zakljuèna naloga novozaposlenih modularni športni objekti¡O.pdf · Eden od vzrokov neukvarjanja...

I I Kraj: Trebnje, 05/10/2007_Pripravil: Mitja Vovko, u.d.i.a.

zakljuèna naloganovozaposlenih

arni i i

modulšportnobjekt

I I Mentor: Miloš Ebner

Trimo modularni športni objekti

Kazalo

_______________________________________I I

_______________________________________I

_______________________________________I I I I

_______________________________________I

_______________________________________I I

_______________________________________I I

_______________________________________I

_______________________________________I I I I

_______________________________________I I I

Uvod (Trimo modularni športni objekti)Naloga (projektna naloga)

opredelitev problemakljuène koristi za kupca, investitorjakljuène konkurenène prednostitehnièna izhodišèasmotri in ciljimetodološki temelji projektne naloge

Razvojne fazerazvojne aktivnosticilji, realizacije nalogeprojektni tim

Preliminarna tržna raziskavaRaziskava trgovTržna raziskavaŠportni normativi

normativi za šolski športni prostor - Osnovna šolašportni normativi - podloge

Modularna koordinacijaaplikacija (moduli)funkcionalni sklopi

Sistem LEGOTrodimenzionalna mreža infrastrukture (arh.prof.dr France Rihtar)

Reference (Športne dvorane)Športna oprema (ELAN inventa)

Alternativni viri energije (Fotovoltaika, trendi, uporaba)

Tehnièni okviri sistema Konstrukcija Fasada trimo Idejni projekt

Idejni projekt Športne dvorane VaraždinIdejni projekt Športne dvorane Srednješolskega Centra PtujMultifunkcionalna Športna dvorana Nemška vas, TrebnjeIdejni projekt Športne dvorane v Libiji

Zakljuène ugotovitve, usmeritvePrilogeViri

SSSSSS

SSS

SS

SSS

S

S

S

SSSSS

S

S

S

S

S

S

S

S

S

______I 003I 004I 004I 005I 005I 005I 006I 007

______I 008I 008I 009I 010

______I 011I 016I 020I 025I 029I 032

______I 035I 036I 053

______I 056I 057

______I 059I 066

______I 074

______I 077I 078I 082I 085I 085I 089I 093I 096

______I 100I 101I 105

stranstranstranstranstranstranstranstran

stranstranstranstran

stranstranstranstranstranstran

stranstranstran

stranstran

stranstran

stran

stranstranstranstranstranstranstranstran

stranstranstran

stran 03Trimo modularni športni objekti

Uvod

Trimo je eno vodilnih evropskih podjetij na podroèju ognjevarnih panelov za strehe in fasade ter proizvajalec jeklenih montažnih zgradb doma in v tujini.

Svoje proizvode tržimo v veè kot petdesetih državah sveta in sodelujemo z najveèjimi podjetji v razliènih panogah (IKEA, Tesco, Airbus, Mercedes, ADEG, Spar, KIKA, Mercator, Merkur, Rodiè, Getro, Krka, Lek,...). Pomembne reference Trima so na vseh vrstah objektov od industrijskih hal, trgovskih in nakupovalnih centrov, poslovnih objektov, multi kino dvoran, športnih objektov in drugih javnih objektov. Na podroèju športnih objektov smo do sedaj izdelovali individualne projekte in produktne rešitve, glede na specifiène zahteve investitorjev in podane arhitekturne koncepte. Takšni objekti so sicer prilagojeni vsem zahtevam naroènikov, ekonomsko pa so manj ugodni, zato razmišljamo o ponudbi »modularnih« rešitev na podroèju športnih dvoran, ki bi omogoèile ekonomsko ugodnejše rešitve, ki pa v nièemer nebi zaostajale za ustaljenimi individualnimi pristopi. Skupaj z vidnimi slovenskimi strokovnjaki na podroèju projektiranja športnih objektov razvijamo novo, bolj modularno kot tipsko rešitev športnih dvoran, ki bi bile primerne za razliène potrebe in lokacije (manjše športne dvorane v ruralnem okolju, do veèjih športnih centrov v urbanih središèih primernih tako za osnovne in srednje šole, kot širšo javno uporabo in trženje). Takšno široko prilagajanje omogoèa sodoben pristop k oblikovanju tipskih objektov. Ti ponavadi niso zadostno fleksibilni za uporabo v razliènih kontekstih. Modularno zlaganje posameznih funkcionalnih enot, ki so vsaka posebej optimizirane, omogoèajo boljše prilagajanje dejanskim zahtevam naroènika in lokacije. Poleg optimizacije gradbenih in projektantskih rešitev je sestavni del koncepta tudi možnost dodajanja t.i. tržnih prostorov, ki programsko in arhitekturno vkljuèeni v integralno rešitev, omogoèajo hitrejše zaprtje finanène konstrukcije (npr. prodaja ali najem prostorov za trgovine športne opreme, športno medicino, organizacijo športnih dogodkov, lokal zdrave prehrane, fitnes klub itd.)

Prièakuje se, da bo omenjeni koncept, ki je trenutno še v razvojni fazi, ponujen tržišèu do konca leta 2007.

PROJEKTNA NALOGA

Izdelana je sistemska idejna arhitekturna zasnovo telovadnic in športnih dvoran s posebnim poudarkom na uporabi tehnologije in izdelkov podjetja TRIMO.Sistemski športni objekt je zloženka veèih osnovnih modulov, ki dimenzijsko odgovarjajo zahtevam posameznih športnih panog (glej prilogo modulov). Tlorisna razporeditev nudi maksimalno funkcionalnost, prilagodljivost in izkorišèenost prostorov z upoštevanjem športnega minimuma. Pri oblikovanju so sodelovali vidni strokovnjaki na podroèju športne problematike.

OPREDELITEV PROBLEMA (OZADJE RAZVOJA)

Na podroèju športnih dvoran manjših urbanih podroèij, športnih dvoran osnovnih šol, in športnih dvoran srednjih šol obstaja zaradi nefunkcionalnosti, neuporabnosti in prostorske pomanjkljivosti zasnov velik trend gradnje novih, dograditev ter dopolnitev starih objektov. Število aktivnih uporabnikov skupaj z obiskovalci, gledalci in zaposlenimi se v takih objektih približuje številu 2000 in so s tem definirani kot srednje veliki objekti. Poleg tega, da služijo v dopoldanskih dnevih športno vzgojni aktivnosti se v popoldanskih urah športna površina ne izkorišèa v polni meri v obliki fakultativnih, tržnih, sejemskih, družabnih dejavnostih. Na tem podroèju se kažejo priložnosti za iskanje rešitev in nudenje pogojev za ekonomsko samozadostnost in dolgoroèno smiselnosti gradnje. Poleg trženja športnih površin je smiselno formiranje sekundarnih tržnih dejavnosti v obliki malih trgovin primerne vsebine, ki bi s svojim programom obogatile ponudbo in hkrati objekt vzdrževale in finanèno osmislile. - pomanjkanje ustreznih športnih objektov na podroèju osnovnih, srednjih šol, manjših urbanih središè- pomanjkanje finanènih sredstev za gradnjo (javno zasebno parterstvo, ministrstvo za šport, ...) - ekonomsko neopravièene rešitve (modularnost-optimizacija, inovativen finanèni poslovni model)- funkcionalno- prostorske pomanjkljivost- nepolna izkorišèenost prostorskih športnih kapacitet v dopoldanskih in popoldanskih urah- nepolivalentnostizrabe športnih površin- neprimeren higijenski standard- energetska potratnost (zmanjšanje stroškov vzdrževanja, alternativni viri energije)- arhitekturno umešèanje - nerešena vprašanja osvetlitve, ogrevanja, klimatizacije, akustike


Naloga

stran 04

KLJUÈNE KORISTI ZA KUPCA, INVESTITORJA

KLJUÈNE KONKURENÈNE PREDNOSTI ŠMO

TEHNIÈNA IZHODIŠÈA

V strokovnih kinezioloških in pedagoških krogih je bilo že pred leti sprejeto izhodišèe, ki je bilo imenovano »športni minimum«. Omenjena opredelitev upošteva najbolj elementarne športne in rekreacijske zvrsti, ki so potrebne za temeljno motoriko slehernega posameznika:

- Fleksibilna uporaba ter prilagoditev programa (cca 1,5h) potrebam uporabnika - Prilagoditev objekta karakteristikam prostora- Individualnost arhitekturne rešitve- Hitrost nudenja ponudbe, celovite rešitve in konène izgradnje- Individualnost arhitekturne rešitve- Možnost izrabe alternativnih virov energije- Funkcionalna jasnost programa- Možnost dodajanja, »odvzemanja« modulov naknadno; širjenje programa- Možnost dodajanja t.i. tržnih prostorov, modulov za doseganje rentabilnosti- Širok spekter športnih modulov (nabor športov), kot sestav zloženke objekta- Polna usklajenost športnih prostorov z veljavnimi normativi in trendi

- Omogoèanje maksimalne raznolikosti in prilagodljivost neglede na raznolikost vadbene enote- Hitrejša pridobitev idejnega projekta - Moduli omogoèajo skladno, harmonièno gradnjo v nadstropja - Modularno – ekonomsko ugodneje - Celovita rešitev na podroèju športnih objektov- Možnost umestitve tržnih prostorov- Možnost kreativnega izražanja arhitektov


Naloga

stran 05

- atletika - gimnastika - igre z žogo in žogico - plavanje

Omenjene športne in rekreacijske zvrsti predstavljajo temeljni pogoj za razvoj in uveljavitev najširšega kroga drugih športnih zvrsti. Upoštevaje omenjeno se je izoblikoval predlog športnih zvrsti, ki jih je možno izvajati v:

- enodelni vadbeni enoti - dvodelni vadbeni enoti - trodelni vadbeni enoti.

SMOTRI IN CILJI

Temeljno izhodišèe pri zasnovi je, da sta prostora za igre z žogo in atletiko lahko polivalentna – veènamenska, prostora za gimnastiko pa monovalentna – enonamenska. Pod pojmom sistemska arhitekturna zasnova je razumeti metodološko in modularno usklajen izbor telovadnic in športnih dvoran, ki upoštevajo temeljne smotre in cilje:

- maksimalno oz. optimalno možno uporabo tehnologije in izdelkov podjetja TRIMO, d.d. iz Trebnjega; - možnost veènamenske uporabe športnih površin za doseganje dolgoroène rentabilnosti;- prilagoditve programa potrebam uporabnika (dopoldanske, popoldanske aktivnosti);- prilagoditev objekta karakteristikam prostora (arhitekturno umešèanje);- zagotovitev arhitekturne individualnosti;- funkcionalno jasnost programa; - estetska kvaliteta interiera; - požarno varnostni vidik; - možnost recikliranja gradbenih elementov; - smotrna izraba energije ter uporaba energijsko varènih produktov;- rešena vprašanja osvetlitve, ogrevanja, klimatizacije, akustike- zagotoviti zadostno število parkirnih in ostalih funkcionalnih prostorov glede na število uporabnikov


Naloga

stran 06

METODOLOŠKI TEMELJI PROJEKTNE NALOGE

ANALIZA OBSTOJEÈEGA STANJA

Stanje na podroèju telovadnic in športnih dvoran v Republiki Sloveniji je raznoliko; slaba opremljenost osnovnih šol zlasti v manjših in srednje velikih krajih, srednja opremljenost srednjih šol i gimnazij, slaba opremljenost strokovnih šol in povsem neprimerna opremljenost s pokritimi športnimi objekti ob fakultetah oz. univerzah. V sklopu obstojeèih telovadnic in športnih dvoran ni ustreznih prostorov za gimnastiko, fitness in aerobiko ter bazenov in atletskih stez. Veèina obstojeèih športnih dvoran nima spremljajoèih prostorov za potrebe kulture, izobraževanja, gostinstva in trgovine.

PREGLED IN POVZETEK NORMATIVNIH AKTOV (V Republiki Sloveniji)

V zvezi z naèrtovanjem športnih objektov v R Sloveniji sta bila sprejeta dva temeljna dokumenta, ki naj bi urejala to podroèje: - Zakon o športu (UL RS 22/98); - Nacionalni program razvoja športa.

V obeh temeljnih dokumentih je športni prostor oz. objekt obravnavan le na naèelni ravni, vendar omenjena dokumenta nista imela implementacije v podzakonskih aktih. Prav tako normativi in pravilniki o gradnji šolskih objektov precej pomanjkljivo obravnavajo prostore in objekte namenjene športni vzgoji. Zaradi navedenega je smiselno izhajati iz priporoèil, standardov in normativov, ki so uveljavljeni v državah Evropske skupnosti.


Naloga

stran 07

Razvojne aktivnosti so razdeljene v dve fazi (po MS Project-u):

Priprava zagonske dokumentacije Potrjena zag dokumentacija

Tržna analiza Preveritev tržnega koncepta na podlagi trendov Opredelitev trgovRazvoj sistema ŠMO Osnovni Lay-out Modularna arhitekturna zasnova Pridobivanje osnovnih dimenzijskih parametrov Kataloški tipski detajli Poiskati kompetentne izvajalce SW Razvoj kompetentnega SW SW, ki omogoèa produkcijo osnovnega Lay-out-a Exterier Razvoj kompetentnega Lay-out-a Poiskati sodelavce s podroèja arhitekture in oblikovanja Estetsko oblikovan ŠMO vsklajen z arhitekturnimi posebnostmi lokacijeIzdelava PGD projekta (Pilotni objekt) Izdelava detajlov Izdelava PZI Celotna tehnièno gradbena dokumentacija Postavitev objektaTestiranje pilotskega objekta Spremljanje parametrov Varnost in zadovoljstvo uporabnikovZagon trženja Izdelava marketinškega materiala Oglaševanje Uspešna prodajaZakljuèno poroèilo projekta Konec projekta

Zaèetek I. faze

Zaèetek II. faze


Razvojne faze

stran 08

Zaèetek I. faze 1.092,00 €

Tržna analiza 2.304,00 €

Razvoj sistema ŠMO - Zaèetek Il. faze 43.172,00 €

Osnovni Lay-out 34.212,00 €

Exterier 8.960,00 €

Pilotni objekt 7.040,00 €

Izdelava PGD projekta (pilotni objekt) 27.360,00 €

Izdelava detajlov 3.200,00 € Izdelava PZI 2.880,00 €

Celotna tehnièno gradbena dokumentacija

Postavitev objekta 21.280,00 €

Objekt postavljen

Testiranje pilotskega objekta 2.880,00 €

Zagon trženja 7.360,00 €

Izdelava marketinškega materiala 2.560,00 € Oglaševanje 4.800,00 €

Zakljuèno poroèilo projekta 784,00 €

91.992,00 €

CILJI, REALIZACIJE NALOGE DO KONCA LETA 2007

Exterier (do 5.7.2007)razvoj kompetentnega Lay-out-apoiskati sodelavce s podroèja arhitekture in oblikovanja

Pilotni objekt (do 12.9.2007)izbrati najbolj referenènega ponudnikasklenitev pogodbe

Izdelava PGD projekta - Pilotni objekt (3.10.2007)izdelava detajlovizdelava PZI celotna tehnièno gradbena dokumentacijapostavitev objektaObjekt postavljen

Testiranje pilotskega objekta (3.10.2007)spremljanje parametrovvarnost in zadovoljstvo uporabnikov

Zagon trženja (2.11.2007)izdelava marketinškega materialaoglaševanjeuspešna prodaja (30.11.2007)

Zakljuèno poroèilo projekta (3.1.2008)izdelava zakljuènega poroèilakonec projekta (14.1.2008)


Razvojne faze

stran 09

PROJEKTNI TEAM:

Naroènik: Trimo d.d., predstavnik: Miloš Ebner, u.d.i.a.Vodja razvojne naloge: Mitja Vovko, u.d.i.a.Raziskava trgov: Tatjana Šinkovec, univ.dipl.ekon.Sistemska arhitekturna rešitev: prof. dr. Boris Leskovec, u.d.i.a.Arhitekturno oblikovna dodelava: Prinèiè Arhitekti, Giga DesignŠportna oprema: Elan InventaFotovoltaika, toplozraèni energ. sistemi: dr. Boštjan Èerne uni.dipl.ing.str.Strojne inštalacije: /Statika: Jože Drèar, u.d.i.g.Energetika inteligentne hiše: /Software sistema: CGS Inštitut Ljubljana


Razvojne faze

stran 10

STEBRI ŠPORTNE DEJAVOSTI

Obstajajo trije stebri telesne in športne dejavnosti za zdravje: 1. Športna rekreacija kot prostoèasna telesna dejavnost ( rekreativni šport ), 2. Telesna in športna dejavnost v šolskem ali delovnem okolju, 3. Transportne (pot v šolo, na delovno mesto…) oblike gibanja za zdravje.

ŠPORTNA NEDEJAVNOST KOT NACIONALNI PROBLEM VEÈINE DRŽAV

Pomanjkanje gibanja in tudi športa je eden glavnih dejavnikov splošnega poveèanja telesne teže pri ljudeh z zahodnim življenjskim slogom in tudi poveèanim tveganjem za nastanek kroniènih nenalezljivih bolezni.Število športno nedejavnih otrok konstantno raste po celi Evropski uniji. Eden od glavnih vzrokov za športno neaktivnost so raèunalniki in video igrice.

Eden od vzrokov neukvarjanja s športom so tudi športni objekti, ki ne zagotavljajo ustreznih pogojev dela – nerazpoložljivost športnih objektov, prevelika oddaljenost od športnega objekta, zastareli objekti, ni ustrezne opreme, ni ustreznega ogrevanja … ali pa sploh ni razpoložljivih športnih objektov (npr. v Litvi, Makedoniji)

Po podatkih študije avstrijskih raziskovalcev je vsak euro, ki je porabljen za telesno (športno) vzgojo mladih povrnjen tri kratno s prihranki na podroèju zdravstva in nege.

TREND POVEÈEVANJA ŠPORTNE DEJAVNOSTI – EU USMERITEV

Posamezne EU èlanice namenjajo razlièno pozornost športnemu podroèju. Obstajajo velike razlike glede števila in kvalitete šolskih športnih objektov zahodnoevroskih in vzhodnoevropskih držav. Stanje in razpoložljivost športnih objektov v Vzhodni Evropi je precej slabo.

Vse evropske šole bi morale imeti minimalno vsaj dve uri športne dejavnosti v svojem uènem naèrtu. Dolgoroèni cilj za vse evropske države je tri ure športne dejavnosti na teden.

V razvitejših evropskih državah so tri ure že standard (tudi v Sloveniji), vendar v slabše razvitih državah to niti približno ne dosegajo, zato so nekatere vlade sprejele usmeritve za izboljšanje športne dejavnosti, sploh v šolah (npr. Litva)


Preliminarna trzna raziskava

stran 11

VRSTE ŠPORTNIH OBJEKTOV Kot navaja Združenje Športnih centrov Slovenije športne objekte razvršèamo v naslednje skupine glede na velikost in uporabo:

A1 = VELIK OBJEKTAtletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, s preko 4.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno preko 100 prireditev. Bazen ali letno kopališèe s kapaciteto preko 2.000 uporabnikov na dan.

= SREDNJI OBJEKTAtletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, s 1.000 do 4.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno od 50 do 100 prireditev. Bazen ali letno kopališèe s kapaciteto 1.000 do 2.000 uporabnikov na dan.

= MAJHEN OBJEKTAtletski stadion, nogometni stadion, dvorana ali drugi objekt, z manj kot 1.000 sedeži za obiskovalce športnih in drugih prireditev. V objektu je letno manj kot 50 prireditev. Bazen ali letno kopališèe s kapaciteto pod 1.000 uporabnikov na dan.D1 = POSEBEN OBJEKTŠportni objekt ali površina z drugaènimi znaèilnostmi, naèinom uporabe in uporabniki.

RAZISKAVA O ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH IN ŠPORTNIH OBJEKTIH - SLOVENIJA IN HRVAŠKA

Med osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci je opravljena raziskava, s katero bomo pridobili informacije:

- vrstah športnih aktivnostih v okviru njihove institucije, - morebitni prihodnji gradnji / prenovi športnih objektov,- uporabi športnega objekta uporabnikov iz razliènih podroèij - v kolikšni meri objekt omogoèa izvajanje potrebnih športnih in nešportnih aktivnosti in dejavnosti- katere posamezne lastnosti objekta so pomembne (vrsta gradbenega materiala, hitrost gradnje objekta, možnost izrabe solarne energije, razpoložljivost tržnih prostorov, možnost dostopa in športnega udejstvovanja invalidnih oseb …)

B1

C1

Trimo modularni športni objekti stran 12


TRGI - SLOVENIJA

STANJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI

Po podatkih raziskovalcev, ki so ugotavljali športno dejavnost prebivalcev v Sloveniji, se veè prebivalcev Slovenije ukvarja s športno dejavnostjo kot pred leti, zlasti se je poveèajo število dejavnih žensk. Poveèuje se tudi število tistih, ki so redno športno dejavni, ter delež tistih, ki se ukvarjajo s športom neorganizirano.Pomembno je dejstvo, da imajo ženske v Sloveniji dominanten vpliv na oblikovanje družinskega vzorca športne aktivnosti. Poleg tega so matere izjemno naklonjene vkljuèevanju otrok v športno dejavnost. Vse veè se pojavlja športnih programov, ki so prvotno namenjene ženskam in ta trend bo tudi v prihodnosti, zato ocenjujemo, da bodo tudi potrebe po pestri izbiri športnih programov vplivale na veèjo ponudbo športnih objektov v Sloveniji.Veèina športnih programov, ki so na voljo, ni prilagojenih starejši populaciji (vadba v fitnes centrih, aerobika), kar kaže na precejšnje rezerve, saj se delež starejšega prebivalstva neprestano zvišuje in je to eden od glavnih globalnih trendov.Razlogi za neorganizirano vadbo so neustrezna lokacija – oddaljenost, ni parkirišè, potrebovali bi veè znanja o vadbi ter informacij, kje in na kakšen naèin se ukvarjati s športno dejavnostjo.Z višanjem stopnje izobrazbe se poveèuje tudi pogostost športne vadbe. V vseh regijah v Sloveniji je veè športno dejavnih moških kot žensk. Ne glede na spol je izrazitejše ukvarjanje s športom mlajšega prebivalstva kot starejšega. Splošen sklep je, da se ljudje èedalje bolj zavedajo pomena športne vadbe in aktivnega življenjskega sloga, kar ustvarja pogoje za veèjo ponudbo športnih objektov v Sloveniji. Pri tem je potrebno upoštevati, da so potrebe po široki ponudbi športnih programov vse pomembnejše.

KLJUÈNI PROBLEMI NA PODROÈJU ŠPORTNE DEJAVNOSTI

- Previsok delež ljudi v vseh skupinah prebivalcev, ki se premalo gibajo ali ukvarjajo s športom.- Preveè èasa preživijo pred TV in PC.- Premalo uporabljajo aktivni transport (pešaèenje, kolesarjenje, itd.).- Premajhna osvešèenost o pomenu športa in telesne dejavnosti.- Nezadostna infrastruktura za varno izvajanje telesne dejavnosti.- Pomanjkanje privlaènih programov za redno telesno dejavnost.



TEMELJNI CILJ PROGRAMA TELESNE DEJAVNOSTI IN NACIONALNEGA PROGRAMA

a) Izboljšanje ponudbe in kakovosti programov telesne dejavnosti in športa.

b) Vzpostaviti kulturo gibalne in športne dejavnosti v šolah in po šoli in razširiti ponudbo programov telesne dejavnosti.

c) Promocija, oblikovanje in izvajanje programov telesne in športne dejavnosti za družine, za zdravje žensk v noseènosti, za starejše prebivalstvo, za ljudi s posebnimi potrebami.

d) Privzgojiti potrebo po gibanju in športu pri otrocih in mladostnikih, ki bodo zato imeli veè možnosti, da bodo tudi v odrasli dobi ohranili primeren zdrav športen življenjski slog.

e) Vzpostaviti kulturo zdravju koristnega transportnega gibanja v vseh skupinah prebivalstva in zagotoviti pogoje za varno pešaèenje in kolesarjenje.

PRIMERI ŠPORTNIH DVORAN V SLOVENIJI

V spodnji tabeli so podatki o izvedenih športnih dvoranah v Pivki, Koèevju in Sevnici ter podatki o planirani investiciji v športno dvorano OŠ Antona Globoènika v Postojni.


ŠD Postojna ŠD Pivka ŠD Koèevje ŠD Sevnica

Celotna investicija 1.8 mio € 2.9 mio € 5.0 mio € 1.6 mio €

Gradb. obrtniška dela 98.000 €

Projektna dokument. 52.000 €

21.000 €

Vodenje investicije 44.600 €

Skupaj 1.1 mio €

Velikost objekta 1.710 m2, (38m/45m) 2.500 m2

2.1 mio €


PREDVIDENE GRADNJE TELOVADNIC ZA ŠOLE

Po prioritetnem redu osnovnih šol Ministrstva za šolstvo in šport je v prihodnjih letih predvidenih 127 gradenj novih telovadnic za osnovne šole. Vseh osnovnih šol v Sloveniji je 447. Po izraèunu bo dobrih 28 % osnovnih šol bo ''dobilo'' novo telovadnico. Na podroèju srednjih šol v Sloveniji je velik primanjkljaj športnih objektov. V Izoli nima nobena od treh srednjih šol svoje telovadnice, zato so uèenci prisiljeni ''gostovati'' v telovadnicah na razliènih lokacijah v mestu.

UVODNE USMERITVE

Kljuèni problemi športnih objektov:

- temperatura v objektu – prevroèe, prehladno- akustika v objektu – najveèji problem (ocena športnih strokovnjakov) - športni pod – zelo velik pomen, èe pretrda ali premehka tla je veliko poškodb- estetski faktor – èedalje veèji pomen

Zelo pomembno najti optimalne rešitve na naslednjih podroèjih:

- temperatura (hlajenje, ogrevanje, prezraèevanje: optimalni klimatski pogoji za izvajanje športih aktivnsti), - akustika (zagotovljena ustrezna akustika za primere ekstradnih in športnih aktivnosti), - svetloba (optimalna osvetlitev za doseganje standardov, ki veljajo za športne objekte; prepreèitev blešèanja), - športni pod (potrebna kvaliteteta, ki zagotavlja dušenje silnice obremenitve športnikov; eliminacija poškodb), - streha (premošèanje velikih razponov brez podpor, konstrukcija ne sme omejevati športa)- univerzalnost in veènamenskost objekta (iz veènamenske športne dvorane v 1,5 ure v dvorano, ki omogoèa 24 športov (iz 1 v 24))


Število planiranih novogradenj - Telovadnic za osnovne šole 127

447

28,4 %

Število vseh osnovnih šol

DELEŽ


- sistemi odvajanja prahu (vprašanje pri plezalnih stenah; pojavlja se nevarni prah; odvajati, prostor loèevati)- energetska uèinkovitost objekta (uporaba energije pridobljene iz alternativnih virov)- okoljevarstvenost (uporaba materialov ki se dajo ponovno uporabiti; jeklo, umetni materiali)

VRSTE IZVAJANIH ŠPORTNIH AKTIVNOSTI(Vprašalnik so izpolnjevali ravnatelji ter športni pedagogi ter v zelo majhni meri pomoèniki ravnateljev. Hkrati je lahko tudi veè oseb izpolnjevalo en vprašalnik. Skupno smo prejeli 225 izpolnjenih vprašalnikov.)

Med dvoranskimi športi, ki jih v okviru institucij izvajajo zaseda prvo mesto košarka (84 %), drugo odbojka (81 %) in tretje nogomet (73 %). V institucijah 64 % anketirancev je navedlo, da v okviru institucije izvajajo ples ter pri 60 % anketirancev poteka badminton in gimnastika.

Pri dobri polovici anketirancev poteka atletika in aerobika, ter pri 45 % anketirancev potekajo športne zvrsti za predšolske otroke.

Manj se izvaja plezanje – slaba èetrtina anketirancev je se je opredelila za te športne zvrsti. 11 % anketirancev je navedlo, da izvajajo rokomet. Vadba tenisa je prisotna v majhnem obsegu, manj kot 10 %. Samo 5 % pa jih je navedlo, da izvajajo plavanje.

Ostali športi, prisotni v osnovnih in srednjih šolah:

- tenis-mreža - fizioterapija- namizni tenis - sqash- mini hokej - joga - dvoranski hokej - sabljaštvo- floorball - gimnastika- strelstvo- lokostrelstvo- mali rokomet- karate- judo- osnove golfa - rolanje

plezalna stena in fitnes;


Raziskava trgov

stran 16


Raziskava trgov

stran 17

Tržne niše za športne objekte:

- ŠO ob domovih starejših obèanov - zagotovo bodo zgrajeni v prihodnosti- trgovski centri – doloèen del je športni objekt

Vodni športi:

- so rang višje športne kulture- zahtevajo višji standard, Slovenija je na meji- Španija, Francija, Švica so na visokem nivoju – tu veliko možnosti- sedaj so objekti predragi tudi zaradi klasiène betonske gradnje – je potrebno ponuditi cenejše zadeve glede na sedanje- velika perspektiva na daljši rok, bo zagotovo v prihodnosti - v Sloveniji ciljati na primorje – obmorski predeli velik interes- v tujini montažni bazeni (vse montažno), za tekmovanja postavijo in po koncu demontirajo

Trendi na podroèju športa:

- ekspanizija zagotovo bo, tudi Slovenija- šport je tudi moda- padec telesne sposobnosti v zadnjih letih veèji kot prej v desetih letih- 2 kljuèna problema sta: majhna moè v ramenskem delu in slaba telesna vzdržljivost- rezultati teka na 600 m konstantno padajo- pred 20 leti bilo 5 % debelih, sedaj 10 % v Sloveniji, v EU 20 %, v Grèiji 30 %, v ZDA èez 30 %

TRGISlovenija:- rokometna dvorana je osnovno izhodišèe za športni objekt, najbolj iskan objekt,- 120 rokometnih dvoran je sedaj v Sloveniji, šport je v vzponu,- Ljubljana v zaostanku, velik deficit - imajo 7 rokometnih dvoran (od vseh 120), mogla bi jih imeti 30. Torej rezerva je 20 dvoran, ki jih sedaj ni, ampak bodo!- 500 fitnesov je v Sloveniji (v vzponu), 100 plezalnih sten (veliko zanimanje, optimalni pogoji za vadbo),- kraji s 3000 prebivalci si že lahko privošèijo nov športni objekt (zavist, tekmovanje med kraji…),


Raziskava trgov

stran 18

- 90 % osnovnih šol ima športni objekt (telovadnica),- 70 % srednjih šol ima športni objekt (telovadnica),- vsaj 500 objektov tistih, ki so bili grajeni v 60. letih,- Slovenija nima prireditvenih objektov (tekmovanja, specifièni dogodki),- ni osnovnih pogojev za športno gimnastiko,- problem zapolnitve veèjih športni dvoran - ne znamo narediti spektakla, ne napolnimo rokometno dvorano v Celju … , - Slovenija ima visoko kakovost šolstva (OŠ, SŠ, UNI) glede na Evropo,- odnos do arhitekture v posameznih delih Slovenije razlièen (beton v Velenju, kovina, les … )- vrtci: so v zaostanku, ker so prepušèeni lokalni samoupravi, ne dosegajo nivoja 80 let, veliko zasebnih ponudnikov, ki kompenzirajo primanjkljaj športnih aktivnosti.

Makedonija:- dva dela: albanski del, makedonski del,- en del populacije relativno zelo bogat - albanski del,- šolstvo obvladujejo albanci,- veliko je zasebnega šolstva, sploh univerzitetnega, v javnih univerzah ni vpisa,- podpora Rusov - zasebne Fakultete se veliko financirajo iz ruskih virov,- albanci bodo vložili v javno šolstvo – mreža športnih objektov zagotovo bo, potrebe po ŠO visoke (300 – 400 novih ŠO potrebujejo),- v športu bodo veliko projekti – v naslednjih 5 letih bo masa novih ŠO,- denarja je dovolj pri doloèenem segmentu populacije, ostali revni,- veliko denarja uspejo poèrpat iz evropskih sredstev,- Bolgari pritiskajo – konkurenca,- v naslednjem letu se bo zaèel prvi blok gradenj ŠO,- dokaj rizièno podroèje, èe bodo pozno vstopili v EU,- so na nižjem nivoju, vendar je potrebno nuditi kvaliteto.

Hrvaška- gradnja ŠO dobro teèe glede na standard,- so relativno v intenzivni gradnji, - športi model podobno kot v Sloveniji, kopirali slo. sistem, delajo na tem- imajo moèno Fakulteto za šport.


Raziskava trgov

stran 19

Srbija:- podobno kot Hrvaška, vendar nižja kupna moè,- Vojvodina prednjaèi,- zelo velike potrebe po športnih objektih,- prireditveni ŠO – prevladuje miselnost dobiti svetovno prvenstvo in takrat graditi športne objekte.

Bosna:- nimajo sistema, improvizirajo,- so nekje na poti, ko bodo dosegli doloèen nivo, bo pospešena gradnja športnih objektov.

Zahodna Evropa:- problem reform – vsaka reforma pomeni velik pretres obstojeèega sistema- v vrhunskem športu je drugaèe, tu deluje kapital, ni toliko problemov- komercializacija športa- športni objekti rastejo kot gobe po dežju (stadioni)

Rusija:- športni objekti v zasebni lasti bodo še hitreje rasli,- možnosti na segmentu univerzitetnih športnih dvoran,- veliko pokritih otroških igrišè,- v Moskvi izjemne možnosti rasti, župan zelo moèan,- trend vraèanja trenerjev nazaj v Rusijo (tisti, ki so odšli se vraèajo),- vrhunski šport zelo pomemben, veliko znanja zadaj, sponzoriranje,- faze: gradnja lastnih ŠO, najemniki zaèenjajo graditi lastne objekte.

Velika Britanija, Amerika, Kanada, Avstralija- sistem podoben v VB in Ameriki, veliki problemi debelosti, neukvarjanja s športom, gledanje TV in video igrice kljuèna problema, komercializacija- v VB veliko število ljudi s telesnimi omejitvami,- Kanada - v SŠ dali športno vzgojo kot izbirni predmet in hkrati razdelili vaucherje šolarjem za korišèenje športnih aktivnosti in podjetni šolarji so jih prodali …sedaj imajo izjemne probleme,- Avstralija: se imajo za športni narod, športno vzgojo so dali ven iz šolskega urnika – posledica so ogromni problemi, ne morejo popraviti napake, 36 % debelih.

NAMEN TRŽNE RAZISKAVE

Namen tržne raziskave v Sloveniji je ugotoviti:- razpoložljivost športnih objektov ter vrste športnih objektov (telovadnice, športne dvorane, športni centri), - vrste športnih aktivnosti, ki jih izvajajo oziroma bi jih želeli,- prihodnje naèrte o (do)graditvi / prenovi športnih objektov,- uporabo športnih objektov za razliène namene (šolska dejavnost, tekmovanja, treningi, rekreativni šport … ),- zadovoljstvo z obstojeèim športnim objektom,- pomembnost karakteristik športnega objekta.

CILJ TRŽNE RAZISKAVE

Hitrejši in uèinkovitejši razvoj in trženje Trimo modularnih športnih objektov.

RAZISKOVALNI PRISTOP

Vzorec: vse osnovne šole, srednje šole in vrtci v Sloveniji

Vir: baza osnovnih, srednjih šol in vrtcev, ki jo objavlja Ministrstvo za šolstvo in šport Vlade Republike Slovenije

Naslovniki: ravnatelji šol, vrtcev

Velikost vzorca: skupaj 691- 447 osnovnih šol (65 %)- 120 srednjih šol (17 %)- 124 vrtcev (18 %)

Pisno anketiranje: Vprašalnik o športnih aktivnostih in športnih objektih

Èasovno obdobje anketiranja: april 2007


Trzna raziskava

stran 20


Trzna raziskava

stran 21

POVZETEK

Pri tržni raziskavi o športnih aktivnostih in športnih objektih v Sloveniji se je v povpreèju odzvalo 32,6% anketirancev iz osnovnih, srednjih šol ter vrtcev. Veèinski delež v strukturi odzvanih so osnovne šole, skoraj 70 %, kar pomeni, da odgovori in mnenja v veèinski meri odsevajo razmere v tem segmentu.

Razpoložljivost lastnega športnega objekta v okviru institucij je visoka, v povpreèju ima 88 % anketirancev svoj športni objekt, veèinoma so to telovadnice (79 %). Še višji je odstotek pri segmentu osnovnih šol, kjer ima 98 % šol svoje športne objekte (veèinoma telovadnice). Precej obstojeèih objektov je starih, premajhnih, nefunkcionalnih, skratka ne zagotavljajo ustrezne športne vzgoje, športnih zvrsti, tekmovanj ter drugih nešportnih dejavnosti.

Športne aktivnosti, ki jih želijo izvajati v okviru institucij, ampak jih sedaj ne izvajajo, ker za njih ni ustreznih pogojev so: plezanje – plezalna stena, fitnes, rokomet, gimnastika, nogomet / mali nogomet, atletika, ples, odbojka, košarka – liga, atletika, tenis, badminton, plavanje, floorball, rolanje. Navedli so tudi primanjkljaj drugih športnih aktivnosti kot so: telovadba s starši, vsakodnevne gibalne dejavnosti, športne zvrsti za predšolske otroke, mednarodna tekmovanja.

Razlogi za neizvajanje željenih športnih aktivnosti so premajhni športni objekti (tudi po višini), stari in zastareli športni objekti, ki so lahko tudi slabo vzdrževani, slaba oprema, nefunkcionalnost telovadnic.

Visok delež anketirancev, 63 % se bo ukvarjal z gradnjo in / ali prenovo športnega objekta. Nov objekt bo gradilo 22 % anketiranih, pri 16 % anketiranih bo prišlo do dograditve ter 25 % jih bo prenavljalo obstojeè športni objekt. 36 % anketirancev je navedlo, da obstojeèi športni objekt zadostuje.

44 anketirancev je navedlo, da bo do gradnje oziroma prenove prišlo v obdobju od leta 2008 do 2011, ki je bila najpogostejša opredelitev èasovnega obdobja. 44 % anketirancev pa ni moglo oceniti naèrtovan èas gradnje oziroma prenove.

Vrsta športnega objekta

TELOVADNICA79%

ŠPORTNA DVORANA

18%

ŠPORTNI CENTER

3%


Trzna raziskava

stran 22

Po velikosti objekta je najpogostejša navedba od 500 do 999 m2 (navedlo 26 anketirancev), potem pa si približno v enaki meri sledita velikostna razreda od 1.000 do 1.999 m2 ter do 500 m2.

Na dnevnem nivoju so športni objekti najpogosteje uporabljeni za osnovnošolsko dejavnost, na tedenskem nivoju so najpogostejši teèaji športnih / plesnih zvrsti, na meseènem nivoju so najpogostejša obèinska tekmovanja, na letnem nivoju so najpogostejše kulturne prireditve ter nikoli oz. zelo redko se odvijajo mednarodna športna tekmovanja.

Ocene ustreznosti športnega objekta so nizko ocenjene, kar kaže na precejšnje nezadovoljstvo z obstojeèim stanjem športnih objektov. Vse postavke razen ene so v povpreèju nižje od tri (lestvica od 1 do 5) in se nanašajo na sledeèe lastnosti: možnost nemotenega hkratnega izvajanje veèih športnih aktivnosti, število in velikost vadbenih enot, možnosti za invalide, število in velikost garderobnih prostorov, razpoložljivost parkirišè, možnost izvajanja nešportnih prireditev ter zunanji izgled objekta. Najbolje je ocenjena (ocena malce nad tri) trditev, ki se nanaša na zunanjo osvetlitev.

Povpreène ocene pomembnosti posameznih lastnosti športnega objekta so visoke, kar nakazuje na precejšnje zavedanje o tem, kaj mora športni objekt omogoèati. Od 23 postavk, ki opisujejo športni objekt, jih je 20 v povpreèju ocenjenih nad štiri in se nanašajo na življenjsko dobo objekta energijsko uèinkovitost, dostop do objekta, možnost dograditve, hitrost gradnje, možnost izrabe solarne energije, velikost in število vadbenih prostorov ter njihovo prostorsko razporeditev, število in velikost garderobnih prostorov … Samo dve postavki sta malce pod štiri in se nanašata na vrsto gradbenega materiala objekta (jeklo, beton) in možnost izvajanja nešportnih prireditev. Najnižja ocena, ki je malce pod tri je pri postavki razpoložljivost tržnih prostorov (trgovski, zdravstveni …).

Po mnenju anketirancev so pri naèrtovanju športnega objekta bistveni poudarki na:veènamenskosti dvorane, ventilaciji, prezraèevanju, protiprašni notranji arhitekturi, ustrezni velikosti objekta (tudi višina), kvaliteti objekta in opreme, ogrevanju, akustiki, varnosti, in varènosti. Pomembno je tudi priporoèilo, da je pri naèrtovanju potrebno sodelovati z športnimi pedagogi in lokalno skupnostjo.


Trzna raziskava

stran 23

PRIPOROÈILA ZA RAZVOJ IN TRŽENJE TRIMO ŠPORTNIH MODULARNIH OBJEKTOV

Na podlagi izvedene tržne raziskave smo dobili vpogled v stanje športnih objektov in športnih aktivnosti v Sloveniji iz vidika izbrane ciljne javnosti – osnovne šole ter srednje šole in vrtci.

Ker je ta ciljna javnost neposreden uporabnik športnih objektov, pobudnik gradenj športnih objektov ter pobudnik in organizator številnih športnih in nešportnih aktivnosti ter tekmovanj, je smiselno upoštevati njihova mnenja ter rezultate tržne raziskave pri razvoju in trženju Trimo športnih modularnih objektov.

Pri razvoju in naèrtovanju Trimo športnega modularnega objekta priporoèamo:

1. Visoka univerzalnost športnega objekta za razliène športne zvrsti in nešportne aktivnosti. Pri tem je kljuènega pomena hitrost priprave športnega volumna za posamezne športne zvrsti (èim manjše izgube èasa za postavitev opreme za druge športe, tribun …)

Pri tem upoštevati, da se bo v prihodnosti nadaljeval trend še pestrejše ponudbe športnih zvrsti (npr. floorball, nove plesne zvrsti, golf …) ter trend individualizma in z njim individualnih športov (npr. športne zvrsti za dojenèke in mamice, noseènice, predšolske otroke, osebe s posebnimi potrebami, starejše ljudi, zaposlene ..).

2. Možnost umestitve športnih zvrsti, ki jih uporabniki športnega objekta sedaj ne izvajajo ali pa jih izvajajo z omejitvami: plezanje – plezalna stena, fitnes, rokomet, gimnastika, (mali) nogomet, ples, atletika, odbojka, tenis, namizni tenis.

3. Možnost izvajanja mednarodnih tekmovanj. Poleg velikosti športnih površin ne pozabiti na ustrezne pomiène tribune ter možnost kvalitetnega televizijskega prenosa.

4. Najti najboljše rešitve za odpravo obstojeèih problemov glede akustike, prezraèevanja, ventilacije, energijske uèinkovitosti celotnega objekta (ogrevanje, hlajenje), èistoèe in vzdrževanja (sistemi odvajanja prahu, èišèenja zraka), hrupa ter ''prometnih'' poti znotraj objekta (športne površine, spremljevalne površine) in zunaj objekta (dovoz, odvoz)..


Trzna raziskava

stran 24

5. Najti optimalne rešitve za uèinkovito uporabo športnega objekta razliènih uporabnikov: enostaven dostop invalidnim osebam ter njim omogoèeno izvajanje športnih aktivnosti, ustrezni športni volumni za predšolske otroke in starejše ljudi, lokalno prebivalstvo.

6. Vkljuèiti ustrezne športne pedagoge, ker imajo veliko strokovnega znanja in se s problemi sreèujejo vsak dan. Z njimi lahko pridemo do boljših rešitev, ki bodo bolj ustrezale potrebam uporabnikov športnega objekta, kar vpliva na veèje zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov ter boljše tržne možnosti Trima.

Za èim bolj uèinkovito trženje Trimo športnega modularnega objekta priporoèamo:

1. Na podlagi doseženih karakteristik razvitega športnega objekta tržiti in komunicirati rešitve, s katerimi Trimo športni modularni objekt najbolje razreši obstojeèe probleme in so se izkazali tudi v tej tržni raziskavi (akustika, prezraèevanje, velikost vadbenih prostorov…). To bo zagotavljalo kljuène konkurenène prednosti.

2. Ker je obstojeèe stanje športnih objektov slabo in obstajajo visoke potrebe po prenovi, dograditvi in novogradnji športnih objektov ter so prihodnji trendi usmerjeni na vse veèji razmah športnih aktivnosti in dodatnih nešportnih aktivnostih v športnih objektih je potrebno zelo intenzivno trženje za dosego èim veèjega izplena.

3. Zelo intenzivno trženje naj vsebuje veliko mero lobiranja, osebnih obiskov ter predstavitev komercialistov in tehniènega osebja, marketinških aktivnosti, akcij in dogodkov.

4. Trženje Trimo športnega modularnega objekta zahteva trženje zgodbe in ne kosov. V trženje zgodbe je potrebno vložiti veliko veè napora, kadrov.


Športni normativi

stran 25

NORMATIV ZA ŠOLSKI ŠPORTNI PROSTOR - OSNOVNA ŠOLA

1. PODROÈJE Ta pravilnik (UL RS 22/98) doloèa normative in minimalne tehniène pogoje za prostor in opremo športnih prostorov v osnovni šoli. Šolski športni prostor predstavljajo pokrite in nepokrite športne površine. Na podlagi normativov za šolski športni prostor se doloèijo investitorski deleži ter upravljalski odnosi v skupnih objektih, ki jih s prednostno pravico uporabe doloèa šolski urnik.

2. DEFINICIJE POJMOV V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

Vadbeni prostor -VP - je tisti funkcionalno opremljen prostor ali površina, ki omogoèa izvajanje pouka športne vzgoje (SV) eni izmed vadbenih skupin za najmanj dva ali veè razliènih programov. Normirana površina vadbenega prostora je neto površina do linije trdnih ovir.

Vadbena skupina - VS - predstavlja skupino uèencev in pedagoga. Velikost skupine doloèa Odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah, ko doloèa 20 uèencev. V oddelkih od 1. do 3. razreda tvori celoten oddelek eno skupino. Od 4. razreda dalje se uèenci delijo po spolu.

Združeni tekmovalni prostor- ZTP - je smiselna poveèava enega ali sestava veè vadbenih prostorov in površin v tekmovalni prostor s skupnimi znaèilnostmi in z zadostnimi pogoji, ki ustrezajo tekmovalnim pogojem za doloèeno tekmovalno raven.

3. ÈLENITEV PROSTOROV PO NAMENU Šolski športni prostor sestavljajo naslednje skupine prostorov:

A PROSTORI ZA IZVAJANJE POUKA 1. vadbeni prostor - VP 2. shramba orodja 3. športno tekmovalna režija 4. prostor za športnega pedagoga


Športni normativi

stran 26

B SPREMLJAJOÈI PROSTORI 1. sanitarni blok - slaèilnice, umivalnice, WC 2. prostor za èistila

KOMUNIKACIJE 1. hodniki, avle, predprostori - do 12% vseh neto površin A+B 2. prostor naprav za gledalce

VRSTE PROSTOROV

PROSTORI ZA IZVAJANJE POUKA

VADBENI PROSTOR Vadbeni prostori in površine morajo zagotavljati izvedbo uènega programa športne vzgoje in so razlièni po velikosti, namembnosti in vgrajeni opremi.

SHRAMBA ORODJA Minimalna globina shrambe orodja osnovnega vadbenega prostora naj bo 3,80 m. Svetla višina prostora mora biti najmanj 2,50 m, višina vrat pa 2,20 m.

SODNIŠKA NIŠA, VGRAJENI GOLI Sodniška niša je prostor izven tekmovalnega obmoèja, postavljen tako, da omogoèa pregled nad dogajanjem, postavitev zapisnikarske mize in klopi za rezervne igralce. Vgrajeni goli pomenijo prostor izven tekmovalnega obmoèja. kamor se goli pospravijo, pri igri pa potegnejo do meje igrišèa.

STUDIO Je prostor ob plesni delavnici, kjer so pospravljene akustiène naprave.

PROSTOR ZA ŠPORTNEGA PEDAGOGA Prostor za športnega pedagoga je sestavljen iz delovnega prostora in sanitarnega vozla, ki ga tvorijo WC školjka, prha in umivalnik in je skupen za do štiri pedagoge. Služi tudi kot prostor za prvo pomoè.


Športni normativi

stran 27

SPREMLJAJOÈl PROSTORI

SANITARNI BLOK Na en vadbeni prostor naj bo en sanitarni blok, ki ga tvorita dve slaèilnici, umivalnica in WC v skupni površini 32 m2 za 20 oseb. V primeru gradnje samo enega vadbenega prostora je potrebno loèiti ženski in moški del v skupni površini 34 m2. Dopustno je združevanje veè sanitarnih blokov v skupno celoto, vendar tako. da je možno loèiti uporabnike po spolu. Dimenzioniranje: - slaèilnica - 1 m2/osebo v primeru - 1 prha na 4 osebe - 1 umivalnik na 5 oseb

Prostor WC s školjko in umivalnikom naj bo dostopen iz èistega hodnika. Izhodišèe za dimenzioniranje sanitarnega bloka pri minimalnem vadbenem prostoru je 15 oseb.

PROSTOR ZA ÈISTILA V vsaki etaži vadbenih prostorov mora biti prostor za èistila.

KOMUNIKACIJE

HODNIKI Topla povezava šole in pokritih športnih površin je nujna. Èiste in umazane poti naj se ne mešajo, kar velja predvsem za uporabo garderob za zunanja igrišèa in dostope zunanjih uporabnikov. Dovoz do objekta mora omogoèiti dostavo opreme za funkcijo prostora.

PROSTOR ZA GLEDALCE Za ogled prireditve naj bo prostor za 1/3 otrok na šoli na sedežih. V primeru gradnje samo osnovnega vadbenega prostora, naj se predvidi del hodnika, galerija ali balkon kot stojišèa.


Športni normativi

stran 28

IZBIRA VADBENIH PROSTOROV

Èe šola potrebuje veè kot en vadbeni prostor, je brez izjeme primarni osnovni vadbeni prostor, normativni vrstni red nadaljnjih pa je:

- plesno - borilni prostor - igralnica, namizni tenis - žogalnica ali bazen - fitnes

Odloèitve o dejanskem vrstnem redu vadbenih prostorov se doloèajo v povezavi z obstojeèimi šolskimi in ostalimi športnimi prostori neposredne okolice, oziroma z lokalnim športnim izroèilom. V primeru, da skupne površine presegajo normativno izraèunane, pomeni višek površin športni standard.

Na obstojeèih podružniènih šolah s tremi ali manj oddelki tvori vadbeni prostor namensko opremljena uèilnica. V primeru, da je potrebna novogradnja, naj se zagotovi minimalni vadbeni prostor. Èe predstavlja minimalni vadbeni prostor 1. fazo izgradnje, naj bo višina prostora 7 m. Kadar se gradi v okviru šolskih športnih površin športna dvorana za potrebe lokalne skupnosti, je potrebno zagotoviti za oddelke prve triade namensko opremljen minimalni vadbeni prostor. Na število vadbenih prostorov lahko vpliva tudi uporaba prostorov za potrebe vrtca.


Športni normativi

stran 29

ŠPORTNI NORMATIVI - PODLOGE (vir: Leskovec Boris, Smernice za naèrtovanje in gradnjo športnih objektov, Ljubljana, 1991.)


Športni normativi

stran 30

ŠPORTNI NORMATIVI - PODLOGE


Športni normativi

stran 31



Športni normativi

stran 32

ŠPORTNI NORMATIVI - PODLOGE (vir: Architects’ data Ernst Neufert, srbo-hrvaški prevod)


Športni normativi

stran 33



Športni normativiŠPORTNI NORMATIVI - PODLOGE

Modularna koordinacija


SMERNICE IN IZHODIŠÈA ZA ZASNOVO ARHITEKTURNIH REŠITEV

Oblikovalski vidik Posamezni prostori, ki so tipizirani imajo konstantne volumne. Temeljna dilema je bila ali oblikovati telovadnico oz. športno dvorano kot enovit zunanji volumen z raznoliko notranjo strukturo prostorov ali "tipizirati" posamezne funkcije v avtonomne oblikovne èlene, ki glede na raznolike potrebe in krajevne znaèilnosti omogoèajo maksimalno prilagodljivost? Vsakokraten naèrt bo sestavljen iz tipiziranih TRIMO volumnov ter bo odraz konkretnih potreb, zato bo paleta možnosti zelo raznolika. Artikuliranost gradbenih volumnov, bo omogoèala prilagodljivost objekta neposrednemu okolju, maksimalno izrabo volumna objekta, jasnost in prepoznavnost vsebine ter upoštevala merilo uporabnika.

Modularna koordinacija Izhajajoè iz dimenzije osnovne vadbene enote (19,40x29,10 m) in elementov fasade TRIMO, d.d. se je izoblikoval modularni konstrukcijski raster 4,85 m. Omenjeni raster je kompatibilen tudi z dimenzijo 25,00 m bazena dimenzijami tribun in garderob ter sanitarij. Potrebno je nadaljne usklajevanje s proizvodnimi merami fasadnih produktov in razponi konstrukcije TRIMO.

Standardizacija upoštevaje standarde in normative za naèrtovanje telovadnic in športnih dvoran je predvideti standardizacijo: - osnovnih vadbenih enot - prostorov za garderobe in sanitarije - prostore za shrambo orodja in rekvizitov - prostorov za gimnastiko, fitness - prostorov za pomiène tribune - prostorov za pedagoge športne vzgoje - prostorov za lokale - horizontalne in vertikalne komunikacije.

Tipizacija in prefabrikacija Na podlagi standardizacije posameznih funkcij je možno izdelati predlog tipizacije in prefabrikacije primarnih in sekundarnih konstrukcijskih elementov, polnil in fasadnih elementov ter prefabrikacijo elementov opreme v garderobah, sanitarijah idr. Prav tako je možno predvideti tudi prefabrikacjo tribun, delilnih sten med vadbenimi enotami idr. Omenjeno predstavlja vsekakor pocenitev gradnje in opreme objekta, ter enostavnejše



APLIKACIJA

Gradbeno Tehnièni elementi sistema Modularnih športnih objektov

- Postavitev osnovne rasterske mreže Osnovni raster konstrukcije + proizvodne mere fasadnega panela + inštalacijska mreža

- Funkcionalna razporeditev- Moduli zlaganja- Temeljenje



FUNKCIONALNI SKLOPI


Sistem Lego

stran 56

ZGODBA O PODJETJU:

Dansko podjetje, je že 60 let vodilni proizvajalec kreativnih igraè za otroke. S svojim entuziazmom so si kar dvakrat zagotovili naslov najboljše igraèe leta, vendar otrokom 21. stoletja navadne kocke niso dovolj. . .

Lego kocke so ena najbolj priljubljenih igraè zadnjih desetih let. Svoj vrhunec so desegle okoli leta 2000, ko je njihova prodaja podrla vse rekorde. Popularnost Lego kock gre pripisati revolucionarnemu sistemu, saj lahko sestavimo praktièno katerikoli dve kocki. To pomeni, da je možno sestaviti skoraj neskonèno število razliènih kombinacij, kar zelo pripomore k razvoju otrokove domišlije in ustvarjalnosti. K vsaki škatli kock so priložena navodila za sestavljanje in dodatne slike, ki otroka vzpodbujajo k uporabi domišlije. Kocke so narejene iz plastike visoke kvalitete in so ob normalni uporabi praktièno neunièljive. Namenjene so otrokom razliènih starosti, starim med 3 in 15 let. Zahtevnejša oblika Lego kock se imenuje Lego Technic, ki pa je namenjena starejšim otrokom.

MOTO LEGA:

“Samo najboljše je dovolj dobro, ”ki ga je leta 1936 izrekel ustanovitelj Ole Kirk Christiansen, v podjetju še vedno velja in mu sledijo. Podjetje s 60-letno tradicijo ima vsekakor obèudovanja vredno zgodovino, še vedno pa se nahaja povsem v privatnih rokah. Prepoznavnost blagovne znamke je izredna, in le težko sreèate èloveka, še težje pa otroka, ki ne bi vedel, kaj je to LEGO in kaj so lego kocke. Vendar se je skozi razvoj podoba igraè-kock zelo spremenila. Danes je mogoèe lego kocke in sestave povezati z raèunalnikom, jih krmiliti, ustvarjati glasbo, skratka, z njimi lahko otroci izkoristijo vse prednosti informacijske dobe, kar je zelo daleè od prvotnih, na roko izrezljanih lesenih modelov.

OD KOD IME LEGO

Naziv patenta proizvodnje plastiènih kock izhaja iz danskega “leg gogt ”, kar pomeni “igraj se dobro ”. Ob koncu 40. let prejšnjega stoletja so se LEGO-vim lesenim igraèam pridružile tudi plastiène. Leta 1949 je podjetje na trg poslalo prvo razlièico tradicionalnih lego kock, ki so zelo podobne današnjim. Elemente za gradnjo s štirimi glavami za boljšo trdnost in gradnjo so sprva prodajali le na Danskem pod imenom “kocke za avtomatièno sestavljanje ”. Na zaèetku 50. let je proizvodnja plastiènih igraè znašala že polovico vse proizvodnje.


Mreze

stran 57

Trodimenzionalna mreža infrastrukture v ortogonalni rasterski zazidavi (povzetek)prof. dr. France Rihtar, dipl.ing.arhLjubljana 20. avgust 1978Fakulteta za arhitekturo Skopje__________________________________________________________________________________________Namen tega dela je v iskanju minimalnega infrastrukturnega sistema, ki bo dovoljeval kontinuirno tehnièno pripravljeno osnovo za èloveški življenski prostor s tem, da bo možna katerokoli in poljubno spremenljiva uporaba na poljubnih mestih, vse v skladu z nekimi pravili uporabe. Zato ni v iskanju povdarek na arhitekturnem oblikovanju ali v reševanju estetskih problemov, èeprav so v sklopu ostalih vprašanj iskani odgovori ustrezne narave. Z veèjo pozornostjo pa so obravnavana metodološka vprašanja, saj je nerazvitost ustreznih metod naèrtovanja krivec enostranskim zakljuèkom.

Infrastruktura predstavlja armature prostora, arhitektura pa se pojavlja le kot zapolnitev nekega prostora, ki ga odreja infrastruktura, kot adicija vseh komunalnih mrež. Ta arhitektura služi razliènim namenom.

V današnjem èasu posebno izstopajo zahteve po sposobnostih prilagajanja, kombinacijah in multifunkcionalnost, po improvizacijah in spontanih gradbenih prenovitvah. Spoznavamo, da ne smemo veè gledati na maesto kot na objekt, ki ga naèrtujemo mi, temveè ga moramo pojmovati kot v nenehnem procesu razvoja kompleksni socio-tehnièni sistem, pri èemer so elementi tega sistema v stalno menjajoèem delovanju in so medsebojno vplivani.

Pri uporabi industrijskih, predpripravljenih elementov; èe gradimo izkljuèno z njimi ali v kombinaciji s klasiènimi gradbenimi elementi, pa je nujno poenotiti proizvodne mere, jih uskladiti z enotnim modularnim redom in v gradbenih konceptih respektirati rastre, ki izhajajo iz enotnih modularnih mer.

Z udeležbo znanstvenih metod se razvijajo novi gradbeni postopki in z njimi zahteve po modularnem naèrtovalskem redu.

Sistemsko grajenje je ena izmed možnosti za vkljuèevanje arhitekture v javni interes, èe vsebuje potrebne lastnosti:- Fleksibilnost (mogoèe reagirati na razliène zahteve)- Variabilnost (mogoèe reagirati na spremenjene zahteve v fazi naèrtovanja in uporabe)- Možnost razširitve (mogoèe pri zahtevi po dodatnih prostorih hitro in ekonomièno reagirati)


Mreze

stran 58

- Adaptabilnost (mogoèe razliène tehniène realizacije v fazi konkretne uporabe)- Nevtralnost (mogoèe etažne površine uporabljati za razliène potrebe, ki izhajajo iz spremenljivosti

programske strukture)- Faznost izgradnje (mogoèe zgradbo izvesti po delih kot zakljuèeno gradbeno tehnièno ureditev)

Naèrtovanje z modularnim redom je vsklajevanje obsežne strukture v gradnji, zato uporabljamo metodo modularne koordinacije za celotno strukturo nekega sistema, pri èemer se modularni koordinacijski sistem ne nanaša samo na ravne površine, tudi na odmike in prostornine toèk, linij, površin in teles. Odrejamo tudi instalacije, sistem razporeditve prikljuèkov, dimenzioniranje objektov in v abstraktnem smislu tudi gibanje in èas.

Prva faza realizacije je urejanje zemljišèa za tisti del možnosti, ki je potreben za prve gradnje. Proces selekcije možnosti pa mora pušèati nadaljevanje èim bolj nevtralno, da so mogoèa kasnejša dopolnjevanja in spreminjanja.

- Vsak element zgradbe, zgradba sama, kombinacije, so obravnavane samo v odnosu do celega sistema- Na osnovi sistematike, so utrjevani proporci, da so deli sistema, kot kombinacije, ki jih lahko vnaprej

odredimo v harmoniènem skladju- Raster lahko delimo na manjše dele, da omogoèa svobodno uporabo v vseh smereh. Podrejen je

enostavnim številènim odnosom in upoštevane so obstojeèe norme- Prostorske strukture, za katere so iz aspekta uporabe zahtevani veliki razponi ali posebni tehnièni pogoji, so

izven sistematiziranja. Sistem nudi samo ustrezne pogoje za prikljuèevanje.- Konstrukcija je èimbolj podrejena gradbenemu telesu, da ne omejuje arhitektonske svobode in da lahko

reduciramo število tipov tlorisov. - S kombinacijo standardnih elementov in s pomoèjo izbranih kompoibilnih komponent urejamo razliène

prostore in gradbeni kompleks z razliènimi etažnimi površinami za razlièno uporabo, toda zasnovanimi na istih principih, da se dopolnjujejo.

- Sistem omogoèa razširitve, poveèave v veè smeri s èim manjšim številom gradbenih elementov- Razliène etažne višine in vsi vertikalni elementi so vsebovani v sistemu in omogoèajo stopnjièasto

oblikovanje objektov- Celotna konstrukcija za nevtralne pasove je skeletna, da ni nosilnih zidov in masivni plafoni ne smejo

omejevati funkcioniranja

Infrastrukturna mreža TV Centra Ljubljana

- instalacijske horizontale- instalacijske vertikale- energetska centrala- klima centrale- materijalni transport- centralni vhodi


Reference

stran 59

Gymnasium in Elementary School, Jaromerice, Czech RepublicArhitekt: Fránek Architects Leto izgradnje: 2007Tip: športna dvorana srednje šole

Sports Centre - Sport zentrum Buchholz, Uster, SwitzerlandArhitekt: Fránek Architects Leto izgradnje: 2007Tip: športna dvorana srednje šole


Reference

stran 60

Sportna dvorana Velenje - Rdeèa dvorana, Velenje, SlovenijaArhitekt: Gregor Gojeviã, Aleksandra Dolenec GojeviãLeto izgradnje: 2004Tip: veènamenska; rokometna dvorana, dvorana za mali nogomet

Sports Hall, Hardthausen am Kocher, Deutschland Arhitekt: Heinisch Lembach, Huber Architekten StuttgartLeto izgradnje: 2007Tip: Šolska športna dvorana


Reference

stran 61

Tetris School, La Bregentenaz, Genolier, FranceArhitekt: Ipas Architectes sa (Michel Egger, Eric Ott, SalvatoreChillari)Leto izgradnje: 2005-2007Tip: Šolska športna dvorana

Gymnase Maurice Berlemont, Paris, FranceArhitekt: Emmanuel Saadi, Arnold VelayLeto izgradnje: 2004-2006Tip: Šolska športna dvorana


Reference

stran 62

Sports Hall, Bale, Istria, CroatiaArhitekt: 3LHD Architects Leto izgradnje: 2007Tip: Veènamenska športna dvorana

Double Sports Hall Dammschule, Worth, GermanyArhitekt: Gerd JagerLeto izgradnje: 2004Tip: Veènamenska športna dvorana


Reference

stran 63

Sports and Culture centre, Copenhagen, DenmarkArhitekt: Dorte Mandrup Architects and b&k+brandlhuber&coLeto izgradnje: 2005-2006Tip: športna dvorana; javna

VeloPark, London, United KingdomArhitekt: Hopkins Architects Leto izgradnje: nateèajna rešitev - 2012Tip: velodrom, olimpijski objekt

Sports Complex, Brest, Brittany, FranceArhitekt: Block ArchitectsLeto izgradnje: 2007Tip: Športna dvorana osnovne šole


Reference

stran 64

Sports and Culture centre, Copenhagen, DenmarkArhitekt: Taller de Enrique Norten Arquitectos, SCLeto izgradnje: 2001Tip: Šolska športna dvorana

Skating rink, Liege, BelgiumArhitekt: Joint - Venture L'Escaut And WeinandLeto izgradnje: nateèajna rešitev - 2008Tip: Športna dvorana za športne na ledu, drsališèe


Reference

stran 65

POVZETEK

(jekleno palièje, jekleni ðkatlasti nosilci, les, beton; povdarek na vidni konstrukciji strehe, iskanje novih rešitev za ekskluzivne primere, s položajem ne omejuje športnih iger)(pojavljanje trenda enotne obdelave športnega igrišèa in tribun; zanimiva rešitev v primeru spremembe funkcije iz športne v prireditveno)(Vklapljanje kubiène gmote osnovnega vadbenega modula; èlenjenje, strukturiranje fasadne površine )(pomembno je upoštevati direktno osvetlitev igralne površine s soncem in prepreèiti blešèanje v nivoju oèi; vkljuèevanje funkcije senèil, okna v nivoju kapa in na strešini )(zadostno število odprtin vhodov-izhodov v primeru evakuacije, upoštevanje loèevanja vhodov zaposlenih, nastopajoèih, gledalcev, zagotovljene komunikacije invalidnih oseb)(vmešèanje stavbne gmote v konkretno okolje, kot ekskluziva, akcent prostora, športni kompleksi delujejo tudi kot centri dogajanja z dodatnim nešportnim programom)(manjši športni centri, telovadnice otroških vrtcev, telovadnice urbanih središè, športni objekti osnovnih, srednjih šol)

(Osnovna konstrukcija je postavljena izven obsega igralne površine; skrita v steni, postavljena na zunanjo stran fasade)

- Konstrukcija stropa

- Struktura športnega poda

- Fasadni ovoj

- Osvetlitev

- Vstop

- Pojavnost v urbanem okolju

- Namembnost

- Konstrukcija


Športna oprema

stran 66

PROIZVAJALEC ŠPORTNE OPREME

POGOJI ZA IZBIRO- pridobljeni certifikati na športno orodje za vse nivoje vadbe- kvaliteta športnih rekvizitev- lasten razvoj, sledenje trendov- dolgoroèno servisiranje (pogodbeno) - celoten inžiniring opreme- možnost najema opreme- garancija na dobavljeno opremo- dolgoletne izkušnje, tradicija- prisotnost na trgu

Elan Inventa (www.elan-inventa.com)

- velik ponudnik športne opreme, imajo nekaj patentov - pripravljajo, da bodo ponujali cele športne objekte – zasnova modela - nekateri dobavitelji delajo ekskluzivno za njih po njihovih patentih- delajo s partnerjem, ki jim rešuje problematiko akustike. - V Rusiji Elan forsira Moskvo, ekspanzija rasti gospodarstva

Elan je slovenska blagovna znamka, ki je na podroèju izdelkov za šport in prosti èas med vodilnimi na svetu, hkrati pa kupcem z inovacijami, tehnièno dovršenostjo izdelkov, njihovo visoko kakovostjo zagotavlja pošteno vrednost za vložen denar.

Podjetje Elan Inventa je kot vrhunski proizvajalec ter ponudnik opreme in storitev pri opremljanju športnih objektov predvsem na slovenskem trgu prisotno veè kot 60 let.


Športna oprema

stran 67

V programu Elan Inventa najdemo:

- roène in elektriène tribune;- telovadno opremo za šolsko gimnastiko;- opremo za dvoranske športe;- zašèitne mreže in obloge;- pregradne stene;- blazine;- plezalne stene;- športne pode ter- opremo za otroška in zunanja športna igrišèa.

Reference:

Veè kot 2000 športnih objektov po vsej Sloveniji in v tujini. Za 6. evropsko prvenstvo v rokometu je podjetje na novo opremilo športno dvorano Zlatorog v Celju, ki je poleg velikosti predstavljala velik izziv tudi zaradi izpolnjevanja visokih standardov za ostale športe, ki jim je dvorana prav tako namenjena. Po evropskih standardih kakovosti so v dvorani postavili pomiène tribune za 1500 gledalcev, nepremiène sedeže za 3500 gledalcev, rokometne gole in zašèitne mreže.

Storitve:

- svetovanje- naèrtovanje in projektiranje- izdelava po evropskih standardih- montaža- servis


Športna oprema

Športna dvorana Zlatorog Celje

TRIBUNE:

Tribune ELAN so zasnovane, naèrtovane in izdelane tako, da se kar najbolje prilagajajoarhitekturi prostora, v katerega so umešèene, ter so v okviru tehniènih zmožnosti vselej izvedene v skladu z željami naroènika.Vrste tribun:- teleskopske;- demontažne;- omarne tribune;- prevozne tribune.

Izdelane so v skladu z veljavnimi slovenskimiter evropskimi predpisi in standardi:- standard DIN 18032/5;- standard EN 729/ISO 3834;- standard EN 13200.

PREGRADNE STENE:

Pregradne stene ELAN spadajo med vgrajeno opremo in so namenjene za namestitev v pokritih objektih. Zasnovane in izdelane so tako, da se kar najbolje prilagodijo arhitekturi prostora, zato soprimerne tudi za uporabo v npr. športnih dvoranah, bazenih, veènamenskih dvoranah,industrijskih poslopjih ipd. Prostor razdelijo na dva ali veè samostojnih (vadbenih) delov ter tako kar najbolj povežejo njegovo izkorišèenost.Pregradne stene ELAN so zasnovane in izdelane v skladu z veljavnimi slovenskimi in evropskimi varnostnimi predpisi in standardi:- s Standardom DIN 18032/4;- s Standardom EN 729/ISO 3834;- s Standardom DIN 7892;- neraztrno in samougasljivo umetno usnje je izdelano v skladu s Standardom DIN 4102/B1.

Pregradne stene ELAN so izdelane iz kakovostnih in kontroliranih vgrajenihmaterialov, njihova uporaba in upravljanje z njimi pa sta preprosta in varna.

stran 68


Športna opremaOprema za športne igre kot so košarka, odbojka, rokomet, nogomet in badminton, spada med opremo, ki je namenjena tako za šolsko kot za tekmovalno uporabo. Vsi izdelki so zasnovani tako, da omogoèajo kar najveèjo izkorišèenost prostora. Vsa oprema je zasnovana in izdelana v skladu z veljavnimi evropskimi standardi.Opomba: Kovinski deli vseh izdelkov so v srebrno sivi barvi RAL 9006. Na željo naroènika je mogoèe lakiranje v drugi barvi.

KOŠARKAOprema za košarko je lahko vgrajena ali pomièna in je namenjena tako za uporabo na šolskih igrišèih in športnih objektih kot za opremo dvoran na tekmah. Oprema za košarko Elan je v celoti zasnovana in izdelana tako, da se kar najbolje prilagaja arhitekturi prostora in omogoèa njegovo najveèjo izkorišèenost.

Vsa športna oprema je zasnovana in izdelana v skladu z veljavnimi slovenskimi in evropskimi varnostnimi predpisi in standardi:- s Standardom SIST EN 1270;- s Standardom EN 729/ISO 3834;- s Standardom DIN 7892, ki predpisuje uporabo dodatne mehanske ali elektriène zavore oziroma kombinacijo obeh zavor.

stran 69


Športna opremaODBOJKA- Aluminijasto stojalo za odbojko.- Okrogli ojaèani profil s premerom 100mm.- Stojalo ima vgrajen napenjalec mreže.- Mogoèa je vtièna, stenska ali prevozna izvedba pritrditve.- Stojalo omogoèa nastavitve mreže na višini 210 cm , 224 cm, 235 cm in 243 cm.E13512 STOJALO ZA ODBOJKO 3 m Z NAPENJALOME13540 ZUNANJE STOJALO ZA ODBOJKOE13558 PREVOZNO STOJALO ZA ODBOJKOE13503 ZAŠÈITA STEBRA ODBOJKEE13508 SODNIŠKO STOJALO ALUMINIJE13509 MEHKA ZAŠÈITA SODNŠKEGA STOJALAE13504 TEKMOVALNA MREŽA ZA ODBOJKOE13505 ANTENI ZA TEKMOVALNO MREŽO ZA ODBOJKOE13531 ŠOLSKA MREŽA ZA ODBOJKO

ROKOMETRokometni gol je sestavljen iz aluminijastega okvirja, rokometnih vratnic, kovinskega ogrodja, mreže rokometnih vrat ter lovilne mreže. Rokometna oprema ELAN je zasnovana in izdelana v skladu s Standardom SIST EN 749.

- Rokometna vratnica dimenzije 300 x 200cm je lahko izvedena iz aluminija ali iz vezanega masivnega lesa.- Kovinsko ogrodje se na podlago fiksira s statièno preverjenim pritrdilom in omogoèa dve izvedbi: fiksno konstrukcijo ali zložljivo konstrukcijo.- Globina gola je 100 cm.- Zunanji gol vkljuèuje pocinkano zložljivo konstrukcijo.E13830 MREŽA NAJLON 4 mmE13871 MREŽA ZA ROKOMETNI GOL POLIETILEN - ZUNANJI 4mmE13840 LOVILNA MREŽA NAJLONE13855 SIDRA ZA PARKET 4mmE13854 SIDRA GOLA - ZUNANJAE13872 VOZIÈEK ZA PREVOZ ROKOMETNIH GOLOV

stran 70


Športna opremaBADMINTON- Kovinsko prevozno stojalo z lastno obtežitvijo;- Fiksna višina za igro badmintona 155 cm.

E 23300 BADMINTON - PREVOZNIE23310 STOJALO ZA BADMINTONE23320 MREŽA ZA BADMINTON

NAMIZNI TENIS- Zložljiva miza za namizni tenis z vgrajenimi kolesi za prevoz.- Primerna za postavitev v pokritih prostorih ali na prostem.- Igralna površina ima mat antirefleksno prevleko, ki tudi pri igri na prostem ne odbija dnevne svetlobe.- Igralna površina v skladu s pravili ITTF.- V položaju prevoza zavzema 75 cm x 155cm.- Stojala z mrežo so fiksno vgrajena v kompletu.

T23410 MIZA ZA NAMIZNI TENIS - PREVOZNA (Tip 440)T23411 MIZA ZA NAMIZNI TENIS SPORT (Tip 340)T23412 MIZA ZA NAMIZNI TENIS HOBBY (Tip 140)

BADMINTON, ODBOJKA, TENISUniverzalno samostoješe prevozno stojalo za uporabo v dvoranah ali na prostem.- Višina aluminijastega stojala je 2.5 m.- Primerno za vse igre z žogo ob mreži in skok v višino. Prodaja se v paru. Univerzalna mreža, dimenzije 9 x 0.8 m, okenca 40 mm.- Najlonska pletena vrvica 2 mm.

E23210 SAMOSTOJEÈE UNI STOJALOE23220 MREŽA UNI

stran 71


Športna opremaTELOVADNA OPREMA- Plezala letveniki plezalne stene- Gimnastièna oprema bradlje, koze skrinje odrivne deske, trampolini gredi klopi krogi na vrveh vtièni drog- Oprema 1. triade blazine

PLEZALAVgrajena telovadna oprema, kamor spadajo letveniki, plezala, plezalne stene je namenjena za razgibavanje, izvajanje didaktiènega programa in razliène gimnastiène vaje za preizkušanje zmogljivosti ter uvajanje v osnove športnega plezanja.Ob letveniku lahko krepimo in raztegujemo skoraj vse mišiène skupine. Ena od njegovih prednosti je v tem, da obremenitve izvajamo z lastno tezo, tako da ob pravilnem izvajanju ni bojazni, da bi prišlo do poškodb. Vaje na letveniku so še posebej priporoèljive za tiste, ki imajo težave s hrbtenico.

PLEZALNA STENA- Omogoèa postavljanje poljubne težavnostne smeri.- Kovinska podkonstrukcija.- Plezalne plošèe iz vezane plošèe, peskane vezane plošèe ali 3D poliesterske plošèe.- Poljubna pritrditev oprimkov na plošèe.- 20 kosov poliestrskih oprimkov za poljubno pritrditev na plezalno steno.- Oprimki razliènih oblik in dimenzij.- Omogoèa konstrukcijo/imitacijo nizke plezalne stene iz letvenika.- Uporaba v kombinaciji s poliestrskim oprimkom.- Preprosto pritrjevanje med dve preèki letvenika.

stran 72


Športna opremaGIMNASTIÈNA OPREMAGimnastièna oprema je namenjena tako za šolsko športno vzgojo kot za uporabo pri športni gimnastiki. Vsa oprema ima vgrajene kakovostne materiale in je izdelana v skladu z evropskimi standardi. Opomba: Kovinski deli vseh izdelkov so v srebrno sivi barvi RAL 9006. Na željo naroènika je mogoèe lakiranje v drugi barvi.

BRADLJEE21100 DVOVIŠINSKA BRADLJAE21110 ŠOLSKA BRADLJAE21130 ŠOLSKA BRADLJA JUNIORE21140 VOZ ZA BRADLJOTELOVADNE KOZEE21210 KOZA - VELIKAE21220 KOZA - MALATELOVADNE SKRINJEE21311 PETDELNA SKRINJAE21330 SKRINJICAE21320 PREVOZNA NAPRAVAODRIVNE DESKE IN TRAMPOLINIE21362 ŠOLSKA ODRIVNA DESKAE21363 ODRIVNA DESKA - OBLAZINJENAE21364 ODRIVNA DESKA - TEKMOVALNAT21365 TRAMPOLIN z gumicoT21375 TRAMPOLIN z vzmetmiTELOVADNE GREDIE21390 ŠOLSKA GREDE21385 NIZKA GREDTELOVADNE KLOPIE21380 TELOVADNA KLOP 3.5 mE21382 TELOVADNA KLOP 2 m

BLAZINEŠolske telovadne blazine razliènih dimenzijse v sestavi materialov ne razlikujejo.Vse blazine imajo plastificirano prevleko sprotidrsno funkcijo skladno s varnostnimistandardi. Tip vložkov oziroma jeder blazin se doloèa glede na namen uporabe. Izdelki so zasnovani in izdelani v skladu z veljavnimievropskimu predpisi in StandardiEN ISO 5903, 5904, 5905, 5906, 5907.

ZAŠÈITNE MREŽE IN STENSKE OBLOGEE14511 ZAŠÈITNA MREŽA STENE14521 ZAŠÈITNA MREŽA OKENE14611 MEHKA ZAŠÈITA STEN

OSTALA OPREMAPRIREDITVENI ODERE21950 ALUMINIJAST PRIREDITVENI ODERT21940 DEMONTAŽNI ODERTALNA ZAŠÈITAT21920 ZAŠÈITNE PLOŠÈE PARKETAT21980 ZAŠÈITNE TALNE OBLOGE v rolahT21940 SERVISNI ODRI

stran 73


Alternativni viri energije

stran 74

Svetovno znana misel v arhitekturi form follows function, se v svetu stalnega spreminjanja in iskanja novih tržno funkcionalnih vrednosti vse bolj oblikuje v misel form follows economical functionality. Glede na veliko energijsko kolièino, ki jo za svojo funkcijo zahtevajo športni objekti so energijski pribitki iz naslova alternativnih virov energije za rentabilno delovanje zelo pomembni.Poleg dolgoroènega korišèenja energetskih potencialov elementi sistema lahko s prisotnostjo kvalitetnega oblikovalskega prispevka tvorijo visoko kvaliteto fasadne kompozicije.

FOTOVOLTAIKARaba energije se vsako leto poveèuje, pri èemer so zaloge fosilnih goriv omejene. V prihodnosti bo zato potrebno fosilna goriva nadomestiti z drugimi viri energije. Ena izmed možnosti je energija Sonca, ki jo je na razpolago v praktièno neomejenih kolièinah in jo lahko uporabimo tudi za proizvajanje elektriène energije. Veda, ki se ukvarja s preuèevanjem pretvorbe sonène energije v elektrièno energijo se imenuje fotovoltaika (PV). Neposredna pretvorba sonène energije v elektrièno se dogaja v sonèni celici oz. PV celici.

PV celice delimo na konvencionalne (silicijeve ter iz zmesi polprevodnikov) ter na tankoplastne PV celice (silicijeve, halkogenidne, elektrokemijske, organske). Silicijeve konvencionalne in tankoplastne PV celice predstavljajo pretežni delež v uporabi. Debelina konvencionalnih silicijevih PV celic je približno 0,3 mm, debelina tankoplastnih silicijevih PV celic pa je približno 0,1 mm oz. 300-krat manj. Zaradi bistveno manjše debeline so tankoplastne PV celice lahko tudi gibljive. Izkoristek pretvorbe sonène energije v elektrièno je pri konvencionalnih PV celicah 15-20% ter pri tankoplastnih PV celicah 5-8% oz. 3.krat manj. Z zaporedno vezavo PV celic dobimo PV modul (Slika 2). Karakteristika PV celic oz. modulov je podana z vršno elektrièno moèjo (Wp – Watt-peak), ki je doloèena pri standardnih testnih pogojih. Ti pogoji ustrezajo jasnemu sonènemu dnevu.

V primeru namestitve veèjega števila na izbrano površino govorimo o sonèni elektrarni, ki proizvaja enosmerno elektrièno napetost. Sonèna elektrarna je lahko samostojna in proizvaja elektrièno energijo samo za posamezno stavbo, napravo ipd. Proizvedena elektrièna energija se shranjuje v akumulatorjih za uporabo v èasu, ko je sonèno sevanje manj intenzivno ter v noènem èasu. Elektrarna je lahko prikljuèena tudi na elektrièno omrežje, kamor odda elektrièno energijo. Vendar je pred oddajo potrebno proizvedeno enosmerno elektrièno napetost v razsmerniku pretvoriti v izmenièno. Oddano elektrièno energijo pristojno distribucijsko podjetje odkupuje po bistveno višji ceni od povpreène cene elektriène energije. Z višjo odkupno ceno se na državnem nivoju spodbuja izgradnja sonènih elektrarn. Investicija se pri trenutnih odkupnih cenah povrne v približno 14 letih, to pa pri življenski dobi 30 let pomeni, da sonèna elektrarna vsaj polovico svojega èasa »proizvaja« èisti dobièek.

PV modulov



stran 75

Razvoj sistema in elementov ovoja nizkoenergijskih stavb SEONES

(zraèni kolektor):

(zraèni kolektor + rekuperator):

• osnovni panel• toplozraèni sprejemnik sonène energije• rekuperator toplote pri prezraèevanju stavbe

Energijsko uèinkoviti premazi:• barvni selektivni premazi v modrem, sivem, zelenem in rjavem odtenku• ustrezne energijske, mehanske lastnosti• Spraying oz. coil coating postopek

Panel z enojno rego

Panel z dvojno rego



stran 76

Razvoj sistema in elementov ovoja nizkoenergijskih stavb SEONES

Panel s tankoslojnimi fotonapetostnimi moduli:

• Fotonapetostni moduli integrirani na površino panela(vulkanizacija, lepilni trak, lepljenje)

• Sodelovanje z VHF (proizvodnja PV modulov)• Sodelovanje z Sunset (Unisolar)

Sonèna elektrarna prikljuèena na omrežje• prodajanje elektriène energije• odkupna cena cca. 5x višja od cene za gospodinjstva• proizvajanje elektriène energije

Meritve energijskega izplena na TRIMO fasadi in strehi

Tehnicni okviri


Raster mrežeRaster mreže služi kot podloga za modulno zložbo. Osni razmaki mreže upoštevajo nosilne razpone jeklenih nosilcev, funkcionalne gabarite posameznih modulov interiera in dimenzijske karakteristike Trimo fasadnih, strešnih sistemov. S tem so lažje doloèljivi položaji in umešèanje. Raster, osnovan na podlagi osnovne vadbene enote (19,40m/29,10m) je poenoten s proizvodnimi merami elementov Trimo.Osnovni raster konstrukcijeRaster konstrukcije je postavljen tako, da ne obremenjuje aktivnosti v posameznih športnih modulih. Upošteva nosilne razpone konstrukcije strehe in sten glede na standardne jeklene profile.Moduli zlaganjaPosamezni moduli so individualna statièna celota. Za vsak sklop so dokonèno rešeni vsi tehnièni spoji in podrobni detajli z možnostjo pripenjanja na sosednji modul. Doloèena so mesta možnih odprtin in stranic, ki omogoèajo navezovanje na komunikacijske hodnike.TemeljenjeZa zagotavljanje osnovne nosilnosti objekta ŠMO je potrebno ustrezno temeljenje glede na kvaliteto temeljnih tal. Postavljena je osnovna nosilna plošèa (se ne nudi v okviru ponudb), ki jo je potrebno individualno statièno reševati. Temeljenje je možno tudi v betonu na temeljni plošèi ali pilotih.FasadaNosilna konstrukcija stene (jekleni skelet) z notranjo akustièno obdelavo, na zunanji strani z razliènimi podkonstrukcijami nudi fasadno površino z širokim naborom rešitev. Taka izvedba dopušèa uporabo vertikalnih in horizontalnih Trimo fasadnih panelov vseh generacij z možnostjo tvorjenja celostnega ovoja kompleksa.Elementi se sestavljajo po standard in invisio sistemih spajanja z rešenimi vsemi tipskimi detajli.

Osnovna konstrukcijaV sistemu modularnih športnih objektov je konstrukcija doloèena s pomoèjo osnovne mreže konstrukcije, ki je ohranja osne razmake v preèni in vzdolžni smeri. Vsi spoji med elementi so rešeni po tipskih detajlih in v posebnih primerih usklajeni s statikom kot netipièna projektantska rešitev.StrehaPri osnovnem vadbenem modulu predstavlja najveèji izziv streha osnovne vadbene enote z . Iz širokega nabora arhitekturnih oblik strehe se priporoèa enokapna strešina z naklonom do 10 stopinj. V primeru dodajanja modulov se dopušèa dvokapna streha z izrazitim, podaljšanim enim krakom.

Predlaga se fasadni panel s horizontalnim pritrjevanjem, ker ponuja tehnièno in ekonomsko najbolj smiselno rešitev.

razponom 36 m


Konstrukcija

stran 78

Nosilna jeklena konstrukcija

Prednosti in odlike jeklenih konstrukcij:- veè svobode arhitektom pri izražanju- transparentnost in vitkost konstrukcij- premostitev veèjih razponov brez stebrov- hitra izdelava in montaža- enostavna montaža fasad- možnost enostavnih naknadnih posegov, sprememb- reciklabilni materiali, manj hrupa in prahu med montažo- vidni spoji omogoèajo enostavno kontrolo- CAD/CAM projektiranje- enostavno vzdrževanje- racionalnejši temelji- dolga življenjska doba ...

Vsaka jeklena konstrukcija je sestavljena iz Primarno konstrukcijo sestavljajo nosilni okviri in stabilizacijski sistemi, ki zagotavljajo stabilnost zgradbe in prenašajo obremenitve na armiranobetonske temelje. Primarna konstrukcija je peskana po stopnji 2.5 (DIN 55928). Zašèitena je z osnovnim premazom debeline 40 mikronov. Konèni premaz se izvede ali v samem proizvodnem procesu ali na montaži. Debelina in vrsta premaza je prilagojena zahtevam naroènika. Barva konènega premaza je skladna z RAL barvno lestvico.Primarna konstrukcija je lahko izdelana tudi v vroèe cinkani varianti. V tem primeru osnovniin konèni premaz nista potrebna, sta pa možna.

Konèni in vmesni okvirji

Sestavljeni so iz vroèe valjanih I profilov po EN 19-57 in EN 53-62 iz materiala S 235 ali S 355 po EN 10025. Zaradi optimiranja konstrukcije so strešni nosilci obièajno ojaèani z vutami. Pri velikih razponih, kjer uporaba vroèe valjanih profilov ni veè racionalna, se uporabljajo varjeni profili ali palièni strešni nosilci. Možna je tudi izvedba s cevnimi profili, ki omogoèajo privlaène arhitekturne rešitve. Vsi spoji in stiki so vijaène izvedbe, kar omogoèa kvalitetno izvedbo in hitro montažo. Doloèeni detajli so tipsko zasnovani, kar omogoèa enostavne inracionalne rešitve.

primarne in sekundarne konstrukcije.


Konstrukcija

stran 79

Zavetrovanje in ostala stabilizacijska povezja

Zagotavljajo vzdolžno stabilnost objekta. Nahajajo se tako v fasadnih kot tudi v strešnih poljih.Lokacija in vrsta sistema je odvisna od obremenitev in arhitektonskih zahtev. V veèini primerovse uporablja tipizirani sistem z zategami iz okroglih jekel z napenjalkami. Le v posebnih primerihse uporabljajo individualni sistemi.

Etažna konstrukcija

Odvisna je od izbranega sistema etažne konstrukcije.Možne so sledeèe izvedbe:- sovprežni etažni sistem (sodi med najbolj sodobne in racionalne rešitve etažnih konstrukcij),- klasiène monolitne AB plošèe ob uporabi HI-Bond ploèevine (ni potrebno opaženje),- predfabricirane prednapete AB votle plošèe,- klasiène monolitne AB plošèe.

je sestavljena iz strešne in fasadne podkonstrukcije.

Zašèita konstrukcije

Za fasadno in strešno podkonstrukcijo se uporabljajo tankostenski hladno valjani profili iz pocinkane ploèevine. Ploèevina je pocinkana v debelini 20 mikronov. Profili niso dodatno barvani. Variantno se namesto tankostenskih hladno valjanih profilov uporabljajo valjani profili, ki so izdelani iz jekla kvalitete S 235 (St. 37-2) ali S 355 (St. 52-3) po EN 10025. V tem primeru so profili peskani po stopnji 2.5 (DIN 55928). Antikorozijska zašèita je v tem primeru povsem enaka antikorozijski zašèiti ostale jeklene konstrukcije.

Sekundarna konstrukcija


Konstrukcija

stran 80

Strešna nosilna konstrukcija

shematski prikazi oblike strešnih nosilcev

Kot odgovor na razliène želje in zahteve prostora, sistem ponuja nabor rešitev premošèanja razpona. Strešni nosilci poleg obremenitev, ki jih doloèa standard Eurocode, upošteva tudi obremenitev športne opreme, dodatnih elementov in strešnih elementov iz sklopa alternativnih virov energije.

Sistem je sestavljen iz tlaène cone iz jeklenih nosilnih delov in natezne cone, ki sledi konkavni liniji in je lahko iz jeklene vrvi (skica).

Kljub temu je potrebno paziti, da statièna višina nosilnega sistema strehe ni previsoka (cca. 2m). Ohranjena mora biti športna svetla višina za odbojko, rokomet in košarko (9m) v obsegu širine igrišèa (cca 20m).


KonstrukcijaOpravljena je bila dimenzijska preveritev takega sistema z oceno smiselnosti na razponu v preèni in vzdolžni smeri. Za oblikovanje predloga je pomembna tudi finanèna smiselnost. Športni modularni sistem se bo ponujal naroènikom za projekta srednjega razreda.

referenèni prikazi oblike strešnih nosilcev

Dve rešitvi strešnega nosilnega sistema:

A Racionalna rešitev RAVNINSKI, PALIÈNI STREŠNI NOSILEC (HEA 260/240, IPE 160), preèna in vzdolžna smerB Ekskluzivna rešitev PROSTORSKI STREŠNI NOSILEC Z NATEZNO DIAGONALO (zatega, jeklenica 2X ö 56, cevi krogelnega prereza )

Predlagane rešitve dopušèajo modifikacije kljuènih statiènih elementov konstrukcije strehe. S tem se nudijo alternativne rešitve sistema A, B. Streha je èlenkasto pritjena na jekleni skelet športne dvorane. To omogoèa, da se nosilni skelet ostaja statièno nespremenjen neglede na to kater tip strehe se uporablja.

Fasadna oblogaNaèin vgradnje

Ognjevarne fasadne panele FTV je možno vgrajevati na fasadnih oziroma predelnih stenah na vertikalni ali horizontalni naèin. Za vse vrste vgradnje so na voljo tipske rešitve, kar omogoèa hitro in enostavno izvedbo.Trimo so v zadnjih nekaj letih osvojile trg s svojimi tehniènimi lastnostmi in sodobnim estetskim videzom. Samonosilnost fasadnih panelov Trimoterm FTV, zlasti pri enopoljnih statiènih sistemih, je tista lastnost, ki daje horizontalnemu fasadnemu Trimo sistemu veliko konkurenèno prednost. Osnovni naèin pritrjevanja horizontalne fasade je z uporabo aluminijskega profila HF3. Možni so tudi drugaèni naèini pritrjevanja. Pri horizontalni vgradnji Trimoterm FTV panelov je možno kombinirati razliène širine panelov ob predhodnem posvetovanju s Trimo tehnièno službo.

spada med klasiène naèine vgradnje in je primerna izbiraza visoke objekte z veèjimi zunanjimi obremenitvami.

Dopustne razdalje med podporami

Dopustne razdalje se doloèi glede na izbrano debelino panela, obremenitve in širine podpore. Natanène razdalje med podporami je potrebno izraèunati za vsako zgradbo posebej. Preraèundopustnih razdalj je na voljo s strani Trimo tehniène službe.

Naèin pritrjevanja

Poglavitni dejavniki, ki vplivajo na izvedbo pritrjevanja, so:- obremenitev z vetrom:- osnovna obremenitev z vetrom,- višina fasade nad terenom,- pozicija na fasadi (robna obmoèja širine do 2 m).- temperaturna obremenitev:- barva panela (skupina I, II, III).- statièni sistem polaganja panelov:- enopoljni, dvopoljni, veèpoljni.

horizontalne fasade

Vertikalni naèin vgradnje panelov


Montaža fasadnega panela na jekleno konstrukcijo.


Fasadna oblogaOgnjevarni FASADNI paneli Trimoterm

Ognjevarni fasadni paneli Trimoterm FTV uresnièujejo rešitve veèine sodobnih arhitekturnih zasnov, pa naj gre za poslovne, trgovske, športne ali industrijske objekte. Dovršene oblike, izbrani materiali in vrhunske tehniène lastnosti skrajšujejo èas gradnje objektov ter zagotavljajo odliène oblikovne uèinke.

Ognjevarni paneli Trimoterm FTV so sestavljeni iz dveh profiliranih, obojestransko pocinkanih (275 g/m2) in obarvanih jeklenih ploèevin (debeline 0,5 mm ali 0,7 mm) z izolacijskim polnilom iz negorljive lamelirane mineralne volne (debeline 50 - 240 mm). Vse tri plasti sestavljajo kompakten sendviè element, ki zagotavlja potrebno nosilnost, tesnost in sestavljivost. Jedro panela iz negorljive mineralne volne zagotavlja odlièno toplotno in zvoèno izolativnost panelov ter visoko požarno odpornost. Dolžine panelov so od 2 do 14 m. Standardni širini panelov sta 1000 in 1200 mm, po posebnem dogovoru pa je možna izdelava širine panelov med 600 in 1200 mm.

Tipi fasadnih panelov Trimoterm

Trimoterm FTV STANDARDTrimoterm FTV INVISIO - panel z nevidnim

naèinom pritrjevanja

Fasadna oblogaVogalni zakljuèki

zagotavlja mehak prehod med dvema fasadnima površinama. Izvedbe zaobljenih vogalnih zakljuèkov so možne z vsemi debelinami panelov. Tako oblikovan vogalni element pritrdimo po sistemu nevidnega pritrjevanja z aluminijastim profilom.

ponuja možnost dinamiènega prehoda, saj jasno poudarja izgled objekta. Izvedbe ostrorobih vogalnih zakljuèkov so možne z vsemi debelinami panelov. Tako oblikovan vogalni zakljuèek pritrjujemo po sistemu nevidnega pritrjevanja z aluminijastim profilom. Dolžina posameznih krakov vogalnega panela je do 2000 mm. Podobno je možna tudi izvedba ostrorobih vertikalnih vogalov v vzdolžni smeri panela (podrobnejše informacije so na voljo v Trimo tehnièni službi).

Opis sistema horizontalne fasade z nevidnim naèinom pritrjevanja

Osnovo sistema horizontalnih fasad INVISIO predstavljajo fasadni paneli Trimoterm FTV INVISIO z nevidnim naèinom pritrjevanja standardne modulne širine 1000 mm. Paneli Trimoterm FTV INVISIO se pritrjujejo na jeklene fasadne konstrukcije ali betonske konstrukcije z uporabo namensko izdelanega podložnega elementa. Podložni element služi za raznos obtežbe na veèjo naležno površino. Izdeluje se iz nerjaveèe ploèevine debeline 2 mm in je dolžine 160 mm. Vzdolžni rob sosednjega panela prekrije podložne elemente in vijake pritrjenega panela tako, da ti na izvedeni fasadi niso vidni. Pritrdilno mesto je prikazano v prerezu na detajlu. Na mestu pritrjevanja v spoju je potrebno v panel vstaviti distanèno cevko.

Uporabljata se dve vrsti protikorozijske zašèite ploèevine:- zašèita na osnovi polyestra z oznako SP - standardna zašèita,- zašèita na osnovi polyvinylidenfluorida z oznako PVDF.

Jeklena ploèevina je predhodno vroèe cinkana. Debelina nanosa cinka je 275 g (Zn)/m2. Postopek barvanja ploèevine je ½Coil Coating½. To je barvanje med valji in sušenje v peèi pri temperaturi vsaj 200°C. Možni so vsi barvni odtenki po RAL lestvici. Za hitro dobavo ploèevine je potrebno paziti na barvne thalone proizvajalcev.Na posebno zahtevo je ploèevina lahko obarvana tudi z barvo na drugaèni osnovi (npr. PVC-ja, silikonpoliestra,...), ki ima lahko drugaène lastnosti.

Zaobljeni vertikalni vogal

Ostrorobi horizontalni vogal



Idejni projekt 01


Idejni projekt 02Idejni projekt Športne dvorane Srednješolskega Centra Ptuj


Idejni projekt 03Multifunkcionalna Športna dvorana Nemška vas, Trebnje


Idejni projekt 03


ZakljucekZAKLJUÈNE UGOTOVITVE, USMERITVE

Na podroèju športnih dvoran v Sloveniji obstaja nezadovoljivo stanje. Obstojeèe športne dvorane ne dosegajo športnih normativov, ki veljajo v Evropi, poleg tega pa ne nudijo zadostnih funkcionalnih in operativnih kapacitet, ki bi zadovoljevale potrebe športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah ter popoldanskih fakultativnih športno-prireditvenih dejavnosti.

Predstavljena zasnova Trimo modularnih športnih dvoran z modularno optimizirano koordinacijo športnih modulov

rešuje težave pri financiranju in dolgoroèni rentabilnosti z nudenjem sodobne funkcionalne zasnove tlorisa, možnostjo

polivalentne izrabe športnih površin ter fazno gradnjo.

Izraba alternativnih, solarnih virov in možnost dodajanja programov, ki so ekonomsko zanimivi in funkcijsko primerni,

zagotavljajo dolgoroèno energetsko in finanèno samozadostnost športnega objekta. Sistem je osnovan na tako

imenovanih športnih modulih (moduli funkcionalnega sklopa), ki so med seboj usklajeni v prostorski mreži z

upoštevanjem prostorskih normativov , konstrukcijskih razponov in inštalacijskih vodov.

Preko raèunalniškega generiranja modulov s programom, ki je trenutno v razvijanju je mogoèe doseèi hitro, vedno

univerzalno tlorisno, fasadno in prostorsko rešitev z rešenimi detajli spajanja, konstrukcije in zasnovo nosilnega jeklenega

skeleta. Vse pridobljene podloge služijo kot izhodišèe konèni tehnièni dokumentaciji športne dvorane.

Za dosego ciljev sistema in polno vpeljavo v realnost je potrebno dokonèno uskladiti vse mreže funkcijskih, prostorskih,

proizvodnih in konstrukcijskih rastrov na enotno modulno mero, kar bo v zakljuèni fazi temelj za izdelavo programske

opreme Športnih modularnih objektov.

zakljuèna naloga novozaposlenih modularni športni objekti¡O.pdf · Eden od vzrokov neukvarjanja...

Documents

Transcript of zakljuèna naloga novozaposlenih modularni športni objekti¡O.pdf · Eden od vzrokov neukvarjanja...