Za zapečkom, 25. del

30
Dvoperesna Bildstein vez, pred 2. svetovno vojno. Two-spring Bildstein binding, before the 2 nd World War.

Transcript of Za zapečkom, 25. del

Page 1: Za zapečkom, 25. del

Dvoperesna Bildstein vez, pred 2. svetovno vojno.

Two-spring Bildstein binding, before the 2nd World War.

Page 2: Za zapečkom, 25. del

Skakalec Rudi Finžgar je bil po vojni direktor Tovarne športnega orodja ELAN iz Begunj. Okoli leta 1950 je izumil otroško enostavno vez RU-FI. Žal je moker jermen popustil in čevelj je večkrat zdrsnil iz čeljusti.  Ski jumper Rudi Finžgar was director of the factory of the sports equipment ELAN from Begunje. He invented simple bindings for children RU-FI. When the strap got wet it did not keep the boot tight enough to ski and the boot slit out the binding.

Page 3: Za zapečkom, 25. del

Ker je bila varnostna vez „Marker“ draga, je olimpijec Jože Ilija leta 1958 izdelal kopijo nemške vezi. Enako vez (na sliki) so izdelali tudi nekje v Škofji Loki.  The „Marker“ safety binding was expensive therefore Jože Ilija, member of the Olympic Team in 1958, manufactured copies of the German binding. The same binding (in the photograph) was made in Škofja Loka too.

Page 4: Za zapečkom, 25. del

Brata Filip in Aleš Gartner sta dala pobudo okoli leta 1960, da so v Železnikih naredili kopijo Marker prednjega dela varnostne vezi in z vrtljivo peto. Brothers Filip and Aleš Gartner initiated for making a copy of Marker front part of safety binding with rotating heel part in 1960.

Page 5: Za zapečkom, 25. del

Smučarska vez dolgi jermen (nem.: Langriemen). Ta vez je bila priljubljena pri alpskih tekmovalcih, saj je bil čevelj kot pribit na smučko, a hkrati zelo nevarna pri padcih, okoli 1950. The »Langriemen« Binding was popular with alpine competitors because the boot was as if nailed on the ski, but on the other hand very dangerous when the skier fell, about 1950.

Page 6: Za zapečkom, 25. del

Dr. France Avčin je leta 1962 patentiral prvo slovensko varnostno vez „Antigips“, ki je bila namenjena predvsem turnim smučarjem, saj se je ob padcu prednji del odpiral na stran in pri padcu naprej še naprej (na levi). France Avčin patented the first Slovenian safety binding „Antigips“ in 1962. It was for touring skiers in high mountains because it opened on the sides and for a forward fall too (on left).  Dr. France Avčin je leta 1966 patentiral še zadnji del varnostne vezi „Antigips“, ki pa ni bila nikoli proizveden (na desni). France Avčin patented the heel part of the safety binding in 1966, however it was never put in production (on right).

Page 7: Za zapečkom, 25. del

Redka ohranjena kartonska škatla varnostnih vezi „Antigips“ avtorja dr. Franceta Avčina. Rare preserved box made of paper for the France Avčin's safety bindings „Antigips“.. Jugoslovanska ljudska armada je uvedla varnostne vezi dr. Franceta Avčina iz leta 1962 na svoje smuči šele leta 1974. Vezi je izdelovala tovarna NIKROM iz Maribora. The Yugoslav Popular Army was outfitted with France Avčin's safety bindings from 1962 to 1974. The bindings were manufactured by NIKROM from Maribor.

Page 8: Za zapečkom, 25. del

Nemška varnostna vez Marker Rotamat iz okoli leta 1967. German safety binding Marker Rotamat, about 1967.

Page 9: Za zapečkom, 25. del

Francoska varnostna vez Look Nevada iz leta 1967. French safety binding Look Nevada from 1967.

Page 10: Za zapečkom, 25. del

Italijanska varnostna vez Cober v kombinaciji s kandaharjem je bilo zelo razširjena po letu 1967 v Sloveniji. Italian safety binding Cober with Kandahar was popular in Slovenia after 1967.

Page 11: Za zapečkom, 25. del

ELRA iz Škofje Loke je naredila 1966. leta 5.000 električnih likalnikov za smuči, kar je predstavil Gašper Zakotnik decembra istega leta na seminarju trenerjev smučanja Slovenije. ELRA from Škofja Loka made 5.000 electrical irons for waxing skis in 1966 what Gašper Zakotnik presented at the seminary of the Slovenian ski trainers in December same year.

Page 12: Za zapečkom, 25. del

Različni togi zatezalci, inačica norveškega Høyer-Ellefsen (1931). Variants of the Norwegian Høyer-Ellefsen, the bindings were tight (1931).

Page 13: Za zapečkom, 25. del

Različne smučarske palice, tudi v kombinaciji s cepinom (1931).  Different ski poles, combination with pick too (1931).

Page 14: Za zapečkom, 25. del

Če se je turnemu smučarju leta 1930 zlomila krivina smučke, jo je začasno nadomestil s krivino iz aluminija. If the front part of the ski broke during a ski tour, the skier replaced it with an aluminium tip (1930).

Page 15: Za zapečkom, 25. del

Smučarski usnjeni čevlji (1924).  Ski boots made of leather (1924).

Page 16: Za zapečkom, 25. del

Olje za mazanje usnjenih smučarskih čevljev (1930). Lubrication oil for leather ski shoes (1930).

Page 17: Za zapečkom, 25. del

Smučarske hlače in podkolenske ovojke po norveškem kroju (1924). Ski trousers and puttees like the Norwegian ones (1924).

Page 18: Za zapečkom, 25. del

Smučarski suknjič po norveškem kroju (1924).  Norwegian fashion ski jacket (1924).

Page 19: Za zapečkom, 25. del

Smučarski čepici (1924).  Ski caps (1924).

Page 20: Za zapečkom, 25. del

Ročna izdelava usnjenih smučarskih čevljev v Tovarni Alpina, Žiri, 1952.

Hand making of ski shoes in the Factory Alpina, Žiri, 1952.

Page 21: Za zapečkom, 25. del

Razstava smučarski čevljev Tovarne Alpina v središču Ljubljane, 1955.

Exhibition of the ski shoes of Factory Alpina in the downtown of Ljubljana, 1955.

Page 22: Za zapečkom, 25. del

Smuči so leta 1935 mazali z voski in vosek zgladili z roko.  Skis were lubricated with waxes and then polished by hand in 1935.

Page 23: Za zapečkom, 25. del

Smučarska očala po letu 1935.  Ski goggles after 1935.

Page 24: Za zapečkom, 25. del

Rokopis Rada Isteniča za izdelavo smučarske maže TEMPO (1935). Rado Istenič's manuscript for making ski waxes TEMPO (1935).

Page 25: Za zapečkom, 25. del

Rado Istenič, olimpijec leta 1936, je izdeloval smučarske maže po lastnih receptih. Franc Smolej je tudi uporabljal TEMPO maže. Isteničeva žena jih je izdelovala po letu 1950 in po letu 1964 sinova Radko in Vito. Rado Istenič, member of the Olympic Team in 1936, manufactured ski waxes after his own recipes. Franc Smolej estimated this TEMPO waxes. Istenič's wife made waxes after 1959 and his sons Radko and Vito after 1964.

Page 26: Za zapečkom, 25. del

Nani Bervar in inž. Munih sta sestavaila praktično okroglo tabelo smučarskih mažv 1930-ih letih.

Nani Bervar and Munih composed the rounded table of ski waxes in the 1930s.

Page 27: Za zapečkom, 25. del

Boris Režek: Sneg in smuči, 1933. V knjigi so obdelane tudi vrste maž.

Boris Režek: Sneg in smuči (Snow and Skis), 1933. Ski waxes are elaborated in this book too.

Page 28: Za zapečkom, 25. del

Boris Režek: Sneg in smuči, 1933.

Boris Režek: Sneg in smuči (Snow and Skis), 1933.

Glede na vsto snega je bilo treba izbrati mažo in jo pravilno nanesti na smučko (od zgoraj): snežinka suhega in vlažnega snega, mazanje na sredi smučke (stabilnostna točka), prerez nanosa maže na sredi smučke, neučinkovito mazanje.

As regards to the kind of snow the right wax was choosen and applied the right way (from top): snowflakes of dry and wet snow, waxing in the mid of ski (stability point), cross scetion of the applied wax,innefective waxing.

Page 29: Za zapečkom, 25. del

Slovenski alpski tekmovalci so po drugi vojni najraje uporabljali švicarske maže TOKO. Slovenian alpine competitors prefered the Swiss waxes TOKO after the 2nd World War.

Page 30: Za zapečkom, 25. del

Norveški bog smučanja Ullr. Alpski smučarji v Sloveniji in tudi centralni Evropi so značko obesili za pas. Norwegian god of skiing Ullr. Slovenian alpine skiers and in Central Europe tied the badge on their belts.