1

2004

dr. Norman W. Walker, dr. sci.

Uporabljajte v povezavi s knjigo

SVE@I ZELENJAVNI in SADNI SOKOVI(Aura)

Vegetarijanski vodnik

Zdrava prehranain solate

Prevedla Erik Majaron in Bo`ena Ambrozius

3

VSEBINA

PREGLED ̂ LOVEKOVE TELESNE ZGRADBE .................................................... 5

UVOD ...................................................................................................... 11

@IVA HRANA ............................................................................................ 13

Organska ‘ivila in encimi ................................................................... 13

Pomen ~revesja ................................................................................ 14

Vpliv ~revesnega ‘iv~evja na druge organe ........................................ 16

Refleksne to~ke stopal ...................................................................... 18

Sestava hrane ................................................................................... 19

Semena ............................................................................................ 21

Kaljenje semen ................................................................................. 22

Mleko iz semen in ore{~kov .............................................................. 24

Kako in zakaj pravilno jesti ................................................................ 24

Pravilno zdru‘evanje ‘ivil .................................................................. 26

KAJ JESTI IN KAKO @IVETI ......................................................................... 27

Poglavitni kemijski elementi v telesu ................................................. 30

Vitamini ............................................................................................ 34

Voda ................................................................................................. 34

Ogljikovi hidrati – beljakovine ........................................................... 35

Zelenjavni in sadni sokovi ................................................................. 37

4

Kruh, ‘ita in in druga {krobna `ivila ................................................... 38

Mleko ............................................................................................... 40

Smetana in druge ma{~obe ............................................................... 45

Sir ..................................................................................................... 45

Zamrznjena ‘ivila .............................................................................. 46

Beljakovine ....................................................................................... 49

Kaj so aminokisline ........................................................................... 49

PRESNE SOLATE ....................................................................................... 59

KAKO PRIPRAVITI RAZNE VRSTE ZELENJAVE IN SADJA .................................. 61

Recepti za presne solate .................................................................. 62

Jedilniki .......................................................................................... 104

Zajtrk .............................................................................................. 104

Kosilo ............................................................................................. 107

Ve~erja ........................................................................................... 108

Prenajedanje .................................................................................. 111

Vegetarijanski prazni~ni jedilniki ..................................................... 112

Predlog za prazni~no ve~erjo .......................................................... 112

Predlog za bo`i~no ve~erjo ............................................................ 114

Solatne polivke ............................................................................... 116

PREGLED ZELENJAVE IN SADJA ................................................................ 118

SHEMA ZDRU@LJIVOSTI @IVIL ................................................................... 143

5

PREGLED ^LOVEKOVE TELESNEZGRADBE

Menim, da je anatomija tisti predmet, ki bi se moral pou~evati tudi v osnovni{oli.Skica na naslednji strani naj vam slu‘i za orientacijo. [tevilke ozna~ujejopolo‘aj posameznih organov.

1. Sinusna votlina nad o~mi, v kateri se lahko nabira sluz, ~e u‘ivamo preve-like koli~ine ‘ivil iz sestavljenih ogljikovih hidratov ({krob!) ali mleka.

2. Hipofiza (mo‘ganski privesek) je takoj za nosnim korenom, malo podnjim.

3. ^e{arika le‘i zadaj, v srednjih mo‘ganih, malce nad hipofizo.4. Jezik – sodi med telesne organe, ki jih je najte‘je obvladati.5. Medulla oblongata (podalj{ana hrbtenja~a) – telefonska centrala osred-

njega ‘iv~nega sistema – le‘i v spodnjem srednjem delu glave, med zgor-njo ustnico in lobanjskim dnom, prav nad atlasom oziroma prvim vratnimvretencem.

6. Obu{esna ‘leza; ta lahko ote~e in povzro~i mumps, zlasti pri otrocih inmladostnikih, ki si privo{~ijo preve~ {krobnih ‘ivil in sla{~ic.

7. Podjezi~na ‘leza.8. Pod~eljustna ‘leza.9. Poklopec – epiglottis.10. @relo.11. [~itnica, ena najpomembnej{ih ‘lez vitalnega pomena. Za pravilno delo-

vanje potrebuje dovolj joda iz hrane. ̂ e ga ne dobi, nastane gol{a.12. Grlo.

6

7

13. Vranica le‘i za oznako 19. Na tem mestu so za rebri plju~a, za plju~i pa‘elodec, vranica, vrh trebu{ne slinavke in leva ledvica.

14. @ol~nik – bistvena, ~eprav mo~no zlorabljena ‘leza. Da bi videli njegovpolo‘aj, so jetra ({t. 15) na tej risbi dvignjena s kljuko. Izvodilo ‘ol~nika jespeljano v dvanajstnik ({t. 24), njegova naloga pa je podmazovanje ~re-vesja z ‘ol~em. ̂ e kirurg odstrani ‘ol~nik (namesto da bi si bolnik pre~istiltelo po naravni poti), prikraj{a nesre~nika za naravno podmazovanje ~re-vesja.

15. Jetra – naj~udovitej{i laboratorij v vsem stvarstvu. Narava jih je ustvarilatako, da v povpre~ju lahko prenesejo od 40 do 50 let zlorabljanja, predense pri~ne opazen in navadno neprijeten razkroj.

16. @elodec – organ, ki obvladuje ~loveka, ~e se ~lovek ne nau~i obvladatinjega.

17. Vratar – med ‘elodcem in dvanajstnikom.18. Trebu{na slinavka – ‘leza, ki omogo~a presnovo naravnih sladkorjev (kot

jih najdemo v presnem sadju in zelenjavi), vendar pa odpove ob ~ezmer-nem u‘ivanju pre~i{~enih sladkorjev in {kroba. Razvije se sladkorna bole-zen.

19. Pregib ~revesja od pre~nega debelega ~revesa ({t. 22 in 23) k spodnjemudebelemu ~revesu ({t. 31).

20. V tej vi{ini so ledvice (zadaj).21. Pregib ~revesja od zgornjega debelega ~revesa ({t. 32) k pre~nemu

debelemu ~revesu ({t. 22 in 23).22. in 23. Pre~no debelo ~revo – zaradi nakopi~enih plinov se pogosto na-

pihne kot balon. Do tega pride, ~e plin zaradi ‘iv~ne napetosti ali zadr‘e-vanja odpadnih snovi v zavojih ({t. 19 – 21) ne more naprej po ~revesju. Tadel ~revesja zaradi napa~ne prehrane zlahka postane ohlapen in se po-vesi. Tako nastane zdrk drobovja.

24. Dvanajstnik ali drugi ‘elodec. Alkalne prebavne procese, ki potekajo vnjem, pogosto moti navzo~nost kislih oziroma kislotvornih ‘ivil ali sestav-ljenih sladkorjev in {kroba. V mnogih primerih se zaradi tega razvije ~ir nadvanajstniku.

25. Pleksus.

8

26. Tenko ~revo, kak{nih sedem metrov in pol nenehnih te‘av, ki se prej alislej pojavijo ljudem, ~e vztrajno jedo, kar se jim zdi in kadar se jim zdi.

27. Slepi~, ~udovita varnostna ‘leza. Njeni izlo~ki prepre~ujejo, da bi se bak-terije, ki povzro~ajo nastajanje plinov in druge {kodljive bakterije iz {iro-kega ~revesa raz{irile v tenko ~revo. V dana{njih ~asih je s tem manj te‘av,ker vedno ve~ ljudi pozna koristi rednega klistiranja in izpiranja ~revesja.

28. Se~ni mehur le‘i v tej vi{ini.29. Pregib ~revesja od spodnjega debelega ~revesa (str. 31) k danki ({t. 30).30. Danka, greznica telesa. Precej pogosto jo je treba izprati s klistirjem.31. Spodnje debelo ~revo.32. Zgornje debelo ~revo.

9

Z neizmerno ljubeznijo posve~am to knjigo vsem,ki v svojih obdobjih teme, dvomov in trpljenja

i{~ejo ‘arek svetlobe, da bo vodil njihove korakeprek kalnih voda pohlepa, posmeha in izobra‘ene nevednosti,z naklonjenostjo in neizmernim so~utjem pa jo posve~am tistim,

ki jim njihova vzgoja in okolje prepre~ujetaspoznati temeljna naravna na~ela in zakone,

ki jih materialisti v~asih lahko zaslutijo, ne morejo pa jih doumeti.

Modrost lahko dose‘emo le s pomo~joresnice in znanja.

11

* Ameri~ani. (Op. ur.)

UVOD

Vse preve~ je ljudi, ki so v svojem razmi{ljanju zakrknjeni, nenaravni inzaprti za vse novo. Ne dovolijo, da bi jih zmedla dejstva in se po ustaljeninavadi ne menijo za o~itne dokaze in zdrav razum.

Nepojmljivo je, da domnevno inteligentni ljudje slepo verjamejo trditvam,katerih namen je dezinformirati in zavajati.

Narava je oskrbela ~loveka z vsemi sredstvi, ki jih potrebuje za vzdr‘evanjepopolnega zdravja od rojstva do starosti, med drugim z obilico energije zaradostno ‘ivljenje ter s ~ilostjo in vitalnostjo vse do poznih let.

Teh osnovnih sredstev je malo, v prvi vrsti pa sodi mednje naravna hrana.Skrivnost polnega ‘ivljenja ti~i v pravilni prehrani, zadostnem po~itku in

nadzoru ~ustev. Pravzaprav to sploh ni skrivnost!V zadnjem ~asu so se namno‘ile raziskave, pa tudi proizvodna in trgovska

podjetja, katerih edini namen je dobi~ek. Tega kujejo na ra~un nenaravnih‘ivil, ki jih poceni izdelujejo in prodajajo po najvi{ji ceni.

Trgovci zavajajo nepou~eno, lahkoverno javnost, ki ne ve, kaj je naravna,pravilna prehrana in kupuje hrano nepremi{ljeno. Ljudje se ne zavedajo dejstva,da lahko tak{na hrana spro‘i veri‘no reakcijo degenerativnih procesov, na-mesto da bi oskrbela telo z vsemi potrebnimi snovmi. Posledica tega je, da jena{ narod* – kljub nezasli{ani obilici hrane – postal najbolj podhranjen inbolehen narod, kar jih je videl svet.

Morda se kon~no dani. Mladi danes razkrivajo pretekle zmote. Ljudje, ki soves svoj vek pre‘iveli v zmotnem prepri~anju, da lahko zdravila, tablete in

12

injekcije ozdravijo vse, ljudje, ki so dolga leta po nepotrebnem obiskovaliordinacije, v katere so brez uspeha usmerjali svoje upe in vero in ki niso nitiza trenutek podvomili v utemeljenost svojih pri~akovanj, danes na svoje naj-ve~je presene~enje odkrivajo, da so preprosta, naravna sredstva Stvarnikovozdravilo za vse bolezni.

13

@IVA HRANA

ORGANSKA @IVILA IN ENCIMI@IVLJENJE! Kaj pomeni ~loveku najve~? NJEGOVO @IVLJENJE! Mar ni tako?Noben znanstvenik, kemik, izumitelj, nobeno ~love{ko bitje ne more ustva-

riti @IVLJENJA.Stvaritev @IVLJENJA je izklju~na pravica vsemogo~nega Boga, na{ega Stvar-

nika. Vendar pa je vsemogo~ni Bog naklonil ~love{kim bitjem privilegij svo-bodne volje, privilegij samostojnega odlo~anja.

Vsak ~lovek te‘i k samoohranitvi … Ali res?Celo otroku je jasno, da ‘ivljenje in smrt ne moreta obstajati hkrati. @IVLJE-

NJE se porodi iz @IVLJENJA, @IVLJENJE lahko nastane samo tako!Glede na to lahko razumen, moder ~lovek spozna, da se lahko ‘ivljenje v

telesu obnavlja samo z @IVLJENJEM v hrani, ki jo zau‘ije, pa tudi to, da je@IVLJENJE, ki je navzo~e v tak{ni hrani, sposobno nenehno, dan za dnem,obnoviti in revitalizirati @IVLJENJE v telesnih tkivih in celicah.

Kako je mogo~e zau‘iti @IVLJENJE? Naravna presna ‘ivila vsebujejo ‘ivlje-nje v atomih in molekulah, ki jih sestavljajo. To @IVLJENJE imenujemo ENCIMI.

Hrana, bogata z encimi, pridelana na pravilno pripravljeni zemlji, si zaslu‘iime organska hrana. Hrana, v kateri je encime uni~ila previsoka temperatura,pa je ANORGANSKA.

Naj pojasnim: ORGANSKA hrana je vzgojena iz neobdelanih semen, v prsti,bogati s kompostom in de‘evniki. Uporaba umetnih gnojil in strupenih{kropiv ni dovoljena.

14

Seveda so vsa presna ‘ivila organska, vendar pa vsa presna ‘ivila nisoorgansko pridelana!

Organska pridelava pomeni ve~ kot le odsotnost {kropiv in umetnihgnojil. Zdravljenje osiroma{ene ali kemi~no zastrupljene prsti v resnicitraja ve~ let. Trenutno stanje prsti in na~ini, kako so jo v preteklosti upo-rabljali oziroma zlorabljali, dolo~ajo ~as, ki je potreben, da z uporabokomposta in s postopki organskega kmetovanja vzpostavimo NARAVNOPLODNOST. [ele tedaj bo prst resni~no pripravljena za semena, da sebodo razvila v lepe, zdrave rastline, ki bodo odporne proti {kodljivcem inboleznim vseh vrst – kot je proti boleznim odporno zdravo ~love{ko telo.

Vzrok, da je dandanes toliko ljudi bolnih, ni le sodobna industrijskaproizvodnja velikih koli~in nekakovostne hrane, ampak tudi dejstvo, daje prst bolna zaradi pomanjkanja hranil in pravilne nege.

Zdrava prst = zdrava hrana = zdravo telo.Encimi so temelj prehrane, in to bi morali pri izbiri hrane vedno upo-

{tevati. ̂ lovek ne more izdelati encimov. Ni jih mogo~e sintetizirati, da bijih u‘ivali kot prehranski dodatek.

Encimi v vsakem ‘ivem, organskem atomu in molekuli zastopajo ‘iv-ljenjsko na~elo, pa naj ti atomi sestavljajo rastlino ali pa ‘ivalsko oziroma~love{ko telo.

Samo vsemogo~ni Bog lahko ustvari @IVLJENJE. Zato lahko samo Bogustvari encime.

Vse dokler je telo ‘ivo, so encimi v njem ‘ivljenjska iskra vsake celice.@ivljenje, ki ga predstavljajo encimi, ugasne v trenutku smrti. Tedaj seatomi, molekule, celice in tkiva, ki sestavljajo telo, prenehajo obnavljatiin za~ne se razkroj.

Encimi v va{i hrani so ‘ivljenje v atomih in molekulah, ki sestavljajohrano.

POMEN ^REVESJATudi najbolj kakovostna hrana ne pomaga veliko, ~e je telesna kanali-

zacija (organi izlo~anja) zama{ena z gnijo~imi odpadki.

15

Izlo~anju odpadnih snovi iz ~revesja najve~krat ne posve~amo pozor-nosti. ^e zau‘ijemo dva, tri ali ve~ obrokov na dan, se ostanki kopi~ijo v~revesju – tu so neprebavljeni ko{~ki hrane, pa tudi ostanki presnoveprebavljene hrane.

Vendar to {e ni vse. Poleg ostankov hrane se v ~revesju nabirajo milijonicelic, ki so odslu‘ile svojemu namenu in so jih zamenjale nove. ^e do-pustimo, da te celice in odmrli ko{~ki tkiva fermentirajo in gnijejo v ~re-vesju, nastajajo pri tem zelo strupene snovi. Nedvomno poznate mo~anvonj razpadajo~ega ‘ivalskega trupla. Kadar se celice in tkiva ~love{kegatelesa zadr‘ujejo v ~revesju dlje, kot je potrebno, razpadajo enako.

Naloga ~revesja, ki je organ IZLO^ANJA, je zbrati vse fermentirane ingnilobne strupene ostanke presnove ter jih s peristaltiko ~revesnih mi{icodstraniti iz telesa.

Lahko re~emo, da je ~revesje telesna kanalizacija. Po naravnih zakonihga moramo redno ~istiti, druga~e se razvijejo {tevilne bolezni in te‘ave.

Ali ste ‘e videli in prou~ili mojo SLIKOVNO KARTO ^REVESJA? Meri pri-bli‘no 40 krat 50 centimetrov. Lahko jo uokvirite in obesite na stenodoma ali pisarne, tako da bodo ~lani va{e dru‘ine, prijatelji in strankepri~eli razmi{ljati o svojem ustroju. Del te karte lahko vidite na sosednjistrani. Prikazuje obliko zdravega ~revesja. Ob sliki “popolnega” ~revesjaso razvr{~eni rentgenski posnetki ~revesja {estih mojih {tudentov. Videtiso grozljivi, a so zelo pou~ni. Prvi odziv ljudi, ki vidijo te posnetke je: “Zabo‘jo voljo, ali je mogo~e, da je tudi MOJE ~revesje tak{no?”

^revo u~inkovito o~istimo s pomo~jo klistirne vre~ke in 75 cm dolgecevi za debelo ~revo. Natan~na navodila za ta postopek najdete v mojihknjigah BECOME YOUNGER in SVE@I ZELENJAVNI in SADNI SOKOVI (Aura,poglavje Razstrupite se). V teh knjigah se boste pou~ili tudi o pomenu inizvajanju izpiranja ~revesja.

^e ne ~istite ~revesja, je tako, kot ~e bi smetarji v va{em mestu neneh-no stavkali. ̂ e se odpadki kopi~ijo na ulicah, nastajajo nezdravi, smrdljiviplini, ki se {irijo naokrog. Fermentacija in gnitje nakopi~enih trohne~ihodpadkov v ~revesju prav tako povzro~ata nastajanje {kodljivih plinov, kise lahko dalj ~asa zadr‘ujejo v telesu.

16

VPLIV ^REVESNEGA @IV^EVJA NA DRUGEORGANE

Ko boste spoznali, da je vsak centimeter ~revesja z ‘ivci povezan z vsemideli telesa, {e zlasti z ‘lezami, boste verjetno z zanimanjem prou~ili skico inresno razmislili o povedanem.

Pri risanju skice ~revesja “~loveka v {kripcih” sem za predlogo uporabilrentgensko sliko inteligentnega, izobra`enega kemika, ki sem ga dobro po-znal. Vedno ko sem mu predlagal, naj o~isti svoja prebavila in preide na“jedilnik Walker”, se je le posmehoval. “Ne,” je rekel, “Bog je ustvaril za~loveka vse vrste hrane, in dokler bom ̀ iv, bom jedel hrano, ki mi tekne.” No,sami lahko uganete. Umrl je pri petin{tiridesetih. Verjetno boste v moji knjigiBECOME YOUNGER z zanimanjem prebrali strani 40 in 41, kjer sem podrobnoopisal, kaj se je zgodilo z njim.

17

^LOVEK, KI ZANEMARJASVOJE ^REVO,

JE ^LOVEK V [KRIPCIH!

PRE^NO [IROKO ^REVO

BOLEZNIJETER

BOLEZNI SRCAPLJU^NEBOLEZNI

@ELOD^NEBOLEZNI

BOLEZNIPROSTATE

D A N K A

BOLEZNISE^NEGAMEHURJA

TE@AVE SSPOLNIMI@LEZAMI

MOTNJE VDELOVANJU

[^ITNICE

BOLEZNILEDVIC

SPODNJEDEBELO^ R E V O

T E N K O^ R E V O

GLISTE

SENENIN A H O D

ZGORNJEDEBELO^ R E V O

Narisal:N.W.Walker 1946

18

REFLEKSNE TO^KE STOPALTrditev, da obstajajo povezave med ‘iv~evjem v enem delu telesa in med

drugim oddaljenim organom, zveni nepou~enim sme{no, vendar je res tako.Slikovna karta REFLEKSNE TO^KE STOPAL (ki prav tako meri pribli‘no 40 krat50 centimetrov), nazorno prikazuje ‘iv~ne povezave med stopali, zlasti pod-plati, in ostalimi deli telesa.*

Terapija, ki z masa‘o dolo~enih predelov stopal olaj{a {tevilne nadloge, seje ‘e uveljavila. Znana je pod imenom REFLEKSOTERAPIJA.

* V sloven{~ini imamo ve~ del o refleksologiji. Vsebujejo tudi slikovno karto, ki prikazujerefleksne to~ke stopal. (Op. prev.)

19

SESTAVA HRANENajve~ji svetovni problem je brez dvoma nedohranjenost. V razvitih de‘e-

lah je prav tako raz{irjena kot v najrevnej{ih, kljub temu da je v razvitem svetuhrane ve~ kot dovolj.

Te‘ava je v tem, da civilizirani ljudje dajejo prednost dobremu okusu hrane.K temu pripomore tudi agresivno ogla{evanje izdelkov. V preobilici hrane, kijo zau‘ijejo prebivalci razvitega sveta, primanjkuje ve~ina ‘ivljenjsko pomemb-nih snovi.

Najpomembnej{i element prehrane so seveda ENCIMI; ti so ‘ivljenjsko na-~elo v vsakem atomu in molekuli, ki sestavljajo vsak @IV organizem. Encimi nisodejavni samo v presni zelenjavi, ampak tudi v ~love{kem telesu, kjer sodelu-jejo pri vseh funkcijah.

Encimi so ob~utljivi na visoke temperature. Naju~inkovitej{i so nekako do50° C, vendar so tudi pri temperaturi – 40° C {e vedno ‘ivi. ̂ e pa jih izposta-vimo temperaturi 54° C, jih uni~imo. MRTVI SO.

^e ‘ivila kuhamo ali jih kakor koli segrejemo nad 54° C, encime sevedauni~imo. @ivo hrano smo spremenili v mrtvo.

O~itno je, da mrtva snov ne more opraviti dela ‘ivih organizmov. @ivila,segreta nad 54° C, izgubijo svojo ‘ivo hranilno vrednost. Tak{na hrana resdavzdr‘uje ‘ivljenje v ~love{kem organizmu, cena za to pa je vedno slab{ezdravje in upadanje energije ter vitalnosti.

Kako je s tem, nazorno vidimo, ~e kmet poskusi hraniti teli~ka s pasterizira-nim mlekom. Pri pasterizaciji segrejejo mleko na dovolj visoko temperaturo, kinaj bi uni~ila {kodljive bakterije. Pri tem se uni~ijo tudi vsi encimi v mleku.Teli~ki, ki so jih hranili s pasteriziranim mlekom, so poginili najpozneje v {estihmesecih!

Vsako rastlino – zelenjavo, sadje, ore{~ke in semena – v naravnem, pre-snem stanju sestavljajo atomi in molekule skupaj z obilico encimov. Atomi inmolekule ~love{kega telesa se ujemajo in so v simpateti~nem odnosu s tistimiv hrani. Cilj in namen hrane je oskrbeti in obnoviti atome in molekule, kisestavljajo telesne celice in tkiva.

Pri zavestnih in nezavednih telesnih dejavnostih porabimo veliko energije,

20

vendar se tega pogosto ne zavedamo. S to energijo nas oskrbujejo enci-mi iz atomov v celicah in tkivih. Ko encimi opravijo svojo nalogo v temprocesu, se ‘eli telo znebiti teh atomov. Iz krvi in limfnega sistema pre-idejo v ~revesje, od koder jih izlo~imo iz telesa.

Te atome potem nadomestijo ustrezni atomi, ki jih dobimo iz zau‘itehrane. Krog oskrbe in obnove telesa se tako sklene. Zdravje, energija invitalnost so torej odvisni od kakovosti hrane.

Ko spoznamo to dejstvo, uvidimo, da so nadloge, bolezni in pred~asnostaranje le posledice tega, da nismo oskrbeli telesa s hrano, ki bi obnovi-la in o‘ivila telesne celice in tkiva, zlasti ‘leze.

Skrivnostno delovanje ~lovekovih prebavil omogo~ajo encimi; ti so na-vzo~i v vsakem ‘ivem atomu in molekuli, ki sestavljajo telesne celice intkiva, in zato tudi v vseh telesnih procesih.

V ~love{kem telesu najdemo nenavadne, dovr{ene laboratorije, v kate-rih nastajajo o~esu nevidne ‘ivljenjske snovi. Te laboratorije poznamopod imenom @LEZE Z NOTRANJIM IZLO^ANJEM. @ivljenjske snovi, ki na-stajajo v njih, so hormoni, ki v procesu osmoze prenikajo neposredno vkrvni obtok. Ta prehod omogo~a navzo~nost encimov v ‘lezah.

Razen encimov je najpomembnej{a sestavina hormonov vrsta te‘ko za-znavnih MIKROELEMENTOV, ki jih lahko vidimo le z izredno mo~nimi mik-roskopi ali drugimi znanstvenimi pripomo~ki.

Te elemente so odkrili {ele pred kratkim. Danes poznamo najmanj 43mikroelementov – poleg 16 elementov, ki tvorijo poglavitno zgradbo sno-vi.

Vemo torej, da je v ~love{kem telesu vsaj 59 elementov, poznamo nji-hovo vlogo in dejavnost, pa tudi to, da vsakr{no pomanjkanje ali neravno-te‘je enega ali ve~ elementov slabo vpliva na zdravje.

Seznam mikroelementov lahko najdete v moji knjigi SVE@I ZELENJAVNIIN SADNI SOKOVI, zato ga na tem mestu ne navajam. Zadostna koli~ina instalno ravnote‘je teh elementov v telesu je ‘ivljenjskega pomena. ^eho~emo imeti zdravo telo, bi morali vsak dan u‘ivati pester izbor sve‘epresne hrane.

Z ‘eno si prizadevava, da vsak dan zau‘ijeva dvoje ali troje naslednjih

21

‘ivil, ki v ve~ji ali manj{i meri vsebujejo vseh 59 elementov: alfalfo, rde~opeso, zelje, papriko, koren~ek, koruzo, kumare, le{nike, la{ko repo, ha-loge, fi‘ol mungo, olive, papaje, pinjole, bu~no seme in vodno kre{o.

Poudariti moram, da je v hibridnih rastlinah zelo malo mikroelementov,zlasti velja to za koruzo, zato se z ‘eno ogibava hibridnim rastlinam,kadar je le mogo~e.

Seveda tudi druga ‘ivila vsebujejo mikroelemente, vendar navadno vmanj{ih koli~inah. ̂ e pojeste veliko raznovrstne sve‘e presne zelenjavein sadja, in kar je {e pomembneje, ~e pijete sokove, iztisnjene iz njih, stelahko prepri~ani, da telo dobi dovolj mikroelementov in drugih elemen-tov, ki jih potrebuje.

Morska voda je po najinem mnenju neprecenljiva. Pijeva morsko vodoCATALINA, ki jo kupiva v trgovini z zdravo hrano. To vodo zajemajo izTihega oceana, in sicer zelo dale~ zahodno od Kalifornije, za otokomCatalina. Ugotovila sva, da je to ‘iva organska voda, ki vsebuje vseh 59elementov. V kozarec katere koli pija~e dodava samo ~etrt ~ajne ‘li~ke tevode, uporabljava pa jo tudi pri pripravi solat.

SEMENASemena so prvobitna hrana. V vsej svoji kompleksnosti je materializaci-

ja KOZMI^NEGA PO^ELA. Seme v zasnovi vsebuje celoten vzorec atomov,molekul, celic in tkiv, ki se bo pozneje izrazil v obliki odrasle rastline.

Naravno, neobdelano seme je zelo bogato z encimi. Sestavljeno je izogljikovih hidratov, beljakovin in ma{~ob, ki so izredno lahko prebavljive,~e jih zelo na drobno zmeljemo ali nakalimo.

^e seme vzkali, je to dokaz, da ga napolnjuje esenca kozmi~nega ‘iv-ljenja, dih samega Stvarnika, vsemogo~nega Boga.

V drobnih semenih, ustvarjenih v dobro ~love{tva, so vsi elementi, po-trebni za vzdr‘evanje in razvoj ‘ivljenja.

Vsak kemijski element, ki ga vsebuje odrasla rastlina, je bil ‘e v plod-nem semenu. Semena so ‘ivljenjskega pomena za ~lovekovo prehrano invsak dan bi jih morali v tak{ni ali druga~ni obliki zau‘iti vsaj malo. Res paje, da so semena koncentrirana hrana, zato jih jemo v manj{ih koli~inah.

22

Semena nas bolje kot meso oskrbijo s klju~nimi hranilnimi snovmi, polegtega pa jih lahko, zlasti nakaljena, kombiniramo z vsemi ‘ivili. Vsa semenain njihovi kal~ki sodijo med najizdatnej{e vire beljakovin, vsebujejo patudi veliko kalcija in magnezija.

Ogibajte se hibridnim semenom, saj je ravnote‘je njihovih sestavin po-ru{eno, zato nimajo posebne hranilne vrednosti. Najbolje je kupiti seme-na v trgovini z zdravo hrano ali pri zanesljivem pridelovalcu, ki jih vzgajana organski na~in.

KALJENJE SEMENZ ‘eno vsak dan pri enem ali ve~ obrokih u‘ivava sve‘e kal~ke. Najpo-

gosteje imava na jedilniku kal~ke alfalfa, kal~ke fi‘ola mungo, v~asih patudi kal~ke le~e. S poku{anjem lahko odkrijete, kateri kal~ki so vam naj-bolj pogodu in z njimi popestrite prehrano ter jo dodatno obogatite.

Za kaljenje semen je naprodaj ve~ vrst posod. Midva imava najraje velikkozarec za vlaganje s {irokim vratom. ^e ‘elite nakaliti manj{o koli~inosemen, lahko uporabite litrski kozarec, sicer pa je dvolitrski kozarec boljpripraven. Nekatere trgovine z zdravo hrano prodajajo dvolitrske kozar-ce za preprosto kaljenje* , ki imajo {iroko grlo. Namesto navadnega po-krova imajo plasti~no sito, ~vrsto pritrjeno na okvir z navojem. Navodila zauporabo so na eni strani kozarca. ^e takih kozarcev ne morete dobiti,lahko uporabite navadne kozarce za vlaganje, ki imajo {iroko grlo, kakr{-ne dobite v vsaki samopostre‘ni trgovini. Tak kozarec prekrijte z grobo alidrobno najlonsko mre‘ico, ki jo pritrdite z zunanjim obro~kom ali elasti-ko. Ko so kal~ki pripravljeni, jih shranite v hladilniku, dokler jih ne pora-bite. Najlonsko mre‘ico si lahko preskrbite v vsaki trgovini, kjer prodajajovrtnarski pribor. Cena je zelo dostopna. Mre‘ico zlahka o~istite ali opere-te in jo lahko ne{tetokrat uporabite.

Z ‘eno nakaliva dve jedilni ‘lici semen alfalfa oziroma fi‘ola mungo.Kupujeva jih v trgovini z zdravo hrano, ker prav gotovo vzklijejo. Pripravite

* Walker opisuje kozarce »Sprout easy«, ki jih prodajajo v Ameriki. Pri nas dobimo razli~nevrste kalilnikov, prav tako pa lahko kalimo semena v navadnih kozarcih za vlaganje. (Op.prev.)

23

jih tako, da jih najprej stresete na velik kro‘nik in odstranite vsa po{ko-dovana semena in drobne kamen~ke. Nato stresite semena na cedilo zdrobno mre‘o, in jih temeljito sperite pod mrzlo teko~o vodo. Dve jedilni‘lici semena fi‘ola mungo stresite v litrski kozarec, dve ‘lici semen alfalfapa v dvolitrski kozarec, v vsakega vlijte pol litra mla~ne vode, pokrijte obakozarca in pustite seme namo~eno ~ez no~.

Naslednje jutro prekrijte kozarca z mre‘ico in odcedite vodo. Sperite vhladni vodi, odcedite VSO vodo in kozarca polo‘ite na kro‘nik ali pla-denj. Malo pretresite, da se semena ~imbolj enakomerno porazdelijo.

Vsak dan skrbno opazujte semena, da se ne bi izsu{ila. Suho seme nekali. Ponavadi zadostuje, ~e ga speremo dvakrat na dan, v vro~ih krajih paga bo v poletnih mesecih morda treba sprati {tirikrat ali petkrat na dan. Vzelo vla‘nem ozra~ju se na semenih rada razvije plesen. S preizku{anjemboste kmalu ugotovili, kako je najbolje ravnati v va{em podnebju in oko-li{~inah.

Majhna semena po~asneje kalijo. Zato bodo kal~ki alfalfe morda dovoljveliki {ele po {tirih ali petih dneh kaljenja, medtem ko bodo kal~ki fi‘olamungo pripravljeni ‘e po dveh ali treh dneh. Ko dose‘ejo velikost, ki vamje najbolj v{e~, postavite kozarce na polno son~no svetlobo, ~e je mogo-~e ob oknu. Nekajkrat jih obrnite, da se na vseh straneh na poganjkihpoka‘ejo zeleni listi~i. Nato jih dvakrat ali trikrat splaknite v hladni vodi,jih temeljito odcedite, tesno zaprite in shranite kozarca v hladilniku,dokler ne postanejo krhki – in nadvse slastni! Z ‘eno meniva, da sememed kaljenjem potrebuje nekaj sve‘ega zraka, zato kozarcev ne postav-ljava v temno shrambo ali omaro, temve~ jih pustiva na odprtem v kuhinji.Pred premo~no svetlobo zavarujeva kozarec s papirnatimi brisa~ami ali~istim prti~em – tako se rast poganjkov pospe{i.

Br‘ ko imate eno skupino kal~kov spravljeno v hladilniku, lahko pri~ne-te s kaljenjem naslednje skupine. Tako imate stalno pri roki sve‘e kal~ke.Porabite jih, kakor hitro je mogo~e. ^e jih predolgo hranite v hladilniku,izgubijo okus. Z ‘eno jih sku{ava pojesti v {tirih ali petih dneh. Kmaluboste dobili ob~utek, koliko kal~kov potrebuje va{a dru‘ina in kako po-gosto morate pri~eti s kaljenjem novih semen.

24

Kal~ki so izvrstni, ~e jih vme{ate v najrazli~nej{e solate, jih pojeste kartako ali pa jih na drobno sesekljate za solato. Z njimi lahko solato tudilepo okrasite. V obroku presne hrane nudijo veliko hranilnih snovi. Zlastijih priporo~am dru‘inam z otroki.

MLEKO IZ SEMEN IN ORE[^KOVZ ‘eno namesto smetane ali mleka uporabljava mleko iz semen in ore{~kov.

Preizkusite najin najljub{i recept:Sestavine stresite v majhen elektri~en mlin~ek za ore{~ke in semena (ki ga

lahko kupite v va{i trgovini z zdravo hrano). Potrebujete:

2 ‘lici presnih izlu{~enih son~ni~nih semen,12 presnih mandljev (s tanko lupinico vred),

1 ‘lico sezamovega semena.Vse to zmeljite v droben prah. Pretresite ga v me{alnik, dodajte pol litra

tople vode in ‘lico medu blagega okusa. Za dve do tri minute vklopite me{al-nik na najve~jo hitrost. S tem je pija~a, ki jo lahko postre‘ete za konec zajtr-ka, ‘e pripravljena.

To je le osnovni recept, ki ga lahko spreminjate po svojem okusu. ̂ e ‘elitebogatej{e mleko, bolj podobno gosti smetani, uporabite manj{o koli~ino vo-de, po svoji ‘elji pa lahko spremenite tudi koli~ino medu. ^e ‘elite redkomleko, dodajte ve~ vode.

To je lahko slasten zaklju~ek zajtrka, med katerim ste pojedli me{aniconarezanih banan, namo~enih suhih smokev, namo~enih rozin, nastrganegasve‘ega koren~ka in kal~kov fi‘ola mungo. To jed lahko potresete z zmletimison~ni~nimi in bu~nimi semeni ter mandlji. ̂ e ob tem popijete {e velik koza-rec koren~kovega soka, ste zau‘ili izdaten zajtrk, ki zagotavlja dovolj energi-je tudi za naporno delo.

KAKO IN ZAKAJ PRAVILNO JESTINepou~enim se morda zdi, da preve~ poudarjam izgubo hranilne vrednosti

zelenjave in sadja pri kuhanju.Moj namen ni, da bi priporo~al u‘ivanje izklju~no presne hrane ali da bi vas

‘elel prepri~ati, kako se morate na vsak na~in odpovedati svoji najljub{i jedi.

25

Rad bi le svetoval vsakomur, ki si to ‘eli, naj po{teno preizkusi na~in prehra-njevanja, s katerim so {tevilni ljudje obnovili svojo energijo, mo~ in vitalnost.

Te nasvete sem napisal zaradi vztrajnih pro{enj mnogih od tiso~ev ljudi,ki so obiskali moja predavanja o tej temi. Nagovarjali so me, naj v knji‘niobliki opi{em na~in prehranjevanja, ki sem mu dosledno sledil vrsto let inmi je bil neiz~rpen vir energije.

Ljudem ve~inoma odsvetujem, da bi ~ez no~ popolnoma spremeniliute~ene prehranjevalne navade. ̂ eprav je hitra sprememba na~elno dob-ra, saj se telo tako temeljito pre~isti, se lahko zaradi odziva telesa hkratipojavi ve~ neprijetnih posledic, kot jih pri~akujete, celo ve~, kot ste jihpripravljeni prenesti.

^e ste dovolj pogumni, imate mo~no voljo in ~e ste se odlo~ili, da bostetesno sodelovali z naravo, boste po‘eli presenetljiv uspeh.

Ljudje danes ve~inoma zahtevajo tablete proti bole~inam, ki prinesejotrenutno olaj{anje, pri tem pa ne mislijo na posledice. Bolje je odpravitivzrok telesnih nadlog. To je manj privla~na in dalj{a pot, gotovo pa jezanesljivej{a. Pomagajmo naravi pri ~i{~enju in obnavljanju telesa, ~e si‘elimo ‘iveti dolgo, vitalno in ustvarjalno.

Vzemimo za zgled nespe~nost, ki pesti vedno ve~ Ameri~anov. Povpra{eva-nje po pomirjevalih in uspavalnih tabletah vseh vrst nara{~a iz dneva v dan.Vsako uspavalno sredstvo nujno vodi v zasvojenost, ~eprav reklame trdijodruga~e. Tudi ~e res ne pride do telesne zasvojenosti, se pojavi psihi~na.Nespe~nost je posledica nepravilne prehrane in zastrupljenosti telesa, kivpliva na ‘iv~ni sistem, tako da ~lovek ne more naravno zaspati, vse dokler neodpravi vzroka.

Mnogi zasvojenci z uspavalnimi tabletami so si pomagali z velikim kozarcemgrenivkinega soka pred spanjem in z globinskim klistirjem. ^e so hkrati {eizbolj{ali svoj jedilnik, so bili kmalu sposobni zaspati brez tablet. Drugi so sipomagali s kozarcem sve‘e iztisnjenega soka presne glavnate solate ali zele-ne. Najbolje bo, ~e z jedilnika ~rtate sestavljene sladkorje in {krob.

Trdno sem prepri~an, da se bo vedno ve~ ljudi odlo~alo za naravno pot, ki jestara kot Zemlja, hkrati pa tako neverjetno preprosta. ̂ e odmislimo nesre~e, jepravzaprav vse, kar se dogaja z na{im telesom, posledica tega, kaj damo vanj.

26

PRAVILNO ZDRU@EVANJE @IVILUgotovil sem, da sta presna zelenjava in sadje, razen nekaj izjem, popolno-

ma zdru‘ljiva, in sicer ne glede na to ali ju zme{amo v solato ali zau‘ijemolo~eno v istem obroku.

Melon ne smemo dopolnjevati z drugimi ‘ivili, v enem obroku torej nesmemo poleg melone zau‘iti nobenega drugega ‘ivila.

Sadje pre~i{~uje telo. Obilica ogljika, ki ga vsebuje sadje, deluje v telesukot se‘igalna pe~ za nakopi~ene odpadke. Zelenjava pa gradi telo, saj vsebu-je razmeroma ve~ beljakovin in nekaj manj ogljika oziroma ogljikovih hidratov.

U‘ivati bi morali le zrelo sadje. Sladkorji v nezrelem sadju se {e niso povsemrazvili, zato tak{no sadje v telesu povzro~i kislo reakcijo. Zrelo sadje kljubsvojemu kiselkastemu okusu v telesu deluje alkalno.

^e zau‘ijemo pre~i{~en sladkor ali katero koli mo~nato jed hkrati s sadjem(z izjemo banan, dateljnov, smokev in rozin) – v istem obroku ali v razmaku odene do dveh ur – bo zmes sladkorjev in {kroba v prebavilih br‘kone pri~elafermentirati. Nastala bo kemijska reakcija, pogosto imenovana kislost, zakisa-no stanje ‘elodca oziroma acidoza.

Prou~ite shemo zdru‘ljivosti ‘ivil (str. 143) in se nau~ite pravilno izbirati terkombinirati ‘ivila.