Ekonomska demokracija, t. 2, april 2015 21

pomembno vplivajo tudi na socialni dialogna podjetniki ravni.

Na ravni kolektivnih pogodb dejavnostiod leta 2013, ko je bil sprejet nov Zakon odelovnih razmerjih, aktivno potekajo pro-cesi sklepanja novih kolektivnih pogodbdejavnosti oziroma sprememb in dopolni-tev kolektivnih pogodb dejavnosti.

V kontekstu izkuenj iz tega zadnjegakroga procesa pogajanj na ravni kolektivnih

pogodb dejavnosti bi lahko izpostavili trikljune poudarke:

kolektivne pogodbe pomembno vplivajotudi na konkurennost; delavcem nam-re zagotavljajo vijo raven pravic; alpa te vrednosti doslej niso prepoznalijavni naroniki, ki se e vedno v pretenimeri odloajo zgolj na podlagi najnijecene; spremembe na tem podroju sozato nujno potrebne;

kolektivne pogodbe kot avtonomno pra-vo so lahko pomemben generator novihvsebin, ki na novo definirajo razmerjamed delavci in delodajalci, ob upo-tevanju spremenjenih razmer poslova-nja;

le kakovosten in konstruktiven socialnidialog na vseh ravneh, vkljuno s pod-jetniko, lahko pripelje do pravih in ele-nih uinkov.

Zadruga kot primerna pravnaoblika in model za krepitevekonomske demokracije

Ta prispevek prikazuje tisto podroje ekonomske demokracije, ki se dotika participacije dlenikovv zadrugah (z.o.o. in z.b.o.) ter v zadrugah s statusom socialnega podjetja (z.o.o., so.p. in z.b.o.,so.p.). S prispevkom elimo prikazati, da obstojea zakonodaja omogoa doloeno mero par-ticipacije dlenikov e z Zakonom o zadrugah (Zzad-UPB2) in da je mogoe participacijo d-lenikov formalno urediti na vijem nivoju, e Zakon o zadrugah nadgradimo e z Zakonom o so-cialnem podjetnitvu (ZsocP). Skratka, e zadruge so kot pravne oblike zelo primerne za realizacijoparticipacije dlenikov, e pa zadruge nadgradimo e s principi in zakonodajnimi okvirji soci-alnega podjetnitva, pa participacijo privedemo e na viji nivo.

V primeru zadrug ne moremo govoritisamo o delavski participaciji, ampak mo-ramo govoriti o participaciji dlenikovire, saj ne govorimo samo o delavskihzadrugah, temve o zadrugah kot lanskihorganizacijah, ki lahko v lanstvo vkljuu-jejo poleg zaposlenih tudi dobavitelje, po-tronike, poslovne partnerje, lokalno skup-nost in podobno. Zato govorimo o partici-paciji dlenikov v irem smislu.

Participacijo v zadrugah in zadrugah sstatusom socialnega podjetja lahko iden-tificiramo v treh tokah:

1. upravljanje;

2. delitev dobika,

3. status lastnine.

V nadaljevanju bomo na kratko orisalivse tri toke v primeru zadrug in primerjalno

z zadrugami s statusom socialnega pod-jetja.

UpravljanjeZakon o zadrugah doloa, da je obni

zbor vseh lanov zadruge najviji organodloanja v zadrugi, ter da ima v zadrugivsak lan en glas, ne glede na viino alitevilo vplaanih obveznih deleev, razen vprimerih, ko pravila zadruge oziroma statutzadruge doloajo, da lahko ima en lan veglasov. Zakon o zadrugah je sicer torejnaklonjen sistemu en lan = en glas,vendar pa dopua, da si posamezna za-druga v pravilih doloi sistem en lan =ve glasov. Kadar pa je zadruga ustanov-ljena tudi v skladu z Zakonom o socialnempodjetnitvu, ki doloa, da je v socialnihpodjetjih sprejemljiv samo sistem en lan= en glas, s tem organiziramo participa-

cijo dlenikov v zadrugi na vijem nivoju.Prav tako Zakon o socialnem podjetnitvuparticipacijo dlenikov doloa na vijemnivoju s tem, ko na naeli ravni izpostavljaprincip demokratinega soupravljanjater doloa, da mora imeti vsako socialnopodjetje s posebnim notranjim aktom opre-deljena pravila demokratinega souprav-ljanja in vkljuevanja vseh dlenikov vupravljanje.

Delitev dobikaZakon o zadrugah doloa, da mora za-

druga 5 % dobika nameniti za obveznerezerve. Preostali dobiek se lahko izpla-uje lanom glede na tevilo in viino ob-veznih in prostovoljnih deleev oziromaglede na druga notranja pravila zadruge, alipa se vlaga v posebne sklade zadruge, ki jihdoloi obni zbor zadruge. Zakon o zadru-

Pie:

dr. Karolina Babi

22 Ekonomska demokracija, t. 2, april 2015

gah torej minimalno opredeljuje, kako morazadruga ravnati z dobikom, konkretno rav-nanje z 95 % dobika pa je prepuenoposamezni zadrugi. Kadar je zadruga usta-novljena v skladu z Zakonom o socialnempodjetnitvu pa je delitev dobika e za-konsko regulirana na precej vijem nivo-ju. Po Zakonu o zadrugah, ki kot primarnizakon doloa zadruge, ostaja, da mora tudizadruga s statusom socialnega podjetja 5% dobika nameniti za obvezne rezerve. Ktemu Zakon o socialnem podjetnitvu do-daja, da lahko zadruga, ki je socialno pod-jetje, med lane deli najve 20 % dobika,kar mora tono opredeliti v pravilih zadruge.In e ve, e se zadruga odloi, da bo 20 %dobika delila med lane, potem mora poZakonu o socialnem podjetnitvu dobiekdeliti enakomerno med lane, upravljalce inzaposlene. Skratka, zadruge, ki so socialnapodjetja, so e po zakonu moneje zave-zane k omejeni enakopravno porazdeljeniudelebi vseh dlenikov (lanov, uprav-ljalcev in zaposlenih) pri dobiku.

Status lastnineZadruga je v skladu z Zakonom o za-

drugah tipina lanska organizacija, jetorej skupnost lanov s skupnimi gospo-darskimi in drubenimi interesi in torej ni

kapitalska druba. Vendar pa ima doloe-ne znailnosti kapitalskih drub, saj se pre-moenje zadruge, ki v primeru prenehanjazadruge po poplailu upnikov preostane,prenese na lane zadruge v skladu s te-vilom in viino vplaanih obveznih in pro-stovoljnih deleev. Pri zadrugah gre torej zanekakno meanico lanske organizacije inkapitalske drube, saj so lani zadrugehkrati tudi individualni lastniki zadruge.

Kadar pa je zadruga ustanovljena vskladu z Zakonom o socialnem podjetni-tvu, postane bolj izrazito lanska orga-nizacija, s e manj znailnostmi kapitalskihdrub. lani zadruge, ki je hkrati socialnopodjetje, namre niso individualni lastnikizadruge, eprav lahko participirajo na 20 %dobika zadruge. Takna zadruga sicer jelastnina (skupnostna lastnina) vseh njenihlanov, vendar pa se premoenje zadruge,ki v primeru prenehanja zadruge po popla-ilu upnikov preostane, ne more prenesti nalane, temve se lahko prenese samo napodobno socialno podjetje ali na samo-upravno lokalno skupnost. Kadar je torejzadruga ustanovljena v skladu z Zakonom osocialnem podjetnitvu, lani zadruge nisoindividualni lastniki zadruge z opredeljenimidelei, temve je lastnina zadruge nedel-jiva, zadruniki pa imajo lastnino zadruge

kot skupnostno lastnino, ki je niti poprenehanju zadruge ne morejo razdeliti medlane. Status lastnine v tem primeru temeljina konceptu uporabne vrednosti lastnine zalane, ne pa na konceptu kapitalske vred-nosti lastnine za vlagatelje. Zakon o soci-alnem podjetnitvu v tem oziru nadgrajujein jasneje definira drugaen status lastnine,ki ga Zakon o zadrugah pua nedoree-nega nekje vmes med lanskimi organiza-cijami in kapitalskimi drubami.

ZakljuekS temi tremi tokami prispevek pokae,

da nam nadgradnja Zakona o zadrugah zZakonom o socialnem podjetnitvu e dajeviji nivo ekonomske demokracije napodroju zadrunitva. Kljub temu so zaizboljanje ekonomske demokracije na tempodroju e potrebne novelacije omenjenihin drugih zakonov. e posebej pa je po-trebna nenehna izdatna in usmerjena pro-mocija ter sistem usposabljanja in izobra-evanja na podroju soupravljanja in so-odgovornosti. Za realizacijo vijega nivojaekonomske demokracije skozi model za-drunitva je potrebno resno izboljati stro-kovna znanja, veine sodelovanja v skup-nostnih procesih, socialne veine in ko-munikacijo vseh dlenikov.

Zadruga novi Novoles alza zdaj neuspena delavskainiciativa

Primer Zadruge novi Novoles za zdaj al neuspene delavske iniciative dokazuje, da v Slovenijisocialna ekonomija e nima zadostne dravne in lokalne podpore. Skrb zanjo in pozornost do njezaostajata, tako z vidika usmeritev in priporoil Evropske unije kot tudi z vidika e uveljavljeneprakse drugih razvitih drav v Evropi in ire v svetu na tem podroju.

Okoliine ustanovitvezadruge

Krizne socialne razmere smemo obrav-navati kot sproilec ustvarjalnih socialnihvzgibov. Ljudje se oprimejo reitve in vanjo

usmerijo svojo energijo, e jim je dana za toprilonost. Zdelo se je, da je bila ta zaradisteaja Novolesa nezaposlenim poloenana dlan. Drava je namre sprejela programrevitalizacije gozdno-lesne verige in normi-

rala zadrune oblike organiziranja nezapo-slenih, oboje v strategiji izhoda iz gospo-darske in socialne krize Slovenije. Svet zasocialno podjetnitvo je pripravljal Strate-gijo socialnega podjetnitva za obdobje

Pie:

Franci ali