Novo metilo, 3. julija 1953 Cena 12

Stev. 26 Leto IV.

Ustniki ta Izdajatelji) Okrajni otfbori S/.DL Cruometj, Ktrfevja ta NOTO mesto. — Uhaja viak p trt« k. — Odgavorai irrdntk Tooe Goinik. — Uredništvo la apravat Novo m*uio, C««U ko-•aadaala Staneta » . - Poatnl »rarfal 11 - Telefon uedatttva ta oprave 127. — Te* ori ra^aa pri Narodni baadfl * N O T « « n*o«1oi 6i6-T-t81. — Letna aaro^ntaa SM (J.B, poUetaa t U din, fotrtlrtaa (38

D O L E N J S K I L I S I Stev. 28

Žrtve NOB v občini Kočevska reka 1. R A Č K I J o ž e roj . 1910 j pa .

del 1944 v Gaber ju p r i Novem mestu. 2. V A I . E N C 1 C J o ž e , D o l . B r i g a roj. 1902, padel agusta 1942 v B o r o v c u . 3. H A C E M a t jaž , roj. 1868, u m r l vsled prehlada novembra 1943 kot borec N O V . 4. B A R A G A F R A N C , roj . 1924, padci marca 1945 v / P o d -p resk i . 5. 2 A G A R J o ž e , roj . 1926 v B o r o v c u , umr l na posled icah vojna decpmbra 1947 v G o r . B r i g i . 6. 2 A G A R A n t o n r o j . 1890, u m r l decembra 1942 v in ternaci j i Padova. 7. M O -H A R J o ž e , roj. 1911. ustreljen kot talec avgusta 1942 v Borovcu . 8. K R I 2 Rudolf , roj. 1891, ustrel jen kot talec avgusta 1942 na B o r o v c u . 9. 0 2 B O L T Ivan , roj . 1913, padel v N O V juni ja 1942 10. S M A L C J o ž e , roj . 1901, umr l novembra 1942 v in ternaci j i Padova . 11. 0 2 -B O L T J o ž e , roj . 1885, umr l decembra 1942 na Rabu. 12 L O V Š I N J o ž e , K o č e , roj 1885, u m r l novembra 1942 v Par iovi .

13. S E R C E I J M a r i j a , roj . 1881, umr la jun i ja 1943 v Tre -v izo H . L I P O V E C Š t e f a n , roj. 1940, umr l 1943 v C e r k i j i v in te rnac i j i . 15. C O P Anton , roj. 1909. umr l decembra 1942 na Rabu . 16. C E T I N S K I A n d r e j , roj- 1903 v M o r a v i , ustreljen od I tal i janov ju l i j a 1942 v L i -v o l d u . 17 M A L N A R Š te f an , ro j . 1942, u n u i na Rabu 1942. 18. T U R K Ros i lka . roj. " , ' , 9 , u m r l a avgusta 1942 na Rabu . 19. TTTRK Anton , roj 1893, u m r l r a posledicah internacije oktobra 1944 v M u h i vasi . 20. V O L F Ivana, roj 1863, umr la januar ja 1343 v Gonarsu . 21. P O J E J o ž e , roj . 1925 b i l v

borec Sercerjeve brigade, padel baje leta 1944. 25. Z U P A N ČIČ J o ž e , roj, 1917, umr l na Rabu 1942. 26 P A N T A R M a t i ja , roj . 1898, padel septembra 1943 na T u r j a k u . 27. K L E P A C M O H A R J o ž e , M o k r i potok 9, roj . 1881, u m r l februarja 1945 na posledicah vojne 41.. S K O F J o ž e , K o č e v s k a reka 12, roj . sledicah internacije. 31. H O D N I K J o ž e , roj . 1901, ustreljen kot talec apr i l a 1942 na P rež i .

32. S E B A L J J o ž e . roj. 1863, umr l decembra 1942 v Padov i . 33. O Z A N I C J o ž e , roj . 1913, padel 1943. 34 S T R L E An ton , roj. 1899. ubit od Itali janov apr i la 1941 na M i l a n o v e m vrhu. 35. K L E P A C A l o j z , roj . 1862, u m r l leta 1942 na Rabu. 36. K L E P A C M a r i j a , roj. 1844, umr la na Rabu 1942. 37. L E V S T I K Janez, Koč . reka 9, roj.

M O H O R I C M a r i j a , K o č e v s k a reka 8, roj . 1853, ubita 1945 v Prezidu. 39 P O J E A l o j z , K o čevska reka 2, roj. 1879, ustreljen jun i ja 1942 v Kočev ju . 40. A n a , roj . 1937, umrla novembra 1943 v Gonarsu- 28. M I H E L I C Anton, roj. 1940 umrl 1942 na Rabu. 29. K R A N J C Mat i j a , roj. 1924, padel 1944 na Staj?rskem. 30 P L E S E J o ž e , roj. 1924, umrl v bo ln ic i Crnotja 1944, na po. roj. 1900, umrl apr i la 1946 na posledicah internacije. 42 L E V S T I K A l o j z , padel 1944 43 L E S A R Jože , K o č e v s k a reka 60, roj . 1927, pad?l novembra 1944 p r i Kočev ju . 44. L E S A R Franc , K o č e v s k a reka 60, roj. 1929, padel aecembra 1943 pr i R a . k i t n i c i . 45. V O L F L u d v i k , K o . č e v s k a reka 37, roj. 1905, padel februarja 1944 na Š t a j e r skem. 46. M I H E L I C Franc , K o .

1897, umr l v Dahau 1944. 38. č e v s k a reka 101, roj . 1923, pa

del 1943. 47.. B E N C I N A A l o j z , K o č e v s k a reka 103, roj. 1892, padel februarja 1945. 48. C U R L J o ž e , D r e ž n i k 2, roj . 1904 padel septembra 1942. na P r e ž i .

49. K O S I R Franc , M o k r i potok 15, roj . 1907, padel septembra 1942. 50. C U K V i l i , S u -hor 3, roj. 1917, padel 1943 pr i P r e č n i . 51. C U K Drago, P r e č na, roj . 1924, padel maja 1944 p r i 2 u ž e m b e r k u . 52. 0 2 U R A J u l i j , Ravne 19, roj 1916, padel 1942 v Rogu. '53. D E B E L J A K Anton , P r i m o ž i , roj. 1914, padel decembra 1943 v M o k r e m potoku. 54. P O J E Franc , roj. 1926, pndel 1944 pr i S t ičn i . 55. J E S E L N I K Jakob, Sadni hr ib , •roj. 1900. ustreljen 1942 na P rež i . 56. J E S E L N I K Leopold , Sadni h r ib . roj. 1926, padel 1943 pr i Logatcu. 57 T L R K F i l i p , M i l a n o v v rh , roj. 1925, ustreljen 1943 v N o v i h lazih .

tftteoareti p e ž a r s r e d i

N O V E G A M E S T A Zategnjefr-4>1sk sirene Je tik

pred polnočjo" od petka na soboto v preteklem tednu zbudil iz sna prenekaterega Novome-š r a r a . V prostoru za stavbo, kjer so skladišča in kotarska delavnica Mestnega mizarstva, v I. nadstropju pa Je Čevljarska industrija, Je izbruhnil verjetno podtaknjen požar, ki

n e m š k i in ternaci j i , p o g r e š a n od , j e n i t r 0 z a j e l | e s c n 0 $ u p o j n leta 1944 22. K L A R I C Anton , j u r s k o delavnico Navzlic ta-roj 1911, ustreljen apr i la 1942 k o tSnem U reševanju sosedov, na P rež i . mnogih Novomeščanov in voja-

23. B I 2 A L F ranc , roj. 1917 kov J L A zaradi pomanjkanla v A j h l u , padel na Tu r j aku 1943, v«* 1* oenja ni bilo mogoče za- | odbora, predvsem pa oficirjem 24. P O J E A n t o n , roj. 1927, b i l i duStti. Zaradi vroč ine se Je čez j in vojakom n o v o m e š k e garnizi

čas vnel tudil del podstrešja, severne stene glavne stavbe, s čemer se je požar zanesel v neposredno bl iž ino delavnic. Novomeški gasilci dolgo časa niso mogli dobiti vode v cevi, tako da so začeli gasili z vodo iz Krke še le po tričetrturni zamudi in potem, ko so bili na mestu tudi že gasilci iz tovarne lesnih izdelkov, Ljubljane in bl ižnje okolice Novega mesta.

Izredni požrtvovalnost i neka-terih sosedov obeh podjetij, č lanov Okrajnega ljudskega

(Nadaljevanje) 38. T rdan Franc , Rak i tn i ca I t

74, rojen leta 1929, u m r l v Dahau februarja 1945 39. C I M -P R i C S l avko , Dolenja vas 49, roj . 1929, umr l na Rabu marca 1943. 40. D E J A K A l o j z , Dolenja vas 54, roj. 1922, umrl na Rabu 1943. 41 B O J C Š te f an , Dolenja vas 128, roj 1904, ustreljen kot talec avgusta 1942. 42. H R I B A R K a r e l , Prigorka 14, padel 1943 nad Skofjo o L k o . 43. O R A 2 E M Janez, L ipovec 2, roj . 1915, oa-d t l oktobra 1943 pr . Č r n o m l j u 44. P 0 2 A R J o ž e , Dolenja vas« 61, roj 1908. ustreljen januarja 1945 v Begunjah. 45, TRDAN J o ž e , Dolenja vas 80, roj. 1893, ustrel jen od Nemcev februar ia 1944. 46 M E R H A R Janez, Dolenja vas 59, roj. 1900, ustreljen te bruar ja 1944 v Dolenj i vasi . 47. L E V S T E K Ignac, Dolenja VSI 44, roj. 1915, ustreljen od . r t * l l janov apr i l a 1942 v D o l . vasi .

48. Z O B E C Janez, Dolenja vas 53, roj. 1891, u m r l na posledicah internacije avg. 1943. 49. CF.R-N E Pave l , Rak i tn i ca 51, rojen 1875, umr l na Rabu 1943. 50. P L S T V i n k o , P n g o r i c a 60, roj. 1925, pndel 1944 pr i Postojni . 51. M U L C J o ž e , Dolenja vas 40, ro j . 1912, pa te l 1943 v Z i r i h . 52. O B E R S T A R Leopold, R a k u n ca 3H, roj. 1923, umr l na R«bu i943. 53. G O R S E Franc , Dolenja vas 40, roj . 1921. ust re l j rn v Raki t-n i c i 1943 44. 54. T R D A N Ignac, Rak i tn i ca «, roj . 1893. umr l na Rabu 1943. 55. Z O B E C Janez, B l a te 11, roj . 1935, ustreljen v Bla tah 194-1 56. B O J C Anton , Dolenja vas 109, roj. 1884, ustreljen v T r s tu 1943. 57. T A N K O Franc . Rak i tn i ca 64, roj . 1876, ustreljen leta 1944 58. A N D O L S E K Anton , G r č a r i c e , roj . 1926, padel 1944 na Dolenjskem.

59. R O V A N Franc , G r č a r i c e , rojen 1916, padel 1944 v V e l . G a b r u . HO. K A P L A N A n t o n , Rak tnica, roj. 1903, padel 1943 v G r č a r i c a h . 61. O B E R S T A R Anton , G r č a r i c e , roj. 1910, padel 1944 v Medveje-ku . 62. Z L A T O P E R Ivan, G r č a r i ce, roj. 1924, pade] 1945 na Pohorju. 63. G R I M S I C F a n i , Grča r ice padla 1943 v G r č a r i c a h . 64. M A R T 1 N C I C Franc , G r č a r i c e , roj. 1919, .oadei 1944 p r i C e r k n i c i . 65. M A R T I N C I C S lavko , G r č a r . -ce, roj . 1914, padel 1943 pr i M r zl ih vodah. 66. D E J A K Janez, G r č a r i c e , roj. 1891, padel 1942 v G r č a r i c a h . 67. L E V S T E K A l o j z , G r č a r i c e , roj. 1891, ustreljen kot talfC 1942. 68. R O V A N Ernest , G r č a r i c e , roj . 1912, u m r l v tabo

r i šču Dahau 1944. 69. G O R S E Jože, G r č a r i c e , roj . 1910, u m r l v t a b o r i š č u Dahau 1944. 70. D U L -M I N A n t o n , G r č a r i c e , roj . 1911, padel pri P r e z i d u leta 1944.

71. M A R T I N C I C J o ž e , G r č a r i ce, roj . 1923. ustrel jen 1943 v V e l i k i h L a š č a h . 72. M A R T I N C I C Je la , G r č a r i c e , roj . 1921, ustreljena 1943 v V e l i k i h L a š č a h . 73. O B E R S T A R A n d r e j , G r č a r i c e , roj . 1899, u m r l v Dahau. 74 G R l -V E C Ivan, G r č a r i c e , roj . 1927, ustreljen 1944 v L j u b l j a n i . 75. 2 A G A R Janez, G r č a r i c e , rojen 1914, umr l v Dahau 1945. 76. D E

J A K Otmar . G r č a r . c e , ro j . 1922, u m r l v Dahau.

Trgovinska zbornica pofasnfuja Na željo Trgovinske zbornice

za okraj Novo mesto z dne 2'2. juni ja objavljamo naslednje pojasnilo, ki predstavlja odgovor Trgovinske zbornice na opazke v tretjem odstavku č l a n k a »Zbor proizvajalcev naj b i vol i l i tudi p r i mestni občin i« (Dolenjski list š t ev . 24 od 19. jun i ja 1953)i

» O k r a j n a t rgovinska zbornica ni mnenja, da naj b i Javna bol. n i šn ica kupovala š p e c e r i j s k o blago v drobni prodaji , namesto po nižj ih cenah na debelo, "marveč stoji na s ta l i šču , da naj bi se na bo ln i šn ico kot na socialno ustanovo gledalo ž iv l j en j sko . Zato naj bi ta še naprej dobivala prehranbene ar t ik le po gro-s is t ični ceni odn. preko detajl i-s t i čnega podjetja v sporazumu z n j im prot i p r imernemu rabatu, ako si hoče podjetje zagotovi t i stalno stranko. Iz nave

denega sledi, da v t rgovskih k rog ih naše Zbornice vlada povsem prav i l en duh, odgovarjajoč d a n a š n j i m č a s o m naše social i s t i čne skupnos t i .«

Predsednik: Ko lenc M i l k a , 1. r.

Tajnik: Šet inc Erna, 1, r.

• O l O t O l O U O l O i C D A N E S

smo priložili p o l o ž n i c e vsem, ki so v zaostanku z naročnino. Prosimo, pošljite vsaj četr t letno naročnino vnaprej, da vam lahko naŠ tednik redno dostavljamo.

Uprava »Dolenjskega Usta«

» I O I O I O I O I O B O I

Je se Je zahvaliti, da požar nt /avzel katastrofalnega obsega in upepelil morda še sosednjih hiš. S pomočjo vojaštva in nekaterih nadvse požrtvovalnih meščanov so bili rešeni vsi stroji mizarske ročne delavnice, skoraj ves les iz suši lnic , gotovi izdelki mizarjev in Čevljarjev itd Zgorela pa Je popolnoma kolarska delavnica s šupo in manjšo kol ič ino lesa. Skoda na objektu, lesu in glavni stavbi bo znašala verjetno nekaj milijonov dinarjev, je pa pokrita z zavarovalnino.

Tudi ta požar je pokazal, da Je n o v o m e š k o gasilstvo nezadostno opremljeno s cevmi in da je mesto navzlic svoji gasilski četi v veliki nevarnosti, če bi priš lo do podobnih večj ih požarov.

Zahvala Delovna kolektiva Mestnega

mizarstva In Industrije čev l j ev se s popravljalnico ln Upravo mestnih nepremičnin vred 1-skreno z a h v a l j u j e t a vsem tovarišem in tovariš icam, ki so z uspešno pomočjo in sodelovanjem pri gašenju požara in reševanju premoženja obeh podjetij pripomogli, da nI nastala ob nenadni nesreči še večja škoda.

Prav posebno zahvalo izrekamo delavci In nameščenc i obeh podjetij predsedniku O L O Novo mesto tov Viktorju Zupančiču za izredno požrtvovalnost in pomoč pri organiziranju reševanja stavb in strojev, tovarišu Vinku Beletu, Slavku Morctu in Slavku Kastelicu ter ostalim, kj so pomagali rešiti dva avtomobila, vsem tovarišem oficirjem, podoficirjem in borcem novomeške garnizije J L A , ki so z vzglednim in izredno naglim delom rešili zalogo lesa ter razne izdelke, stroje in opremo obeh podjetij, kakor tudi Komandi J L A v Novem mestu, ki je priskočila v kr i t ičnem trenutku takoj na pomoč; vsem sosedom, kj so pomagali nositi vodo ter spravljati na varno orodje, opremo in izdelke podjetij, č lanom taborniške organizacije, posameznim profesorjem in učiteljem, ki so sodelovali pri reševanju ter v s e m t i s ti m Novomeščanom, ki so v usodni uri priskočil i na pomoč.

Vsem, ki so pokazali, da Jim Je ljudsko premoženje v resnici pri srcu, za izkazano pomoč In požrtvovalnost i s k r e n a h v a 1 a 1

28 milijonov dinarjev v enem letu... Med obveznostmi, ki so jib z delavskim samoupravljanjem prevzeli nase naši delovni kolektivi, so tudi socialne dajatve. Z

delovno pravno zakonodajo je ljudem v delovnem razmerju zagotovljen življenjski obstoj tudi takrat, ko zaradi bolezni ali nezgode niso sposobni za delo. Zadnje čase, ko se vprašanje resnično demokratičnega samoupravljanja v naših podjetjih poglablja, načenjamo resneje tudi vprašanje obveznosti delavca do družbe, do naše skupnosti.

Prenekokrat lahko ugotavljamo, da naš delovni človek, ki jc v l*' tih narodnoosvobodilnega boja žrtvoval vse za zmago, v času obnove pa dajal ves svoj trud za zgraditev gospodarstva, v odnosih do skupnega ljudskega premoženja ne kaže potrebne čuječno-si. Del tega premoženja pred->tavl;.\o nedvomno tudi skladi socialnega zavarovanja, iz katerih črpamo sredstva za pomoč in podporo v slučaju delavčeve bolezni in nezgode. Brezvestno izkoriščanji- teh fondov predstavlja zato zločin nad skupnostjo, ki ustvarja ta denar s trudom vseh delovnih ljudi. Poglejmo nekaj '.tevilk:

V letu /952 je bilo vsled nezgod in ohol eri)' v novomeškem >kraju — pri čemer pa odpade glavni delež na Novo mesto in negovo ožjo okolico — izgubljenih 12.357 delovnih dni. Zaradi nezgod izven dela — to je pri delu doma — je bilo lani ponesrečenih 178 delavcev in nameščencev, ki so izgubili skupno 1.878 delovnih dni. V letošnjem '. tromesečju je bilo v okraju 57 nezgod izven dela, izgubljenih pa

100 delovnih dni. V tekstilni industriji t okraju je bilo n. pr. la-rit 41 nezgod pri delu, 15 izven dela. V čevljarski industriji so se pripetile 3 nezgode v obratih, 4 nezgode pa izven dela. Pri gradbenih podjetjih je bilo 135 nezgod v rednem delovnem čam, 33 izven dela itd. Večina nesreč izven dela nastaja pri šušmarjenju, zaradi vinjenosti, nepazljivosti itd., skratka po lastni krivdi. Na račun plačanih bolezenskih dopustov pa je bilo zaradi zgornjih nezgod samo lani v okraju izplačanih 27 milijonov 963.300 din. K tej ogromni številki, ki jo je prispeval s svojimi •Lplaćili vsak zaposlen človek v

okraju, pa je treba prišteti še iz* datke za zdravnike, zdravila in plačevanje oskrbnih dni v bolnišnicah.

Malomaren odnos do obratnih nezgod, nezavarovanih ali pomanjkljivo urejenih delovnih men, jamiharnost do ljudi, ki iz* koriščajo sociahie dajatve v podjetjih ter podobni pojavi brez-vestnosti do ljudskega premoženja segajo globoko v naš skupni žep. Napovedati jim je treba naj-ostrejšo borbo. Pai):ay$ce izkoriščanja socialnih dajatev znižujejo življenjsko raven vseh delovnih ljudi — zato je tudi tu potrebna najširša kontrola ljudskih množic.

rrrni'1'i • p«• 11 n M B a i y a B i n p a n R B n g - n t H I I, g u

\ i / r * fflR

odkar Ju postal Žužemberk turist ični k r a j . . .

Po travnikih in gozdovih leži raimetan denar Pozabljen ali zanemarjen zaslužek? Pred vojno, pa tudi prva leta

li n osvoboditvi so na D o l e n -skem in v B e l i K r a j i n i ljudje nabra l i izredno ve.iKv kol ič ine zdrav i ln ih zel išč, raznih gozdnih sadežev , predvsem pa už i tn ih gob. L e p zas lužek se je steka! v žepe nabiralcev, mal ih kmetij in vs!-h, k i so si vze l i č;-s za zas lužek , k i se sam ponuja pr idnemu č l o v e k u .

Lan.i pa je b i l odflcup zd rav i l n ih zelišč v na&ih k ra j ih prav malenkosten. Res so slana, suša in toča prizadele mi »eno tudi zdravi lna zelišča — navzl ic temu pa bi j ih lahko zbra l i vsaj kakšnih 300 odstotkov več kot pa smo j i h ! Poglejmo po vzro-xih , č e m u p-ada nabiranje zelišč, k i p r i n a š a j o posamezniku in naš i skupnosti lepe di>horiike

Pred vojno je v naš ih kraj ih mrgolelo p o d e ž e l s k i h t rgovcev, v nekater ih vaseh so b i l i tudi po trije. N a b i r a l c i zelišč so se dostikrat p r i t o ž e v a l i čez posamezne trgovce, k i so bodisi i zkor i ščali l judi s s labim tehtanjem, s ceno a l i k a k o r k o l i že. Dejstvo pi Iju-djr l:*hT

r Š t e v *« D O L E N J S K I C I S T

IZ nAŠIH KfcAJCV Veliko zanli novomeško

nanje za tombolo

V s a k dan se ustavljajo ljudje p r e d izložbo » O p r e m e « na G l a v nem trgu in o b č u d u j e j o razstavljene dobitke.

»Čigava bo lepa spalnica? O, ko b i bi lo kolo moje!«

Take in podobne vzdihe lahko sl iš iš . K d o r b i s i žel je rad u r e s n i č i l , naj se ude lež i tombole v nedeljo 5. j u l i j a ! P r i r e j a jo D r u š t v o pr i ja tel jev mlad ine ,

ki je v zadnem letu l e v e č k r a t dokazalo, da m u je i skrena vnema za p o m o č m l a d i n i v resnici p r v a naloga. S č i s t im d o b i č k o m tombole, k i ima po-leg 17 glavnih tombol nad 700 m a n j š i h dobi tkov v skupni vrednosti 500.000 dinar jev, bo d r u š t v o letos podprlo m l a d i n ska letovanja, koloni je in taborjenja. P lemeni to delo d ru -

V Ž u ž e m b e r k u se ko toradar nevarno ž ir i Zadn j i m n o ž i č n i pregled

k r o m p i r i š č je v o b č i n a h Ž u ž e m b e r k in Zagradec pokazal , da se je ko loradar že zelo razš i r i l . Posebno v Ž u ž e m b e r k u ne bo dolgo, da bodo o k u ž e n e z n j im prav vse nj ive! H u d t o k u ž b e so tudi v Bogdanji v a s i , pa tudi v Z a l i s c u n i n ič bol jše . Z g r e š e n o je mnenje neka te r ih kmetov, kj p rav i jo :

»Ah, kaj bi ga o b i r a l i , saj h r o š č vseh k r o m p i r i š č tako ne more unič i t i !«

Tam, kjer bodo zaradi malomarnos t i m o r a l i že k m a l u redno š k r o p i t i i n z a p r a š e v a t l k r o m p i r i š č a , se bodo kmetje na las tn ih denarnicah k m a l u prep r i č a l i , kaj ko lo radsk i h r o š č zna! Mars ik j e o k u ž b e Se vedno p r i k r i v a j o , drugje pa spet ne pregledujejo k r o m p i r i š č . T a m uspeha v zat i ranju seveda ne more b i t i . N a vsak nač in bo v Ž u ž e m b e r k u potrebno že dnevno pregledovanje k r o m p i r j e v i h nasadov ter obiranje l i č i n k in h r o š č e v .

O b č i n a preureja V las tn i s tavbi prostore za o b č i n s k o

pisarno in m a t i č n i urad, tako da bo p r i h r a n i l a letno lepe vsote na na jemnin i .

O b koncu šo l skega leta so p ion i r j i i n d i j ak i n iž je g imnazije p r i r e d i l i lep nastop pevskega zbora . Neka t e r i d i j a k i so se pos lov i l i od ša le in uč i -teljstva ter usmer i l i svoje korake v svet. S. H .

Stva je naletelo v Novem metu na podporo vse n a š e j avno

sti , k i n i r vko l i odrekla pomoči tva r i , posvečen ; n a š e m u na

predku.

Poleg g lavn ih d o b i t k o v so p r ip rav l j en i med os ta l im tudi naslednji dob i t k i :

8 kg s i ra , 2 e l e k t r i č n i peci , 2 o t r o š k a t r i c i k l a , žensk i čev l j i , potovanje s P u t n i k o v i m avtobusom, 4 trajne ondulaci je (1 h ladna) , gojzerice in več parov čev l j ev , b r e z p l a č n e vs topu ce za k ino predstave, fotografiranje, 5 ievodov »Do len j skega II-

Ob žužemberškem vodnjaku

Gasilci, ali ste s tem res zadovoljni?

tNadal jevaje z 2. t t ran i ) l i c , k v e č j e m u še kake parade. N e čut i jo n i t i potrebe, da bi dali na teh p r i red i tvah k u l t u r n i program, pač pa, kar je najbolj ta. lostno, sami č lan i poskrbijo za pretep in podobne »sporede« . A l i so te pr i redi tve res samo zato, da na nj ih lahko nastopijo posamezniki , »okrašen i« s š tev i l n i m i znaki in medal jami , celo inozemskimi , p r i delu za strokovno izpopolnjevanje pa so p rav t i najbolj m l a č n i ? Res manjka orodja in opreme, toda p r i taki s t rokovni ravn i naš ih č l anov nam bi tudi malo k o r i st i lo. N i v vseh č e t a h In d ru š tv ih tako, vendar se gasilstvo ne razvija v duhu d a n a š n j e g a časa . K a j pogosta je borba za vodstvo organizacije; s t a re j š i odrivajo mla jše in vendar lahko p rav od mladine p r i č a k u j e m o več j ega zanimanja za strokovno izpopolni tev. Predvsem mladina bo vnesla več naprednega duha v d r u š t v a , duha d a n a š n j e stvarnosti , k i se mora nujno o d r a ž a t i tudi v gasi lskih organizaci jah. D r u ž b a daje ve l ike zneske za podporo gas i l sk ih organizaci j , toda ne za to, da bo njihovo glavno delo prirejanje nekulturn i h pr i redi tev s p i j a n č e v a n j e m im pretepi. Ne po š t ev i lu pr i rejen ih veselic, pač pa po stro-

n i t i v tem, kdo naj ga gradi , o b č i n a aH okra j .

Most na tem kra ju Je b i l med vojno podrt iz s t r a t e š k i h razlogov, po vojni pa so na p r e j š n j e lesene pilote pos tavi l i zas i ln i most. Ta je sedaj popolnoma n a koncu in je ve l i ka nevarnost, da se zgodi n e s r e č a . K e r taga mostu n i , morajo preb iva l c i vasi G i r š i č e , obeh Dob-ravic in K r i v o g l a v i c vozi t i vse preko P r imos tka , kar j i m pot poda l j šu j e z a več ko pet k i l o metrov- K o t z a te v a š č a n e , pa je most potreben tudi za preb iva lce na desni strani L a h i -nje, to je Podzemlja , Kap l j i š ča , G r m a , Zeml ja in drugih , k i imajo predvsem gozdne parcele na levi s t rani Lahinje.

Z oz i rom na to, da je predvidena gradnja ceste Podzemelj - G i r š i č e - Dobrav ice -

s ta« za vse leto. servis za vodo, \ K r v o v š k i v r h , k i bi vezala te več m o š k i h in ž e n s k i h pu lover . j t r a j e , to je večj i del g r a d a š k e jev, kokoš i , p i š č a n c i , 2 tor t i , 0 b c i n e s cesto S e m i č - M e t l i k a v e č steklentic l iker ja i n žgan ja , - n c e s t o Č r n o m e l j - Novo me-vino, ak tovke in r o č n e torbice, : s t 0 , D i bUo- prav , da bi na tem salama, metle, sita, kose. razne m e ' s t u zgrad i l i soliden železo-v r v i . e l e k t r i č n i k u h a l n i k i , raz- D e t o n s k i most. Ljudje na l ev i ne gospodarske in gospodinjske B t r B n t Lahin je zas luž i jo , da b i p o t r e b š č i n e i td. Otroai bodo v p r V j v r s t i u p o š t e v a l i njihove veseli š t ev i l n ih i g r a č , lepa so pa i m e n s k e potrebe, tudi r o č n a dela obr tn ih vajen- l cev ter š t ev i ln i ostali dob i tk i .

kovn i i i vežbanos t l »e ocenjuje jo gasi lc i i n gasilske organiza cije.

Se ena s tvar je, k i osvetljuje naša d r u š t v a . Za gasilsko loterijo so prejela d r u š t v a v pro dajo 21.000 tablic. P rodan ih j ih Je bi lo 13.250, ostale so v r n i l i . Toda d r u š t v a i n posamezniki dolgujejo na prejetih s r e č k a h Se 82.980 dinar jev, okrajna gasilska zveza pa 139.790 dinar jev. S r e č ke so med tem že zapadle in j i h bo treba brezpogojno p l a č a t i , Čeprav so ob l eža l e kje v predalu. T u d i glede š tev i la razprodanih s r ečk nismo dosegli sprejete obveze.

Vse to kaže , da je treba v gasilske organizacije več naprednega duha, več borbenosti (seveda ne p r e t e p a š k e , k i jo je na žalost š e precej) in sk rb i za strokovno usposabljanje. Ne v paradah In z loglasnih veselicah, t e m v e č v p r izadevanju za č im bol jšo pr ipravl jenost , da v trenutku potrebe reš i a l i zašči t i p r e m o ž e n j e d r u ž b e in posameznika — je smiHel gasilstva v soc ia l i s t i čn i d r u ž b i . Samo 2a te naloge gasi ls tva daje d r u ž b a podporo v denarju in orodju. Zato mora iz gas i lskih vrs t vse, kar ne s luži temu c i l j u .

G . Burgar

Tombolske tabliiD N o v o mesto : S K »Stojan Puc«. Zmagovalec dvoboja s K »Stojan Puc« : SD N o v o mesto bo odigral tekmo s SD Trebnje za vstop v finalno tekmovanje, kjer bodo nastopili tudi tekmovalci navedenih dvobojev, Možtveni prvak Dolenjske bo odigral tekmo i prvakom Primorske za vstop v nadaljnja tekmovanja za letošnje prvenstvo Slovenije.

Razstava ročnih del v Adlešičih

r O b č i n s k i ljudski odbor Gradac

Stev. 225/1-53 26. j u l i j a 1942 je I tal i janski okupator s svo j imi do

m a č i m i i zda ja l sk imi p o m a g a č i iz m a š č e v a n j a zaradi m n o ž i č n e g a odhoda naš ih m o ž :n fantov v par t izane pož iga l vasi po na š i obč in i , p reb iva lce , k o l i k o r j i h n i moglo u t e č i na osvobojeno ozemlje k par t izanom, pa je odgnal v internaci jo na R a b .

V spomin na ta n a j s t r a š n e j š ; dan je o b č i n s k i l juds k i odbor na svoji seji dne 26. ap r i l a 1953 na podlagi 1 odstavka 15. č l e n a in 2. t o č k e 50. č l ena Zakona o o b č i n s k i h l judskih odbor ih ( U r a d n i list L R S i t . 19-62, In na predlog o b č i n s k e g a odbora Z v e z e borcev izdal s l edeč i

O D L O K

1. č len proglaša za o b č i n s k i l judsk i p razn ik

V .

26. ju l i j «e obdine Gradac.

2. č l en Ta odlok ve l ja od dneva objave v Dolen jskem l i s tu .

J o ž e S l m o n i č 1. r., predsednik o b č i n s k e g a l judskega odbora

Gradac, dne 17. jun i ja 1953.

Ob z a k l j u č k u šo lskega leta so p r i r e d i l i v Ad leš i č ih razstavo ž e n s k i h r o č n i h del in dešk ih izdelkov. Le tošn ja razstava je mnogo lepša od lanske, kar dokazuje, da se je začela stara stroka vezi ls tva zopet ož iv l ja t i in se to pot že usmerja počasi v panogo umetne obr t i . K d o r pozna stroko in oko l i š č ine , v ka ter ih se dela, mora pr iznat : s t rokovni uč i te l j ic i B a b n i k o v i , absolventki umetno obrtne šole, da je dosegla skoraj neverjetne uspehe. A l i veste, kaj se p rav i iz n i č us tvar i t i nekaj lepega? Na domaČe, neenakomerno tkano p la tno vbadajo drobni , a spretni p rs tk i šo l a r i c pisano nit in ornament raste in se š i r i . Tako nastajajo pod prst i m la d ih be lokranjsk ih šo la r i c lepa dela, k i se bodo postopoma šir i l a .

Razs tavl jeni so ma l i p r t i č k i , večji prt i i n garni tura z bogato, za ve l iko ped š i roko bordu-ro. T a m je zopet p r a v k a r oprana i n lepo z l ikana dek l i ška bluza z lepo vezenino. Vezen i ne so izdelane v o r ig ina ln i belokran jsk i tehniki t k a n i č e n j a s pristno mot iv iko . Na l i s tk ih zapisana imena izdajajo pridne vezilje i n tako ugotavljamo, da so med n a j s p r e t n e j š i m i : Angela Adleš ič iz Vrhoveev , D a r i n k « Bunjevac iz M a r i n d o l a , Ka t i c a Vipavec iz V e l i k i h sel, M a r i c a C v i t k o v i č iz Dolenjcev, Ve r i ca Kape le iz Dolenjcev itd. Med dečki pa oč i tu je jo spretnost rez-barjenja C r n i č Lo jze i n M i h a iz M a l i h sel, Rude Vese l ic iz V r h o v e e v in Rok T k a l č i č iz Bednja .

In orodje? V e z i l j e imajo le š i v a n k o in še te ne vedno prave, d e č k e pa spremlja zvesti pipec, k i r eže š a h o v s k e figurice in drugo. K a j pa material? K r p o d o m a č e g a platna včas ih le s t e žavo o d r e ž e mati šo l a r i -c i , pisane n i t i pa so t ežko do-segljve. Sedaj nabirajo l ipovo

cvetje, da si bo-uo iz i z k u p i č k i kupi le prej ico za vezenje.

Naj nas lovimo malo p r o š n j o na podjetje »GOSAD«, k i zb i ra cvetje i n druge rast l ine, da p reskrb i p r i d n i m nabiralkam, nekaj pisane prej ice, da bodo imele pr idne roke nekaj dela tudi poz imi .

O k r a j n i l judski odbor v Č r nomlju pa naj ima pri jetno zavest, da je odpr l danes še neviden vir dohodkov, k i se bo vedno bolj veča l . Tako raste nov kader vez i l i j , p let i l i j in p le -tark, k i bodo izdelovale kasneje tudi več ja n a r o č i l a , p r i k a ter ih pa bo tudi odrezan več j i i n boljši kos k ruha kakor doslej.

P rav iz srca č e s t i t a m o šo la -r i cam in šo l a r j em na lepih del ih , t ova r i š i c i uč i te l j ic i B a b n i k o v i pa vse priznanje za njen v e l i k ; t rud, k i je pokazal to l iko in tako lepih uspehov! — Ć

Kronika nesreč IMIN.IR m i S iNTJERNEJU. Pri

obiranju Češenj je padel T. dreves* in se poškodoval ud spodnjem dolu telesa kovaški pomočnik Martin Jordan.

G O R N J E K A M E N C E . Tudi posestnik Stunko Barbo je padel s češnje in se pobil na glavi.

DOLNJE POLJ F PRI DOLENJSKIH TOPLICAH. Ko se je peljal v vlaku Karlovac—Novo raento, \'stu. Naslov: Novo mesto, Krekova 6. pritličje, levo.

Drobtine iz dolenjske popotne malhe N a K O Č E V S K E M sem zad

n j i č nehal, tem spet začn imo . Tam, kjer ljudje še hudo obraj-tajo bob, k i m u ne moreta dn ž ivega ne mraz ne koloradar , v L O Š K E M P O T O K T T S e m sreča l s t a r č k a , k i se je m i lo d r ž a l na jok.

i K a j v a m je, bo t e r ?« sem ga pobaral , pa je r e v e ž potož i l , d a b i rad umr l , le »z z a d r u ž n i m m r t v a š k i m vozom naj bi ga ne pel ja l i nn br i tof !« Take in podobne želje Imajo tudi drugii L o š k o p o t n č a n i . Se mrtve j ih jV strah m r t v a š k e g a s t r a š i l a , k i je stalo t ežke t i s o č a k e , pa brez haška že dive leti stoji v p o t o š k e m »muze ju« , umr le pa še vedno nosi j n ma p o k o p a l i š č e a l i pa j ih vohlja tja z navadnimi vozovi . P r o d a l i b i tisto voz i lo , t ežko za pet navadnih »na r iza r j ev« , pa bi b i l m i r v L o š k e m p o t o k « ! Se ena znamenitost je tu — dve gos t i ln i Imajo, k i pn tujcem n i k a k o r ne konkur i r a t a . V p r v i (to biš jedi - im p i j ačo , v drugi pa p i i a č o in p r e n o č i š č * . C» hočeš vse troje — boš pust i l ceho obema . . .

V S O D R A 2 I C I ietn n * p o l t i lepo popros i l , dn b i u radoval i tudi od 8. d,i ». ure zjutraj , to j«' takrat, ko urejajo svojo p o tlo. Po to l až i l sem mrmrajoče

ljudi pred zaprtimi poštnimi vrati in jo ubral naprej po deželici raijt, JOtafov, čebrov in drugih umotvorov RibniČanov. V gostilni pri Nacetu v Z A M O -S T E C U sem bil priča žalostne smrti uboge kure, ki se je vjela na tnnek ribiča FVpeta iz R i b nice. Namesto v Bistrici, j« lovil v gostllrsici, namesto postrvice so jedi i pa — Pipiko.

V DVORSKI VASI imajo l e vedno »Državno narodno šolo«, v DOLENJI VASI sem jim pa snel spominsko tablo »KIX) — gostilna«. — Sment, dolgo Mtor jete za kloji. sem modroval proti STARI C E R K V I , kjer smatrajo majhno poslopjcce ž« kar za kolodvor (sicer ne b>l i m e ' 1

»oatiltne pri »Kolodvoru«!) . Na M L A K I sem se spotoma

'»glasil v menzi državnega po" *etva ter jim posodil metlo z« kup umasnanlj, raablta okna, polomljene stole in druge packa« rije, kd jih v tej zanikrnosti ne manjka. Baje je nekaj umazanije tudi v f inančnem poslovanju, pa to bodo že doma uredili.

V KOČEVJU « « n s« ud»ril s tistimi »urbanisti«, ki urejajo mesto le v gostilnah pri kozare k ih, pri prosto voljnem delu pa Jih le redfle/okdaj sreeai.

Žalosten n»d takimi bratci M m jo 6*2 hribe ubral v Belo krajino. V Z A G O Z D A C U »am videl div« pre«recna obraza iz »državnega aekiorja«, kateirtm* «e j« posreč i lo , da * » preneal*

funkcije vašfke organizacije S 2 D L na » p r i v a t n i s e k t o r « . Z v e l i k i m t rudom sta no vol i tvah dosegla, da je b i l v odbor i z voljen t o v a r i š , k i ga na sestanku sploh n i b i lo . K o t bi j i ina gorelo pod petami, sta jo po Vo* l i tvah ucvr la na dom novega funkcionarja ter m u položi la papirje na miizo, č e p r a v ga n i b i lo doma. A l i sta res tako vneta tudi v d r ž a v n i s lužb i? sem grun-tal i n z a v i l v

K O V A C O VAS, k jer so Spe-ha r jev kume oni dan svojo »vilo* p r i v e z a l i za h r u š k o , da se ne b i e l e k t r i č n i nosilec podr l . Pa so eleiktr ični mož je raje nov nosilec pos tav i l i , da p r i S peha r-

jeviih ne bi še kdaj »straši lo«, kot je leta 1944 . . .

V Č r n o m l j u sem b i l oni dan, pa sem na neki skupšč in i tudi tole modrost ujel:

» . . . p r e d l o ž i t i bo treba Se tehno loško ekonomsko speci f ic i rano specifikacijo znanstvene analize z a rekonstrukci jo akumulacije i n rentabil i tetni r a č u n za invest ici je p r i objektih, ki imajo pr ior i te to za nadaljnjo meha. nd zaci jo industrial izacije ter popular izaci jo d r u ž b e n e preorien-tacije za večjo proizvodnost v ča su socializacije . . . «

Naprej nisem mogel pisat i , ker se m i je od same učenos t i in naglice sv inčn ik z lomi l . Ute« meljevalec odločbe pa je na k r a ju po d o m a č e povedal še tole:

»Malo je ta reč zamotano povedana, aLi ne, t ova r i š i , vendar Pa upam da »te razumel i , za kaj gre . . . « No jaz nls+-m razumel, tako me mati niso uči l i njega dn i , ko sem začel h l ače trgati po šo lsk ih klopeh. A h , kako je vendar letpa b e l o k r a n j š č i n a ,

sem zavzdihni l in se spomnil v i ri iš.ke^a rojaka, k i je ponesfl njeno slavo v dal jnj i svet.

Med lovce sem i a v i l v Čr nomlju . — Nekate r i »izkušeni« med n j imi skrbe za lovske spe-claltltete. Oni dan So p a s t i r č k i v Adleš ič ih polovi H gnezdo fi mlad ih l is ičk in j ih p r ines l i na L o v s k o zvezo v mesto. Č lan okrajne lovske izpitne komisi je je taik o j s t r o k o v n j a š k o dognal, d a so to m l a d i v o l k o v i . Ze je zaibmela v K o č e v j e nujna brzojavka:

•UjeH 6 m lad ih vo lkov stop spo roč i t e kaj napravimo stop so živi stop«. P a ti prinese zlo-mek na zvezo nekaj lovsk ih zelencev, t is t ih , k i so pred kratk i m pred strogim č l a n o m izpi tne komisije pot p o t i l i .

»No, tole so pa lepe žival ico, Čis tokrvne lisičke!« so ugotovi ' i

Strogi Izpitni mož je poslal v Kočev je drugo nujno brzojavko:

»Zmoti l i smo se stop odklanjamo nagrado stop ujete m r c i ne so l i s ičke stop.«

K a j , če b i č r n o m a j s k l lovc i p r i »pomotah« vsakokrat n a p r a v i l i na takem s t rokovnjaku lovsk i krst? Saj znate, vale onako s palico po zadnji p l a t i . . .

Se precej s tvar i so m l nasul i v malho Bo lokran jo i , pta t,v so malenkost i za katere n i vredno, da b i izgubljal besede. P 8 r ec i te, če ni malenkost, da >e dob i l nek b ivš i gostiln iearski ii'pra'vnik za dobro gospodarjenje, k i je stalo soc ia l i s t i čno skupnost okrog 300 t i sočakov , bore t r i mesece!? A l i je to vredno besede? Menda ne! To so malenkost i , kakor tista celo-nočna malenkost v p isarno zaprte n a m e š č e n k e in njenega cmokavzarja • »aj res nt vredno besed« , res ne! Se dobro, da

i tista npč ni bila sobotna, potem

bi j ima odpr l i še le v ponedeljek zjutraj. P a če se matidar pozabi p r i j av i t i na m a t i č n e m uradu, mar ni tudi to malenkost? No, vldiite, o takih zadevicah res ni vredno razpravljati.

Cez gorjanske košen ice sem jo na n o v o m e š k o stran ubra l . Na T E Ž K I V O D I je stal R u d i , snet zavit v r juho, ter »žical« na amerišike avtomobi le . OdJknr njegova ž l a h t a na r a č u n image* Ha« R u d l n a ne dobiva več pa-ketov, so vs i k r i ž i in t e ž a v e v h iš i ! K d o bi le shajaj p r i 12 ha grunta! — K „ sem oko l i ž l ah t e s p r a š e v a l , če j i h še kaj vest peče zaradi Lani pos lan ih zlaganih pisem čez ve l iko lužo, so m i zabrus i l i n « z a j :

»Kaj boš o k o l i nas s t ika l , P o potni! M a r se v N o v e m mestu p r i t i s t i oglasi , k i je imela za balo 30 r juh iz p rvovr s tn ih star i h zalog, pa je v A m e r i k o k teti pojokcala , da d o j e n č k a n i ma kam zavi t i !«

Nič nisem rekel — le pod H M E L J C I C sem zav i l k t i s t im t rem s i ro tam k i so dobilo nekaj k i i kave od sorodnikov iz A m e r ike , p« j i h zdaj mi i rnopeška gospa oko l i p r i n a š a , da b i j i klavo no 2000 d in prodale, sama pa že inia kupca za 3 in tudi 4 ju rje. Ce gre »k&eft« z ja jc i i n drugo robo, č e m u ne b i še l še s kofe-tom, ha?

V S K O C J A N U m « celo vec nost n i b i lo , pn sem ona dan skočil v soc i a l i s t i čno mesari jo Ljudje so »e j e z i l i , č e m u je govedina, po domn,?e k rave t ina . p ( > 220 d in , d r u g a č e p a tudi po 190 din.?

»Onega v p r a š a j t e , ki je k r a v o oče tu p o š t e n o p r e p l a č a l . p« b r r

' ate zvedel i , zakaj 3 k o v a č e pr i k i l c i ž i l avega meska !« sem svetov*! in jo p r o t i PRJECNI ubra l ,

kjer me tudi že celo v e č n o s t n i bi lo . »Boj se n a š e g a hauptmnna v k ik l i« , so me sva r i l i znanci , »ta še gospoda r ih ta , b i tudi tebe s p r a v i l v koš!« Res je — z vsegamoigočno roko sega gospa celo čez ve l iko lužo in ureja dobravo paketov in v r e č v pre-ćensko faro. K o je zadnj ič h i šn i poglavar odobr i l p a s t i r č k u M a r k c u , da bo smel na izlet v Postojno in. mu je daj še denar za karto, je rekel » h n u p t m a n « : »Ne! Pob mora najprej k maš i !« Tako je tudi d rža lo , Markec je vlaik zamudi l in kar to zaprav i l p r i jutranjem op rav i l u , ker so talko ukaza l i »hauptmam« v k i k li«. Ta p r e ć e n s k a nc izvol jena »ablast« se celo v Šolske r e č i v t ika i n med otroke m e š a če prav j i niso n i t i v devetem ko-lenu v ž l s h t i !

Se h G A B R C A N O M s k o č i m in j i m p r i p o r o č a m , da m e ž n a r j u p lačo p o v i š a j o , ker po cel don na š t r i k u v i s i . Od tu pa h i t ro v S U H O K R A J I N O . J a j č a r i c e tovori jo zdaj svoje blago v k o v č k i h v L ju bi j ar/o, ne več v k o š a r a h . Treba se je modern iz i ra t i , kakor se je Suhokran j sk i J aka . To, kar niso zmogli l o v c i , je dosegla njegova hrihtnost: diivje p r a š i č e odganj a že ka r s postelje v č u m n a t i . . .

D r u g i č pa spet kaj novegir.! Polletje se je ob rn i lo h i t ro okol i — poglejte zato med svoje papirje, če s i niste v D o l e n j s k i m listom še kaj v sorodstvu! B r e z p lačno zavarova ln ina je p r i prav l jena le za tiste, k i imnjo v rediu poravnano naroonino. — Preh i t i t e upravo, da vas ne b i morda ona z opominom, tiste seveda, k i imajo k n k š n e odprte r a č u n e . V s e m ostal im p a medtem lep pozdrav,

Janez Popo tn i .

D O L E N J S K I C I S « Stev. 2ff

v

Cez Gorjance v Belo krajino N a postaji v Trebnjem amo

•e z zanimanjem razgledovali . tV>varis ož iv l ja spomine, kako »o leta 1943 tod ruš i l i že lezn i š k o progo in un i č i l i postajne naprave, da ne bi s luži le sov r a ž n i k u . Ogleda l i smo si m e sto, k i se dviga nad progo in Temenico. T u je b i lo v prazgodov insk i dob i s r e d i š č e keltskega plemena La tob ikov . kanneje znamenita r imska postojanka in mestna o b č i n a . P o a o r i š e e k r v a v i h bojev s T u r k i . Znamen i t i t rebanjski grad1, star skoraj t i" k o č let! K r a j pa r t i zansk ih zmag v zadnji vojna.

N a j u ž n i s trani nam zastira pogled Trebanjsk i v r h . P r i nase lb in i Vrht rebnje , na grebenu h r iba , so o d k r i l i r imsko grad i šče iz I V . stoletja ter sledove staroslovanske naselbine. Vse tod oko l i , kamor nese oko. je ena sama par t izanska domovi na , saj je menda n i h iše , ne steze i n hoste, koder b i ne hodi l i i n t abor i l i pa r t i zan i !

V l a k je sopihal dalje p ro t i

Zanimivo posvetovanje

v Kočevju P r e d k r a t k i m je b i lo p r i O K

L M S v K o č e v j u zan imivo posvetovanje o vzgojn ih vpra š a n j i h s r e d n j e š o l s k e mladine . P o uvodn ih besedah predsedn i k a Debe l jaka so zas topnik i g o v o r i l i o p e r e č i h p rob lemih , med k a t e r i m i je najbolj v a ž n o preobremenjenost d i jakov. Sola s š e s t i m i u r a m i pouka dnevno zelo o težu je vzgojno delo m l a dinske organizaci je , k a r je še huje tam, kjer se di jakj vozi jo v šolo z v l a k o m . K e r so u č n i p rog rami po ln i podrobnost i , n i p rav n ič č u d n e g a , č e še profesorj i komaj najdejo č a s za vsa predavanja , d i j a k i pa ka jpak vse u č n e snovi ne morejo prede la t i . V s i delagati so && s t r in j a l i , naj vsebujejo u č n i program i le najbolj potrebne osnovne s tva r i , d i j a k i pa naj si š i r i jo i n poglabljajo znanje v interesn i h k r o ž k i h , ka te r ih delo naj gre s sedanjim č a s o m . Glede zgodovine so predlagal i , naj se opuste podrobnost i iz s t a r e j š i h obdobi j , v e č poudarka pa naj bo na p r o u č e v a n j u razvoja d r u ž b e . V č a s u f ko razvi jamo delavsko samoupravljanje, b i mora l a mlada intel igenca p r i nest i iz šole tudi osnove po l i t i č n e ekonomije.

Dal je so ugo tov i l i , da letos uvedena mora lna vzgoja n i dosegla zaže l en ih uspehov. Č e prav je namen tega predmeta vzgoj i t i dobre l j u d i i n d r ž a v l j a ne, uporabljajo zanj do ločene ure za mars ika j drugega, nekod celo za matemat iko. Mnenje vseh je b i lo , naj dobi d r u ž b e n o mora lna vzgoja še eno uro tedensko, pouču je jo pa naj jo i z k u š e n i i n napredni vzgoj i te l j i .

V r a z p r a v i o ocenjevanju so b i l i ed in i , da je d a n a š n j i n a č i n zastarel i n p r e v e č b i rok ra t sk i . Profesor naj bi napisa l o d i -j akovem znanju in o njem sam e m karak te r i s t iko v besedi, saj sedanja š t ev i lka v s p r i č e v a l u p ravzaprav zelo malo pove.

P o g o v o r i l i so se še o mnogih d rug ih p rob lemih i n s k l e n i l i , d apoš l j e jo pismo s svo j imi razmot r i vanj i na C K L M S in na okra jn i svet za ku l t u ro in pro-sveto, kj naj poskrbi ta , da se z a č n o p e r e č a v p r a š a n j a šo ls tva č i m p r e j r e š e v a t i . — P r a v b i b i lo , da poš l je jo pismo s svo j imi raz. posnemal i vzgled k o č e v s k e mla dine, saj je vzgoja v a ž n a d r u ž bena zadeva. f.

A u g u št in Lah Novemu mestu. K a r naprej se i vrafrio postojanko so ostale Se je vzpenjal , pa spet spušča l . K a " mor nese oko — povsod zanim i v a , pestra, p r ava dolenjska pokraj ina , polna zgodovinskih spomenikov in p r i r o d n i h znamenitost i . T a m nekje ponikne Temenica , a spet p r i v r e n a dan in znova ponikne, potem pa i z v i r a z njeno vodo P r e č n a . Posebno lep je pogled na M i r n o peč , malo dvignjeno vasico v ko t l i n i p i san ih n j iv ic . Se pogled v smer p r o t i Trebel jnemu, pa r t i zansk im kra jem na severovzhodu in T r š k i gor i , pa smo že pr i sopiha l i na postajo v Novem mestu. T u smo izs topi l i .

V N O V E M M E S T U Dolenjska metropola! V s i si

jo z zanimanjem ogledujemo. Od bombardiranj med vojno in par t izanskih napadov na m o č n o so-

š t e v i l n e rane i n r u š e v i n e , k i p r e p r e č u j e j o po mnenju nekater ih t o v a r i š e v . da b i dolenjska pokra j ina v tem mestu v ide la prispodobo svoje v e l i č i n e i n bogastva. T u d i ka r je novega, ne pride še do pravega izraza. Toda vs i potrjujemo, da ima mesto na lepem g r i čku , k i ga o b k r o ž a mirno t e k o č a zelena K r k a , s i jajno lego. Novega mestnega dela v smer i prot i T r š k i gor i . sj nismo ogledali , ka j t i pot nas je vedla p ro t i K a n d i j i , sonce pa je bi lo že zelo v isoko.

V starem mestnem delu in v K a n d i j i je polno zanimivos t i , ustanov in zgodovinskih spomen ikov , k i budi jo našo pozornost. Zgodovinar j i nas opozarjajo, da so b i l a tod predzgodovinska in r imska selišiča. 2e pred devetsto le t i je b i l d a n a š n j i K a p i t e l j .

takrat Gradec , s r ed i šče pristav s t i škega samostana, k i so segale da l eč okol i . 'V X I I I . stoletju je b i l utrjen i n obzidan trg, dobr ih sto let kasneje pa je nastalo mesto. T o mesto so srdito napa ' da l i T u r k i , a ga n ikda r niso zavze l i . Vendar je kasneje mesto pr izadela vrsta p o ž a r o v , tako da je dvakra t povsem zgorelo. V e č krat je pus to š i l a tod tudi kuga. Tedaj je mesto h i ra lo . Le ta 1809 so mesto napadl i kmetje iz b l iž nje i n daljne okolice ter ga zavze l i .

Novo mesto ima med os ta l imi s lovenskimi mesti posebno častno vlogo in zelo bogato zgodovino . T u d i v zadnji vo jn i je bi lo zelo prizadeto i n bo mora lo v l o žiti še mnogo dela, da si sploh zaceli rane. Nedvomno je to eden t is t ih s lovenskih predelov, k i b i m u m o r a l i bolj pomagati , če h o č e m o zagotoviti soc ia l i s t ič ni p r inc ip enakomernega razvoja vseh gospodarskih p o d r o č i j .

(Nadaljevanje pr ih . )

Ne pozabimo na otok smrti Za to slovesnost je med Dolen jc i i n Be lokran jc i že zdaj v e l i k a n sko zanimanje, G l a v n i odbor Z B pa p r ip r av l j a vse potrebno za otvori tev, za prevoz, hrano In podobno.

G l a v n i odbor prosi vse b ivše in temirance , če imajo moreb i t i kake spominske predmete iz l e sa, kost i a l i a lumini ja , naj j ih č i m p r e j poš l je jo G l a v n e m u odboru Z B v L j u b l j a n i , da j i h bo za tiste slavnostne dni razstavil v mt i lem muzeju na Rabu , P r i -prarvlja se tudi »Rabsk l a lmanah« , v ka t e rem bo opisano vse gorje in trpljenje interniramcev.

D r a g i raibiski sotrpini — dne 13. septembra na svidenje na R a b u , tam, kjer smo od lakote u m i r a l i i n k je r so n e š t e t i tudi u m r l i . D o m o v i n a j ih n i pozab i la, tudi m i , k i smo p r e ž i v e l i rabskr* tragedijo, j i h nismo poz a b i l i . S l i b o m 0 nc grobove in počas t i l i n j ih s t rpl jenjem ovenčan i spomin.

SI. Hotko.

Ob sklepu šo l skega leta č u timo do lžnos t , da se v imenu Doma u č e n c e v Ž e l e z n i š k e i n dustri jske šole L j u b l j a n a - S i š k a javno zahval imo okra jn im l juds k i m odborom za p o m o č , k i so jo nud i l i n a š i m gojencem.

N a š dom je dajal v l e to šn jem šo l skem letu zavetje sedem in dvajset gojencem, k i so popolne a l i delne sirote a l i pa j i h s t a r š i iz utemeljenih razlogov na morejo v z d r ž e v a t i . V lastnem delokrogu smo ugotov i l i , ka te r i gojenci so najbolj pot rebni pomoč i , nakar smo podatke s p r o š n j a m i za nakaz i la podpor izroči l i domovnim okra jem gojencev. O d vseh O L O , na katere smo se o b r n i l i , smo bolj a l i manj redno pre jemal i podpore za potrebne gojence njihovega o b m o č j a , za ka r se j i m U p r a v a Ze l . ind . šole v L j u b l j a n i lepo zahvaljuje.

P r a v posebno skrb, vestnost i n n a t a n č n o s t pa je pokaza l O. L . O. N o v o mesto.

Ze p rv ik ra t , k 0 smo se obrn i l i na odgovorne fuikcionarje okraja z a p r i spevke , smo b i l i p r i n a č e l n i k u sekretariata O L O Novo mesto tova r i š i c i P e t r i č e -v i l jubeznivo sprejeti. Tov . P e t r i č e v a se je s po ln im razumevanjem zavzela za zadevo ter poskrbela , da smo v najk r a j š e m času preje l i p rva nakaz i l a podpor Z a devet gojen-oev n o v o m e š k e g a okraja .

O d tedaj dalje s m 0 prejemali redne pr ispevke brez k a k r š n i h k o l i urgenc, ka r p r i č a o skrbnem i n vestnem delu, o visokem socialnem č u t u i n mora ln i odgovornosti pr izadet ih u s l u ž b e n cev, za ka r se j i m v imonu podpi ran ih gojencev, k i so vs i z l ep im uspehom k o n č a l i šolsko leto, n a j l e p š e zahvaljujemo z žel jo , da b i j i h posnemali v s i , k i imajo podobne do lžnos t i .

U P R A V A D O M A Ž E L E Z N I Š K E I N D . S O L E

L J U B L J A N A - S I S K A

Mladina kočevske gimnazije je pridno delala!

V pre tek lem šo l skem letu Je . po l i t i čn ih bi la mlad inska organizaci ja na p rob lemih . k o č e v s k i v iš j i g imnaz i j i zelo delavna. P redvsem so se m l a d inc i udejs tvoval i v razn ih sekcijah ku l tu rno u m e t n i š k e g a d r u š t v a , k i je z d r u ž e v a l o precej mladine. Redno je delala l i te rarna sekci ja; č l an i so i z dajal i tudi svoj ča sop i s » P r v i pogan jk i« . D v a p e v s k a zbora sta pod vodstvom prof. Hume-ka p r i red i l a nekaj samostojnih koncer tov i n sodelovala na vseh proslavah. Dramatska sekci ja je v reži j i prof. Jeme-ceve up r i zo r i l a komedijo »Dr«, k i je dož ive la poleg premiere še šest ponovitev v Kočev ju , R i b n i c i , Dobrepol ju m v V e l i k i h L a š č a h . Z a novo leto pa so v rež i j i prof. S t r n i š e v e u p r i z o r i l i komedijo » K a z n o v a n i zape l j ivec« . Precej deklet je delalo v k r o ž k u za ročno delo, fante pa zanima prirodoslovje in se zbirajo v svojem k r o ž k u . Precej mlad incev in mlad ink se udejstvuje v f i z k u l t u r i i n dosegajo razmeroma dobra rezultate.

O k r o g 30 d i jakov je obiskovalo fotografski t e č a j , k i ga je v o d i l mladinec Stopar Stane in svoje t o v a r i š e n a u č i l dobro fotografirati , r azv i j a t i in k o p i ra t i , ka r zadostuje za »A« i z pit.

N a g imnazi j i se je us tanovi la tudi d r u ž i n a P o č i t n i š k e zveze, k i ima okol i 100 č l anov . P r i r e di t i nameravajo več izletov v planine, na morje, s koles i i td. , v Bohin j pa bodo šli taborit.

P r i precej razv i tem d r u š t v e nem delu pa mladinska organizaci ja n i pozabi la na po l i t i č no delo. V s a k mesec so ime l i sestanek, k i je imel pomen mla dinske l judske univerze s pol i t i čn imi predavanj i . V debati pa so se pogovor i l i o razn ih

in o rganizac i j sk ih P r i r e d i l i so tud i

nekaj kva l i t e tn ih po l i t i čn ih predavanj , k i so j i h i m e l i funkc ionar j i O K Z K .

N a sp lošno je mlad inska organizacija naprav i l a v preteklem šo l skem letu m o č a n ko rak naprej . F .

Odnos do živali in s rčna kultura

Nedavno smo opazoval i na cesti dogodek, kj je sp rož i l v se sp lo šno ogo rčen j e :

Z lesom natovorjeni voz je zaradi nepravi lne vožn je povzroči l , da druga v o z i l a niso mogla redno nadal jevat i svoje smeri . Nastalo je ob iča jno prerekanje. V o z n i k - k r i v e c se je kajpak s k r e p k i m i k l e t v i c a m i s p r a v i l nad konje. Z debel im koncem b i č e v n i k a j i h je tepel po če lu i n nosni kost i , da je odmevalo k a k o r b i to lke l po škafu.

Ta p r imer jasno p r i č a , kako zve r insk i odnos imajo neka te r i lastnikj konj do svoj ih ž iva l i . Uporabljajo j i h le kot stroj, k i naj j i m po ln i žepe . M a r n i ža los tno , da je nedavno tak s u r o v e ž pobi l med vožn jo konja s ko lom na tla, drug spet ga je v i zbruhu jeze zak l a l z n o ž e m !

K e r opomin i i n opozor i la glede p l e m e n i t e j š e g a ravnanja z ž i v a l m i , zlasti s kon j i , ne za-leže jo , bo p a č treba z vso ostrostjo uporab i t i zakon o zašči t i ž ival i . K d o r s konjem tako ravna , ga pač n i vreden in mora b i t i kaznovan. T a k i m surovinam bo treba vsaj k a nec s r č n e ku l ture vcep i t i krat-komalo s silo I

B. R.

Nekaj starih okroglih

ČITAJTE IN ŠIRITE »DOLENJSKI LIST«

ŽALITEV »Natakar, mar na} bo tole te"

lečja pečenka? Taka pečenka je za vsako tele žalitev!*

»Oprostite, gospod, nisem vas hotel žaliti!*

UMIRANJE N A R A B U (orlg. r isba S. Hotka)

Ob Kamporsikem za l ivu , na enem izmed na j l epš ih n a š i h otokov, kjer je dobilo svoje poslednje poč iva l i š če na t isoč In tisoč Slovenev, ž r t e v ftašistične okrutnost i , ureja zdaj G l a v n i odbor Zveze borcev Slovenije ve l i ča s tno pokopa l i š če . V s a dela je prevzelo neko podjetje iz B a k r a i n že apr i la zače lo z ure-jevmimjem t e g a b r idko v e l i č a s t nega spomenika n a i e g a t rpljenja.

Dela so zelo obsežna , saj obsega grobišče 6610 m.2. Doslej so g rob i šče že obzidal i i n izpe l ja l i že lezn išk i t i r za dovoz klesanega kamna. K a m e n lomijo p rav tam, kjer so ga n e k o č l o m i l i tudi l n -te rn i ranc i i n pada l i do smr t i i z m u č e n i .

Naičtrte so llzdeiliaflii na jbo l j š i a rh i tekt i , tako, da bo urejeno res dostojno in z vso pieteto do poč iva joč ih ž r t e v . Seveda bo stalo v e l i k o denarja. D e l stroškov je prevzel G l a v n i od'bor Z B Sloveni je , Z B bratske H r vatske bo prispevala precej denarja, kajt i tudi H r v a t i s 0 del i l i z nami gorje s t r a š n e g a u n i

č e v a l n e g a t a b o r i š č a . Naš i v o d i l n i funkcionar j i , k i j i m je poverjena skrb za ureditev g rob i šča , so zaprosi l i vse delovne ko lektive po vsej S l o v e n i j i j naj prispevajo svoj devež. P r a v tako naj po svojih m o č e h pomagajo tudi m n o ž i č n e organizacije. K o t p r v i so se izkazal i p ion i r j i iz Z a g o i -ja ob S a v i , in sami nabra l i 4700 dinarjev.

P r i tej p lemeni t i akc i j i Dc-lenjci , Be lok ran j c i in p reb iva l c i K o č e v s k e res ne smemo ostat i kje v ozadju, saj ravno prebivalcev i z teh pokra j in poč iva na jveč v K a m p o r s k e m za l ivu . P o k o p a l i š č e na Rabu ne bo samo spomenik n a š e g a gorja, temveč tudi v e l i č a s t e n iz*az ljubezni i n spoš tovan ja do naš ih ž r tev, k i poč iva jo tam, hk ra t i pa vsemu svetu p r i č e v a n j e grozodejstev r imsko- faš i s t i čne k u l ture.

G r o b i š č e bo slovesno odprto 13. septembra, ob desetletnici osvoboditve t abor i šča in foirnii-r a n j a rabske brigade, k i je š te la 1600 do zob oborožen ih borcev, v k l j u č e n i h kasneje v N O V .

o prvem letaki (Nadaljevanje)

I ta l i jani so p r e k l i n j a l i i n se o p r a v i č e v a l i , češ da K r a s a niso opus toš i l i oni , kakor j i m očita letak, m a r v e č le Be nečlan i .

D a b i šli K u š l j n n , K r h i n l n J a n k o v i č k P le ter jam min i r a t vozove n e p o s l u š n i h vozn ikov , kot pr ipoveduje D r e j č e , ne d rž i . J a n k o v i č i n K u š l j a n Stanko leta 1941 sploh še nista b i l a »z raven« . V rajonskem odboru je bi lo po le taku govora o tem, kako b i t i s t im l a k o m n i m v o z n i kom, k i niso ime l i ušes za opomine, v K a r l o v č k u m i n i r a l i v o zove. D o tega pa r i p r i š l o ; p a č pa so o g o r č e n i ljudje v Oreho-v i c i sami p r e v r n i l i neke vozove, n a l o ž e n e z lesom za I tal i jane] i n j i h p o š k o d o v a l i . N a š p r v i letak je užga l .

V o z n i k i so se po tistem hi t ro zavedl i svojega nedomoljubne-ga dela, le nekaj l a k o m n e ž e v se je še up i ra lo . P a ne dolgo. N e k i vozn ik , k i je pel jal les v Novo mesto, je iz s t r u š k i h gozdov p r i b e ž a l nazaj s p razn im vozom i n povedal , da ga je us tavi la pa t ru l ja , o b l e č e n a v o r o ž n i k e . Zapre t i l a mu je, da mu bo postrel i la konje, č e ga še enkrat zalot i na vožn j i . To je zaleglo. Gor janske gozdove smo reš i l i .

O nastanku le taka p r a v i D r e j č e , da j e zanj po rab i l šol

sko nalogo. Š o l s k a naloga ne I skoraj v rokah, i n je k a p o č e n . b i d v i g n i l a l jud i . Vsaj za nekatere m i s l i v letaku se spominjam, da sem j i h fo rmu l i r a l po I l j i nu , k i je nared i l name tedaj v e l i k v t i s . T reba pa b i bi lo pr imer ja t i tudi vse dolge č l a n ke, k i sem j i h v obrambo naših gozdov pisal zadnja leta pred vojno v l jub l jansk ih dnevn i k i h .

Naš p r v i letak se n i ohran i l . N i m a ga n i t i v s e u č i l i š k a kn j i ž n ica n i t i muzej narodne osvoboditve. Ce pa b i ga kdo vendarle še h r a n i l , — zanj se toplo p r i p o r o č a m , da ga k u p i m al i vsaj p r e p i š e m — bi o njegovem nastanku lahko iz reke l povsem zaneslj ivo sodbo.

Seveda n i ostalo le p r i letaku . Nas ra jonski odbor je t ist i č a s reš i l gozdove v Pendi r jev-k i , k i so j i h imel i I ta l i jan i že

V nedeljo 5. j u l i j a vel ika tombola

v Novem mestu! Spalnica, kolo, 20 m'

drv itd. - - glavni dobitki nedeljske

tombole! A l i ž e imate t« m bolsko karto? V nedeljo 5. j u l i j a poizkusite

s r e č o tudi v i !

tro L a z a r i n i že izs i l j eva l svoj de lež plena. T u d i s č r n o trgovino z n e m š k i m i m a r k a m i in s t ihotapstvom ital i janske sv i le je ta »prepričani« fašist takrat naglo bogatel in si v Trstu z i dal h išo . P r i p e n d i r j e v š k i h gozdovih pa smo ga sp rav i l i ob ve l ik zas lužek .

M a r t i n Zagore i n H u d o k l i n -Jerneekovec sta v V r h p o l j u po mojem naroČi lu us tav i la žago, k i je delala za Itali jane. S t e ž k i m k l a d i v o m sta razbilo zobato kolo iz l i tega že leza . To je b i l t i s t i J e r n e č k o v e c , k i je pozneje ujel tudi Superino. Nad n j im so se za vse to jeseni 1942 m a š č e v a l i belogardist i , ko so ga še z nekater imi drugimi kmet i pobi l i v gozdu p r i Gra-carjevem turnu .

Zadnje tihotapce lesnega bogastva je izgnala iz gozdov Gorjanska par t izanska če ta , k i je v marcu 1942 postala gospodar gore, gozdov i n polj v dol i n i K r k e . K o je sredi juni ja 1942 divja la b i tka z I ta l i jani na R a t e ž u , je zadnji ogleduh lesne t rgovine Os t rum b e ž a l iz t i s t ih krajev in n i utegnil n i t i vpraša t i , kaj se je zgodilo s posek a n i m i sk ladovnicami dragocenega č r n e g a gabra, k i naj b i s o v r a ž n i k u bogati l tekst i lno i n dustri jo, Ivo P irkov ič

PROFESORSKA »Katerega smo pa danes?* »Saj imas časopis v žepu, vanj

poglej!* »Kaj mi pomaga, ko je pa vče*

rajsnji!*

ORIGINALEN SIN Ponosna mati: *Moj sin ima,

zelo originalne ideje, kajne?* Uditelj: »Da da, posebno v

pravopisu!*

UVIDEVNA BOLHA Francka: »Ti, jaz ne morem

spati, bolha me grize!* Janez: »Prižgi luč, ko te bo

zagledala, bo gotovo pobegnila!* ZAKAJ PA NE?

Sodnik: »Obtoženi ste, da ste tovariša Novaka dejansko napadli. Ali se upate tajiti?*

Obtoženi: »Če se upam tajiti? Zakaj pa ne, če mislite, da bi mi kaj pomagalo!*

— Močno razš i r j eno srce imate.

— P r o s i m , pošl j i te s l iko mojemu možu , k i t rd i , da sploh n i mam srca.

Če bi iz Suhe krajine lahko izvažali zavist in zlagano pabožnost, uvažali pa narodni ponos . . . P r e c e j š e n del d a r i l n i h pake

tov iz A m e r i k e , k i prihajajo v n o v o m e š k i okra j , gre v Suho kra j ino . D o m a č i n i t rdi jo, da so posamezniki v Suh i k r a j i n i preje l i po 50, 100 i n tudi 300 pake tov od r a z l i č n i h poš i l j a t e l j ev . M o r d a je š t e v i l k a 300 nekol iko pre t i rana , d rž i pa, da se je ber a č e n j e paketov v suhokraj in-sk ih vaseh tako razpaslo, da presega vse meje dostojnosti, p o š t e n o s t i in resnicoljubnosti ter k a ž e na popolno pomanjkanje nacionalnega ponosa in člov e š k e g a dostojanstva. P r a v je in n i h č e ne nasprotuje, ako sorodn i k iz A m e r i k e poš l je svojcem dar i lo , č e p r a v ga t i v č a s i h z nep r a v i l n i m pr ikazovanjem stanja doma v e č k r a t tudi »na ša jbo v r ž e j o « . To pa, da nekdo nekje ukrade naslov nekega dobrotnik a v A m e r i k i , si ga izposodi a l i k u p i a l i na kak drug n a č i n p r i de do njega i n potem »žica« pakete s p o m o č j o najbolj p o d l i h l a ž i , obrekovanj i n h i n a v š č i n e , vse pa zav i to v ve r sk i p l a šč , da s tem p r i l judeh v A m e r i k i , k i so ve r n i , doseže svoj i zkor i šče -v a l n i namen — to pa zas luži p rez i r in tudi kazen. V s e h tak i h sredstev se pos lužu je jo po-

» a m e z n i k i ta Suhe k r a j i n « .

« . . . NE POŠLJITE JI NIC, K E R ZIVI V IZOBILJU . . . «

K a k o je p r i š l a M a r i j a Novak iz V e l . L i p j a š t . 16 do naslova neke Mar i j e B u l i c , 454 Čas t 149 st. t C leve land U S A , je p a č stvar zase. M n o g i pr idejo do naslovov tako, da si med vožnjo z avtobusom, k i pelje tudi a m e r i š k e in druge pakete, enostavno prepišejo naslove poš i l j a t e l j ev . Spet drugi dobe naslove »na posodo« za posebne usluge, tretji se pos lužu je jo d r u g a č n i h t r ikov , med ka t e r imi tudi tatvine naslovov niso nobena redkost. Nekaj naslovov dobe tudi po »versk i l in i j i« . T u n i nobenega sorodstva a l i poznanstva, edina vez je koristol jubje.

M a r i j a Novak je pisala tej neznani dobro tn ic i : »Poš l j i t e m i ka r k o l i , ker smo silno revn i . Jaz sem bolana, ma t i bodo najb r ž oslepeli , otrok ima suho roko, m o ž je p r i vo j ak ih , h iša nam j * b i la med vojno p o š k o d o v a n a . . . « N a ta obupen k l i c je dobi la N o v a k o v a ekspres paket in pismo, polno sožalja, toda smola je hotela, da je oboje prišlo v roke njeni svak in j i A n g e l i N o v a k i z iste vas i š t . 10. Po tem s« je zače l prepir i n obrekovanje. Angela Novak je b r i pisala v Ameriko:

» . . . N e poflj i t« ji n i« , ker živ i v i zobi l ju , J*» sem pa hudo

mm otoi«l»,