Dolenjski lisi...na, znana iz stvarnosti in bajke. Še bolj kot slovenskemu planin stvu in tunizmu...

4
Novo metilo, 3. julija 1953 Cena 12 Stev. 26 Leto IV. Ustniki ta Izdajatelji) Okrajni otfbori S/.DL Cruometj, Ktrfevja ta NOTO mesto. — Uhaja viak ptrt« k. — Odgavorai irrdntk Tooe Goinik. — Uredništvo la apravat Novo m*uio, C««U ko- •aadaala Staneta » . - Poatnl »rarfal 11 - Telefon uedatttva ta oprave 127. — Te* ori ra^aa pri Narodni baadfl * NOT«« n*o«1oi 6i6-T-t81. — Letna aaro^ntaa SM (J. B , poUetaa tU din, fotrtlrtaa (38 <Ho, — Tlaka tittaroa »Slorevahafa pora/evatea« * ! jaMja«< Dolenjski lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Razširitev podjetja ni tamo potreba, i IMooki RDinost Doleniski Delavsko samouprav Ijattje pri kolektivu prazna beseda LIP Novo mesto ni Delovni kolektiv Lesno.indu- strijskega podjetja v Novem mestu je, rekli bi, že prišel na najvišji tip delavskega samo- upravljanja: na mesto delav- skega sveta Imajo »Zbor ko- lektiva«, ki kot celota razprav- lja in sklepa o problemih po- djetja. Pri tem podjetju je upravni odbor res samo izvrš- ni organ, najvišji organ samo- upravljanja pa je zbor kolek- tiva. Vsekakor je to napredek, predvsem pa je napredek to, da člani kolektiva na zborih razpravljajo in dajejo predloga in pripombe, ne samo za tre- nutne probleme, pač pa tudi za bodoči obstoj in razvoj podjet- ja. Strokovni tečaji, strokovni posveti, politična predavanja in drugo je pripomoglo, da elani kolektiv a gledajo na pod- jetje povsem drugače, kot so gledali še pred dobrim letom. Nič več ozkega osebnega pote- govanja za neke privilegije in osebne koristi, pač pa zdravo gledanje naprej. Za to je naj- boljši dokaz soglasen sklep kolektiva: ves višek plačnega fonda naj se vloži v razširitev in modernizacijo obratov. STORILNOST S E J E DVIG- NILA ZA 26«/», ENAKO IZKORIŠČANJE LESA Drugo zasedanje zbora je bilo v petek 19. junija zvečer v zadružnem domu v Straži. Od celotnega kolektiva je manjka- lo samo 16 neupravičenih, to je komaj 6°/o- Izčrpno gospo- darsko poročilo, k i ga je podal direktor tov. Jože Knez, je zanimalo vse. Iz poročila so zvedeli, kako je s preskrbo su- rovine, kako se trosijo obratna in druga sredstva, kako in po kakšni ceni prodajajo posemez- vrste lesa oriroma izdelkov na domačih in tujih tržiščih. Z uvedbo ločenega delovnega ča- sa na obratih se je storilnost dvignila za 36»/o, kar odgovarja boljši izrabi strojev, vendar dvig storilnosti še ni v soraz- merju s plačnim fondom, ker se končni proizvodi niso poce- nili. To nesorazmerje bo uredil davek na presežek fonda. Iz- koriščanje lesa se je dvignilo pri jalovini za več kot l«/ 0 , prav tako pri trdem lesu, po- leg tega so z boljšim manipu- liranjem pri bukovini pridobili za 15"/o več obrobljenega bla- ga. Vsled slabega oziroma ne- pravilnega manipuliranja lam v gozdu in deloma tudi na ža- gah so imeli razmeroma veliko prekratkih desk, katerih vred- nost je na inozemskem trgu zaradi tega manjša z a dva do- larja pri m*. Vse te pomanjkljivosti pola- goma odpadajo. V letošnjih prvih petih mesecih beležijo že prav lepe prihranke na su- rovinah, zlasti pa jih boljše izkoriščajo. Proizvodni načrt poteka v redu brez večjih za- stojev, kar je posledica priza- devanja vodstva podjetja in celotnega kolektiva. VES KOLEKTIV SE MORA ZAVZETI ZA RAZŠIRITEV OBRATOV je povedal v razpravi na po- ročilo direktorja Ivan Virant z obrata Soteska in še poudaril, da razširitev obrata ni samo potreba, pač pa življenjska nujnost tega predela Dolenjske. Navedel je, da je s tem pove- zan tudi socialni problem, kajti na tem sektorju je pretežna večina takih kmetov, ki pol leta živijo od polja, pol leta pa od gozda. Poleg tega je vsako leto več proste delovne sile, ki nima zaposlitve. Strokovni uslužbenci LIP Novo mesto in še več strokov- njakov delajo že nekaj mese- cev na idejnih načrtih za grad- njo lesnega kombinata v bli- žini Straže. O dovolj utemelje- nih pogojih, ki jih ima prav ta predel Dolenjske za tak kom- binat smo že obširno pisali v našem listu. Končno besedo bodo izrekli strokovnjaki, ki bodo podrobno proučili idejni osnutek in vse okolnosti za izvedbo načrta, vendar misli- mo, da mimo že ugotovljenih prednosti in drugih pogojev, ki jih ima Dolenjska za tak industrijski obrat, ne bodo mogli. Hkrati s temi načrti pa se j upravni odbor LIP trudi za j razširitev obstoječih lesno pre- delovalnih obratov in postopno preusmeritev proizvodnje na finalne izdelke. V prvem ob- dobju bo to pomenilo pri manj- ših količinah le«a zaslužek večjemu številu delavstva, hkratj pa boljše izkoriščanje lesa, zlasti odpadkov. Upravni odbor je nekaj strojev za nove finalne proizvode že kupil in se bo proizvodnja nekaterih zelo iskanih lesnih izdelkov pričela predvidoma že v jeseni v sedanjih obratih. To priza- devanje vodstva podjetja ta upravnega odbora so nad vse toplo pozdravili VBI člani ko- lektiva. »TUDI NA STROKOVNO IZPOPOLNITEV MORAMO MISLITI« Član upravnega odbora Mar. ko Kerštinc se je zavzel f da je treba poleg drugega misliti tudi na strokovno izpopolnje- vanje vseh delavcev in usluž- bencev, ker le človek z višjo strokovno izobrazbo lahko ob- vlada bolj izpopolnjeno tehnič- no obdelavo. Poudaril je, da manjka delavcem teoretičnega, uslužbencem pa praktičnega znanja in predlagal uvedbo strokovnih tečajev za oboje, češ če govorimo o razširitvi in preusmeritvi proizvodnje, mo- ramo nujno misliti tudi na strokovni dvig kadra. S tem so se seveda strinjali vsi in celo predlagali, naj bi za posamezne vrste strokovnega dela povabi- li po potrebi tudi tujega stro- kovnjaka za vodstvo tečajev. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da organizirajo več strokovnih obiskov bolj razvi- tih industrijskih obratov. V nadaljevanju razprave so povedali še vrsto pametnih I predlogov o ureditvi skladišč, boljšemd manipuliranju z le- som, prizadevanju za Se večje izkoriščanje lesna mase in po- dobnih problemih, na koncu pa so za stalnega predsednika zjbor a izvolili z večino glasov tov. Staneta Tavčarja. Delovni kolektiv LIP postaja resnični organ samoupravljanja dela družbenega premoženja, ki se vsak dan bolj zaveda, da mu je to premoženje samo za- upano v upravljanje In ga je zato dolžan upravljati v inte- resu celotne družbe, v kateri pa bo vsak pošten delovni člo- vek dobil tudti pošten kos kruha. DRŽAVNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE BEOGRAD Ko sprejema rojstna vas v svcr /o sredo posmrtne ostanke hra- brega čuvarja naših meja, Hleb- ca Toneta, tmt globoko pre m sunjena izkazuje poslednjo čast. Vt e jugoslovanske narode je pre- tresla žalostna vest, da je dne 25. junifa t. L omahml, braneč našo domovino, njen zvesti sin. Se posebno pa je ta vest presmnila njegove domače in vse nas, ki smo ga poznali. Z molkom in > stisnjenimi zobmi izraža ljudstvo svoj bes nad grozodejstvom, ki ga v imenu socializma in mitu izva- jajo bolgarske Masti s svojimi diverzanti nad Titovo Jugoslavijo m njenimi čuvarji. Zahrbten, ne- človeški napad na nase graničar je j t pokončal mlado življenje naše- ga rojaka Hlebca Toneta. Pred njegovo krsto zahtevamo, da se morilci, plačani agenti Moskve, poiščejo, sodijo in kaznujejo ter dajo domačim in nam vsem zado- ščenje, bolgarska vlada pa naj enkrat za vselej preneha < politi- ko sovraštva, zahrbtnosti in iz- dajstva. Naj ves svet izve za ogabni zločin in obsodi ped Or- ganizacijo združenih narodov kar lilce miru. Globoko se klanjamo spominu natega graničar ja Hlebca Toneta, govoreč mu: »Odločno bomo bra- nili vsak košček nase domovine, našo svobodo in budno stali na braniku miru, kakor si ti stal.* Smrt fašizmu — svobodo narodu! Socialist, zveza del. ljudstva občine Rakovnik GORJANCI VABIJO Kdor je kdaj obiskal čudovit gonjanski svet temnih gozdov košenic in peccvja, ga ne bo zlepa pozabil. Gorjanci pustijo v člo- veku koprnenje po svojih vrheh soncu in veličastnem miru, k i ga le včasih zmoti drvar jeva sekira. Trdinov vrh, Miklavž, MalČev krč, Pendirjevika, »Gospodična« — to so slavnoznana gorjanska ime- na, znana iz stvarnosti in bajke. Še bolj kot slovenskemu planin- stvu in tunizmu so Gorjanci po- znani nali književnosti po zaslugi svojega barda Trdine. In letos avgusta bo preteklo trideset let, kar so najvišji gor jamski vrh — Sv. Jero — preimenovali velikemu pisatelju v spomin in čast v — Tr- dinov vrh. To obletnico bo novo- meško Planinsko društvo apodoib- no proslavilo na slemenu Trdino- vega vrha. »ZDRAVJENOSNA GOSPODIČNA« Na planoti pod Trdinovim vr- hom (822 m) je bajni vir »Go- spodična«, k i ga je biJa ljudska domišljija naših prednikov tako lepo ozaljJaia s pripovedkami. Mrzel, kot ribje oko bister izvi- rek. Nad tem izvirkom so vneti in požrtvovalni novomežki planinci po vojni postavili prijazen in udo- ben planinski dom, ki nosi ime p< narodnem heroju Vinku Paderši- ču. Nemara ni veliko krajev, tako primernih za oddih in počitnice, Kakor so Gorjanci s svojim domom pri »Gospodični«. Mir, sonce, pla- ninski in gozdni zrak, za ostalo ugodje pa dobra hrana in postrež- ba v domu Vinka Paderiiča, In za res zmerno ceno. Za člane Pla- ninskega društva in $ sindikalnim popustom 40 % je celodnevna oskrba od 150 do 180 dinarjev, za nečlane, s prav tako sindikalnim popustom, pa od 180 do 210 dinar- jev, za otroke pa samo 60 dinar- jev. Kdor se hoče res odpočiti in okrepiti, naj si izvoli Gorjance! Dosedanja pot od Gaberja do Go- spodične je vsled dežja precej po- škodovana, zato je pa sedaj mar- kirana nova pot iz Gaberja mimo rezervoarja, desno od gostilne Lu- zar. Obnoviljena je nudi markacija od Tovarne do Gospodične, tako da ni treba nikomur stikati in Muci, LOV NA POLHE Lov na polhe, ki ga priredi Pla- ninski dom Vinka PadersiČa, zdru- žen s planinskim rajanjem, bo vse- kakor velika gorjanska zanimi- vost. Ta polšji lov bo v soboto 11. julij A in v nedelijio 12. julija. V soboto ob devetih zvečer bodo najprej prižgali kres, zatem pa sledi lov na polhe in prosta za- bava. Se privlačnejs e bo v nedeljo, ko bodo dopoldne licitirali ujete polhe (upamo, da jiiih bo cele ku- pe), potem pa pekli janjce na rai- njhj; za zabavo bo godba in ples. Dom bo seveda z vsem dobro oskrbljen. T o bo res prijetno »pollvarstvo«, ki se ga bodo z veseljem udeleži 1 ! i planinci, ostatli ljubitelji naših Gorjancev in vsi, ki imajo radi pri- ietno in mično planinsko zabavo, za veselje in oddih. Belokranjska mladi na pred tO. ob'etn;eo Izvolitve PK SK0J Dolenjske Toplice • svojim znanim termalnim kopališčem vabijo domače in tuje goste 0 nekaterih perečih socialno-zdravstvenih vprašanjih Bele krajine Pod predsedstvom predsedni- ka Sveta za socialno politiko in ljudsko zdravje pri OLO Črno- melj tovarišice Rele Tunnškove je bila 24. junija razširjena se- ja sveta, na kateri so razpravlja- li o številnih socialnih in zdrav- stvenih problemih Bele krajine. Tudi v Beli krajini bo letos v avgustu obvezno rentgensko slikanje vsega prebivalstva. Po podatkih občinskih ljudskih od- borov spada pod obvezno slika- nje (fluorografiranje) v oifcraju skupno 17.638 oseb. Predvideva- jo, da bodo pričeli s tem okrog Odposlancem Kočevskega okraja Odbor za proslavo 10. ob- letnice Zbora poslancev slo- venskega naroda v Kočevju znova poziva vse tiste odposlance, ki so se 1943. leta udeležili Zbora odposlancev v Kočevju, pa se doslej niso Ja- vili, da najkasneje do 6. Junija t. 1- pošljejo svoje osebne po- datke na Glavni odbor Socia- listične zveze delovnega ljud- stva Slovenije, Ljubljana, Tom- šičeva ulica 9. Podatki naj obsegajo: Ime in priimek, rojstne podatke, se- danje bivališče, službeno mesto OBVEZNICE I. LJUDSKEGA POSOJILA SE LAHKO IZPLA- ČUJEJO SE DO 30. AVG. 1953 Zvezni Izvršni svet Je sprejel uredbo, po kateri lahko lastniki obveznic I. ljudskega posojila, ki so bile Izžrebane leta 1950, te obveznice vnovčujejo še do 31. avgusta 1953. leta. Po prejšnjih predpisih so namreč te obvez- nice že zastarele. Kdor Jih se Ima doma, naj Jih takoj pred- loži najbližji podružnici Narod •e banket ter kraj In okrožje oziroma vojaško enoto, kjer so bili iz. voljeni kot odposlanci. Hkrati prosimo vse, ki so ž e poslali osebne podatke, niso pa Javili kraja oziroma vojaške enote, kjer so bili izvoljeni, da te podatke dodatno pošljejo do omenjenega roka. V sporočilu naj, v kolikor se spominjajo, navedejo po možnosti tudi ime in priimek ter volilno enoto odposlancev, kj so bili izvolje- ni v sosednjih krajih ali so- sednjih vojaških enotah- Za tiste, ki so padli v NOV, ali umrli v internaciji in po osvo- boditvi pa naj po možnosti Ja- vijo tudi dan In kraj smrti. Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju VREME za Čas od 2. do 12, folija Krajevnim nevihtam v začetku julija bo sledilo lepo vreme skoraj do konca tekočega tedna. Konec tedna ali v začetku naslednjega tedna zopet krajevne nevihte, na- to do »redjri* tedna lepo vreme. 17. avgusta. Svet se bo obrnil do vseh množičnih organizacij za pomoč pri pripravah za fluo- rografiranje, zlasti pa je dolž- nost svetov pri občinskih ljud- skih odboTih in Pa občinskih od- borih RK, da bodo sodelovali pri tej veliki in pomembni zdravstveni akciji. Najbolj važ- no je, da by o tem i n o pome- nu fluorografiranja seznanjen vsaik čioveik ter d a bo tudi ve- del, kdaj in kje se bo udeležil slikanja. Ud«Ježba jo obvezna, okrajni ljudski odbor pa je spre- jel tudi sklep o kaznovanju za namerni izostanek od fluoro- grafiranja. Okrajni ljudski od- bor bo v Dolenjskem listu pra- vočasno objavil točen krajevni in časovni razpored za ves okraj. PRED DVEMI LETI SO PREJELI »PREVEČ«, SEDAJ PA NAJ VRNEJO Po ukinitvi živilskih nakaznic s.) upravičenci dobivali nekaj časa Se prehrambene bone. Za socialno šibko, ki niso bili v de- lovnem razmerju, so delili pre- hrambene bone bivši KLO. To so uredili tako, da »o prejšnjim upravičencem do živalskih na- kaznic izplačevali oziroma do- deljevali bone v sorazmerju prejšnjih nakaznic. Revizija je ugotovila, da so vsled površno- sti im nepoznavanja dokaj kom. piiciranih navodil, ki so bila ob- javljena v Uradnem listu, izpla- čali teh bonov veliko preveč. Vsekakor od socialno najbolj šibkih, k i so te bone takrat po- rabili aa prohrano, naj sedaj po dveh letih izterjajo 217.000 dim. Pretežna večina teh dobiva se- daj namesto živilskih nakaznic aili bonov, rn^imalmo, v nekate- rih prtaierlh sramotno nizko podporo od 500 do 1400 din, ne- kateri pa celo samo po 300 To izplačujejo s«d3j ..'•'!<• e r svojih proračunov, ki pa se skrajno revnj. Prav je, da »e napravi pre- gled in da povrnejo neupraviče- no prejete bone tisti, k i so bili njih sploh neupravičeni, nikakor pa ni mogoče tega posplošiti. To bi bilo skrajno birokratsko in ne življenjsko. Ce pogledamo podpore, ki jih prejemajo social- no najbolj ogroženi, vidimo, da je še dokaj socialnih krivic na terenu, ki jih je treba nujno re- šiti, toda ne z birokratskimi po- segi in neživljenjsfcimd ugotovit- vami. Pri tem je treba pouda- riti, da zaenkrat Bela krajina s svojim zelo nizkim narodnim dohodkom ni zmožna reševati vseh teh perečih vprašanj. PLAČEVANJE OSKRBNISKIH STROŠKOV V BOLNIŠNICAH JE VPRAŠANJE ZASE Okrajni ljudski odbor Je v svojem letnem proračunu pred- videl dva milijona din kot po- moć plačila nezmožnim za siro. ške zdravljenja v zdravstvenih ustanovah. T a vsota bo kmalu izčrpana, čeprav se omejujejo na najbolj kričeče primere, kjer bolnik res ni zmožen plačila. Število socialnih zavarovancev je spričo slabo razvite industri- je in socialističnega sektorja v gospodarstvu sploh zelo nizko. Iz tega razloga je tudi Uprava socialnega zavarovanja na skraj- no Šibkih finančnih nogah, »po- redno z njo pa vse zdravstvene ustanove v okraju. Pri tako niz- kem povprečju narodnega do- hodka v okraju (komaj dobro tretjino republiškega povprečja) je število plačila nezmožnih ze- lo veliko, posebno s-idaj ob zvi- šani oskrbnini. Načelnik sveta tov. Polđe Jelem'ič, je navedel vrsto primerov, ko gre za viso- ke zneske od 30, pa oelo do 70 tisoč din ki jih posameznik ni- kakor niso zmožni poravnati Seveda ugotovijo primere ne- upravičenega tarnanja in mole« dovanja. Navedel je primer ne- ke ženske, k i se je s prošnjo obrnila naravnost na tovariša Tita, da ji naj pošlje vsaj 1000 dinarjev, da bo imela za hrano. V resnei pa ima osem in pol hektarjev zemlje, izmed šestih otrok p a so štirje v službi. Take primere je treba najstrožje ob- soditi in razkrinkati. V nadaljevanju seje, kateri je prisostvoval tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Janez Zunić, je svet obravnaval še druge socialne in zdravstve- ne probleme. V zdravstvenem domu v Črnomlju bi potrebovali stalnega zobozdravnika. Tega bi še dobili, odprto pa je vprašanje otpreme ordinacijske sobe z a zo- bozdravstvo. Potrebovali bi okrog 300.000 din investicij. V načrtu sta tudi občinski ambu- lanti v Gradacu in Dragatušu. Za te manjka poleg denarja tu- di zdravstveno osebje. Svet si tudi prizadeva, da bi dobili stal- nega zdravnika za Vinico, kar je nujna potreba za ves okoliš. Prav tako imajo izpraznjeni dve mesti za medicinske sestre (Ad- lešiči in Suhor) ter mesto di- plomirane babice v Gribljah. Skratka, stanje socialnega skrbstva in zdravstva v Beli krajini ni zadovoljivo. Posledi- ce vojne, Pa tudi gospodarske zaostalosti niso vidne samo na gmotnem, pač pa se mrčn-, od- ražajo tudi na socialnem in zdravstvenem stanju prebiva- stva. Zaostalost, revščina, trp- ljenje in pomanjkanje pač ne morejo roditi drugega, Zato ni mogoče vseh stvari reševati s tako pisarniško formulo, kot Se to rešuje v drugih, gospodarsko močnejših krajih. Na reševanje teh perečih vprašanj pa ni mo- goče čakati na čas, kn s? okrepi gospodarstvo v Beli krajini, ampak jih je treba reševati hkrati in vz^oredn,©. Okrajni komite Ljudske mladi- ne Slovenije v Črnomlju bo prire- dil ob 10. obletnici izvolitve Po- krajinskega komiteja S KO J spo- minsko proslavo, ki bo v nedeljo 19. julija v Črnomlju. Okrajni komite mladine bo imel ob tej priliki slavnostno se- jo, na katero vabi vse člane biv- šega Pokrajinskega komiteja SKOJ in vse medvojne aiktiviste, ki so delovali na področju Bele krajine. Spored prireditev bo med dru- gim obsegal fizkuhurno povorko, slavnostne govore, nastope fol- klornih skupin in pevfkih zborov. Popoldne bodo v Črnomlju fiz- kulturna tekmovanja in razdeli- tev nagrad najboljšim tekmoval- cem, po zaključenem sporedu pa V Beli krajini se je poja ril koloradski hrošč Prvo okužbo krompirja po ko- lo radarju so opazili v G rab r o v cu nad Metliko. Lastniki okuže- nih kromplrišč so o svoji najdbi takoj obvestili mestni obrinki odbor v Metliki. Presenečeni vašeanj so hitro začeli iskati in pobirati hrošče, ličinke in jajč- ka. Posebno so so izkazali šo- larji, ki so bili že v soli poučeni o tem nevarnem Škodljivcu. Naslednji dan so v navzočno- sti zastopnikov okraja, občine in kmetijske zadruge v Metliki skrbno preiskali njivo Janeza Kočevarja. Našli so tri hrošče, več ličink in veliko kupčkov Jajčec. Jajčec pa niso odkrili samo na spodnji, ampak tudi na vrhnji strani krompirjevih li- stov in na mladi koruzi, ki ra~ ste tu pa tam med krompirjem. Krompirišče so razkužili z i*/« pantakanom, hkrati so pa vasča- ni dobili se arzenlk in bakreno apno. Kmetijska zadruga v Metliki je takoj naročila še pantakan v prahu, lindane iri zaprasevalni- ke, da bodo krompirjevo cimo lahko učinkovito razkužili tudi v deževnem vremenu. V kolikor so letošnje okužbe popolnoma nove, Je z marljivim in skrbnim obiranjem hrošča mogoče zatreti. Seveda Je treba posebno pozornost posvetiti tu- di ličinkam, da ne zalezejo v zemljo in se tam dalje razvijajo. Zelo učinkovit pripomoček Je škropljenje ali zapraševanjc kromplrišč. Vsaka malomarnost bi povzročila veliko škodo. — Krctmpirišča Je treba natančno pregledati, nove okužbe pa z obiranjem In kemičnimi sred stvl skušati popolnoma zatreti. B. M. bo prosta zabava s pestrim spo- redom. Vse udeležence prve konference SKOJ-a prosimo, da nam pošljejo takoj svoje naslove, kakor tudi naslove soudeležencev konference, ker je tedanji arhiv pomanjkljiv. Prav tako prosimo za življenje- pise in slike tistih udeležencev konference, ki so v letih NOV padli ali medtem umrli. Betokranjska mladina vabi za 19. julij v Črnomelj mladince in mladinke okraja Črnomelj in so- sednih okrajev, da skupno prosio" vimo pomembno obletnico. Okrajni komite Lfo&ski mladine Slovenije — Črnomelj Festivalni turnir slovenskih mest Na festivalni turnir sloven- skih mest v Ljubljani so po- vabljena naslednja dolenjska mesta: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Višnja gora, Sevnica, Krško, Brežice in Ko- stanjevica. Pričakovati je, da ne bo izostalo nobeno dolenjsko mesto na tem pomembnem slo- venskem turnirju, ki je edin- stvena šahovska prireditev v Evropi. Velika prireditev v Kočevju Šahovsko društvo v Kočevju pripravlja za avgust velik mo. štveni brzopotezni šahovski tur- nir v proslavo 10. obletnice I. zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, na katere- ga bodo ipovabili vsa šahovska društva Slovenije. Gotovo ne bo pri tem spominskem turnirju manjkala nobena dolenjska osnovna šahovska organizacija. Kam vplačujemo prispevke za novomeške spomenike NOB? Pri Mestnem odboru Zveze borcev v Novom mestu je po- stavljen,, posebna finančna ko- misija, ki je sestavni del odbora za postavitev spomenikov NOB. Kdorkoli želi pojasnil' glede vplačil prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenikov, naj se obnne na komisijo, njenega predsednika Janeza Zupaniiča ali člana komisije Ludvika Go- loba, direktorja Narodne banke v Novem mestu. Mestni odbor ZB je odprl te* koči račun pri podružnici NB v Novem mestu; številka računa: 616-T-286. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V NOVEM MESTU PRIREDI V NEDELJO 5. JULIJA OB 10. URI DOPOLDNE NA GLAVNEM TRGU TONDOIO GLAVNI DOBITKI: KOMPLETNA SPALNICA — KOLO — 50 kg MOKE •— 4 PRASlCl OD 30 do 40 kg — 2 MANJŠA PRASlCA — 20 KUBIKOV BUKOVIH DRV — 2000 ZIDAKOV — BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO — 10-DNEVNO LETOVANJE V DO- LENJSKIH TOPLICAH — 10 m PLATNA — DVE UMETNIŠKI SLIKI — VOŽNJA V SPLIT IN NAZAJ Poleg glavnih dobitkov Ima tombola nad 700 manjših dobitkov v skupni vrednosti 500.000 dinarjev Tombolske tablice samo 50 dinarjev —- dobe se v vseh novomeških trafikah! CISTJ DOBIČEK JE NAMENJEN OTROŠKIM KOLONIJAM IN TABORJENJEM!

Transcript of Dolenjski lisi...na, znana iz stvarnosti in bajke. Še bolj kot slovenskemu planin stvu in tunizmu...

  • Novo metilo, 3. julija 1953 Cena 12

    Stev. 26 Leto IV.

    Ustniki ta Izdajatelji) Okrajni otfbori S/.DL Cruometj, Ktrfevja ta NOTO mesto. — Uhaja viak p trt« k. — Odgavorai irrdntk Tooe Goinik. — Uredništvo la apravat Novo m*uio, C««U ko-•aadaala Staneta » . - Poatnl »rarfal 11 - Telefon uedatttva ta oprave 127. — Te* ori ra^aa pri Narodni baadfl * N O T « « n*o«1oi 6i6-T-t81. — Letna aaro^ntaa SM (J.B, poUetaa t U din, fotrtlrtaa (38

  • D O L E N J S K I L I S I Stev. 28

    Žrtve NOB v občini Kočevska reka 1. R A Č K I J o ž e roj . 1910 j pa .

    del 1944 v Gaber ju p r i Novem mestu. 2. V A I . E N C 1 C J o ž e , D o l . B r i g a roj. 1902, padel agusta 1942 v B o r o v c u . 3. H A C E M a t jaž , roj. 1868, u m r l vsled prehlada novembra 1943 kot borec N O V . 4. B A R A G A F R A N C , roj . 1924, padci marca 1945 v / P o d -p resk i . 5. 2 A G A R J o ž e , roj . 1926 v B o r o v c u , umr l na posled icah vojna decpmbra 1947 v G o r . B r i g i . 6. 2 A G A R A n t o n r o j . 1890, u m r l decembra 1942 v in ternaci j i Padova. 7. M O -H A R J o ž e , roj. 1911. ustreljen kot talec avgusta 1942 v Borovcu . 8. K R I 2 Rudolf , roj. 1891, ustrel jen kot talec avgusta 1942 na B o r o v c u . 9. 0 2 B O L T Ivan , roj . 1913, padel v N O V juni ja 1942 10. S M A L C J o ž e , roj . 1901, umr l novembra 1942 v in ternaci j i Padova . 11. 0 2 -B O L T J o ž e , roj . 1885, umr l decembra 1942 na Rabu. 12 L O V Š I N J o ž e , K o č e , roj 1885, u m r l novembra 1942 v Par iovi .

    13. S E R C E I J M a r i j a , roj . 1881, umr la jun i ja 1943 v Tre -v izo H . L I P O V E C Š t e f a n , roj. 1940, umr l 1943 v C e r k i j i v in te rnac i j i . 15. C O P Anton , roj. 1909. umr l decembra 1942 na Rabu . 16. C E T I N S K I A n d r e j , roj- 1903 v M o r a v i , ustreljen od I tal i janov ju l i j a 1942 v L i -v o l d u . 17 M A L N A R Š te f an , ro j . 1942, u n u i na Rabu 1942. 18. T U R K Ros i lka . roj. " , ' , 9 , u m r l a avgusta 1942 na Rabu . 19. TTTRK Anton , roj 1893, u m r l r a posledicah internacije oktobra 1944 v M u h i vasi . 20. V O L F Ivana, roj 1863, umr la januar ja 1343 v Gonarsu . 21. P O J E J o ž e , roj . 1925 b i l v

    borec Sercerjeve brigade, padel baje leta 1944. 25. Z U P A N ČIČ J o ž e , roj, 1917, umr l na Rabu 1942. 26 P A N T A R M a t i ja , roj . 1898, padel septembra 1943 na T u r j a k u . 27. K L E P A C M O H A R J o ž e , M o k r i potok 9, roj . 1881, u m r l februarja 1945 na posledicah vojne 41.. S K O F J o ž e , K o č e v s k a reka 12, roj . sledicah internacije. 31. H O D N I K J o ž e , roj . 1901, ustreljen kot talec apr i l a 1942 na P rež i .

    32. S E B A L J J o ž e . roj. 1863, umr l decembra 1942 v Padov i . 33. O Z A N I C J o ž e , roj . 1913, padel 1943. 34 S T R L E An ton , roj. 1899. ubit od Itali janov apr i la 1941 na M i l a n o v e m vrhu. 35. K L E P A C A l o j z , roj . 1862, u m r l leta 1942 na Rabu. 36. K L E P A C M a r i j a , roj. 1844, umr la na Rabu 1942. 37. L E V S T I K Janez, Koč . reka 9, roj.

    M O H O R I C M a r i j a , K o č e v s k a reka 8, roj . 1853, ubita 1945 v Prezidu. 39 P O J E A l o j z , K o čevska reka 2, roj. 1879, ustreljen jun i ja 1942 v Kočev ju . 40. A n a , roj . 1937, umrla novembra 1943 v Gonarsu- 28. M I H E L I C Anton, roj. 1940 umrl 1942 na Rabu. 29. K R A N J C Mat i j a , roj. 1924, padel 1944 na Staj?rskem. 30 P L E S E J o ž e , roj. 1924, umrl v bo ln ic i Crnotja 1944, na po. roj. 1900, umrl apr i la 1946 na posledicah internacije. 42 L E V S T I K A l o j z , padel 1944 43 L E S A R Jože , K o č e v s k a reka 60, roj . 1927, pad?l novembra 1944 p r i Kočev ju . 44. L E S A R Franc , K o č e v s k a reka 60, roj. 1929, padel aecembra 1943 pr i R a . k i t n i c i . 45. V O L F L u d v i k , K o . č e v s k a reka 37, roj. 1905, padel februarja 1944 na Š t a j e r skem. 46. M I H E L I C Franc , K o .

    1897, umr l v Dahau 1944. 38. č e v s k a reka 101, roj . 1923, pa

    del 1943. 47.. B E N C I N A A l o j z , K o č e v s k a reka 103, roj. 1892, padel februarja 1945. 48. C U R L J o ž e , D r e ž n i k 2, roj . 1904 padel septembra 1942. na P r e ž i .

    49. K O S I R Franc , M o k r i potok 15, roj . 1907, padel septembra 1942. 50. C U K V i l i , S u -hor 3, roj. 1917, padel 1943 pr i P r e č n i . 51. C U K Drago, P r e č na, roj . 1924, padel maja 1944 p r i 2 u ž e m b e r k u . 52. 0 2 U R A J u l i j , Ravne 19, roj 1916, padel 1942 v Rogu. '53. D E B E L J A K Anton , P r i m o ž i , roj. 1914, padel decembra 1943 v M o k r e m potoku. 54. P O J E Franc , roj. 1926, pndel 1944 pr i S t ičn i . 55. J E S E L N I K Jakob, Sadni hr ib , •roj. 1900. ustreljen 1942 na P rež i . 56. J E S E L N I K Leopold , Sadni h r ib . roj. 1926, padel 1943 pr i Logatcu. 57 T L R K F i l i p , M i l a n o v v rh , roj. 1925, ustreljen 1943 v N o v i h lazih .

    tftteoareti p e ž a r s r e d i

    N O V E G A M E S T A Zategnjefr-4>1sk sirene Je tik

    pred polnočjo" od petka na soboto v preteklem tednu zbudil iz sna prenekaterega Novome-š r a r a . V prostoru za stavbo, kjer so skladišča in kotarska delavnica Mestnega mizarstva, v I. nadstropju pa Je Čevljarska industrija, Je izbruhnil verjetno podtaknjen požar, ki

    n e m š k i in ternaci j i , p o g r e š a n od , j e n i t r 0 z a j e l | e s c n 0 $ u p o j n leta 1944 22. K L A R I C Anton , j u r s k o delavnico Navzlic ta-roj 1911, ustreljen apr i la 1942 k o tSnem U reševanju sosedov, na P rež i . mnogih Novomeščanov in voja-

    23. B I 2 A L F ranc , roj. 1917 kov J L A zaradi pomanjkanla v A j h l u , padel na Tu r j aku 1943, v«* 1* oenja ni bilo mogoče za- | odbora, predvsem pa oficirjem 24. P O J E A n t o n , roj. 1927, b i l i duStti. Zaradi vroč ine se Je čez j in vojakom n o v o m e š k e garnizi

    čas vnel tudil del podstrešja, severne stene glavne stavbe, s čemer se je požar zanesel v neposredno bl iž ino delavnic. Novomeški gasilci dolgo časa niso mogli dobiti vode v cevi, tako da so začeli gasili z vodo iz Krke še le po tričetrturni zamudi in potem, ko so bili na mestu tudi že gasilci iz tovarne lesnih izdelkov, Ljubljane in bl ižnje okolice Novega mesta.

    Izredni požrtvovalnost i neka-terih sosedov obeh podjetij, č lanov Okrajnega ljudskega

    (Nadaljevanje) 38. T rdan Franc , Rak i tn i ca I t

    74, rojen leta 1929, u m r l v Dahau februarja 1945 39. C I M -P R i C S l avko , Dolenja vas 49, roj . 1929, umr l na Rabu marca 1943. 40. D E J A K A l o j z , Dolenja vas 54, roj. 1922, umrl na Rabu 1943. 41 B O J C Š te f an , Dolenja vas 128, roj 1904, ustreljen kot talec avgusta 1942. 42. H R I B A R K a r e l , Prigorka 14, padel 1943 nad Skofjo o L k o . 43. O R A 2 E M Janez, L ipovec 2, roj . 1915, oa-d t l oktobra 1943 pr . Č r n o m l j u 44. P 0 2 A R J o ž e , Dolenja vas« 61, roj 1908. ustreljen januarja 1945 v Begunjah. 45, TRDAN J o ž e , Dolenja vas 80, roj. 1893, ustrel jen od Nemcev februar ia 1944. 46 M E R H A R Janez, Dolenja vas 59, roj. 1900, ustreljen te bruar ja 1944 v Dolenj i vasi . 47. L E V S T E K Ignac, Dolenja VSI 44, roj. 1915, ustreljen od . r t * l l janov apr i l a 1942 v D o l . vasi .

    48. Z O B E C Janez, Dolenja vas 53, roj. 1891, u m r l na posledicah internacije avg. 1943. 49. CF.R-N E Pave l , Rak i tn i ca 51, rojen 1875, umr l na Rabu 1943. 50. P L S T V i n k o , P n g o r i c a 60, roj. 1925, pndel 1944 pr i Postojni . 51. M U L C J o ž e , Dolenja vas 40, ro j . 1912, pa te l 1943 v Z i r i h . 52. O B E R S T A R Leopold, R a k u n ca 3H, roj. 1923, umr l na R«bu i943. 53. G O R S E Franc , Dolenja vas 40, roj . 1921. ust re l j rn v Raki t-n i c i 1943 44. 54. T R D A N Ignac, Rak i tn i ca «, roj . 1893. umr l na Rabu 1943. 55. Z O B E C Janez, B l a te 11, roj . 1935, ustreljen v Bla tah 194-1 56. B O J C Anton , Dolenja vas 109, roj. 1884, ustreljen v T r s tu 1943. 57. T A N K O Franc . Rak i tn i ca 64, roj . 1876, ustreljen leta 1944 58. A N D O L S E K Anton , G r č a r i c e , roj . 1926, padel 1944 na Dolenjskem.

    59. R O V A N Franc , G r č a r i c e , rojen 1916, padel 1944 v V e l . G a b r u . HO. K A P L A N A n t o n , Rak tnica, roj. 1903, padel 1943 v G r č a r i c a h . 61. O B E R S T A R Anton , G r č a r i c e , roj. 1910, padel 1944 v Medveje-ku . 62. Z L A T O P E R Ivan, G r č a r i ce, roj. 1924, pade] 1945 na Pohorju. 63. G R I M S I C F a n i , Grča r ice padla 1943 v G r č a r i c a h . 64. M A R T 1 N C I C Franc , G r č a r i c e , roj. 1919, .oadei 1944 p r i C e r k n i c i . 65. M A R T I N C I C S lavko , G r č a r . -ce, roj . 1914, padel 1943 pr i M r zl ih vodah. 66. D E J A K Janez, G r č a r i c e , roj. 1891, padel 1942 v G r č a r i c a h . 67. L E V S T E K A l o j z , G r č a r i c e , roj. 1891, ustreljen kot talfC 1942. 68. R O V A N Ernest , G r č a r i c e , roj . 1912, u m r l v tabo

    r i šču Dahau 1944. 69. G O R S E Jože, G r č a r i c e , roj . 1910, u m r l v t a b o r i š č u Dahau 1944. 70. D U L -M I N A n t o n , G r č a r i c e , roj . 1911, padel pri P r e z i d u leta 1944.

    71. M A R T I N C I C J o ž e , G r č a r i ce, roj . 1923. ustrel jen 1943 v V e l i k i h L a š č a h . 72. M A R T I N C I C Je la , G r č a r i c e , roj . 1921, ustreljena 1943 v V e l i k i h L a š č a h . 73. O B E R S T A R A n d r e j , G r č a r i c e , roj . 1899, u m r l v Dahau. 74 G R l -V E C Ivan, G r č a r i c e , roj . 1927, ustreljen 1944 v L j u b l j a n i . 75. 2 A G A R Janez, G r č a r i c e , rojen 1914, umr l v Dahau 1945. 76. D E

    J A K Otmar . G r č a r . c e , ro j . 1922, u m r l v Dahau.

    Trgovinska zbornica pofasnfuja Na željo Trgovinske zbornice

    za okraj Novo mesto z dne 2'2. juni ja objavljamo naslednje pojasnilo, ki predstavlja odgovor Trgovinske zbornice na opazke v tretjem odstavku č l a n k a »Zbor proizvajalcev naj b i vol i l i tudi p r i mestni občin i« (Dolenjski list š t ev . 24 od 19. jun i ja 1953)i

    » O k r a j n a t rgovinska zbornica ni mnenja, da naj b i Javna bol. n i šn ica kupovala š p e c e r i j s k o blago v drobni prodaji , namesto po nižj ih cenah na debelo, "marveč stoji na s ta l i šču , da naj bi se na bo ln i šn ico kot na socialno ustanovo gledalo ž iv l j en j sko . Zato naj bi ta še naprej dobivala prehranbene ar t ik le po gro-s is t ični ceni odn. preko detajl i-s t i čnega podjetja v sporazumu z n j im prot i p r imernemu rabatu, ako si hoče podjetje zagotovi t i stalno stranko. Iz nave

    denega sledi, da v t rgovskih k rog ih naše Zbornice vlada povsem prav i l en duh, odgovarjajoč d a n a š n j i m č a s o m naše social i s t i čne skupnos t i .«

    Predsednik: Ko lenc M i l k a , 1. r.

    Tajnik: Šet inc Erna, 1, r.

    • O l O t O l O U O l O i C D A N E S

    smo priložili p o l o ž n i c e vsem, ki so v zaostanku z naročnino. Prosimo, pošljite vsaj četr t letno naročnino vnaprej, da vam lahko naŠ tednik redno dostavljamo.

    Uprava »Dolenjskega Usta«

    » I O I O I O I O I O B O I

    Je se Je zahvaliti, da požar nt /avzel katastrofalnega obsega in upepelil morda še sosednjih hiš. S pomočjo vojaštva in nekaterih nadvse požrtvovalnih meščanov so bili rešeni vsi stroji mizarske ročne delavnice, skoraj ves les iz suši lnic , gotovi izdelki mizarjev in Čevljarjev itd Zgorela pa Je popolnoma kolarska delavnica s šupo in manjšo kol ič ino lesa. Skoda na objektu, lesu in glavni stavbi bo znašala verjetno nekaj milijonov dinarjev, je pa pokrita z zavarovalnino.

    Tudi ta požar je pokazal, da Je n o v o m e š k o gasilstvo nezadostno opremljeno s cevmi in da je mesto navzlic svoji gasilski četi v veliki nevarnosti, če bi priš lo do podobnih večj ih požarov.

    Zahvala Delovna kolektiva Mestnega

    mizarstva In Industrije čev l j ev se s popravljalnico ln Upravo mestnih nepremičnin vred 1-skreno z a h v a l j u j e t a vsem tovarišem in tovariš icam, ki so z uspešno pomočjo in sodelovanjem pri gašenju požara in reševanju premoženja obeh podjetij pripomogli, da nI nastala ob nenadni nesreči še večja škoda.

    Prav posebno zahvalo izrekamo delavci In nameščenc i obeh podjetij predsedniku O L O Novo mesto tov Viktorju Zupančiču za izredno požrtvovalnost in pomoč pri organiziranju reševanja stavb in strojev, tovarišu Vinku Beletu, Slavku Morctu in Slavku Kastelicu ter ostalim, kj so pomagali rešiti dva avtomobila, vsem tovarišem oficirjem, podoficirjem in borcem novomeške garnizije J L A , ki so z vzglednim in izredno naglim delom rešili zalogo lesa ter razne izdelke, stroje in opremo obeh podjetij, kakor tudi Komandi J L A v Novem mestu, ki je priskočila v kr i t ičnem trenutku takoj na pomoč; vsem sosedom, kj so pomagali nositi vodo ter spravljati na varno orodje, opremo in izdelke podjetij, č lanom taborniške organizacije, posameznim profesorjem in učiteljem, ki so sodelovali pri reševanju ter v s e m t i s ti m Novomeščanom, ki so v usodni uri priskočil i na pomoč.

    Vsem, ki so pokazali, da Jim Je ljudsko premoženje v resnici pri srcu, za izkazano pomoč In požrtvovalnost i s k r e n a h v a 1 a 1

    28 milijonov dinarjev v enem letu... Med obveznostmi, ki so jib z delavskim samoupravljanjem prevzeli nase naši delovni kolektivi, so tudi socialne dajatve. Z

    delovno pravno zakonodajo je ljudem v delovnem razmerju zagotovljen življenjski obstoj tudi takrat, ko zaradi bolezni ali nezgode niso sposobni za delo. Zadnje čase, ko se vprašanje resnično demokratičnega samoupravljanja v naših podjetjih poglablja, načenjamo resneje tudi vprašanje obveznosti delavca do družbe, do naše skupnosti.

    Prenekokrat lahko ugotavljamo, da naš delovni človek, ki jc v l*' tih narodnoosvobodilnega boja žrtvoval vse za zmago, v času obnove pa dajal ves svoj trud za zgraditev gospodarstva, v odnosih do skupnega ljudskega premoženja ne kaže potrebne čuječno-si. Del tega premoženja pred->tavl;.\o nedvomno tudi skladi socialnega zavarovanja, iz katerih črpamo sredstva za pomoč in podporo v slučaju delavčeve bolezni in nezgode. Brezvestno izkoriščanji- teh fondov predstavlja zato zločin nad skupnostjo, ki ustvarja ta denar s trudom vseh delovnih ljudi. Poglejmo nekaj '.tevilk:

    V letu /952 je bilo vsled nezgod in ohol eri)' v novomeškem >kraju — pri čemer pa odpade glavni delež na Novo mesto in negovo ožjo okolico — izgubljenih 12.357 delovnih dni. Zaradi nezgod izven dela — to je pri delu doma — je bilo lani ponesrečenih 178 delavcev in nameščencev, ki so izgubili skupno 1.878 delovnih dni. V letošnjem '. tromesečju je bilo v okraju 57 nezgod izven dela, izgubljenih pa

    100 delovnih dni. V tekstilni industriji t okraju je bilo n. pr. la-rit 41 nezgod pri delu, 15 izven dela. V čevljarski industriji so se pripetile 3 nezgode v obratih, 4 nezgode pa izven dela. Pri gradbenih podjetjih je bilo 135 nezgod v rednem delovnem čam, 33 izven dela itd. Večina nesreč izven dela nastaja pri šušmarjenju, zaradi vinjenosti, nepazljivosti itd., skratka po lastni krivdi. Na račun plačanih bolezenskih dopustov pa je bilo zaradi zgornjih nezgod samo lani v okraju izplačanih 27 milijonov 963.300 din. K tej ogromni številki, ki jo je prispeval s svojimi •Lplaćili vsak zaposlen človek v

    okraju, pa je treba prišteti še iz* datke za zdravnike, zdravila in plačevanje oskrbnih dni v bolnišnicah.

    Malomaren odnos do obratnih nezgod, nezavarovanih ali pomanjkljivo urejenih delovnih men, jamiharnost do ljudi, ki iz* koriščajo sociahie dajatve v podjetjih ter podobni pojavi brez-vestnosti do ljudskega premoženja segajo globoko v naš skupni žep. Napovedati jim je treba naj-ostrejšo borbo. Pai):ay$ce izkoriščanja socialnih dajatev znižujejo življenjsko raven vseh delovnih ljudi — zato je tudi tu potrebna najširša kontrola ljudskih množic.

    rrrni'1'i • p«• 11 n M B a i y a B i n p a n R B n g - n t H I I, g u

    \ i / r * fflR

    odkar Ju postal Žužemberk turist ični k r a j . . .

    Po travnikih in gozdovih leži raimetan denar Pozabljen ali zanemarjen zaslužek? Pred vojno, pa tudi prva leta

    li n osvoboditvi so na D o l e n -skem in v B e l i K r a j i n i ljudje nabra l i izredno ve.iKv kol ič ine zdrav i ln ih zel išč, raznih gozdnih sadežev , predvsem pa už i tn ih gob. L e p zas lužek se je steka! v žepe nabiralcev, mal ih kmetij in vs!-h, k i so si vze l i č;-s za zas lužek , k i se sam ponuja pr idnemu č l o v e k u .

    Lan.i pa je b i l odflcup zd rav i l n ih zelišč v na&ih k ra j ih prav malenkosten. Res so slana, suša in toča prizadele mi »eno tudi zdravi lna zelišča — navzl ic temu pa bi j ih lahko zbra l i vsaj kakšnih 300 odstotkov več kot pa smo j i h ! Poglejmo po vzro-xih , č e m u p-ada nabiranje zelišč, k i p r i n a š a j o posamezniku in naš i skupnosti lepe di>horiike

    Pred vojno je v naš ih kraj ih mrgolelo p o d e ž e l s k i h t rgovcev, v nekater ih vaseh so b i l i tudi po trije. N a b i r a l c i zelišč so se dostikrat p r i t o ž e v a l i čez posamezne trgovce, k i so bodisi i zkor i ščali l judi s s labim tehtanjem, s ceno a l i k a k o r k o l i že. Dejstvo pi Iju-djr l:*hT

  • r Š t e v *« D O L E N J S K I C I S T

    IZ nAŠIH KfcAJCV Veliko zanli novomeško

    nanje za tombolo

    V s a k dan se ustavljajo ljudje p r e d izložbo » O p r e m e « na G l a v nem trgu in o b č u d u j e j o razstavljene dobitke.

    »Čigava bo lepa spalnica? O, ko b i bi lo kolo moje!«

    Take in podobne vzdihe lahko sl iš iš . K d o r b i s i žel je rad u r e s n i č i l , naj se ude lež i tombole v nedeljo 5. j u l i j a ! P r i r e j a jo D r u š t v o pr i ja tel jev mlad ine ,

    ki je v zadnem letu l e v e č k r a t dokazalo, da m u je i skrena vnema za p o m o č m l a d i n i v resnici p r v a naloga. S č i s t im d o b i č k o m tombole, k i ima po-leg 17 glavnih tombol nad 700 m a n j š i h dobi tkov v skupni vrednosti 500.000 dinar jev, bo d r u š t v o letos podprlo m l a d i n ska letovanja, koloni je in taborjenja. P lemeni to delo d ru -

    V Ž u ž e m b e r k u se ko toradar nevarno ž ir i Zadn j i m n o ž i č n i pregled

    k r o m p i r i š č je v o b č i n a h Ž u ž e m b e r k in Zagradec pokazal , da se je ko loradar že zelo razš i r i l . Posebno v Ž u ž e m b e r k u ne bo dolgo, da bodo o k u ž e n e z n j im prav vse nj ive! H u d t o k u ž b e so tudi v Bogdanji v a s i , pa tudi v Z a l i s c u n i n ič bol jše . Z g r e š e n o je mnenje neka te r ih kmetov, kj p rav i jo :

    »Ah, kaj bi ga o b i r a l i , saj h r o š č vseh k r o m p i r i š č tako ne more unič i t i !«

    Tam, kjer bodo zaradi malomarnos t i m o r a l i že k m a l u redno š k r o p i t i i n z a p r a š e v a t l k r o m p i r i š č a , se bodo kmetje na las tn ih denarnicah k m a l u prep r i č a l i , kaj ko lo radsk i h r o š č zna! Mars ik j e o k u ž b e Se vedno p r i k r i v a j o , drugje pa spet ne pregledujejo k r o m p i r i š č . T a m uspeha v zat i ranju seveda ne more b i t i . N a vsak nač in bo v Ž u ž e m b e r k u potrebno že dnevno pregledovanje k r o m p i r j e v i h nasadov ter obiranje l i č i n k in h r o š č e v .

    O b č i n a preureja V las tn i s tavbi prostore za o b č i n s k o

    pisarno in m a t i č n i urad, tako da bo p r i h r a n i l a letno lepe vsote na na jemnin i .

    O b koncu šo l skega leta so p ion i r j i i n d i j ak i n iž je g imnazije p r i r e d i l i lep nastop pevskega zbora . Neka t e r i d i j a k i so se pos lov i l i od ša le in uč i -teljstva ter usmer i l i svoje korake v svet. S. H .

    Stva je naletelo v Novem metu na podporo vse n a š e j avno

    sti , k i n i r vko l i odrekla pomoči tva r i , posvečen ; n a š e m u na

    predku.

    Poleg g lavn ih d o b i t k o v so p r ip rav l j en i med os ta l im tudi naslednji dob i t k i :

    8 kg s i ra , 2 e l e k t r i č n i peci , 2 o t r o š k a t r i c i k l a , žensk i čev l j i , potovanje s P u t n i k o v i m avtobusom, 4 trajne ondulaci je (1 h ladna) , gojzerice in več parov čev l j ev , b r e z p l a č n e vs topu ce za k ino predstave, fotografiranje, 5 ievodov »Do len j skega II-

    Ob žužemberškem vodnjaku

    Gasilci, ali ste s tem res zadovoljni?

    tNadal jevaje z 2. t t ran i ) l i c , k v e č j e m u še kake parade. N e čut i jo n i t i potrebe, da bi dali na teh p r i red i tvah k u l t u r n i program, pač pa, kar je najbolj ta. lostno, sami č lan i poskrbijo za pretep in podobne »sporede« . A l i so te pr i redi tve res samo zato, da na nj ih lahko nastopijo posamezniki , »okrašen i« s š tev i l n i m i znaki in medal jami , celo inozemskimi , p r i delu za strokovno izpopolnjevanje pa so p rav t i najbolj m l a č n i ? Res manjka orodja in opreme, toda p r i taki s t rokovni ravn i naš ih č l anov nam bi tudi malo k o r i st i lo. N i v vseh č e t a h In d ru š tv ih tako, vendar se gasilstvo ne razvija v duhu d a n a š n j e g a časa . K a j pogosta je borba za vodstvo organizacije; s t a re j š i odrivajo mla jše in vendar lahko p rav od mladine p r i č a k u j e m o več j ega zanimanja za strokovno izpopolni tev. Predvsem mladina bo vnesla več naprednega duha v d r u š t v a , duha d a n a š n j e stvarnosti , k i se mora nujno o d r a ž a t i tudi v gasi lskih organizaci jah. D r u ž b a daje ve l ike zneske za podporo gas i l sk ih organizaci j , toda ne za to, da bo njihovo glavno delo prirejanje nekulturn i h pr i redi tev s p i j a n č e v a n j e m im pretepi. Ne po š t ev i lu pr i rejen ih veselic, pač pa po stro-

    n i t i v tem, kdo naj ga gradi , o b č i n a aH okra j .

    Most na tem kra ju Je b i l med vojno podrt iz s t r a t e š k i h razlogov, po vojni pa so na p r e j š n j e lesene pilote pos tavi l i zas i ln i most. Ta je sedaj popolnoma n a koncu in je ve l i ka nevarnost, da se zgodi n e s r e č a . K e r taga mostu n i , morajo preb iva l c i vasi G i r š i č e , obeh Dob-ravic in K r i v o g l a v i c vozi t i vse preko P r imos tka , kar j i m pot poda l j šu j e z a več ko pet k i l o metrov- K o t z a te v a š č a n e , pa je most potreben tudi za preb iva lce na desni strani L a h i -nje, to je Podzemlja , Kap l j i š ča , G r m a , Zeml ja in drugih , k i imajo predvsem gozdne parcele na levi s t rani Lahinje.

    Z oz i rom na to, da je predvidena gradnja ceste Podzemelj - G i r š i č e - Dobrav ice -

    s ta« za vse leto. servis za vodo, \ K r v o v š k i v r h , k i bi vezala te več m o š k i h in ž e n s k i h pu lover . j t r a j e , to je večj i del g r a d a š k e jev, kokoš i , p i š č a n c i , 2 tor t i , 0 b c i n e s cesto S e m i č - M e t l i k a v e č steklentic l iker ja i n žgan ja , - n c e s t o Č r n o m e l j - Novo me-vino, ak tovke in r o č n e torbice, : s t 0 , D i bUo- prav , da bi na tem salama, metle, sita, kose. razne m e ' s t u zgrad i l i soliden železo-v r v i . e l e k t r i č n i k u h a l n i k i , raz- D e t o n s k i most. Ljudje na l ev i ne gospodarske in gospodinjske B t r B n t Lahin je zas luž i jo , da b i p o t r e b š č i n e i td. Otroai bodo v p r V j v r s t i u p o š t e v a l i njihove veseli š t ev i l n ih i g r a č , lepa so pa i m e n s k e potrebe, tudi r o č n a dela obr tn ih vajen- l cev ter š t ev i ln i ostali dob i tk i .

    kovn i i i vežbanos t l »e ocenjuje jo gasi lc i i n gasilske organiza cije.

    Se ena s tvar je, k i osvetljuje naša d r u š t v a . Za gasilsko loterijo so prejela d r u š t v a v pro dajo 21.000 tablic. P rodan ih j ih Je bi lo 13.250, ostale so v r n i l i . Toda d r u š t v a i n posamezniki dolgujejo na prejetih s r e č k a h Se 82.980 dinar jev, okrajna gasilska zveza pa 139.790 dinar jev. S r e č ke so med tem že zapadle in j i h bo treba brezpogojno p l a č a t i , Čeprav so ob l eža l e kje v predalu. T u d i glede š tev i la razprodanih s r ečk nismo dosegli sprejete obveze.

    Vse to kaže , da je treba v gasilske organizacije več naprednega duha, več borbenosti (seveda ne p r e t e p a š k e , k i jo je na žalost š e precej) in sk rb i za strokovno usposabljanje. Ne v paradah In z loglasnih veselicah, t e m v e č v p r izadevanju za č im bol jšo pr ipravl jenost , da v trenutku potrebe reš i a l i zašči t i p r e m o ž e n j e d r u ž b e in posameznika — je smiHel gasilstva v soc ia l i s t i čn i d r u ž b i . Samo 2a te naloge gasi ls tva daje d r u ž b a podporo v denarju in orodju. Zato mora iz gas i lskih vrs t vse, kar ne s luži temu c i l j u .

    G . Burgar

    Tombolske tabliiD N o v o mesto : S K »Stojan Puc«. Zmagovalec dvoboja s K »Stojan Puc« : SD N o v o mesto bo odigral tekmo s SD Trebnje za vstop v finalno tekmovanje, kjer bodo nastopili tudi tekmovalci navedenih dvobojev, Možtveni prvak Dolenjske bo odigral tekmo i prvakom Primorske za vstop v nadaljnja tekmovanja za letošnje prvenstvo Slovenije.

    Razstava ročnih del v Adlešičih

    r O b č i n s k i ljudski odbor Gradac

    Stev. 225/1-53 26. j u l i j a 1942 je I tal i janski okupator s svo j imi do

    m a č i m i i zda ja l sk imi p o m a g a č i iz m a š č e v a n j a zaradi m n o ž i č n e g a odhoda naš ih m o ž :n fantov v par t izane pož iga l vasi po na š i obč in i , p reb iva lce , k o l i k o r j i h n i moglo u t e č i na osvobojeno ozemlje k par t izanom, pa je odgnal v internaci jo na R a b .

    V spomin na ta n a j s t r a š n e j š ; dan je o b č i n s k i l juds k i odbor na svoji seji dne 26. ap r i l a 1953 na podlagi 1 odstavka 15. č l e n a in 2. t o č k e 50. č l ena Zakona o o b č i n s k i h l judskih odbor ih ( U r a d n i list L R S i t . 19-62, In na predlog o b č i n s k e g a odbora Z v e z e borcev izdal s l edeč i

    O D L O K

    1. č len proglaša za o b č i n s k i l judsk i p razn ik

    V .

    26. ju l i j «e obdine Gradac.

    2. č l en Ta odlok ve l ja od dneva objave v Dolen jskem l i s tu .

    J o ž e S l m o n i č 1. r., predsednik o b č i n s k e g a l judskega odbora

    Gradac, dne 17. jun i ja 1953.

    Ob z a k l j u č k u šo lskega leta so p r i r e d i l i v Ad leš i č ih razstavo ž e n s k i h r o č n i h del in dešk ih izdelkov. Le tošn ja razstava je mnogo lepša od lanske, kar dokazuje, da se je začela stara stroka vezi ls tva zopet ož iv l ja t i in se to pot že usmerja počasi v panogo umetne obr t i . K d o r pozna stroko in oko l i š č ine , v ka ter ih se dela, mora pr iznat : s t rokovni uč i te l j ic i B a b n i k o v i , absolventki umetno obrtne šole, da je dosegla skoraj neverjetne uspehe. A l i veste, kaj se p rav i iz n i č us tvar i t i nekaj lepega? Na domaČe, neenakomerno tkano p la tno vbadajo drobni , a spretni p rs tk i šo l a r i c pisano nit in ornament raste in se š i r i . Tako nastajajo pod prst i m la d ih be lokranjsk ih šo la r i c lepa dela, k i se bodo postopoma šir i l a .

    Razs tavl jeni so ma l i p r t i č k i , večji prt i i n garni tura z bogato, za ve l iko ped š i roko bordu-ro. T a m je zopet p r a v k a r oprana i n lepo z l ikana dek l i ška bluza z lepo vezenino. Vezen i ne so izdelane v o r ig ina ln i belokran jsk i tehniki t k a n i č e n j a s pristno mot iv iko . Na l i s tk ih zapisana imena izdajajo pridne vezilje i n tako ugotavljamo, da so med n a j s p r e t n e j š i m i : Angela Adleš ič iz Vrhoveev , D a r i n k « Bunjevac iz M a r i n d o l a , Ka t i c a Vipavec iz V e l i k i h sel, M a r i c a C v i t k o v i č iz Dolenjcev, Ve r i ca Kape le iz Dolenjcev itd. Med dečki pa oč i tu je jo spretnost rez-barjenja C r n i č Lo jze i n M i h a iz M a l i h sel, Rude Vese l ic iz V r h o v e e v in Rok T k a l č i č iz Bednja .

    In orodje? V e z i l j e imajo le š i v a n k o in še te ne vedno prave, d e č k e pa spremlja zvesti pipec, k i r eže š a h o v s k e figurice in drugo. K a j pa material? K r p o d o m a č e g a platna včas ih le s t e žavo o d r e ž e mati šo l a r i -c i , pisane n i t i pa so t ežko do-segljve. Sedaj nabirajo l ipovo

    cvetje, da si bo-uo iz i z k u p i č k i kupi le prej ico za vezenje.

    Naj nas lovimo malo p r o š n j o na podjetje »GOSAD«, k i zb i ra cvetje i n druge rast l ine, da p reskrb i p r i d n i m nabiralkam, nekaj pisane prej ice, da bodo imele pr idne roke nekaj dela tudi poz imi .

    O k r a j n i l judski odbor v Č r nomlju pa naj ima pri jetno zavest, da je odpr l danes še neviden vir dohodkov, k i se bo vedno bolj veča l . Tako raste nov kader vez i l i j , p let i l i j in p le -tark, k i bodo izdelovale kasneje tudi več ja n a r o č i l a , p r i k a ter ih pa bo tudi odrezan več j i i n boljši kos k ruha kakor doslej.

    P rav iz srca č e s t i t a m o šo la -r i cam in šo l a r j em na lepih del ih , t ova r i š i c i uč i te l j ic i B a b n i k o v i pa vse priznanje za njen v e l i k ; t rud, k i je pokazal to l iko in tako lepih uspehov! — Ć

    Kronika nesreč IMIN.IR m i S iNTJERNEJU. Pri

    obiranju Češenj je padel T. dreves* in se poškodoval ud spodnjem dolu telesa kovaški pomočnik Martin Jordan.

    G O R N J E K A M E N C E . Tudi posestnik Stunko Barbo je padel s češnje in se pobil na glavi.

    DOLNJE POLJ F PRI DOLENJSKIH TOPLICAH. Ko se je peljal v vlaku Karlovac—Novo raento, \'stu. Naslov: Novo mesto, Krekova 6. pritličje, levo.

    Drobtine iz dolenjske popotne malhe N a K O Č E V S K E M sem zad

    n j i č nehal, tem spet začn imo . Tam, kjer ljudje še hudo obraj-tajo bob, k i m u ne moreta dn ž ivega ne mraz ne koloradar , v L O Š K E M P O T O K T T S e m sreča l s t a r č k a , k i se je m i lo d r ž a l na jok.

    i K a j v a m je, bo t e r ?« sem ga pobaral , pa je r e v e ž potož i l , d a b i rad umr l , le »z z a d r u ž n i m m r t v a š k i m vozom naj bi ga ne pel ja l i nn br i tof !« Take in podobne želje Imajo tudi drugii L o š k o p o t n č a n i . Se mrtve j ih jV strah m r t v a š k e g a s t r a š i l a , k i je stalo t ežke t i s o č a k e , pa brez haška že dive leti stoji v p o t o š k e m »muze ju« , umr le pa še vedno nosi j n ma p o k o p a l i š č e a l i pa j ih vohlja tja z navadnimi vozovi . P r o d a l i b i tisto voz i lo , t ežko za pet navadnih »na r iza r j ev« , pa bi b i l m i r v L o š k e m p o t o k « ! Se ena znamenitost je tu — dve gos t i ln i Imajo, k i pn tujcem n i k a k o r ne konkur i r a t a . V p r v i (to biš jedi - im p i j ačo , v drugi pa p i i a č o in p r e n o č i š č * . C» hočeš vse troje — boš pust i l ceho obema . . .

    V S O D R A 2 I C I ietn n * p o l t i lepo popros i l , dn b i u radoval i tudi od 8. d,i ». ure zjutraj , to j«' takrat, ko urejajo svojo p o tlo. Po to l až i l sem mrmrajoče

    ljudi pred zaprtimi poštnimi vrati in jo ubral naprej po deželici raijt, JOtafov, čebrov in drugih umotvorov RibniČanov. V gostilni pri Nacetu v Z A M O -S T E C U sem bil priča žalostne smrti uboge kure, ki se je vjela na tnnek ribiča FVpeta iz R i b nice. Namesto v Bistrici, j« lovil v gostllrsici, namesto postrvice so jedi i pa — Pipiko.

    V DVORSKI VASI imajo l e vedno »Državno narodno šolo«, v DOLENJI VASI sem jim pa snel spominsko tablo »KIX) — gostilna«. — Sment, dolgo Mtor jete za kloji. sem modroval proti STARI C E R K V I , kjer smatrajo majhno poslopjcce ž« kar za kolodvor (sicer ne b>l i m e ' 1

    »oatiltne pri »Kolodvoru«!) . Na M L A K I sem se spotoma

    '»glasil v menzi državnega po" *etva ter jim posodil metlo z« kup umasnanlj, raablta okna, polomljene stole in druge packa« rije, kd jih v tej zanikrnosti ne manjka. Baje je nekaj umazanije tudi v f inančnem poslovanju, pa to bodo že doma uredili.

    V KOČEVJU « « n s« ud»ril s tistimi »urbanisti«, ki urejajo mesto le v gostilnah pri kozare k ih, pri prosto voljnem delu pa Jih le redfle/okdaj sreeai.

    Žalosten n»d takimi bratci M m jo 6*2 hribe ubral v Belo krajino. V Z A G O Z D A C U »am videl div« pre«recna obraza iz »državnega aekiorja«, kateirtm* «e j« posreč i lo , da * » preneal*

    funkcije vašfke organizacije S 2 D L na » p r i v a t n i s e k t o r « . Z v e l i k i m t rudom sta no vol i tvah dosegla, da je b i l v odbor i z voljen t o v a r i š , k i ga na sestanku sploh n i b i lo . K o t bi j i ina gorelo pod petami, sta jo po Vo* l i tvah ucvr la na dom novega funkcionarja ter m u položi la papirje na miizo, č e p r a v ga n i b i lo doma. A l i sta res tako vneta tudi v d r ž a v n i s lužb i? sem grun-tal i n z a v i l v

    K O V A C O VAS, k jer so Spe-ha r jev kume oni dan svojo »vilo* p r i v e z a l i za h r u š k o , da se ne b i e l e k t r i č n i nosilec podr l . Pa so eleiktr ični mož je raje nov nosilec pos tav i l i , da p r i S peha r-

    jeviih ne bi še kdaj »straši lo«, kot je leta 1944 . . .

    V Č r n o m l j u sem b i l oni dan, pa sem na neki skupšč in i tudi tole modrost ujel:

    » . . . p r e d l o ž i t i bo treba Se tehno loško ekonomsko speci f ic i rano specifikacijo znanstvene analize z a rekonstrukci jo akumulacije i n rentabil i tetni r a č u n za invest ici je p r i objektih, ki imajo pr ior i te to za nadaljnjo meha. nd zaci jo industrial izacije ter popular izaci jo d r u ž b e n e preorien-tacije za večjo proizvodnost v ča su socializacije . . . «

    Naprej nisem mogel pisat i , ker se m i je od same učenos t i in naglice sv inčn ik z lomi l . Ute« meljevalec odločbe pa je na k r a ju po d o m a č e povedal še tole:

    »Malo je ta reč zamotano povedana, aLi ne, t ova r i š i , vendar Pa upam da »te razumel i , za kaj gre . . . « No jaz nls+-m razumel, tako me mati niso uči l i njega dn i , ko sem začel h l ače trgati po šo lsk ih klopeh. A h , kako je vendar letpa b e l o k r a n j š č i n a ,

    sem zavzdihni l in se spomnil v i ri iš.ke^a rojaka, k i je ponesfl njeno slavo v dal jnj i svet.

    Med lovce sem i a v i l v Čr nomlju . — Nekate r i »izkušeni« med n j imi skrbe za lovske spe-claltltete. Oni dan So p a s t i r č k i v Adleš ič ih polovi H gnezdo fi mlad ih l is ičk in j ih p r ines l i na L o v s k o zvezo v mesto. Č lan okrajne lovske izpitne komisi je je taik o j s t r o k o v n j a š k o dognal, d a so to m l a d i v o l k o v i . Ze je zaibmela v K o č e v j e nujna brzojavka:

    •UjeH 6 m lad ih vo lkov stop spo roč i t e kaj napravimo stop so živi stop«. P a ti prinese zlo-mek na zvezo nekaj lovsk ih zelencev, t is t ih , k i so pred kratk i m pred strogim č l a n o m izpi tne komisije pot p o t i l i .

    »No, tole so pa lepe žival ico, Čis tokrvne lisičke!« so ugotovi ' i

    Strogi Izpitni mož je poslal v Kočev je drugo nujno brzojavko:

    »Zmoti l i smo se stop odklanjamo nagrado stop ujete m r c i ne so l i s ičke stop.«

    K a j , če b i č r n o m a j s k l lovc i p r i »pomotah« vsakokrat n a p r a v i l i na takem s t rokovnjaku lovsk i krst? Saj znate, vale onako s palico po zadnji p l a t i . . .

    Se precej s tvar i so m l nasul i v malho Bo lokran jo i , pta t,v so malenkost i za katere n i vredno, da b i izgubljal besede. P 8 r ec i te, če ni malenkost, da >e dob i l nek b ivš i gostiln iearski ii'pra'vnik za dobro gospodarjenje, k i je stalo soc ia l i s t i čno skupnost okrog 300 t i sočakov , bore t r i mesece!? A l i je to vredno besede? Menda ne! To so malenkost i , kakor tista celo-nočna malenkost v p isarno zaprte n a m e š č e n k e in njenega cmokavzarja • »aj res nt vredno besed« , res ne! Se dobro, da

    i tista npč ni bila sobotna, potem

    bi j ima odpr l i še le v ponedeljek zjutraj. P a če se matidar pozabi p r i j av i t i na m a t i č n e m uradu, mar ni tudi to malenkost? No, vldiite, o takih zadevicah res ni vredno razpravljati.

    Cez gorjanske košen ice sem jo na n o v o m e š k o stran ubra l . Na T E Ž K I V O D I je stal R u d i , snet zavit v r juho, ter »žical« na amerišike avtomobi le . OdJknr njegova ž l a h t a na r a č u n image* Ha« R u d l n a ne dobiva več pa-ketov, so vs i k r i ž i in t e ž a v e v h iš i ! K d o bi le shajaj p r i 12 ha grunta! — K „ sem oko l i ž l ah t e s p r a š e v a l , če j i h še kaj vest peče zaradi Lani pos lan ih zlaganih pisem čez ve l iko lužo, so m i zabrus i l i n « z a j :

    »Kaj boš o k o l i nas s t ika l , P o potni! M a r se v N o v e m mestu p r i t i s t i oglasi , k i je imela za balo 30 r juh iz p rvovr s tn ih star i h zalog, pa je v A m e r i k o k teti pojokcala , da d o j e n č k a n i ma kam zavi t i !«

    Nič nisem rekel — le pod H M E L J C I C sem zav i l k t i s t im t rem s i ro tam k i so dobilo nekaj k i i kave od sorodnikov iz A m e r ike , p« j i h zdaj mi i rnopeška gospa oko l i p r i n a š a , da b i j i klavo no 2000 d in prodale, sama pa že inia kupca za 3 in tudi 4 ju rje. Ce gre »k&eft« z ja jc i i n drugo robo, č e m u ne b i še l še s kofe-tom, ha?

    V S K O C J A N U m « celo vec nost n i b i lo , pn sem ona dan skočil v soc i a l i s t i čno mesari jo Ljudje so »e j e z i l i , č e m u je govedina, po domn,?e k rave t ina . p ( > 220 d in , d r u g a č e p a tudi po 190 din.?

    »Onega v p r a š a j t e , ki je k r a v o oče tu p o š t e n o p r e p l a č a l . p« b r r

    ' ate zvedel i , zakaj 3 k o v a č e pr i k i l c i ž i l avega meska !« sem svetov*! in jo p r o t i PRJECNI ubra l ,

    kjer me tudi že celo v e č n o s t n i bi lo . »Boj se n a š e g a hauptmnna v k ik l i« , so me sva r i l i znanci , »ta še gospoda r ih ta , b i tudi tebe s p r a v i l v koš!« Res je — z vsegamoigočno roko sega gospa celo čez ve l iko lužo in ureja dobravo paketov in v r e č v pre-ćensko faro. K o je zadnj ič h i šn i poglavar odobr i l p a s t i r č k u M a r k c u , da bo smel na izlet v Postojno in. mu je daj še denar za karto, je rekel » h n u p t m a n « : »Ne! Pob mora najprej k maš i !« Tako je tudi d rža lo , Markec je vlaik zamudi l in kar to zaprav i l p r i jutranjem op rav i l u , ker so talko ukaza l i »hauptmam« v k i k li«. Ta p r e ć e n s k a nc izvol jena »ablast« se celo v Šolske r e č i v t ika i n med otroke m e š a če prav j i niso n i t i v devetem ko-lenu v ž l s h t i !

    Se h G A B R C A N O M s k o č i m in j i m p r i p o r o č a m , da m e ž n a r j u p lačo p o v i š a j o , ker po cel don na š t r i k u v i s i . Od tu pa h i t ro v S U H O K R A J I N O . J a j č a r i c e tovori jo zdaj svoje blago v k o v č k i h v L ju bi j ar/o, ne več v k o š a r a h . Treba se je modern iz i ra t i , kakor se je Suhokran j sk i J aka . To, kar niso zmogli l o v c i , je dosegla njegova hrihtnost: diivje p r a š i č e odganj a že ka r s postelje v č u m n a t i . . .

    D r u g i č pa spet kaj novegir.! Polletje se je ob rn i lo h i t ro okol i — poglejte zato med svoje papirje, če s i niste v D o l e n j s k i m listom še kaj v sorodstvu! B r e z p lačno zavarova ln ina je p r i prav l jena le za tiste, k i imnjo v rediu poravnano naroonino. — Preh i t i t e upravo, da vas ne b i morda ona z opominom, tiste seveda, k i imajo k n k š n e odprte r a č u n e . V s e m ostal im p a medtem lep pozdrav,

    Janez Popo tn i .

  • D O L E N J S K I C I S « Stev. 2ff

    v

    Cez Gorjance v Belo krajino N a postaji v Trebnjem amo

    •e z zanimanjem razgledovali . tV>varis ož iv l ja spomine, kako »o leta 1943 tod ruš i l i že lezn i š k o progo in un i č i l i postajne naprave, da ne bi s luži le sov r a ž n i k u . Ogleda l i smo si m e sto, k i se dviga nad progo in Temenico. T u je b i lo v prazgodov insk i dob i s r e d i š č e keltskega plemena La tob ikov . kanneje znamenita r imska postojanka in mestna o b č i n a . P o a o r i š e e k r v a v i h bojev s T u r k i . Znamen i t i t rebanjski grad1, star skoraj t i" k o č let! K r a j pa r t i zansk ih zmag v zadnji vojna.

    N a j u ž n i s trani nam zastira pogled Trebanjsk i v r h . P r i nase lb in i Vrht rebnje , na grebenu h r iba , so o d k r i l i r imsko grad i šče iz I V . stoletja ter sledove staroslovanske naselbine. Vse tod oko l i , kamor nese oko. je ena sama par t izanska domovi na , saj je menda n i h iše , ne steze i n hoste, koder b i ne hodi l i i n t abor i l i pa r t i zan i !

    V l a k je sopihal dalje p ro t i

    Zanimivo posvetovanje

    v Kočevju P r e d k r a t k i m je b i lo p r i O K

    L M S v K o č e v j u zan imivo posvetovanje o vzgojn ih vpra š a n j i h s r e d n j e š o l s k e mladine . P o uvodn ih besedah predsedn i k a Debe l jaka so zas topnik i g o v o r i l i o p e r e č i h p rob lemih , med k a t e r i m i je najbolj v a ž n o preobremenjenost d i jakov. Sola s š e s t i m i u r a m i pouka dnevno zelo o težu je vzgojno delo m l a dinske organizaci je , k a r je še huje tam, kjer se di jakj vozi jo v šolo z v l a k o m . K e r so u č n i p rog rami po ln i podrobnost i , n i p rav n ič č u d n e g a , č e še profesorj i komaj najdejo č a s za vsa predavanja , d i j a k i pa ka jpak vse u č n e snovi ne morejo prede la t i . V s i delagati so && s t r in j a l i , naj vsebujejo u č n i program i le najbolj potrebne osnovne s tva r i , d i j a k i pa naj si š i r i jo i n poglabljajo znanje v interesn i h k r o ž k i h , ka te r ih delo naj gre s sedanjim č a s o m . Glede zgodovine so predlagal i , naj se opuste podrobnost i iz s t a r e j š i h obdobi j , v e č poudarka pa naj bo na p r o u č e v a n j u razvoja d r u ž b e . V č a s u f ko razvi jamo delavsko samoupravljanje, b i mora l a mlada intel igenca p r i nest i iz šole tudi osnove po l i t i č n e ekonomije.

    Dal je so ugo tov i l i , da letos uvedena mora lna vzgoja n i dosegla zaže l en ih uspehov. Č e prav je namen tega predmeta vzgoj i t i dobre l j u d i i n d r ž a v l j a ne, uporabljajo zanj do ločene ure za mars ika j drugega, nekod celo za matemat iko. Mnenje vseh je b i lo , naj dobi d r u ž b e n o mora lna vzgoja še eno uro tedensko, pouču je jo pa naj jo i z k u š e n i i n napredni vzgoj i te l j i .

    V r a z p r a v i o ocenjevanju so b i l i ed in i , da je d a n a š n j i n a č i n zastarel i n p r e v e č b i rok ra t sk i . Profesor naj bi napisa l o d i -j akovem znanju in o njem sam e m karak te r i s t iko v besedi, saj sedanja š t ev i lka v s p r i č e v a l u p ravzaprav zelo malo pove.

    P o g o v o r i l i so se še o mnogih d rug ih p rob lemih i n s k l e n i l i , d apoš l j e jo pismo s svo j imi razmot r i vanj i na C K L M S in na okra jn i svet za ku l t u ro in pro-sveto, kj naj poskrbi ta , da se z a č n o p e r e č a v p r a š a n j a šo ls tva č i m p r e j r e š e v a t i . — P r a v b i b i lo , da poš l je jo pismo s svo j imi raz. posnemal i vzgled k o č e v s k e mla dine, saj je vzgoja v a ž n a d r u ž bena zadeva. f.

    A u g u št in Lah Novemu mestu. K a r naprej se i vrafrio postojanko so ostale Se je vzpenjal , pa spet spušča l . K a " mor nese oko — povsod zanim i v a , pestra, p r ava dolenjska pokraj ina , polna zgodovinskih spomenikov in p r i r o d n i h znamenitost i . T a m nekje ponikne Temenica , a spet p r i v r e n a dan in znova ponikne, potem pa i z v i r a z njeno vodo P r e č n a . Posebno lep je pogled na M i r n o peč , malo dvignjeno vasico v ko t l i n i p i san ih n j iv ic . Se pogled v smer p r o t i Trebel jnemu, pa r t i zansk im kra jem na severovzhodu in T r š k i gor i , pa smo že pr i sopiha l i na postajo v Novem mestu. T u smo izs topi l i .

    V N O V E M M E S T U Dolenjska metropola! V s i si

    jo z zanimanjem ogledujemo. Od bombardiranj med vojno in par t izanskih napadov na m o č n o so-

    š t e v i l n e rane i n r u š e v i n e , k i p r e p r e č u j e j o po mnenju nekater ih t o v a r i š e v . da b i dolenjska pokra j ina v tem mestu v ide la prispodobo svoje v e l i č i n e i n bogastva. T u d i ka r je novega, ne pride še do pravega izraza. Toda vs i potrjujemo, da ima mesto na lepem g r i čku , k i ga o b k r o ž a mirno t e k o č a zelena K r k a , s i jajno lego. Novega mestnega dela v smer i prot i T r š k i gor i . sj nismo ogledali , ka j t i pot nas je vedla p ro t i K a n d i j i , sonce pa je bi lo že zelo v isoko.

    V starem mestnem delu in v K a n d i j i je polno zanimivos t i , ustanov in zgodovinskih spomen ikov , k i budi jo našo pozornost. Zgodovinar j i nas opozarjajo, da so b i l a tod predzgodovinska in r imska selišiča. 2e pred devetsto le t i je b i l d a n a š n j i K a p i t e l j .

    takrat Gradec , s r ed i šče pristav s t i škega samostana, k i so segale da l eč okol i . 'V X I I I . stoletju je b i l utrjen i n obzidan trg, dobr ih sto let kasneje pa je nastalo mesto. T o mesto so srdito napa ' da l i T u r k i , a ga n ikda r niso zavze l i . Vendar je kasneje mesto pr izadela vrsta p o ž a r o v , tako da je dvakra t povsem zgorelo. V e č krat je pus to š i l a tod tudi kuga. Tedaj je mesto h i ra lo . Le ta 1809 so mesto napadl i kmetje iz b l iž nje i n daljne okolice ter ga zavze l i .

    Novo mesto ima med os ta l imi s lovenskimi mesti posebno častno vlogo in zelo bogato zgodovino . T u d i v zadnji vo jn i je bi lo zelo prizadeto i n bo mora lo v l o žiti še mnogo dela, da si sploh zaceli rane. Nedvomno je to eden t is t ih s lovenskih predelov, k i b i m u m o r a l i bolj pomagati , če h o č e m o zagotoviti soc ia l i s t ič ni p r inc ip enakomernega razvoja vseh gospodarskih p o d r o č i j .

    (Nadaljevanje pr ih . )

    Ne pozabimo na otok smrti Za to slovesnost je med Dolen jc i i n Be lokran jc i že zdaj v e l i k a n sko zanimanje, G l a v n i odbor Z B pa p r ip r av l j a vse potrebno za otvori tev, za prevoz, hrano In podobno.

    G l a v n i odbor prosi vse b ivše in temirance , če imajo moreb i t i kake spominske predmete iz l e sa, kost i a l i a lumini ja , naj j ih č i m p r e j poš l je jo G l a v n e m u odboru Z B v L j u b l j a n i , da j i h bo za tiste slavnostne dni razstavil v mt i lem muzeju na Rabu , P r i -prarvlja se tudi »Rabsk l a lmanah« , v ka t e rem bo opisano vse gorje in trpljenje interniramcev.

    D r a g i raibiski sotrpini — dne 13. septembra na svidenje na R a b u , tam, kjer smo od lakote u m i r a l i i n k je r so n e š t e t i tudi u m r l i . D o m o v i n a j ih n i pozab i la, tudi m i , k i smo p r e ž i v e l i rabskr* tragedijo, j i h nismo poz a b i l i . S l i b o m 0 nc grobove in počas t i l i n j ih s t rpl jenjem ovenčan i spomin.

    SI. Hotko.

    Ob sklepu šo l skega leta č u timo do lžnos t , da se v imenu Doma u č e n c e v Ž e l e z n i š k e i n dustri jske šole L j u b l j a n a - S i š k a javno zahval imo okra jn im l juds k i m odborom za p o m o č , k i so jo nud i l i n a š i m gojencem.

    N a š dom je dajal v l e to šn jem šo l skem letu zavetje sedem in dvajset gojencem, k i so popolne a l i delne sirote a l i pa j i h s t a r š i iz utemeljenih razlogov na morejo v z d r ž e v a t i . V lastnem delokrogu smo ugotov i l i , ka te r i gojenci so najbolj pot rebni pomoč i , nakar smo podatke s p r o š n j a m i za nakaz i la podpor izroči l i domovnim okra jem gojencev. O d vseh O L O , na katere smo se o b r n i l i , smo bolj a l i manj redno pre jemal i podpore za potrebne gojence njihovega o b m o č j a , za ka r se j i m U p r a v a Ze l . ind . šole v L j u b l j a n i lepo zahvaljuje.

    P r a v posebno skrb, vestnost i n n a t a n č n o s t pa je pokaza l O. L . O. N o v o mesto.

    Ze p rv ik ra t , k 0 smo se obrn i l i na odgovorne fuikcionarje okraja z a p r i spevke , smo b i l i p r i n a č e l n i k u sekretariata O L O Novo mesto tova r i š i c i P e t r i č e -v i l jubeznivo sprejeti. Tov . P e t r i č e v a se je s po ln im razumevanjem zavzela za zadevo ter poskrbela , da smo v najk r a j š e m času preje l i p rva nakaz i l a podpor Z a devet gojen-oev n o v o m e š k e g a okraja .

    O d tedaj dalje s m 0 prejemali redne pr ispevke brez k a k r š n i h k o l i urgenc, ka r p r i č a o skrbnem i n vestnem delu, o visokem socialnem č u t u i n mora ln i odgovornosti pr izadet ih u s l u ž b e n cev, za ka r se j i m v imonu podpi ran ih gojencev, k i so vs i z l ep im uspehom k o n č a l i šolsko leto, n a j l e p š e zahvaljujemo z žel jo , da b i j i h posnemali v s i , k i imajo podobne do lžnos t i .

    U P R A V A D O M A Ž E L E Z N I Š K E I N D . S O L E

    L J U B L J A N A - S I S K A

    Mladina kočevske gimnazije je pridno delala!

    V pre tek lem šo l skem letu Je . po l i t i čn ih bi la mlad inska organizaci ja na p rob lemih . k o č e v s k i v iš j i g imnaz i j i zelo delavna. P redvsem so se m l a d inc i udejs tvoval i v razn ih sekcijah ku l tu rno u m e t n i š k e g a d r u š t v a , k i je z d r u ž e v a l o precej mladine. Redno je delala l i te rarna sekci ja; č l an i so i z dajal i tudi svoj ča sop i s » P r v i pogan jk i« . D v a p e v s k a zbora sta pod vodstvom prof. Hume-ka p r i red i l a nekaj samostojnih koncer tov i n sodelovala na vseh proslavah. Dramatska sekci ja je v reži j i prof. Jeme-ceve up r i zo r i l a komedijo »Dr«, k i je dož ive la poleg premiere še šest ponovitev v Kočev ju , R i b n i c i , Dobrepol ju m v V e l i k i h L a š č a h . Z a novo leto pa so v rež i j i prof. S t r n i š e v e u p r i z o r i l i komedijo » K a z n o v a n i zape l j ivec« . Precej deklet je delalo v k r o ž k u za ročno delo, fante pa zanima prirodoslovje in se zbirajo v svojem k r o ž k u . Precej mlad incev in mlad ink se udejstvuje v f i z k u l t u r i i n dosegajo razmeroma dobra rezultate.

    O k r o g 30 d i jakov je obiskovalo fotografski t e č a j , k i ga je v o d i l mladinec Stopar Stane in svoje t o v a r i š e n a u č i l dobro fotografirati , r azv i j a t i in k o p i ra t i , ka r zadostuje za »A« i z pit.

    N a g imnazi j i se je us tanovi la tudi d r u ž i n a P o č i t n i š k e zveze, k i ima okol i 100 č l anov . P r i r e di t i nameravajo več izletov v planine, na morje, s koles i i td. , v Bohin j pa bodo šli taborit.

    P r i precej razv i tem d r u š t v e nem delu pa mladinska organizaci ja n i pozabi la na po l i t i č no delo. V s a k mesec so ime l i sestanek, k i je imel pomen mla dinske l judske univerze s pol i t i čn imi predavanj i . V debati pa so se pogovor i l i o razn ih

    in o rganizac i j sk ih P r i r e d i l i so tud i

    nekaj kva l i t e tn ih po l i t i čn ih predavanj , k i so j i h i m e l i funkc ionar j i O K Z K .

    N a sp lošno je mlad inska organizacija naprav i l a v preteklem šo l skem letu m o č a n ko rak naprej . F .

    Odnos do živali in s rčna kultura

    Nedavno smo opazoval i na cesti dogodek, kj je sp rož i l v se sp lo šno ogo rčen j e :

    Z lesom natovorjeni voz je zaradi nepravi lne vožn je povzroči l , da druga v o z i l a niso mogla redno nadal jevat i svoje smeri . Nastalo je ob iča jno prerekanje. V o z n i k - k r i v e c se je kajpak s k r e p k i m i k l e t v i c a m i s p r a v i l nad konje. Z debel im koncem b i č e v n i k a j i h je tepel po če lu i n nosni kost i , da je odmevalo k a k o r b i to lke l po škafu.

    Ta p r imer jasno p r i č a , kako zve r insk i odnos imajo neka te r i lastnikj konj do svoj ih ž iva l i . Uporabljajo j i h le kot stroj, k i naj j i m po ln i žepe . M a r n i ža los tno , da je nedavno tak s u r o v e ž pobi l med vožn jo konja s ko lom na tla, drug spet ga je v i zbruhu jeze zak l a l z n o ž e m !

    K e r opomin i i n opozor i la glede p l e m e n i t e j š e g a ravnanja z ž i v a l m i , zlasti s kon j i , ne za-leže jo , bo p a č treba z vso ostrostjo uporab i t i zakon o zašči t i ž ival i . K d o r s konjem tako ravna , ga pač n i vreden in mora b i t i kaznovan. T a k i m surovinam bo treba vsaj k a nec s r č n e ku l ture vcep i t i krat-komalo s silo I

    B. R.

    Nekaj starih okroglih

    ČITAJTE IN ŠIRITE »DOLENJSKI LIST«

    ŽALITEV »Natakar, mar na} bo tole te"

    lečja pečenka? Taka pečenka je za vsako tele žalitev!*

    »Oprostite, gospod, nisem vas hotel žaliti!*

    UMIRANJE N A R A B U (orlg. r isba S. Hotka)

    Ob Kamporsikem za l ivu , na enem izmed na j l epš ih n a š i h otokov, kjer je dobilo svoje poslednje poč iva l i š če na t isoč In tisoč Slovenev, ž r t e v ftašistične okrutnost i , ureja zdaj G l a v n i odbor Zveze borcev Slovenije ve l i ča s tno pokopa l i š če . V s a dela je prevzelo neko podjetje iz B a k r a i n že apr i la zače lo z ure-jevmimjem t e g a b r idko v e l i č a s t nega spomenika n a i e g a t rpljenja.

    Dela so zelo obsežna , saj obsega grobišče 6610 m.2. Doslej so g rob i šče že obzidal i i n izpe l ja l i že lezn išk i t i r za dovoz klesanega kamna. K a m e n lomijo p rav tam, kjer so ga n e k o č l o m i l i tudi l n -te rn i ranc i i n pada l i do smr t i i z m u č e n i .

    Naičtrte so llzdeiliaflii na jbo l j š i a rh i tekt i , tako, da bo urejeno res dostojno in z vso pieteto do poč iva joč ih ž r t e v . Seveda bo stalo v e l i k o denarja. D e l stroškov je prevzel G l a v n i od'bor Z B Sloveni je , Z B bratske H r vatske bo prispevala precej denarja, kajt i tudi H r v a t i s 0 del i l i z nami gorje s t r a š n e g a u n i

    č e v a l n e g a t a b o r i š č a . Naš i v o d i l n i funkcionar j i , k i j i m je poverjena skrb za ureditev g rob i šča , so zaprosi l i vse delovne ko lektive po vsej S l o v e n i j i j naj prispevajo svoj devež. P r a v tako naj po svojih m o č e h pomagajo tudi m n o ž i č n e organizacije. K o t p r v i so se izkazal i p ion i r j i iz Z a g o i -ja ob S a v i , in sami nabra l i 4700 dinarjev.

    P r i tej p lemeni t i akc i j i Dc-lenjci , Be lok ran j c i in p reb iva l c i K o č e v s k e res ne smemo ostat i kje v ozadju, saj ravno prebivalcev i z teh pokra j in poč iva na jveč v K a m p o r s k e m za l ivu . P o k o p a l i š č e na Rabu ne bo samo spomenik n a š e g a gorja, temveč tudi v e l i č a s t e n iz*az ljubezni i n spoš tovan ja do naš ih ž r tev, k i poč iva jo tam, hk ra t i pa vsemu svetu p r i č e v a n j e grozodejstev r imsko- faš i s t i čne k u l ture.

    G r o b i š č e bo slovesno odprto 13. septembra, ob desetletnici osvoboditve t abor i šča in foirnii-r a n j a rabske brigade, k i je š te la 1600 do zob oborožen ih borcev, v k l j u č e n i h kasneje v N O V .

    o prvem letaki (Nadaljevanje)

    I ta l i jani so p r e k l i n j a l i i n se o p r a v i č e v a l i , češ da K r a s a niso opus toš i l i oni , kakor j i m očita letak, m a r v e č le Be nečlan i .

    D a b i šli K u š l j n n , K r h i n l n J a n k o v i č k P le ter jam min i r a t vozove n e p o s l u š n i h vozn ikov , kot pr ipoveduje D r e j č e , ne d rž i . J a n k o v i č i n K u š l j a n Stanko leta 1941 sploh še nista b i l a »z raven« . V rajonskem odboru je bi lo po le taku govora o tem, kako b i t i s t im l a k o m n i m v o z n i kom, k i niso ime l i ušes za opomine, v K a r l o v č k u m i n i r a l i v o zove. D o tega pa r i p r i š l o ; p a č pa so o g o r č e n i ljudje v Oreho-v i c i sami p r e v r n i l i neke vozove, n a l o ž e n e z lesom za I tal i jane] i n j i h p o š k o d o v a l i . N a š p r v i letak je užga l .

    V o z n i k i so se po tistem hi t ro zavedl i svojega nedomoljubne-ga dela, le nekaj l a k o m n e ž e v se je še up i ra lo . P a ne dolgo. N e k i vozn ik , k i je pel jal les v Novo mesto, je iz s t r u š k i h gozdov p r i b e ž a l nazaj s p razn im vozom i n povedal , da ga je us tavi la pa t ru l ja , o b l e č e n a v o r o ž n i k e . Zapre t i l a mu je, da mu bo postrel i la konje, č e ga še enkrat zalot i na vožn j i . To je zaleglo. Gor janske gozdove smo reš i l i .

    O nastanku le taka p r a v i D r e j č e , da j e zanj po rab i l šol

    sko nalogo. Š o l s k a naloga ne I skoraj v rokah, i n je k a p o č e n . b i d v i g n i l a l jud i . Vsaj za nekatere m i s l i v letaku se spominjam, da sem j i h fo rmu l i r a l po I l j i nu , k i je nared i l name tedaj v e l i k v t i s . T reba pa b i bi lo pr imer ja t i tudi vse dolge č l a n ke, k i sem j i h v obrambo naših gozdov pisal zadnja leta pred vojno v l jub l jansk ih dnevn i k i h .

    Naš p r v i letak se n i ohran i l . N i m a ga n i t i v s e u č i l i š k a kn j i ž n ica n i t i muzej narodne osvoboditve. Ce pa b i ga kdo vendarle še h r a n i l , — zanj se toplo p r i p o r o č a m , da ga k u p i m al i vsaj p r e p i š e m — bi o njegovem nastanku lahko iz reke l povsem zaneslj ivo sodbo.

    Seveda n i ostalo le p r i letaku . Nas ra jonski odbor je t ist i č a s reš i l gozdove v Pendi r jev-k i , k i so j i h imel i I ta l i jan i že

    V nedeljo 5. j u l i j a vel ika tombola

    v Novem mestu! Spalnica, kolo, 20 m'

    drv itd. - - glavni dobitki nedeljske

    tombole! A l i ž e imate t« m bolsko karto? V nedeljo 5. j u l i j a poizkusite

    s r e č o tudi v i !

    tro L a z a r i n i že izs i l j eva l svoj de lež plena. T u d i s č r n o trgovino z n e m š k i m i m a r k a m i in s t ihotapstvom ital i janske sv i le je ta »prepričani« fašist takrat naglo bogatel in si v Trstu z i dal h išo . P r i p e n d i r j e v š k i h gozdovih pa smo ga sp rav i l i ob ve l ik zas lužek .

    M a r t i n Zagore i n H u d o k l i n -Jerneekovec sta v V r h p o l j u po mojem naroČi lu us tav i la žago, k i je delala za Itali jane. S t e ž k i m k l a d i v o m sta razbilo zobato kolo iz l i tega že leza . To je b i l t i s t i J e r n e č k o v e c , k i je pozneje ujel tudi Superino. Nad n j im so se za vse to jeseni 1942 m a š č e v a l i belogardist i , ko so ga še z nekater imi drugimi kmet i pobi l i v gozdu p r i Gra-carjevem turnu .

    Zadnje tihotapce lesnega bogastva je izgnala iz gozdov Gorjanska par t izanska če ta , k i je v marcu 1942 postala gospodar gore, gozdov i n polj v dol i n i K r k e . K o je sredi juni ja 1942 divja la b i tka z I ta l i jani na R a t e ž u , je zadnji ogleduh lesne t rgovine Os t rum b e ž a l iz t i s t ih krajev in n i utegnil n i t i vpraša t i , kaj se je zgodilo s posek a n i m i sk ladovnicami dragocenega č r n e g a gabra, k i naj b i s o v r a ž n i k u bogati l tekst i lno i n dustri jo, Ivo P irkov ič

    PROFESORSKA »Katerega smo pa danes?* »Saj imas časopis v žepu, vanj

    poglej!* »Kaj mi pomaga, ko je pa vče*

    rajsnji!*

    ORIGINALEN SIN Ponosna mati: *Moj sin ima,

    zelo originalne ideje, kajne?* Uditelj: »Da da, posebno v

    pravopisu!*

    UVIDEVNA BOLHA Francka: »Ti, jaz ne morem

    spati, bolha me grize!* Janez: »Prižgi luč, ko te bo

    zagledala, bo gotovo pobegnila!* ZAKAJ PA NE?

    Sodnik: »Obtoženi ste, da ste tovariša Novaka dejansko napadli. Ali se upate tajiti?*

    Obtoženi: »Če se upam tajiti? Zakaj pa ne, če mislite, da bi mi kaj pomagalo!*

    — Močno razš i r j eno srce imate.

    — P r o s i m , pošl j i te s l iko mojemu možu , k i t rd i , da sploh n i mam srca.

    Če bi iz Suhe krajine lahko izvažali zavist in zlagano pabožnost, uvažali pa narodni ponos . . . P r e c e j š e n del d a r i l n i h pake

    tov iz A m e r i k e , k i prihajajo v n o v o m e š k i okra j , gre v Suho kra j ino . D o m a č i n i t rdi jo, da so posamezniki v Suh i k r a j i n i preje l i po 50, 100 i n tudi 300 pake tov od r a z l i č n i h poš i l j a t e l j ev . M o r d a je š t e v i l k a 300 nekol iko pre t i rana , d rž i pa, da se je ber a č e n j e paketov v suhokraj in-sk ih vaseh tako razpaslo, da presega vse meje dostojnosti, p o š t e n o s t i in resnicoljubnosti ter k a ž e na popolno pomanjkanje nacionalnega ponosa in člov e š k e g a dostojanstva. P r a v je in n i h č e ne nasprotuje, ako sorodn i k iz A m e r i k e poš l je svojcem dar i lo , č e p r a v ga t i v č a s i h z nep r a v i l n i m pr ikazovanjem stanja doma v e č k r a t tudi »na ša jbo v r ž e j o « . To pa, da nekdo nekje ukrade naslov nekega dobrotnik a v A m e r i k i , si ga izposodi a l i k u p i a l i na kak drug n a č i n p r i de do njega i n potem »žica« pakete s p o m o č j o najbolj p o d l i h l a ž i , obrekovanj i n h i n a v š č i n e , vse pa zav i to v ve r sk i p l a šč , da s tem p r i l judeh v A m e r i k i , k i so ve r n i , doseže svoj i zkor i šče -v a l n i namen — to pa zas luži p rez i r in tudi kazen. V s e h tak i h sredstev se pos lužu je jo po-

    » a m e z n i k i ta Suhe k r a j i n « .

    « . . . NE POŠLJITE JI NIC, K E R ZIVI V IZOBILJU . . . «

    K a k o je p r i š l a M a r i j a Novak iz V e l . L i p j a š t . 16 do naslova neke Mar i j e B u l i c , 454 Čas t 149 st. t C leve land U S A , je p a č stvar zase. M n o g i pr idejo do naslovov tako, da si med vožnjo z avtobusom, k i pelje tudi a m e r i š k e in druge pakete, enostavno prepišejo naslove poš i l j a t e l j ev . Spet drugi dobe naslove »na posodo« za posebne usluge, tretji se pos lužu je jo d r u g a č n i h t r ikov , med ka t e r imi tudi tatvine naslovov niso nobena redkost. Nekaj naslovov dobe tudi po »versk i l in i j i« . T u n i nobenega sorodstva a l i poznanstva, edina vez je koristol jubje.

    M a r i j a Novak je pisala tej neznani dobro tn ic i : »Poš l j i t e m i ka r k o l i , ker smo silno revn i . Jaz sem bolana, ma t i bodo najb r ž oslepeli , otrok ima suho roko, m o ž je p r i vo j ak ih , h iša nam j * b i la med vojno p o š k o d o v a n a . . . « N a ta obupen k l i c je dobi la N o v a k o v a ekspres paket in pismo, polno sožalja, toda smola je hotela, da je oboje prišlo v roke njeni svak in j i A n g e l i N o v a k i z iste vas i š t . 10. Po tem s« je zače l prepir i n obrekovanje. Angela Novak je b r i pisala v Ameriko:

    » . . . N e poflj i t« ji n i« , ker živ i v i zobi l ju , J*» sem pa hudo

    mm otoi«l»,


Inspiring you to go your own way. · 2020. 12. 11. · Inspiring you to go your own way. Živimo turizem! Stopimo skupaj in omogočimo slovenskemu turizmu, da preživi! Hvala.

Inspiring you to go your own way. · 2020. 12. 11. · Inspiring you to go your own way. Živimo turizem! Stopimo skupaj in omogočimo slovenskemu turizmu, da preživi! Hvala.

GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI...GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI VOŽNJA RACE Uradni končni rezultati Official Final Classification URADNI OFFICIAL 1 / 4 POZ POS ŠT NR VOZNIK

GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI...GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI VOŽNJA RACE Uradni končni rezultati Official Final Classification URADNI OFFICIAL 1 / 4 POZ POS ŠT NR VOZNIK

ZupanEiE Danica - columbia.edu · John Osborne, Ozri re v gnevul (Vladirnir Kraij 182) ++ F I L M: ... - Enajsta knjiga laneza Trdine (Duian Moravec 464) - Robert Neubauer. Ceylon

ZupanEiE Danica - columbia.edu · John Osborne, Ozri re v gnevul (Vladirnir Kraij 182) ++ F I L M: ... - Enajsta knjiga laneza Trdine (Duian Moravec 464) - Robert Neubauer. Ceylon

V PRIČAKOVANJU NOVEGA - Naš Stik › arhivrevij › NasStik_12-2005.pdf1 Leto, od katerega se poslavljamo, slovenskemu elektrogospodarstvu ni prineslo vseh pričakovanih sprememb,

V PRIČAKOVANJU NOVEGA - Naš Stik › arhivrevij › NasStik_12-2005.pdf1 Leto, od katerega se poslavljamo, slovenskemu elektrogospodarstvu ni prineslo vseh pričakovanih sprememb,

Knjižara Ribook, Ul. Janeza Trdine 9, Rijeka · SAŽETAK - SUMMARY - RIASSUNTO Sažetak.. Summary Riassunto BIOGRAFIJA RIJECKA KAZALIŠTA - plan ..... LJETNA KAZALIŠTA 1 SCENSKI

Knjižara Ribook, Ul. Janeza Trdine 9, Rijeka · SAŽETAK - SUMMARY - RIASSUNTO Sažetak.. Summary Riassunto BIOGRAFIJA RIJECKA KAZALIŠTA - plan ..... LJETNA KAZALIŠTA 1 SCENSKI

Kazarje 10 6 230 POSTOJNA - SD Škofja Loka · 2014. 5. 19. · Pintari č Mitja SD Gorjanci odjava in zamenjava ČLAN (ki je nastopil v ekipi ČLANOV) Mesto Priimek in ime Društvo

Kazarje 10 6 230 POSTOJNA - SD Škofja Loka · 2014. 5. 19. · Pintari č Mitja SD Gorjanci odjava in zamenjava ČLAN (ki je nastopil v ekipi ČLANOV) Mesto Priimek in ime Društvo

STO JEZIKOV OTROK - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/834/1/prirocnik_sto_jezikov...Kraje pod Gorjanci in na Gorjancih je slikovito opisoval Janez Trdina v delu Bajke

STO JEZIKOV OTROK - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/834/1/prirocnik_sto_jezikov...Kraje pod Gorjanci in na Gorjancih je slikovito opisoval Janez Trdina v delu Bajke

Knjižara Ribook, Ul. Janeza Trdine 9, Rijeka · 2017-12-22 · Situacija u Hrvatskoj . Rijeka u drugoj polovici 19. stoljeéa KazaliWa u razdoblju historicizma u Rijeci Opéinsko

Knjižara Ribook, Ul. Janeza Trdine 9, Rijeka · 2017-12-22 · Situacija u Hrvatskoj . Rijeka u drugoj polovici 19. stoljeéa KazaliWa u razdoblju historicizma u Rijeci Opéinsko

kulturni center koledar kulturnih NDP janeza trdine ... · PDF fileNDP TISKOVINA; Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto ... Donatella, Fiorella in Marija so sestre, ki jih

kulturni center koledar kulturnih NDP janeza trdine ... · PDF fileNDP TISKOVINA; Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto ... Donatella, Fiorella in Marija so sestre, ki jih

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/1972/1/Diplomsko_delo-Petra...Bajke in povesti o Gorjancih, pisatelja Janeza Trdine, z vidika ljudskega slovstva. Diplomsko

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljanapefprints.pef.uni-lj.si/1972/1/Diplomsko_delo-Petra...Bajke in povesti o Gorjancih, pisatelja Janeza Trdine, z vidika ljudskega slovstva. Diplomsko

»Slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje« · 2020. 4. 23. · Jože Maček, Aleš Maver, Jerneja Jezernik, Andreja Legan . 3000 Celje, Prešernova ulica 23, T 03 426 48 00,

»Slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje« · 2020. 4. 23. · Jože Maček, Aleš Maver, Jerneja Jezernik, Andreja Legan . 3000 Celje, Prešernova ulica 23, T 03 426 48 00,

GOSPODIN SMAIL-AGA JANEZA TRDINE - openstarts.units.it · meljito opisivanje barem onih plodova koji su se tada tegobno ra- ñali, a po svojoj naravi bili posve razli čiti, u usporedbi

GOSPODIN SMAIL-AGA JANEZA TRDINE - openstarts.units.it · meljito opisivanje barem onih plodova koji su se tada tegobno ra- ñali, a po svojoj naravi bili posve razli čiti, u usporedbi

foto: lucija janša · 2017. 3. 3. · promotion of the Municipality of Žalec. ... turizem Žalec in Matjažu Juteršku s sodelavci in Slovenskemu tolkalnemu projektu (SToP) za pomoč

foto: lucija janša · 2017. 3. 3. · promotion of the Municipality of Žalec. ... turizem Žalec in Matjažu Juteršku s sodelavci in Slovenskemu tolkalnemu projektu (SToP) za pomoč

Michele Mancin - Cronoscalata Gorjanci 2014

Michele Mancin - Cronoscalata Gorjanci 2014

Sadni zelenjavni in cvetlični vrt v slovenskih narečjih · Referat predstavlja prispevek k aktualnemu projektu slovenske dialektologije – Slovenskemu lingvističnemuatlasu(SLA),

Sadni zelenjavni in cvetlični vrt v slovenskih narečjih · Referat predstavlja prispevek k aktualnemu projektu slovenske dialektologije – Slovenskemu lingvističnemuatlasu(SLA),

Uradni list RS - 128/2004, Uredbeni del · Veliki Podlog, Krško, Kostanjevica na Krki, Podbočje, Sevnica, ... ŠKOCJAN 0115 TOPLICE 0116 PADEŽ 0117 GORJANCI 0118 BRUSNICE 0119

Uradni list RS - 128/2004, Uredbeni del · Veliki Podlog, Krško, Kostanjevica na Krki, Podbočje, Sevnica, ... ŠKOCJAN 0115 TOPLICE 0116 PADEŽ 0117 GORJANCI 0118 BRUSNICE 0119

Navodila za namestitev CREO 2 in Audax nastavitve v okolju ... · Audax nastavitve so zbirka pripomočkov in prilagoditev za Creo Parametric, ki delovno okolje prilagodijo slovenskemu

Navodila za namestitev CREO 2 in Audax nastavitve v okolju ... · Audax nastavitve so zbirka pripomočkov in prilagoditev za Creo Parametric, ki delovno okolje prilagodijo slovenskemu

GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI - as2005.eu · 5 108 DAL CIN Federica Halley Race Team ITA Austin Mini Cooper S A3 -1300 ... Grasso ITA Lotus 23B A8 -1600 ... Historic Racing Team

GHD GORJANCI / HILLCLIMB GORJANCI - as2005.eu · 5 108 DAL CIN Federica Halley Race Team ITA Austin Mini Cooper S A3 -1300 ... Grasso ITA Lotus 23B A8 -1600 ... Historic Racing Team

kulturni center janeza trdine¾enka.pdftamburaški orkester kUD Dobreč, katerega nastanek sega v leto 1997, sestavlja 23 mladih glasbenikov, ki ustvarjajo pod taktirko Gregorja Zagorca.

kulturni center janeza trdine¾enka.pdftamburaški orkester kUD Dobreč, katerega nastanek sega v leto 1997, sestavlja 23 mladih glasbenikov, ki ustvarjajo pod taktirko Gregorja Zagorca.

NOVEMBER 2018 - kd-krsko.si€¦ · predstavljamo del izjemno bogate dediščine, ki so jo Brestanici, Posavju in celotnemu slovenskemu prostoru zapustili menihi trapisti, ki so na

NOVEMBER 2018 - kd-krsko.si€¦ · predstavljamo del izjemno bogate dediščine, ki so jo Brestanici, Posavju in celotnemu slovenskemu prostoru zapustili menihi trapisti, ki so na