Andreja AvsecOddelek za psihologijo

Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani

Zanos

Zanos – osnovne značilnosti

• Angl.: flow, optimal experience• Vodilni avtor: M. Csikszentmihalyi (1975, 1978, 1981..)• Opredelitev:

– izjemni trenutki, ekstaza - občutek nadzora in aktivnost brez napora– najbliže občutju sreče

• Zanos in sreča:– Lahko smo srečni pri pasivnem užitku, ko telo počiva, na toplem

soncu, v zadovoljivem odnosu, vendar je ta vrsta sreče odvisna od zunanjih okoliščin - kvalitativno drugačna

– Sreča, ki jo ponuja zanos je posledica našega lastnega delovanja, vodi k večji kompleksnosti in rasti zavedanja (no, ja)

stanje globoke vključenosti v aktivnost

vpletenost zadovoljstvo notranja motivacija

Opredelitev zanosa Pogostost doživljanja zanosa

• Kako pogosto “padete” v neko aktivnost, da vam ničdrugega ni pomembno in izgubite občutek za čas?

• Pogostost doživljanja zanosa:• Ameriški vzorec: 25% večkrat na dan, 15% nikoli• Nemški vzorec (N = 6,469):

– pogosto - 23%, – včasih - 40%, – redko - 25%, – nikoli ali ne vem - 12%

izziv

sposobnosti

ANKSIOZNOST ZANOS

APATIJA DOLGOČASJE

(po Jackson in Eklund, 2004)

Model zanosa z vidika dimenzij izziva in zmožnosti

Vrsta občutij glede na subjektivno oceno izziva in sposobnosti

anksioznost

vzburjenostzanos

nadzor

sproščenost

dolgčas

apatija

zaskrbljenost

Vrste dejavnosti glede na subjektivno oceno izziva in sposobnosti

delo

učenje

najljubša aktivnost

vožnja

branje, prehranjevanje

dolgčasTV

nemir

Situacije, v katerih se pojavi zanos

• Zanos se ponavadi pojavi med– najljubšo aktivnostjo– med delom - bolj pogosto kot med prostočasnimi

aktivnostmi• Zelo redko se pojavi med pasivnim preživljanjem

prostega časa - gledanjem televizije, sproščanjem• Skoraj vsaka aktivnost lahko povzroči stanje zanosa -

ob določenih pogojih• Najpogostejše “zanosne”dejavnosti:

– Delo– Druženje– Gibanje– Glasba– Kulinarika

Dimenzije zanosa

• Ob doživljanju zanosa prisotna vsaj ena komponenta, ponavadi pa vse• Dimenzije:

• Ravnovesje med izzivom in sposobnostmi• Zlitje z izvedbo • Jasnost ciljev• Nedvoumnost povratnih informacij• Popolna osredotočenost• Občutek nadzora• Izguba samozavedanja• Spremenjeno doživljanje časa• Avtoteličnost izkušnje

Ravnovesje med izzivom in sposobnostmi

• Najpogosteje se zanos pojavi pri aktivnostih z določenim ciljem in pravili, kjer se zahteva vlaganje psihične energije, napora in določene spretnosti

• Veščine - ni nujno, da telesne• Izzivi - subjektivni vidik• Porušeno ravnotežje med veščinami in izzivi:

– Premajhen izziv - dolgčas– Prevelik izziv - anksioznost

• Primer postavke: Počutil sem se dovolj sposobnega, da izpolnim visoke zahteve situacije.

Zlitje z izvedbo

• Je eden najbolj značilnih elementov zanosa -posamezniki najpogosteje opisujejo prav to dimenzijo, ko jih vprašamo o zanosu

• Pozornost popolnoma usmerjena na aktivnost -spontanost - ne zavedamo se več sebe kot objekta, ki je ločen od akcije

• Pripovedujejo o ekstatičnem stanju, občutju brez napora, spontanem delovanju in popolni enosti npr. z glasbo.

• Primer postavke: Zdelo se mi je, da se stvaridogajajo samodejno.

Jasnost ciljev

• V samem stanju zanosa posamezniki opisujejo, da točno vedo, kaj morajo narediti v vsakem trenutku, tako da so osredotočeni na nalogo

• Situacije in dejavnosti objektivno gledano različne, kako jasen je cilj, ki ga želimo doseči (kirurgi -psihiatri; šah - umetniška slika) - pomen jasnih notranjih kriterijev

• Primer postavke: Natančno sem vedel, kako želim zaigrati.

Nedvoumnost povratnih informacij

• Pomen povratnih informacij za doživljanje zanosa -simbolni pomen približevanja cilju

• Uspeh v določenih aktivnostih zahteva veliko časa -velik pomen povratnih informacij (npr. vrtnarjenje)

• Primer postavke: Povsem jasno mi je bilo, kako napredujem med izvajanjem.

Popolna osredotočenost

• V stanju zanosa je posameznik popolnoma osredotočen na aktivnost, ki jo izvaja ne da bi ga pri tem ovirale kakršnekoli disfunkcionalne misli.

• V zavest spustimo samo določen sklop informacij v določenem časovnem okviru

• “kot da vam je nekdo odstranil spomin. Spomnim se samo zadnjih 30 sekund in vnaprej lahko razmišljam samo za 5 minut” - plezalec

• Primer postavke: Moja pozornost je bila popolnoma usmerjena v igranje.

Občutek nadzora

• Bolj kot za občutek popolnega nadzora nad situacijo, gre za občutek samonadzora

• Ravnovesje med občutkom nadzorom in varnostjo, gotovostjo

• Uživanje v tveganih aktivnostih - patološka potreba (kompenzacija, vkoreninjeni strahovi, iskanje stimulacije) ali občutek nadzora nad situacijo?

• Primer postavke: Imel sem občutek nadzora nad svojim igranjem.

Izguba samozavedanja

• Pomembnost osvoboditve od »notranjega glasu«, ki se sprašuje kakšen je v očeh drugih, ali je zadovoljil njihova in svoja pričakovanja.

• Rast samozavedanja po izkušnji zanosa - na pri vseh izkušnjah (zlitje z množico, fundamentalističnereligije)

• Primer postavke: Nisem se obremenjeval s tem, kaj bi lahko drugi mislili o meni.

Spremenjeno doživljanje časa

• Med doživljanjem zanosa poročajo posamezniki o spremenjenem doživljanju časa, ki se za nekatere ustavi, za druge teče počasneje, tretjim pa mineva zelo hitro.

• Primer postavke: Zdelo se mi je, da čas teče drugače (hitreje ali počasneje).

Avtoteličnost izkušnje

• Avtoteličnost - skovanka, ki jo je Csikszentmihalyiuporabil, da bi opisal samonagrajevalno močdoživljanja zanosa

• Zanos je tako prijetna izkušnja za posameznika, da jo skuša vedno znova doživeti

• Končni rezultat že opisanih osmih dimenzij zanosa• Etični vidik oz. socialni kontekst doživljanja zanosa -

ni sam po sebi absolutno pozitiven.• Primer postavke: Resnično sem užival v izkušnji.

Merjenje zanosa

• ESM - Experience Sampling Method: ob signalu pagerjamora oseba poročati, kaj dela, kaj razmišlja, s kom je in kako je razpoloženaM do sedaj že več kot 70,000 zapisov (2,300 udeležencev)

• Samoocenjevalno merjenje - pri določeni dejavnosti (šport, vožnja z motorjem, surfanje po spletuM)

• Lestvica zanosa kot stanja (Flow State Scale), Jackson in Eklund (2004)

• Lestvica zanosa kot poteze DFS (Dispositional Flow Scale), Jackson in Eklund (2004)

Slovenska raziskava o doživljanju zanosa pri študentih glasbe

• Vir: Smolej-Fritz in Avsec (• Vzorec: 126 študentov glasbe (Akademija za glasbo)• Izvedba testiranja: 2005-2006• Vprašalniki:

– Vprašalnik doživljanja zanosa DFS (Jackson in Eklund 2004)– Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Diener, Emmons, Larsen in

Griffin, 1985)– Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS (Watson,

Clark in Tellegen, 1988)– Vprašalnik samozavedanja SCS (, 1974)– Vprašalnik velikih pet BFI (John in Srivastava, 1999)

Vidiki zanosa in pet velikih

*0,19**-0,32*0,22**0,260,15Avtoteličnost

**0,24*-0,22**0,24**0,240,03Doživljanje časa

0,01**-0,230,16*0,220,11Izguba samozav.

0,11**-0,37**0,29**0,270,15Občutek nadzora

*0,19**-0,28**0,270,150,07Osredotočenost

0,14*-0,20*0,23*0,21*0,18Povratne inf.

**0,42*-0,20**0,31*0,20**0,31Jasnost ciljev

-0,01*-0,220,090,170,07Zlitje z glasbo

*0,22**-0,42**0,36**0,260,15Izziv-spretnosti

OdprtostNevroticizemVestnostSprejemljivostEkstravertn

ostLestvica

Vidiki zanosa in mere subjektivnega blagostanja

*0,23**-0,28**0,42Avtoteličnost

0,05-0,100,12Doživljanje časa

-0,08-0,120,11Izguba samozav.

0,19**-0,42**0,33Občutek nadzora

0,03*-0,250,15Osredotočenost

0,17**-0,320,18Povratne inf.

*0,28*-0,25**0,46Jasnost ciljev

0,17**-0,34*0,25Zlitje z glasbo

*0,24**-0,51**0,44Izziv-spretnosti

Zadovoljstvo z življenjem

Negativna emocionalnost

Pozitivna emocionalnostLestvica

Zaključki raziskave

• Zanos in blagostanje:• doživljanje zanosa povezano predvsem z emocionalno komponento

subjektivnega blagostanja,• občutek sposobnosti in jasnost ciljev – dimenziji, ki sta najbolj povezani z

blagostanjem

• Zanos in samozavedanje:• Socialna anksioznost najbolj zavira doživljanje zanosa

• Zanos in pet velikih:– Nevroticizem najbolj povezan z zanosom

Temna stran zanosa

• Določena izkušnja je lahko avtotelična, vendar škodljiva za posameznika ali druge (tveganje, antisocialno vedenje)

• Problem odvisnosti od avtoteličnih izkušenj – tako prijeten občutek, da ste marsikaj pripravljeni narediti, da ga občutite:– Povišanje tolerance (povečati vadbo, da doživite želeni učinek)– Umik (simptomi anksioznosti in depresivnosti, kadar ne vadite);– Neupoštevanje namer (vadba je daljša kot ste planirali)– Izguba nadzora (neuspešen trud, da bi zmanjšali obseg vadbe)– Čas, ki ga posvetite vadbi– Konflikt (opuščanje drugih potrebnih aktivnosti)– Vztrajanje kljub motnjam (npr. poškodbe)

• Csikszentmihalyi (2002): We need to learn to distinguish the useful andthe harmful forms of flow, and then make the most of the former whileplacing limits on the latter”

Literatura

• Csikszentmihalyi, M. (1990). Flow: The psychology of optimal experience. New York: Harper & Row.

• Csikszentmihalyi, M. in Csikszentmihalyi, I. S. (2005). A Life Worth Living: Contributions to Positive Psychology. New York: Oxford University Press.

• Jackson, S. A., Thomas, P.R., Marsh, H.W., & Smethurst, C.J. (2001). Relationshipsbetween flow, self-concept, psychological skills, and performance. Journal of Applied SportPsychology, 13, 154-178.

• Kee, H.Y. in Wang, C.K.J. ( 2008 ). Relationships between mindfulness, flow dispositionsand mental skills adoption: A cluster analytic approach. Psychology of Sport and Exercise9, 393–411.

• Kowal, J. in Fortier, M. (1999). Motivational determinants of flow: Contributions from self-determination theory. Journal of Social Psychology, 139, 355-368.

• Moneta, G. B. ( 2004 ). The flow experience across Cultures. Journal of HappinessStudies, 5, 115–121.

• Nakamura, J. in Csikszentmihalyi, M. (2005). The concept of flow. V C. R. Snyder in S. H. Lopez (ur.), Handbook of positive psychology. New York: Oxford University Press.

• Smolej-Fritz, B. in Avsec, A. (2007). The experience of flow and subjective well-being of music students. Psihološka obzorja, 16 (2), 5-17.