v .a v !­v n ~

ll." n l­v

a e

[.

n z

e

v a

·; i a

GLAS NOTRANJ.SKE ----------------------------·--------------------------------5

Vtisi z izleta aktiva ZB nKovinoplastike« Loz

A.ktiv ZB pri podjetju »Kovi­n oplastika« Loz je te dni organi­ziral za svoje Clane ZB izlet po soncni Primorski in zeleni Go­renjski. 13. septembra 1964 v zgodinji jutranji uri smo se z av­tobusom podjet ja SA!P Ljubljana odpeljaJ.i iz LoSke doline. Cilj na-5ega izleta je bil obisk boln:i:Snice »Franja« v Cer'knem in obisk »Drage~< in Begunj na Gorenj­ske:m.

Ze t akoj !JO prihodu v Cerkno smo se ustavili pri ~en.iku padlih borcev ter poJ<>ZiJi venec in poea5tili zrtve fasizma z eno­minutni:m molkom. Od tod S!Illo 'l:renili proti rpartizansrkri bolnisn:i.ci .. Franja«, ki je bila cilj na!Sega izleta. Ogledali smo si vse prosto­re, v katerilh so se zdravili ranje­ni ltborci in caJkaJ.i svobode inva­lidi. Saj Clovek vsega tega ne mo­re verjeti, -da so toliko nesebic­nega truda vlowi ti ljudje pri gradnji rbolnisnice, nw ta'kem mestu in pod taksnimi pogoji, za streho iJn pocitek ranjenim lborcem. Pri­sluhni·l sem pogovoru nasih Cia­nov ~: »Kje so neki sedaj ti po­zrtvovaJ.ni ]judje, ki 50 presta1i to­liko gorja, strahu in trpljenja?« Ali so dobili vsaj deJno zado8ee­nje za svoj veU.ki trud? Ali so :morda, 'Ostali :nekje rpaza:bljeni?

v

Te, tako •>Svete<< prostore smo za­IPUSC:ali in se spuSCali nazaj v do­Hno Cerkna, ali na5e misli so se vedno hitele nazaj v temne glo­boCine in sotesko, 'kjer teee in sumi mrzla voda in poje Zal.o­stinko nepozabljenim tovariSem, rki so za vedno ostali v trdi kra:Ski zemlji, ki pa je le sl.ovenska.

Skozi Tolmin - Kobarid - Bo­vee smo se ustavili pred dolino Trente, kjer s:mo obiskali Cla:ne na.Sega aktiva ZB tov. Toneta Znidarscia, ki je t u na triteden­skem okrevanju. Po prisrcnem pozdravu in stisku rok smo kre­nili preko Trente in VI'Siea v pre­Jepo Gorenjsko .

V Dragi smo ob sp6meniku padlim borcem in talce:m poloZili venec ter poeastili njihov spomin z enominutni:m mol•kmn. Nato smo se vracali v Begunje in si ogle­dati muzej NOB. Z obCudovanjern smo ogledovali sledove grozodej­stva !JO celicah, kjer so trpeli in 'bili muceni borci za svobodo. Kdor dvami, kaj smo morali \I)re­stati za svobodo, 'katero sedaj uZi­vamo, naj si ogleda spomenike in muzeje, ki so trajna p.rica zloCi­nov okupatorja ter umazanih iz­dajaJcev. Saj ne more nobeno pe­ro oprisati, kaj Clovek dbCuti ob

Sole, ki jih bo organizirala DU Velike potrelbe po osnovni sol­

ski izobrazbi v na:Sih delav5kih orga:nizacijarh narekujejo, da or­ganizira Delavska univerza vee oddelkov OS'novne sole za odra­sle. Delovne organizacije in nji­hovi organi samouprav.J.janja se zavedajo, da brez osnovne sole clan •kolekt1va ne more naJPredo­vati v strokovne:m izpopolnjeva­nju, prav talko :pa ne more biti dober upravljalec, ce nima osnov­nega zmanja. Zato bo za nasi dve najvecji podjetji »BREST« in »KOJVmOPLASTIKO« organizira­na osnovna sola v samem podje­tj u. Ce ·bo zadostno stevilo pri­javljencev, bo organizirana sola t udi na Rakelru ni v NO'vi vasi. Nadaljevala se bo tudi veeerna ekQ!lorruska sred!nja sola II. letn'ik in II. letnik tehnicne srednje so­le - lesni oddelek pri »BlVE­STU«. Poleg tega pa bodo se so­la za starse, sola za zivljen.je, po~ 1iticna sola·, sindikalna in mila-

dins:ka sola (za sredstva organiza­cij). Zaradi veli•kih potreb na na­sern obrmoeju pa bo organizirra:n tudi oddelek pedago5ke arkademi­je. Navedene sole bodo ,posredo­vale znan-je zelo razli-<:no. Osnov­ne, ekonomske in tehnicne bodo i:mele redna rpredavanja IPO neikaj­·krat na teden v popoldanskem in vecernem eaoo. Politicne in druge bodo vezane na ciklus predavanj, ki bodo po dolocenem vrstnem re­du. Pedagoska akademija pa bo im·ela predavanja nekajkrat v mesecu. st rnjeno pa v zimskih in tudi v pol-etnih poeitnicah. N e­dvarnno pa bodo v~ te obli'ke za~ htevale veliko individualnega stu­dija. Ir21pitne komisije zahtevajo isto znanje rkakor za redne sole, sa·j morajo birti enaikovredne. Vsi, rki se zanimajo za rposarrnezne ~o­le, progrCliffi ali podobne informa­cije, se laihko obrnejo na Delav­sko univerzo v Cerkni-ci, kjer va;rn bodo postregli z vsemi ;podat ki.

Ciani aktiva ZB ,..Kovinoplastike« Loz polagajo venec pred spome­nikom 11adlih borcev in talcev v Dragi.

spominu na prestano trpljenje. Cudim se le enemu: kako more­roo dopustiti, da v te kraje, pre­pojene s slovensko krvjo, pusti­mo, da zaidejo se vedno nerrn.Ski krvniki, rki so bill moriJ.ci zrtev, ki so morale dati tako mlada Ziv­ljenja za svobodo na5ega naroda?

Tovarisi! Vse premalo cenimo n a.Se zrtve, -'l/5e prehitro rpozablja­'ffiO na :prestano gorje. MisJ.im le to, da nolbena se ta1ko plaeana usluga nam od nemskih zlocincev ne odtehta ene same kaplje slo­venske krvi, prelite za svobodo.

Na poti iz Begunj smo si nato za kratek cas ogledali se J.etalisce »Brniki«, ceravno ze v mraku in se preko Ljubljane vracali nazaj v LoSko dolino.

Naj se na kraju v imenu vseh borcev- udelezencev izleta zahva­lim vodstvu podjetja in sindikal­ni podruinici »Kovinoplastike« Loz, ki sta z razumevanjem omo­goeili izlet na:Sim clanom ZB, ki nam bo za vedno ostal v spomi­nu, p~E:bno pa se spomeniki bor­cem, ki so nas spremljali na Vl5ej poti. Lado Znidar§i~

Drobne novice il Bresta Ciani kolektiva si bodo lahko

nabavili najnujnejse artikle za ozimnico v obratnih menzah. Za orgamzuano dobavo in izdajo ozimnice bo skrbela Delavska re­stavracija. Do nedavnega je za ozimnico skrbel sindikat, kar :pa ni njegovo delo.

Gasilska ekipa iz tovarne rpo­histva v Cerknid je pred rkra1Jki:m sodelovala na okrajnern prvenstvu gasi.lskih ekip in zasedla med in­dustlijskimi ekipami tretje rnesto, kar je pohvale vredno, se rposebno ob dejstvu, da na tekmovanju ni bila sodobno O!Jremljena.

Ob priliki podra.Zitve nekaterih prehrambeni.h artiklov so sarn.o­upravni organi sprejeli sklep, da se kot nadomestiJ.o za poveeane Zivljenjske stroske izwlaea mesee­no vsa'kemu clanu rkolelctiva :po 2500 din.

•

Ukrerpe, ki so jih podvzeli za skrajsani delovni cas, 50 ze za­celi realiziraJti po posameznih po­slovnih enotwh. Tako so imeli ze v avgustu .prosto soboto v TP ' Cerknica, 'I1P Martinjak in 'DLI Stari trg. Edino Bazenska zaga v Cerknici ni 5e dosegla pogojev za skrajsani delovni Cas. Skupne sluZbe pa bodo imele skraj5ani deJovni cas sele takrat, kadar bo­do po vseh poslovnih enotah ustvarjeni rpogoji.

Za sedaj je prosta sele ena so­bota v mesecu, vendar so vse ak­cije usrnerjene 1k cilju popolne uveljavitve 42-urnega tednika.

Tecaji v letos.nji sezon1

V skladu s pravilnikom o de­litvi cistega dohodka in osebnih dohodkov so :po vseh poslovnih enotah delavski sveti sklerpali o razdelitvi poslovne uspesnosti. Le­ta je razlicno dosezena rpo posJ.ov­nih enotah. Sredstva iz rposlovne uspe5nosti so delavski sveti go­spodarsko razdelili tako, da so del sredstev namenili za osebne do­hodke, nekje 50%, drugje 60 %. vse ostalo rpa v sklade, s kate­rima samootojno razpolagajo po­slovne enote.

Na zeljo stevilnih podjetij ter velikih potreb po iwbra.Zevanju bo v leto5nji sezoni cela vrsta razlicnih .teeajev.

Po veejih kra:jih, kjer ho dovolj interesentov, tbodo org;ani•zirali kuha.rSiko goopodinjske teeaje, te­eaje za krojenje in ·sivanje, teea­je za ·bolnicarje prve 'P<JIITIOCi in drug e.

Delovna oogani•zacija •>Gradisce« pa se :zan:ima za specializi.rane te­caje v gradbenistvu, kjer bodo delavci priddbili potrebno zmanje in tako tudi primerne rkvalifilka­cije. Kmetijska zadruga je naro­cila teeaje za zivinorejce .in teeaj za traktoriste . . Za traktorski rbodo z.OCetn:iSki za pridobitev lkvali!fi­'kacije in nadaljeval:ni za delo s

'

kmetijskimi strojni:mi prikljuak!i . Teeaje bo lahlko obiskoval vsak, ·ki ima veselje. Gostinska rpodjetja in 17uristiC:na :z;veza pa zeli vee tecajev v .gootil)ski stroki, turi­ZJIIliU za turisticne vodice in tudi

jezikovne teeaje. Tako bo letos teeaj italijanscine in nemSC:ine za ;trgovske in ~tinske delavce. Tu­di druga podjetja se zanimajo. Zato se nam obeta vrsta rnoZ:no­sti, da i7JPopolnimo svoje znanje.

Konec I 1n zacetek sezone

TaJborn.i·ki so .poopravili Sotore, porCirt;nil!lki darnovi se zapirajo. Ko­nec je torej sezone oddihov in do­[pustoV. ZaCela se je druga sezona. Sezona oddiha i.n poCitnic in serzo­na S<>lanja oziroma izobraievanja sta 6'i. podal1 roke. V en dar ni ta sezona sa:mo za tiste, •ki :hodijo v

redno solo, aJmrpak tudi za odra­sle. Dela:vsrka runiverza je za letoo pripravila obseien program iz splo5nega, strokovnega in dru:7Jbe­nega rpodroeja :i.Wbra.Zevarrja. Pra­vilno in potrebno je, da te pro­grame objavimo, d<ll •bodo z nji:mi seznanjeni vsi obCani.

V novi blok pri Tovarni po­histva Cerknica so se ze vselili stanovalci. Bldk je bil zgrajen v rekordnem easu, v primerjavi z ostalimri stanovanjskimi grad­njami v obCini. iKomisija, ki je lmela nalogo :z;brati izmed 42 pro­silcev 13 sta.novalcev, ni imela lahke naloge, kaj:ti veeina rprosil­cev irna neprimerne stanovanjske r~e. V bodoee bo verjetno potrebno vee vlagati v stanovanj­slro izgradnjo.

Ta!

6----------------------------·-------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE

Bresto,; gasilci na raporlu pred priiietkom tekmo,·anja Foto Bost

GASILCI SO TEKMOVALI G silska Zl"tna okraja Ljubljana

~ de 6. 9. 196-l priredila okrajno • kmo\·anje pro to~oljnib gasil­

• drm."tev in industrijskih grup ,. reb disciplinah: - afetni ek, red do,·anje ovir in trodelni

mokri o p d b o "e obCioe ta e tekmo'\'a­

oj udeleiili dve druSWi: PGD o~ in B Cerknica.. ' r zelo

budi konkorenci se je PGD nee 1 · na i. m o. Brestovi

tekmonlci p so v iodustrijski gropi doserli tr je mesto.

• ' j omenimo da bi e Breslo­-rl tekmo\·alti labko Se bolje pla­sirali, re jim ne bi odbili loCk za-

radi nepopolne opremljenosti uni­forme.

lz razgovora s tekmovalci smo ugotovili, da so se podobnega t~k­movanja prnc udeleiili; potoZili pa o se na zelo sla.bo in zasta­relo opremo, saj so si mor.W. tik pred zacetkom tekmovanja. opre­mo in orodje izposojati od ostalih druStev.

Dejstvo je, da imajo gasilci Bre-ta zastarelo in neekonomieno

brizgalko, ki vee ne ustreza. hitri in ervenciji, zato bi bilo vseka­kor potrebno tudi v ta. namen vlo­Ziti potrebna finanena sredstva.

BOST

v

~III-UI ... n.-lttMIU-INIIIft -IIUIIII-UIIIIU-IUIUM-11111111-IIIIIIII-11111111-1111-IIIIUII-Ii

I @ @ OTROCI NA LETOVANJU V KOPRU 1 I : - UUIIII-IIIIIIII-IIIII"I-IIIIflll-llllllll-11111111-llllllll-lllfllll-11111111-llllllll-11111111-lllr

ObC.inski o::lbor Zveze prijate­l jev mladine ob<:ine Cerknica je v letosnjem letu, tako kot pretekla leta, organiziral letovanje S<>lslcih otrok na morju. Kljub temu, da so v zacetku nastopile teiave gle­de finanenih sredstev, je z razu­mevanjem in nesebieno podporo nekaterih Clanov nase zveze DPM, zdravstvenih delavcev ter neka­terih Clanov drugih organizacij, pobuda za to akcijo za.Zivela. Res je, da so se same priprave neko­liko zavlelde, to pa zato, ker ni bilo pravoeasno re.Seno vprasanje .i'inancnih sredstev. S tern, da je ldoloceni del sredstev pris,peval Zavod za socialno zavarovanje Cerknica k dotaci ji Obcinske s kupSC:ine, ki jih je namenila Qlb... cinski zvezi DPM, pa je bilo vpra­sanje letovanja I'eSenO V toliko, da je odbor pohitel s pmpravami.

Dne 23. 7. 1964 je odSla skupina 96 otrok na letovanje za 21 dni v Koper. Vsi otroci so bili, skup­no z 10 vodici, nastanjeni v Di­jaskem domu v Kopru. TovariS Joze UdoVIic , student medidne, je bil v koloniji upravnik in je te­densko poroeal, kako poteka le­tovanje. Iz teh ·poroCil je bilo raz­vidno, da so bill otroc.i nad vse zadovoljni t er ni bilo opaziti do­motoija.

K zadovoljstvu je gotovo pri­spevalo lepo vreme, pester dnev­ni red in kar je vse -pohvale vred­no, dobra organizacija ter t n:d in iznajdljivost vodicev, saj so bi­li nekatern Ze tretjic in celo ce­trtic z otroci cerkniske obcine v koloniji.

Otroci so skupaj s svojjmi vo­d itelj!i pripraV'ili veseli veeer, ki je odlicno uspel. Pro~am je vse nastopajoee otroke kakor tud.i gledalce navdusil tako, da so se vee takih uspelih zabavnih pro­gramov izvajali do konca letova­nja. Kolonijo je obi.skaJ t:..~di lut­kovni {)der iz Kopra. Za wcino otrok je b.ilo to prvo dozivetje, saj so lutke videli prvic. Konec dru-gega tedna letovanja v K<~pru so :imeli •>dan kolonije«. Dopoldne so organiziraJi tekmovanje 6ku­pin ,.med dvema ognjerna«. Tek­movanje v plavanju pa jim je onemogoeilo precej rallburka.no morje. Zvecer so prired.ili oddajo »pokazi, kaj znas«, ki je prmr le­po uspela. Stirje naj,boljSi izva­jaJci, katere je iiz.brala komisija, so dobili nagrado. Prav talko pa sta bill nagrajeni zmagovalni sku­pini ••med dvema ognjema«.

Za veselo razpoloilenj e ob vece­rih je s~bel s svojo harmoniko gojenec Tone Znidaciic. P red?:ad­nji in zadnji vecer so otroci, skupno s svojimi vodici, plesali db zvokih harmonike na p.loocadi pred d ija.Skim domom.

Dne 13. 8. 1964 d01poldne pa so odsli, porjaveli od 5onca., ~- llOV'i­mi daZivetji raZiiJOlozeni domov.

U. B .

Kako je uspela rekreacija

VOSTI IZ LOSKE DOLI.NE Z organiza.ciJO centra za Ilekre­acijo v Novigradu smo brez dvo-

TVD »Partizan«. Poleg nove sa­mopostreine trgovine prebrane bo tudi delikatesa.

podje ju ,..Ko\rinoplastika« Loz so z 10. septembrom zaklju­cili 6eZODO letovanja. V CasU od julija do septembra meseca sta le ovala v poeitniSkem domu Sel­ce pri Crikvenici skupno 202 Cla­na ko ektiva s svojc.i. 5 Clanov je Jetovalo po liniji poCi niske zveze

v Zadru, 11 Clanov pa je podjetje poslalo na tritedensko okrevanje na m orje in v visinske kraje.

K.rajevna skupnost Laska dolina je organizirala v bivsih prostorih podjetja >>Remont« v Podcerkvi Udelovanje cementne stre5ne opeke. Opeko bodo Iahko 1.-upovali obCani po zmerni ceni.

S.B.

Rekreaci i sko- sport ni center ze prihodnje leto

yelika livada na severo-zahodni sltrani nove S<>.e v Cerknici - ta ho S\·eeano odprta za obCinski praznik - je b ila glavna tema posvetm"anja 0 rekreaciji in spor­tu · organizaciji ObC. sindikal­nega sve•a.

'a tej ·,·adi so predvidena raz-·ena sporma igrisca za rokomet,

odbojko, pros e vaje. nogome in neka"ere a le ke panoge. V sklo­pu dograditve DO\ e sole bo do­-oneno obliko dobilo le igrisce za

mali ro -orne ki bo ime o beton-ski ~ornji ustroj.

Ostala igrisea in naprave pa bo­mo priCeli ureja i spomladi in to najvee z mladinskimi akcijami. ki bodo organizirane ko lokalne mladinske deloYDe ak:cije.

a ak naCin se bo za Cerknico p · dobilo vai.en objek . ki ne bo

uZil samo mladini role, ampak i oCaSDO \"Seffi Clanom deJ.ovnib

organizacij, ki si bodo zeleli S-portnega razvedrila za sebe ali za svoje otroke. Se .posebej je pohvalno to, da se je pristopilo k re5evanju tega vpraii.anja ob po­stopnem prehajanju delovnih k{)­lektivov na skrajsani del.ovni <:as, s cimer 50 podani pogoji za zdra­VO in koristno razvedrilo db pro­s tem easu ki ga je pri tern ved­no vee. Prav tako je potrebno na nek naCin aktivno vklj uciti naso mladino v doloeeno akcijo, kjer svoje mlade moei sprosea v druz­beno koristne namene. Ob takem nacinu dela pri urejanju dol~e­nega druZbenega objekta tudi e­lovne in druzbene organizacije e morejo ostati indiferentne, ce bo potrebno k 1emu primakni ti sen dinar sredstev.

Sk:ratka, akcija je zast ljena pravilno in prav gotovo ne bo ostalo le pri besedah. - as.

ma re5ili osnovno vpra.Sanje po­trebnega oddiha Brestovih delav­cev.

Sedaj, ko je poletne sezone ko­nec in ko analiziramo, · kako je uspela rekreacja clanov kolekti­va, lah.ko z zadovoljstvom ugo­tavljamo, da je popolnoma uspe­la, saj je skupn() s clani druzin Ietovalo kar 252 delavcev. Sicer je to stevilo napram stevilu, zapos!le­nih v kombinatu, se vedno nizko.

Ugotavljamo pa, da je Ietovalo pretezni del tistih clanov kolek­tiva, ki imajo vecje osebne do­hodke. Sicer osebni dohodki niso osnavni vzrok, da ne bi mogli na.Si delavci Ietovati, saj imamo primere, ko so v letosnjem letu Ietovali tudi delavci s S.tiri ali pet­clansko dru.Zino, s povprecnimi dohodki. Vecji vzrok je v tern, da nasi delavci nis() tega navajeni, PO drugi strani pa se preteZila veCina dela.vcev izkorisca Ietni do­pust za kmecka opravila.

Zaradi tega bo potrebno v pri­hodnje, da bodo sindikati storili nekaj tudi glede tega vprasanja in sicer tako, da bo tudi fa deJa­vee deleien rekreacije in regresa.

Dejstvo, da je v Ietosnjem letu Jetovalo 252 delavcev in njihovib druzinskih clanov, nam mora dati misliti, da born() pod podobnimi pogoji tudi v Ietu 1965 organizi­rali, ce ze ne ua istem kraju, pa kje drugje, Ietoviscni kraj.

GL

z zn~

-nac 1ife1 rav

L _pro, -tost izkl se 1 -ven -nes:

N gotc

"ker par:

p -van in

:stic ter Jdji

P• obc. stiC: -ude -niz~

c ~toj -ure• pre•

.Cas1 :Skil .zelo nim log -nar• Mal

Tt ua po

Ia 1 nap (gle nan

E

)­

ti .e Li .e ) ­

l-

0 , -· c u e l-

e 0

0

L-

1, a 1-

0

1-i, li ii

0

. -

J

,_ ,_ ,_

e .-

n e

I.

0

.-

0

.i 0

u

Li a i, a

i a

I .

!1

il ;i

j

GLAS NOTRANJSK:: -------------------------------------------------------------7 RAKOV SKOCJAN --NACIONALNI PARI{?

Za vecmo ljubiteljev naravnih znamenitosti je Ra.kov :Skocjan

nacionalni park. Tudi turisticna 1iteratura in dnevni tisk ga ob­ravnavata kot nacionalni park.

Leta 1947. je bil Rakov Skocjan progla.Sen kot zascitena znameni­-tost. Pozneje so bill nrurateri po­izkusi in pripravljen material, da se ga proglasi za nacionalni park, vendar je po 17 let.ih naziv ostal :nespremenjen.

Naziv »nacionalni park« je prav gotovo zelo dobra ·turisticna vaba,

""ker imamo v Sloveniji le en tak park - Triglavska jezera.

Pred kratkim je bilo posveto­-vanje (o tern je pisal dnevni t.isk in PGrocal radio) o bodoci turi­

.stioni ureditvi Rakovega Skocjana ter o odpravi nekatcrih pomanj­JUjivost.i.

Poleg predstavnikov Skupscine obcine Cerknica in Obcinske turi­:stiene zveze so se posvetovanja udelezile obcinske politicue orga­nizacija in stro·kovni porocevalci.

Clana Jamarskega kluba iz Po­~tojne sta porocala o moznosti -ureditve Ze!Skih jam za obiske in :predlozila idejni program. Dolgo

.Casa smo govGrili o ureditvi Zel­:Skih jam, kec bi bila investicija .zelo hitro t:oplacana z inkasira­nim denarjem od vstopnic. Pred­log je naslednji: v I. fazi bi se naredilo stopniSce pri vhodu pod Malim naravnim mostom, dvigni-

dolgo 200 m. Kupili naj bi vecJI coin z motorckom, ki bi poganjal eoln (za. 10 - 15 !judi) in obenem GSvetljeval pot po jami. Na ta na­cin imajo urejeno zelG obsez­DO jamo na Ceskem, medtem ko bi to · bilo v Jugoslaviji edinstve­no, da se obiskovalcem nudi voz­nja s eolni po podzemeljskem je­zeru.

Celotna investicija bi stala oluog dva milijona, kar bi se po­placalo v dveh letih. Tako bi TD Rakek koncno dobilo stalen vir dohodkov in bi Rakov Skocjan dobil se eno posebnost. Dela so lahko napravljena v enem me­seen.

Kot je videti na sli.ki - orisu j am, so ZeiSke jame dolge in bi se njihova ureditev razdelila po fazah. Ko se poplaca ena faza, se napravi druga itd.

Juzni rO>v, dolg nekaj nad 500 metrov, je zelo lepo zasigan, ven­dar zahteva za ureditev precej vee sredstev kot jib zaenkrat pre­moremo.

Pricakovati je, da bo Ra.kov ·Skocjan vecje weekend naselje. Sedaj je narejenih ali se delajo

· -,-:-:-::: "'~~~ ------.......

Na sliki je prva weekend hiSica,

kateri se je pri­druzilo 5e 13. Pri­Cakovati j'e, da se bo drugo leto ste-

vilo podvoj!ilo.

14 hisic, od tega 9 privatnih. Ko bodo nae.!"t.i in sploh ves program ureditvf. :.lako.vega Skocjana na­red, pz: bi ustanovili Rakoveani poCitnisko sk.upnost, katera bi razpisala pogoje gradenj in lwn­trolirala izva.janje. Lo.kacijski -

Turisticno drustvo Rakek je postavilo 7lelo okusno in veliko tablo na Uncu za Rakov Skocjan. Marsikdo 7Javije po novi cesti in se po ne.kaj sto metrih 7ill.ajde na ozki in zelo slabi cesti ter ustavi

nekaj casa pred velikokrat :naprtimi ra.mpami.

la pot na posameznih mestih, se napravil se en most in pristanisee (glej sliko) pri vhodu IV. Do tam namrec sega podzem.eljsko jezero,

globalni prostvr za zasebne wee­kende pa naj bi bil na mestu, kjer se ze gradijo in stojijo zasebni weekendi.

zelske jame ----- j . ......

i \ . C.G: ~ :_ . ··"'·~··'"~· .. ..J>t-~a /J\~0

.. ~ ......

Jr .

' ~:·

..

~ \-· ..1~~~ ... ~

·.~ ~ .

"' .

\ -

' ' ' '.

Tloris ZeiSkih jam: Od Kaskade se odcepi vhodni rov, dolg nad 300m in juzni rov,

lepo zasigan, dolg vee kot 500 m.

Silno pogresamo avtokamping. Le-ta naj bi bil nekaj sto metrov dalec od hotela. Nacrti bodo kma­lu nared.

Na posvetovanju je bilo govora o stanju cest, pll1Zenju v casu zimske sezone; nadalje o razlic­nih pomanjkljivostih v markaciji, zalozbi slikovnega vodica in po­dobno. Sprejete sklepe pa bodo zadolzene organizacije mogle iz­vrsit.i do roka.

Zalujucel• posvetovanja je bil ta.k: komisija,- ki bo sestavljena iz predstavnikov Skupscine obci-

ne Cerknica, ObCinske turistiene zveze, Zavoda za spomenisko var­stvo Ljubljana, Zavoda za urbani­zem, Jamarskega kluba Postojna in Gostinstva Cerknica bo izdelala ureditvene nacrte in ves program bodoce turisticne izrabe Rakovega Skocjana, vkljucno predlog za re­zim gospodarjenja ter ga predlo­zila Skupscini obcine Cerknica najkasneje do 1. novembra. Na podlagi tega elaborata pa bi za­prosili za proglasitev Rakovega Skocjana za nacionalni park kot drugi tovrstni park v Sloveniji.

SPORT • SPORT e SPORT • SPORT • SPORT e SPORT

Cehoslovaslli namiznolenislli igrald na Halleku Najvecji sportni dogodek v ob­

cini Cerknica je bil prav gotovo narstop ceskoslova.Skih namizno­teni.Skih igralcev in igral!k »Sla­vija« iz Prage ter driavnega ekip­nega :prvaka »Olimpije<< iz Ljub­jane na Rakeku.

Nastopili so v m edsebojnem dvoboju v na.Si telovadnlci. Dvo­rana je bila polno5tevilno zasede­na z vnetirni privrlenci tega spor­ta. Gledalci so uzivali ob izredno efektnlh uotezah igralcev in igralk, saj -so se o<llikovali v iz­redni tehniki, borbenooti in du­hovitosti igranja.

Najbolj je gledalce ogrel dvo­boj med najboljsim ce6koolova5-skim teniskim igralcem Stanekom in na5im VePkom.

Po koneanem nastopu je pri­pravil TVD »Partizan« Rakek sprejem za vse nastopajoee in funkcionarje v Rakovem Skoc­janu.

Naslednji dan so si ogledali le­pote Rakovega Skocjana, nad ka­teri m so bili vsi izredno presene­cenl, prav tako nad gostoljubnost­jo streznega osebja »Rakov Skoc­jan«.

Nastop teh igralcev in igralk je bil velikega propagandneg:l zna­eaja za razvoj tovrsbne panoge &porta v okviru dejavnooti pri TVD »Partizan« Rakek.

Gledalci so bill zelo zadovoljni in si zelijo se takih in podobnih nastopov. J . M.

»Gias Notranjske« Izhaja mesel:no - Izdaja ga obCinskl odbor SZDL Cerknica - Urejuje ured­niskl odbor - Glavni in odgovorni urednik: Dane Mazi - Ciani uredni­s tva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornil: in Milan Strle - Teh­nil:ni urednik: Janko Novak - Korek­tor: Janez Lavrenl:i l: - Tisk: CZP »Kol:evski tlsk« Kol:evje - Letna na­rol:nina 240 din - Rokopisov in risb

ne vral:amo

8------------------------------·-------------------------- GLAS NOTRANJSKE

Bili smo na Vrsicu 2e ste citali 0 6-letnem poslova­

nju TP »SKOCJAN« Rakek; prav za to obletnico je komisija pri SP podjetja pripravila anketo, iz ka tere je bilo lahko ugotoviti, ali ISO c!ani kolektiva zaniteresirani za interno zabavo ali izlet.

Rezultat ankete po eni IStrani ter letni cas sta odloeila, da je bil organiziran izlet.

Kljub vsem moznostim, da se izleta udelere vsi Ciani kolektiva, je bila udelezba le 40 %. ker ISO nekateri ze bili na Vrsicu.

Na pot smo se odpeljali v ne­deljo, 13. 9. 1964 zjutraj. Avtobus nas je odpeljal proti Ljubljani, iz Ljubljane pa na Gorenjsko, kjer smo lSi kot prvo ogledali rojstno hiSo dr. Franceta Preserna v Vrbl.

'

denl pa smo obstali pri 12 bara­kah, ki ISO lepo ohranjene. Tudi v njihovi notranjosti je lepo ureje­no, tako da obiskovalec Jahko vi­di, kaj vse so imeli kljub vsem n evarnostim, ki so jim lakra t pre­tile.

Kakor smo z.e povedali, nas je eas preganjal, da smo se kaj kma­lu odpeljali proti domu.

Izlet se da hitro opisati v ne­kaj besedah, toda teZko je bralcu pokazati tisto, kar se vse vidi. Za veselo razpoloienje je ,poskrbel tov. Bogomir Modic, ki nas je povsod spremljal · s harmoniko; igrane in pete ,pa so bile najvee pesrni, ki jih je skladatelj sesta­vil prav za k.raje, k.i smo jih to­krat obiskali.

D. L.

Skupina clanov kolektiva, ki so se udeleiiili izleta na Vriic

jEZERO NA VOLCJEM I Jezero na Volcjem je ze skoraj polno; manjka dobrega pol metra. pa bo cisto polno Na sliki je videti del mogocnega jeza v obliki trapeza, ki je zadrzal vodo na 2 ha povrsine Turisticni delavci so ze pripravili pl'edlog za ureditev jezera in ga bodo posredovali strokovnjakom, ki bodo naredili nacrte Del tega predloga vam posredujemo. De.belejsa bela crta ka.:l.e mesto. kjer naj bi stal bife. KopaliSee se bo raztezalo od bifeja ob jezu, pi:i­staniSce za colne pa v prelepem zalivcku na drugi strani bifeja (tanjsa bela crfa) .. Jez je treba nekoliko dvigniti, da bi se zviSala povrsina jezera in ure­diti cesto cez jez ter tako omogoeiti dostop na drugo stran jezera. kjer naj bi bil bodoCi avtok.amping. Dolooen je prostor (seveda, to je zaenkrat samo predlog) za gradnjo weekendov • I I I I I 1 Kopa.lisce in pristajalisce bo treba posuti s peskom, · da bi voda ostala vedno cista Za na.peljavo vode in elektrike pa ne bo vecjib izdl!-tkov, ker se naha­jajo prikljucki v neposredni blizini i I I I I i I II I : 1'

Tudi to je vredno omeniti: lovci so navduseni! Nekaj divjib rae se ze nekaj casa zadduje ob jereru (upajmo, da to ni >>lovska raca«) Turist.icnemu drustvu bodo pomagali Elektro'iaga, Gozdno gospodar­stvo in staresine JLA Velike Bloke, posebno pa (labko recemo do­maCin) major Danilo Mobor

Lepo vreme nam ja omogocalo, da smo lahko opawvali okolico, kjer nas je peljal avtobus. - ze v Kranjski gori smo. se ustavili ter z zanimanjem ogledovali visoke gore. Naj mlmogrede omenimo, da smo tu sreeali med drugimi mnogo tujih turistov.

SPORT • SPORT Zmaga ·in poraz NK Rakek SPORT et .SPORT

Odpeljali smo se naprej po zelo strmi, ovinkasti cesti na Vrsic. Tu smo se ustavili za dalj easa ter si po mallei ogledali Tiearjev dom nekateri pa so se povzpeli tudi visje ter gledali res lepo oko­lico.

Nekateri, ki ISO bill z.e kdaj prej v teh Jcrajih, nlso kazali tolikSne­ga zanimanja, povsem nasprotno pa je bilo s strani udel€Zencev izleta, ki so rprvic obisk.ali Vr8i.C.

Cas, ki nam je bil doloeen, nas je prega.njal in po enournem po­stanku smo nadaljevali z vOIZnjo do izvira SoCe, kjer so se skoraj vsi povZJI)eli prav do njenega iz­vira.

Od ,tu s.mo se brez postankov odpeljali na kosilo v Log pod Mangar~om; od tod smo nadalje­vali pot proti Cerknemu.

Tu in tam smo se se ustavili, si ogledovali zanimivosti, ki ISO za tiste lcraje zgodovinski s,pomeniki, toda fal ni bilo nikogar, ki naj bi dal pod.rdben opis tistega, kar s.mo videli.

Iz Cerknega s.mo ISe odpeljali do vasice Novaki, kjer smo po pe5-poti odSli do bolni8nice ,..Fra­nja«. Pot, ki nas je peljala do partizanske bolnisnice, je dokaj ISkrita in nismo ISe eudili, da je sovramik ni naSel. Nemalo zabl-

Ni redek primer, da neko mootvo izgubi tekmo na tujem terenu in potem isto mostvo pi:e­maga istega nasprotnika na svo­jem igriscu. Vendar to ni prav;lo. Rakek je zmagal v Postojni z rt­zutatom 1 : 5 in izgubil z istim moStvom na svojem terenu s 5: 1! Vse to se je zgodilo v enem tednu.

V ,Postojni je Rakek igral zelo resno in je popolnoma zasluZil zrnago. Rezultat je nekoliko pre­tesen, to pa zaradi slabo razpolo­zenega vratarja, ki nl imel srec€. Na Rakeku pa je bilo obrarno. Postojna je · bila boljsi partner in zasluzeno zmagala.

v sportu je osnovno - sportn.o vedenje. Tega nek.ateri igralci Ra­kek.a na drugi te1oni niso L;po­stevali.

Mlakar - strelec petih goJov na obeh tek.mah je moral zapu­stiti j~e iza_radi n e'Sport.nega vedenja.

Poraz od bWjsega nasprotnlka je treba sprejeti liportno, kot to nareclijo Pre5eren, BenCina in Otrin, ki so lahko za zgled.

Ena akcija Rakovcanov je bila vzrok. nelj'Uibemu dogodku. Koro­Sec je »Vilekel« Z.Ogo po desni stra­ni rproti naspro1m.ikovemu golu. Desni krilec je startal precej ne­rodno in zarlel z glavo Korooca v ramo ter lSi pri tem polikodoval noo.

TekmovaJ.ci Pos1ojne so »Vdrli« v igrisce, zahtevaH izk.ljucitev, v tern primeru nedolmega Korosca 1n napadli sodnika.

Sodnik je bil mnenja, da po ta­kem vzdusju ne bo nadalj evanje tek.me normalno, zato je tekmo zakljucil nekaj minut pred izte­kom regula.rnega easa. Kdo je ·Jcriv za poraz Rake k.a , ,ki je samo teden dni prej p remagaJ. istega

nasprotnika na tujem igriseu?

I,gralC'i Rakeka so spooobni, da doseiejo dobre rerz.ultate, ,posebno sedaj, ko je na iZlbiro veliko igral­cev, vendar pogresajo delo svoje­ga odlbora. Nekaj easa sta delo odbora opravljala le dva Clovek.a, sedaj celo samo eden. Ali bo :po­tem ta spor.t d osegel svoj cil j? NajibrZ ne!

Mo5tvo Postojne in Rakeka pred tekmo.

I v

ma l :let 1

•Gerl

:peda niSkt ~keg: S}OVE

Mati :;peda

(

Slo, x>rodt la pr

boglje 1akra1 ki. 0 1

:e

] a,

()

>. i­a

a

.-I •

e

,_

r

a 0

0

?

il

~ .1

I

I

19LAS NOTRANJSKE

EKROLOG JA M Ll GERBICEVI V soboto, 22. avgusta 1964, je

rna Bokalcah v visok:i starosti 88 aet umrla profesorica Jarmila Lili •Gerbic, operna pevka in glasbena

}ledagoginja, hcerka nasega cerk­:niSkega rojaka, pokojnega sloven­skega skladatelja, ustanovitelja slovenske opere, vodje Glasbene :Matice in priznanega glasbenega ;pedagoga, Frana Gerbi~

Po koneanem 5olanju na pra5-kem konservat~riju je kot mlada pevka v 1. 1901 do 1908 nastopala na steviluih koncertih v Pragi in

Pokojna Jarmila Gerbi c, priznana operna pevka in glasbena pedagogi­nja, heerka cerk­niSkega rojaka Fra-

na GerbiCa..

drugih ceskih mestih, poleg tega pa tudi v oiji domovini, v Ti"stu, Gorici in Ljubljani. V tem Casu je z velikim uspehom nastopala tudi na Dunaju in v Beogradu. Na novinarskem koncertu v Beo-

Cerknican. prof. Fran Gerbic. skladatelj in ustanovitelj slovenske opere

Slovenska glasbena dejavnost, tako wroduktivna kot reproduktivna, je bi-3a pred koncern 19. stoletja zelo ne-

Cerknican prof. Fran Gerbic

bogljena. To dejavnost so predstavljali 1akrat izkljucno nekateri posarnezni­ki. Ornejevala se je na podrocje vo-

kalne glasbe, to se pravi zborovskega petja. in sarnospevov: 0 orkestralni glasbi skorajda ni bilo govora. Pre­hod iz 19. v 20. stoletje porneni za Slo­vence pl"Vi, ceprav se zelo nezanesljiv korak k zavestnemu orkestralnemu rnuziciranju. Vodilnim Jjudern ta.!Q"at­nih prosvetnih dru5tev, ki so delovali v Ljubljani, ~Glasbena rnatica.-, .. ci­talnica« in ~Dramaticno dru5tvo.-, se je porodila posrecena zamisel, da po­vabijo v Ljubljano in zaupajo glas­beno vodstvo in pouk v vseh treh prosvetnih ~rganizacijah profesorju lwovskega konservatorija Franu Ger­bicu, Slovencu, takrat ze priznanemu glasbenemu pedagogu in skladatelju. Ta odlocitev in pristanek Frana Ger­bica, da se vrne v dornovino, je viden rnejnik v razvoju slovenske glasbene tvornosti.

Petega ok1obra letos bo minilo 124 let, ko je prijokal v Cerknici na ta svet bodoci skladatelj, uCitelj glasbe. operni pevec - tenorist in ustanovitelj slovenske opere Fran GerbiC. V 77. letih svojega Zivljenja (5. 10. 1840 do 29. 3. 1917) je posredoval tako m.ladini kot raznim pevskim zbororn in orke­strorn obilico svojega obseznega glas­benega znanja, duha in neuklonljive volje. V soboto, 10. ok1obra 1964 se bomo oddol:iili velikernu vzgojitelju in organizatorju z odkritjern spomin­ske plosce in stalnim rnuzejern v nje-

gradu I. 1908 je bil navmc tudi srbski kralj Peter I. s prestolo­naslednikom Djordjem, s Ciani vlade ter diplomatslfun zborom in ji osebno cestit.al.

Pokojna Lili Gerbic je bila tn­di priznana operna pevka in je z velikim uspehom pela naslovno vlogo pri prvi slovensk:i izvedbi Dvoriakove opere >+Rusalka«.. 0 uspebu prve slovenske >+Rusalke« so priobCili nad vse laskave kri­tike DemSki, CeSk:i in srbsk:i caso­pisi. Slovenski kritik pa je zapi­sal: >+Rusalka ni samo pela, tern­vee tudi zivela Z VSO SVOjO du­SO • • • Do izrednega uspeha pa ji je pripomogla udi njena lepa vnanjost in rast, kakor tudi iz­borna sola glasu in muzikalna na­darjenost. Njen glas je, kolikor se more po tej skozi in skoz li­ricni partiji soditi, za vs.ako sred­nje veliko gledaliSee prav dovolj moean, v srednji legi gorak in mehak, sposoben v vsak:i legi vs.a-ke modulacije.« •

Poleg petja se je udejstvovala se kot glasbeni pedagog in v svoji pevski soli vzgojila vee priznauih pevcev.

Kljub viso.kim letom se je do konca zivo zanimala in sodelovala pri pripravah za ureditev muzeja in- pa vgraditev spominske plosee na rojstni hisi svojega oceta v Cerknici.

Zal pa ji ni bilo dano, da bi doeakala in se mogla osebno ude­leziti odkritja, k:i bo v okt~bru le­tos. Po kratk:i bolezni je nepricar kovano preminula. ·

Kot slovensko kulturno delavko jo homo ohranili v najlepsem spominu!

Janez yidrih Anton Kebe

govi rojstni hisi na Taboru v Cerk­nici.

Fran Gerbic je obiskoval osnovno solo v cerknici. Ze kot otrok je po­kazal izredno glasbeno nadarjenost. Pel je v cerh-venem zboru in bil sploh navzoc povsod tam, kjer se je kakor­koli rnuziciralo. Kasneje na Jjubljan­ski normalki so ga sosolci, kot nava­ja sam v svoji avtobiografiji, zaradi izredno lepega petja imenovali ~slo­venska grlica«.

Zivljenjska pot ga je po koneani gimnaziji peljala na konservatorij (vi­soka glasbena sola) v Pragf na Cell­kern, kjer je studiral glasbo od leta 1865. do 1867. Ze v CaSU studija je Ger­bic izdal svoje prve skladbe, sicer se precej enostavne. vendar pa polne m.ladostnega zara in po rnelodicni strani dovolj sarnonikle. Takoj po koncanern studiju v Pragi, konser­vatorij je koncal z odliko, je sprejel rnest~ tenorista pri ceskern gledaliscu v Pragi. 1z Prage je odsel v Zagreb in bil devet let clan zagrebske opere. Eno leto je bil nato angaziran v Ulmu (Nemcija), od tam pa je odsel v Lwov na Poljskern, kjer je pel eno leto. V tern zadnjern letu se je Gerblc tndi odloCil, da kot tenorist za vedno za­pusti odrske deske In se posveti pe­dagoskernu delu. Zaposlil se je kot uCitelj solopetja na lwovskern konser­vatoriju. Kot solopevec tenorist je bil Fran Gerbic nedvornno prvi sloven­ski pevec svetovnega forrnata, 0 ce­rner priea nesteto laskavih krittk pov­sod, kjer so ga imell priliko sllsati. Poleg izrednega glasovnega materiala je Gerbica odlikovalo preclzno pozna­vanje gledaliSkega deJa in dolgoletna

sPORT Pr\'enslvo v I. razreda

NPL se je zalelo Rakek : Elan (N. mesto) 3:0 p. r.

V prvi prvenstveni tekrni je NK Rakek zmagal 3 : 0 p. f. v Novem mestu. ovomeS<:ani niso imeli dovolj registriranih igralcev, zato je sodnik konCal tek:mo pred za­cetkorn, kar je pomenilo zmago Rak:eka

MOOtvi sta se sporazumeli za prijateljsko tek:mo, ki se je kon­Cala 1 : 1 (0 : 1).

Gol za Rakek je dosegel UrSi<! Branko proti koncu tek:me.

Conda, Bencina, Kubat, Koro­Sec, ing. V engust, Majstronovski, MiSic Brenko, Smolida, Mlakar, Pcleren (Arko), Stojkovic.

Tekma je bila zelo ootra, ker je sodnik dovolil grobo igro. Igrisee pa tako, da si zelimo Se ve&:rat igrati na takih igriSCih.

Nagradna kriianka Zaradi obsefuooti materiala

tokrat ne objavljamo nagrad­ne krizanke. Upamo, da vas bo m<>Zno razveseliti v prihodnji ste­vilki. Med pravilnimi resitvami je zreb naklonil nagrado naslednjim re5evaJcem:

1. nagrado 2.000 <lin dobi Da­nica RoZanc, Mar.tinjak 16;

2. nagrado 1.000 dlin dobi Jer­nej Malovrh, Cerknica;

3. nagrado 500 din dobi Janko Seion, Martinjak 9.

izku.§enost. Vsekakor pa si je v teh letih pridobil tiste dragocene lzkusnje in spoznanja, kl so kasneje botrovala ustanovitvi slovenske opere In s ka­terimi sl je priboril tako castno rne­sto rned slovensklmi glasbenlld.

To je bil Fran Gerbic leta 1886, ko je prejel vabilo, da prevzarne vodstvo glasbene dejavnosti v Ljubljani. va­bilo so rnu poslali predsednikl uprav­nih odborov ,.Drarnatlcnega dru5tva« dr. I. Tavcar, .. Giasbene Matice« Fr. Ravnikar in ~Citalnice« dr. K. Blel­weis. Po prihodu v Ljubljano je pre­vzel rnesto ucitelja in vodje dru.§tvene sole prJ Glasbeni rnatici, rnesto pevo­vodje zbora Citalnice In rnesto kapel­nika pri Dramaticnern dru.§tvu. Naj­vec svojih vzgojlteljsklh sposobnostl je Gerbic posvetil Glasbeni rnatici, aaJ je na tern podrocju deloval preko 30 Jet. Poleg tega je pouceval §e na ui!l­teljiscu in vodll zbor pevskega drustva ~Ljubljana«.

K.ako resnicno vellko In obslrno Je bilo Gerblcevo znanje, kako m:>gocno je bilo njegovo hotenje, da svoje zna­nje posreduje vsem in na vseh pod­rocjih, narn precej jasno po­kaze celoten pregled njegovega dela. Skupek vseh vellkih in rnallh dejav­nosti narn da stlri osnovna podrocja deJa, ki jib je popolnoma suvereno obvladal: 1. vzgojitelj (uCitelj glasbe na Glasbeni rnatlci in uCitel;jl.Scu); 2. reproduktlvnl umetnik (solopevec. zborovodja In dirlgent; 3. skladatelj; 4. organlzator (slovensko gledall§ce). Ceprav so si vsa ta podrocja nekje zelo blizu, je vendar vsako po svoje popolnorna sarnostojno In vsako tudl aila odgovorno.

(Na.daljevanje prihodnji.t!)

R EK

VODNA SKUPNOST

CERKNICA

Vsem poslovnim sodelavcem in vsem obcanom eesti­tamo k obcinskemu prazniku in priporocamo svoje usluge

Kolek:tiv vodne skupnosti Cerknica

IIIIIIIIUIIIIIIJIII

WI 1111

111

rlllllllllllll

v..,

GRADISCE Cerknica

Izvajamo vsa gradbena dela kvalitetno in v kratkih delovnih rokih. ze Ietos za.Cnemo z gradnjo stanovanj za trZi.SCe, kar bo v perspektivi na.Sa osnovna dejav­nost. Kolektiv eestita obCa.nom k njihovemu praznilru

vabi vse turiste z letnim in zimskim 5portom ter tu­ristiCnimi znamenitostmi.

sem. obCanom Cestitamo za obCinski praznik

GOSilLNA

S LAVC LAZE

rede nms obiiate, poslregli

Kolektiv llGradiSca Cerlcnica

Briv-;ko - frizerski salon

CERKNICA

Vsem gostom ter vsem obCanom

Cestitamo za obC:inslci proznik

Turisticn o drustvo Rakek

Cestito vsem obeanom in ljubite­ljem norovnih lepot k obCinskemu promiku in vos vobi " Roko¥ Skocjon

GOSTILNA

elike Bloke

Cenjenim gostom nudimo domaCe spec:iolit.el e . pristna kraSica in vi-

·~----·-~--~-----~-----~--------~--~~-------------------------T--------------------------~--po--~-o __ ~_--____ V_2m ___ ~_- __ ·..,_m_o __ -___ , . ,.,. ~ II""' i5estitaao :m promilt

<t!willb-~ im ~ <!Mi1J1illi; w~l~. "'"~ - = q;bj k li® Will ~,. ~llrii

"fVt<tildllttlllnrii im fl1lll!lnlb ~IJ~tR>

.._ ~I l)fll fl1lll ~IWI.. ~

o!Wtii ~ 1n. ~ ~ 'ldl ~ ~ ®a!JI1b-

lfllb 7Sil ~ll

ltlri~ ld '1111!& ~ ~~b-~

~""'

~)Ill c:llibllal4<31nllm ;m ""'""" ~ ltQml ®a!JIWmlo Clihmln!llwnw il"1"""'" rriJ iill $"1: JP:fril;J:;ni<:Waun:o 1l ~r­

rrrii ~'ldl-..11 im 1J!11111lm:. ~-· -

GOSI1L.NA GOSTIL A

ANTONCIC POD REBER ELUCI VRH

s-ji gosto;:> in vsem obCa Cestito :m obanslti promi in se toplo priporo<io

-

I

I

-

J

llolektll'

Dosezeni uspehi delovnega kolektiva kombina­ta BREST so rezultat nenehnih naporov vseh zaposlenih za zgraditev se sr.eenejse bodoenostf

BREST BREST je vkljucen v mednarodno delitev dela. Z zahtevnimi izdelki pohiStva osvaja svetovna trziSca. Kvaliteta izdelkov uZiva priznanje doma in na tujem

CERKNICA Vsem delovnim ljudem komune Cerknica zelimo se obilo delovnih uspehdv pri graditvi sociali­stiene druibene skupnosti in cestitamo k obcin­skemu prazniku, pomembnemu jubileju na§e komune

Trgovsko podjetje

RAKEK

cestitamo vsem obeanom za obCinski praznik Obi.Scite na8e poslovalnice in salidno baste postreZeni!

Kolektiv "Skocjan<< Rakek

-Vsem delovnim ljudem obcine, cestitajo k obcinske­~ mu . prazniku

* OBciNSKA SKUP.SciNA ...................................................................... * OBciNSKI KOMITE ZKS

* OBciNSKI ODBOR SZDL

-------------"' * OBCINSKI SINDIKALNI SVET ....................................................................... ~ * OBciNSKI KOMITE ZMS .............................. ._.. .......................... """ * OBciNSKI ODBOR ZB

.... ------------~ * OBCINSKI ODBOR RK

--------------

DELOVNI KOLEKTIV

! I I I

KOVINOPLASTIKE

Delovni kolektiv P,.oizvaja vse vrste kovinske

galanterije, izdelke iz plastiCnih mas za Siroko

potr;o§njo, lite in elektro predmete

GJ I I

v

LOZ

Vsem poslovnim sodelavcem, ostalim delovnim

kolektivom in vsem obcanom cestitamo k ob­

cinskemu prazniku

()

Vsem poslovnim sodelavcem, ostalim kolektivom in

vsem obcanom eestitamo k obCinskemu prazniku

TRGOVSKO POD..JET..JE

NANOS Priporocamo se cenjenim odjemalcem.

Vsem obcanom iskreno cestitamo k obCinskemu prazniku

POSTOJNA

Vsem obcanom eestitamo k obcinskemu praznilru in se priporoeamo s svojimi izdelki

Kolektiv pekarne

Cerknica

'

GOSTILNA

Miklavcic VELIKE BLOKE

vam nudi domace speciali­tete in pristna vipavska vi­na. Vsem gostom in obca­nom cestitamo k obcinske­mu prazniku

Gostilna

Demsar Pia nina

Vsem cerkniSkim obeanom, posebno pa mimo idoeim gostom, cestitamo za nji­hov praznik. Priporocamo domaee specialitete in pri­stna istrska vina.

GOSTILNA

STRLE VRHNIKA, pod Racno go­

ro ob izviru Obrha, vam

nudi ob:rSko postrv, prist­

na vina in druge domaee

specialitete. Vsem obisko­

valcem in obCanom cesti­

tamo za praznik in se pri­

porocamo

»Eiektro zaga« Nova vas

Kolektiv priporoca svoje izdelke izolit in novolit

plooce obenem eesti.ta vse.m

delovnim ljudem k obCin­skem praznilru

Kolek:tiv >>Elek:tro zage((

Nova vas

Center obrti

Cerknica

Priporocamo svoje izdelke in usluge in cestitamo vsem delovnim ljudem k obcinskemu prazniku

Kolektiv centra obrti

Cerknica

Gostilna VRAG Gorenje Jezero

\ eestita vsem obcanom in

se priporoca

Zdravstveni dom in Lekarna

Cerknica

Ob praznovanju obcinske­

ga praznik.a zelimo vsem

obeanom v zdravju mnogo

delovnih uspehov

Kolektiv zdrav. doma

in lekarna Cerknica

Vabimo ljubitelje dobre je­dace in pijace na domace koline in eestitamo vsem obcanom za praznik

Gosti§ce Meden Vinko

Begunje

Gostilna BAVDEK Zilce

l eestita vsem obiskovalcem

za obcinski praznik in se

priporoca z domacimi je­

dili in pristno kapljico

••• se cenjenim gostom in ob­iskovalcem priporoca in

jim cestita za obcinski praznik

Gostinstvo

Loska dolina

Priporocamo se z obrati:

Stari trg, Loz, SneZnik in

Babno polje. Ob tej priliki

cestitamo vsem obcailom

za praznik.

Kolek:tiv gostinstva

»Lo§ka dolina

Vsem poslovnim sodelav-

cern, delavcem in vsem

obcanom cestitamo za ob-

cinski praznik

Zavod za zaposlovanje delavcev Cerknica

S solidno postreZbo se pri-.- . porocamo in zelimo vsem

gostom in obcanom ve­

selo praznovanje obcinske­

ga praznika ·

GOSTILNA

LUZAR NOVA VAS

cestita vsem obcanom in 1111111111111111

cenjenim gostom za obcin; 1111111111111111

ski praznik in se toplo 1111111111111111

priporoca

.J<.metijsAa !Zadcuq,a

Ce1tAnica

S svojimi obrati cestitamo

vsem poslovnim sodelav­

cem in obcanom za njihov

praznik

Kolektiv KZ Cerknica

11

;.

I'

• I

l

gt b: IE V•

Ct L j2 Th

]

C! dt pt

B Dl

vi kl ni n1 Pl la tu