VPRAŠANJA po učbeniku DOTIK NARAVE 6

V rumenem tisku so dodana nova vprašanja (predlogi). Nekje jih je več,drugje manj. Stara vprašanja iz učbenika so tudi napisana (v neobarvanem tisku).

1. poglavje: OD KAMNIN DO RASTLIN

1.1 Zgradba Zemlje:1. Analiziraj sliko kroženja kamnin in ga opiši.

ODG:Sedimentne kamnine nastanejo s spiranjem drobcev kamnin z vodo in njihovim usedanjem na dno jezer in morij. Zaradi premikov tektonskih plošč preidejo sedimentne kamnine v globlje plasti zemeljske skorje. Pri tem se spremenijo zaradi visokega tlaka in temperature. Nastanejo metamorfne kamnine. Če preide tektonska plošča še globlje, se stali v magmi in pri prodiranju magme (staljene kamnine) na površje se ta ohladi in nastanejo magmatske kamnine.

2. Opiši Mohsovo trdotno lestvico.

Odgovor: Minerali so glede na trdoto razdeljeni v Mohsovo trdotno lestvico. Najmehkejši mineral lojevec ima trdoto 1. Kalcit ima trdoto 3, trši je kremen, saj ima trdoto 7, najtrši naravni mineral pa je diamant s trdoto 10. (DODATEK:Učenci lahko poiščejo celotno lestvico na spletu in opišejo tudi ostale minerale na lestvici – glejte tabelona str. 7).

3. Za katere namene uporabljamo najtršo kamnino oziroma mineral?

Diamant je najtrši naravni mineral. Ima trdoto 10. Diamant razi vse druge minerale. Brušeni diamanti so briljanti in se uporabljajo za nakit ter rezila. Diamant lahko brusimo le z drugim diamantom.

4. Kje uporabljamo kremen?

Kremen uporabljamo za izdelavo stekla. Ima trdoto 7, z njim lahko razimo jeklo in steklo.

1.2 Vrste kamnin1. Opiši velikost in razporeditev zrn v kamninah na slikah.

V usedlini konglomeratu so sprijeti veliki zaobljeni deli kamnine. V peščenjaku so sprijeti drobni deli kamnin (pesek), v bazaltu pa so zrna mineralov zelo drobna.

2. Ali fosili lahko nastanejo v magmatskih kamninah? Kaj so fosili?

Ne, v magmatskih kamninah ne morejo nastati fosili, najdemo jih samo v sedimentnih kamninah (apnenec, dolomit). Prisotnost fosilov v kamnini je dokaz, da je kamnina usedlina.

3. Kako imenujemo magmo, ki se izlije na površje?

Magmo, ki se izlije na površje imenujemo lava.

4. Naštej tri minerali ali kamnine, ki jih uporabljamo ljudje in navedi kakšen je namen uporabe te kamnine.

Granit- okrasni ali gradbeni kamen, skrilavec- za strešno kritino, prodniki- gradbeništvo,peščenjak –gradnja zidov

5. Pojasni nastanek metamorfnih kamnin.

Metamorfne kamnine nastanejo iz vseh treh vrst kamnin takrat, ko preidejo s premikanjem tektonskih plošč kamnine v globlje plasti Zemlje. Pri tem se zaradi delovanja velikega tlaka in temperature spremeni sestava kamnine. Nastane metamorfna kamnina.

1.3 Kamnine v Sloveniji1. S pomočjo slik ugotovi, kako kamninska zgradba vpliva na življenje ljudi in njihove dejavnosti.

Magmatske kamnine so navadno trše od sedimentnih, zato se uporabljajo npr. za tlakovanje cest. V gradbeništvu se uporabljajo kot okrasne kamnine. Skrilavci so metamorfne kamnine, ki se koljejo v plasteh, zato se lahko uporabljajo kot hišna kritina. V gradbeništvu se uporabljajo tudi sedimentne kamnine kot je npr. peščenjak.

2. Ali je fliš kamnina? Utemelji odgovor.

Fliš je sestavljen iz treh vrst usedlin (breča ali konglomerat, laporovec in peščenjak), ki tvorijo plasti.

3. Analiziraj zemljevid in ugotovi, kje v Sloveniji so magmatske kamnine.

Magmatske kamnine so na zemljevidu označene rdeče. Nahajajo se na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in Pohorju.

4. Kako je nastal apnenec, ki ga najdemo v Sloveniji?

Apnenec je nastal z usedanjem apnenčastih ogrodij vodnih organizmov (fosilov).

5. Kaj je apno in kje ga uporabljamo?

Apno nastane ob segrevanju apnenca. Uporablja se kot gradbeni material.

1.4 Nastanek in vloga prsti1. Opiši nastanek prsti.

Prst nastane s kemijskim, fizikalnim in biološkim preperevanjem matične kamnine in ostankov organizmov. Pomembno je tudi podnebje in organizmi v tleh.

2. Kaj so sloji tal? Opiši njihovo sestavo.

Sloje tal lahko vidimo na prerezu tal. Vrhnji sloj je talna povrhnjica (ima veliko humusa), sledi mu podtalje (vsebuje mineralne snovi, je rodovitna), preperela matična kamnina in nazadnje je nepreparela matična kamnina.

3. Pojasni načine preperevanja matične kamnine.

Kemijsko preperevanje poteka zaradi nekoliko kisle deževnice in kislin, ki jih izločajo nekateri organizmi. Fizikalno preperevanje povzročata veter (odnaša drobce kamnin) in voda (zmrzovanje in taljenje vode v razpokah matične kamnine). Biološko preperevanje povzročajo korenine rastlin, ki se vrivajo v razpoke matične kamnine.

4. Zakaj pravimo, da je humus ’’ naravna zaloga mineralnih snovi ’’?

Humus vsebuje ostanke odmrlih rastlin in živali ter njihovih izločkov. In to je naravna zaloga mineralnih snovi.

5. Zakaj je za rastline pomembno, da je prst zračna?

Prezračenost koreninam rastlin olajša prodiranje v tla in črpanje mineralnih snovi ter vode. Prezračenost tal omogočajo na primer deževniki, saj s kopanjem rovov prst rahljajo.

6. Zakaj mora kmet polje in njivo gnojiti?

Gnojenje njive in polja je pomembno, ker s tem vzdržujemo zemljo rodovitno, da naši pridelki dobijo dovolj hranil za svojo rast. Kajti minerale, vezane v rastlinah, odnašamo s polj in travnikov hitreje, kakor bi se lahko ti obnovili po naravni poti. Zato morajo ljudje obdelovalne površine gnojiti, ali z naravnimi ali umetnimi gnojili.

7. Na kakšen način rastline preprečujejo odnašanje prsti?

Rastline s svojimi koreninami tvorijo gosto mrežo oz. preplet, ki preprečuje, da bi voda, veter in led odnesli prst. Odnašanje tal imenujemo erozija. Možnost erozije močno povečamo na območjih goloseka dreves, na območjih s prekomerno pašo ali pa z gradnjo prometnih poti

8. Kakšno vlogo imajo razkrojevalci?

Razkrojevalci so drobne talne živali, glive in mikroorganizmi, ki omogočajo preperevanje organskih snovi(listje, odmrle živali). Razkrojevalci zapletene snovi razkrojijo nazaj v preproste mineralne snovi, ki so na voljo rastlinam.

1.5 Iz semena zraste nova rastlina1. Pojasni, zakaj seme potrebuje zaloge hrane.

V semenu so zaloge hranilnih snovi, ki mladi rastlini omogočajo kalitev dokler rastlina ne razvije prvih zelenih listov in začne vršiti fotosinteze.

2. Kateri rastlinski organi se razvijejo iz semena?

Korenina, steblo in list.

3. Opiši dele semena

Vsako seme vsebuje kalček, zalogo hrane (škrob, olja) in semensko lupino. V kalčku so razvite zasnove za korenino, steblo in list, ki ob ugodnih razmerah začnejo rasti. Kalček sestavljajo tudi en ali dva klična lista.

4. Kaj je naloga semenske lupine?

Semenska lupina varuje seme pred poškodbami, izgubo vode, mrazom in drugimi neugodnimi razmerami.

5. Razloži kako poteka delitev celice.

Organizmi rastemo tako, da se v nas delijo celice. Celice se delijo tako, da se iz ene materinske celice razvijeta dve hčerinski celici, ki sta enaki materinski celici. Novonastale hčerinske celice sprva rastejo, nato se lahko spet delijo ali pa začnejo spreminjati obliko in nato opravljajo različne naloge v rastlini. in se ponovno delijo ali pa se preoblikujejo v svojo končno obliko in začnejo opravljati svoje posebne naloge v tkivih in organih.

6. Kaj je kalitev?

Kalitev je začetno obdobje rasti kalčka. Seme začne kaliti, ko pride v stik z vodo.

7. Katere tri pogoje potrebuje seme za kalitev?

Voda, svetloba in toplota.

8. Zakaj kmetje radi sejejo tik pred dežjem?

Ker dež omogoča, da semena začnejo kaliti.

1.6 Celica pod drobnogledom1. Kako izračunamo povečavo slike pod mikroskopom?

Pomnožimo povečavo objektiva in okularja.

2. Katere so najpomembnejše snovi v celici?

Voda, beljakovine, maščobe, sladkorji (ogljikovi hidrati)

3. S pomočjo spodnjih shem pojasni, v čem se rastlinska celica razlikuje od živalske.

Živalska celica nima kloroplastov, celične stene in vakuole. Živalska celica nima kloroplastov, ker živali niso avtotrofi. Med nalogami celične stene in vakuole je oporna funkcija (turgorski tlak). Mitohondrije pa lahko opazimo v vsaki živi rastlinski in živalski celici.

4. Navedi štiri življenjske procese, ki potekajo v celici.

Celice rastejo, se delijo in razvijajo. Ena celica opravlja vse življenjsko pomembne naloge, kot so prehranjevanje, dihanje, gibanje, izločanje snovi. Vse to so življenjski procesi, zanje pa celica potrebuje energijo.

5. Pojasni kaj je naloga celične membrane.

To je tanka ovojnica, ki ločuje notranjost celice od okolice ter uravnava prehajanje snovi v celico in iz nje.

1.7 Korenina1. Zakaj rastlina potrebuje koreninske laske?

Črpanje vode in mineralnih snovi iz tal.

2. Zakaj imajo nekatere rastline odebeljene korenine?

V odebeljenih delih korenine rastlina skladišči hrano v obliki škroba.

3. Analiziraj ilustracije in opiši različne vrste korenin.

Obliko korenin določajo njihove funkcije. Npr. korenje ima odebeljeno glavno korenino, kjer so nakopičene zaloge hrane; bršljan ima oporne korenine, ki omogočajo vzpenjanje rastlini itd.

4. Razloži, kako pride voda iz tal od korenin v liste.

Voda, ki jo sprejmejo koreninski laski, potuje skozi osnovno tkivo do žile v osrednjem delu korenine, po njej pa v steblo, liste, cvetove in plodove. Žile korenin so povezane z žilami stebla in listov. Osnovno tkivo korenine lahko služi tudi kot založno tkivo, kjer se nalagajo založne snovi.

5. Ali bi se korenina, ki smo ji odtrgali koreninski vršiček, še podaljševala? Razloži.

Ne, ne bi se. Tu korenina raste ,saj se celice korenin najbolj živahno delijo ravno na vršičku korenin.

6. Kaj je značilno za oprijemalne korenine?

Oprijemalne korenine omogočajo vzpenjanje po podlagi (na primer pri bršljanu).

1.8 Steblo1. Opiši razlike med podzemnimi in nadzemnimi preobraženimi stebli.

Podzemna preobražena stebla se razvijejo v prsti (gomolj krompirja, korenika perunike), nadzemna preobražena stebla se razvijejo nad zemljo.

2. Zakaj rastline olesenijo?

Rastline s tem dobijo dodatno oporo oziroma trdnost, kar jim omogoča višjo rast proti svetlobi (drevesa).

3. Naštej naloge stebla?

Steblo rastlini daje tudi oporo, saj nosi liste, cvetove in plodove, ter lahko shrani zaloge hrane. Zelena stebla izdelujejo hrano tako kot listi.

3. Naštej pet primerov preobraženih stebel.

Stebelne vitice vinske trte, stebelni krožec čebule, stebelni gomolj krompirja, korenika perunike, stebelni trni črnega trna, pritlike ali živice jagodnjaka.

4. Kakšno nalogo opravlja preobraženo steblo, ki mu rečemo živica?

Posebna stebla so tudi pritlike ali živice. Te izraščajo iz glavnega poganjka tik ob tleh in se razraščajo stran od matične rastline. Na pritlikah se razvijejo nove rastline s koreninami in listi. Ko se pritlika pretrga, se mlada rastlina osamosvoji.

5. Kakšno nalogo ima korenika perunike?

V koreniki perunike je shranjena zaloga hrane.

1.9 List1. Pojasni, zakaj imajo listi listne reže.

To so odprtinice v povrhnjici listov in tudi stebel. Skozi listne reže rastlina izmenjuje pline z okoljem. Npr. v procesu fotosinteze sprejema ogljikov dioksid in sprošča kisik.

2. Katere oblike preobraženih listov poznaš?

Venčni listi, čašni listi, luskolisti, listni trni, vitice …

3. Iz katerega dela rastline se razvijejo vitice pri vinski trti?

Iz stebla.

4. Kaj je naloga listne povrhnjice? Zakaj imajo rastline v bolj sušnih področjih bolj debelo povrhnjico?

List prekriva povrhnjica, ki ščiti notranjost lista pred zunanjimi vplivi. Povrhnjica listov rastlin, ki rastejo v sušnih področjih, je dodatno zaščitena še z voskasto prevleko, ki varuje rastlino pred izsušitvijo. Včasih so listi poraščeni še z gostimi laski. Ti podobno kot voskasta prevleka ščitijo list pred izsušitvijo.

2 OD SONCA DO HRANE

2.1 Energija Sonca1. Opiši nekaj pozitivnih in nekaj negativnih učinkov sončne energije.

Pozitivni učinki:

-- spomladansko sonce nas predrami,

-- jutranji žarki sonca nam izboljšajo razpoloženje,

-- zelene rastline jo uporabljajo za izdelavo hrane,

-- elektrarne jo pretvarjajo v elektriko,

-- živa bitja se grejemo na soncu …

Negativni učinki:

-- poleti živa bitja iščemo senco, če je sončno sevanje premočno,

-- nekateri kraji na Zemlji so zelo vroči in suhi, npr. puščava,

-- UV-sevanje poveča tveganje za nastanek kožnega raka.

2. Razišči, kako v domačem kraju izkoriščate energijo Sonca.

Kolektorji (črno pobarvane plošče ali posode za segrevanje vode), sončne celice, tople grede itd.

3. Predstavi primer pretvarjanja energije iz ene oblike v drugo iz tvojega vsakdanjega življenja.

Danes sem za malico pojedel kos kruha. V kruhu je moka, ki je nastala v zrnu pšenice. Pšenica v svojih listih pretvarja sončno energijo v kemijsko energijo, ki je shranjena v pšeničnem zrnu (škrob). Energija kruha mi omogoča pisanje in branje.

4. Sončna energija se na Zemlji kopiči v različnih oblikah, tako v živi kot v neživi naravi. Naštej vsaj pet oblik, v katerih je shranjena sončna energija, in razmisli, kako človek tako energijo izkorišča.

Sončna energija je nakopičena praktično v vseh stvareh okoli nas. V naši hrani, v živih in odmrlih rastlinah in živalih in celo v plastičnih izdelkih! Plastika je namreč narejena iz nafte, ta pa je, kot vemo, nastala iz organizmov, ki so sončno energijo v preteklosti vezali s fotosintezo.

5. V katere vrste energije se sončna energija pretvarja?

Primer pretvarjanja energije iz ene oblike v drugo (učb.str. 35) Sončna energija se v listih pretvori v energijo, ki je shranjena v rastlini, na primer jabolku. • Ko človek poje jabolko, dobi energijo, ki mu omogoči, da lahko poganja kolo. • Ko poganjamo kolo v mraku, vrtimo napravo – dinamo,ki pretvori energijo vrtenja dinama v električno energijo (zasveti žarnica). • Žarnica pretvarja električno energijo v svetlobno energijo in toploto.

6. Zakaj je energija Sonca pomembna za življenje na Zemlji?

Brez Sonca ni fotosinteze, torej ni rastlin. Če ni rastlin, ni kisika in s tem nimamo osnovnega pogoja za življenje.

2.2 Rastline izdelujejo hrano1. Zakaj proces fotosinteze potrebuje svetlobo?

Ker je svetloba vir energije za potek procesa (fotosinteze), pri katerem nastaja kemična energija vezana v sladkorjih (organskih snoveh).

2. Ali rastlina diha? Utemelji svoj odgovor

Da, živa rastlina diha. Vse žive celice vršijo proces celičnega dihanja.

3. Kje v celicah zelenih listov poteka fotosinteza? Katere snovi se pri tem porabljajo in katere nastajajo?

V kloroplastih. Porabljajo se ogljikov dioksid in voda ter sončna energija, nastane kisik in sladkor(glukoza).

4. Pojasni, za kaj rastline porabijo sladkor, ki nastaja s fotosintezo?

Sladkor glukoza, ki nastaja v procesu fotosinteze, je energetsko bogata snov. Rastlini je vir energije, nekaj jo shranijo v obliki škroba ali olj v steblih, koreninah , semenih, plodovih., za tvorbo celuloze za celične stene…

5. Pri proizvodnji česa nam služi celuloza?

Celuloza nam služi predvsem pri proizvodnji papirja.

6. Kje v celici poteka celično dihanje? Katere snovi se pri tem porabljajo in katere nastajajo?

Celično dihanje poteka v mitohondrijih. Porablja se kisik in glukoza, nastane voda in ogljikov dioksid, sprošča se energija.

2.3 Viri energije1. Pojasni, kako je energija fosilnih goriv odvisna od sončne energije.

V fosilnih gorivih je shranjena sončna energija, ki so jo pred milijoni let uporabljale zelene rastline npr. orjaške praproti. Te rastline so v procesu karbonizacije shranile energijo. Karbonizacija je proces, v katerem se ostanki biomase ob odsotnosti kisika (anaerobno) in povečanem tlaku in temperaturi spremenijo v eno od fosilnih goriv. Glavni sestavni del fosilnih goriv so ogljikovodiki.

2. Pripravi načrt izkoriščanja biomase v svojem kraju.

Učenci lahko ob pomoči mentorja izvedejo anketo o načinih ogrevanja in izrabe biomase v domačem kraju.

Učenci pripravijo zloženke, šolsko razstavo ali pa na drug način informirajo sošolce, obiskovalce šole ali širšo javnost o možnostih izrabe biomase. Učenci lahko ob pomoči mentorja poiščejo podatke in pripravijo izračune smiselnosti zamenjave ogrevalnega sistema (z biomaso). Pri tem poiščejo ponudnike biomase ter naprav za izkoriščanje le-te. Obiščejo lahko tudi sejem s to tematiko ali pa delujočo napravo na biomaso v svojem kraju. Mentor lahko povabi v šolo energetskega svetovalca.

3. Katero drugo vrsto energije (nefosilno) bi najlažje izkoriščali pri vas doma? Utemelji svoj dogovor.

Izkoriščali bi lahko: sekance, pelete, polena, elektriko, vodno energijo ali energijo vetra. Za izkoriščanje bi potrebovali specialne peči oz. naprave za izkoriščanje. Učenci lahko te naprave podrobneje opišejo. Omenimo lahko tudi toplotno črpalko, vetrnico, mlin na vodi …

4. Naštej vsaj tri življenjske procese in tri tehnološke potrebe, za katere človek potrebuje energijo.

Življenjski procesi: rast, razmišljanje, gibanje… Jemo, si osvetlimo sobo, gledamo televizijo, se pogovarjamo po mobilnem telefonu, uporabljamo računalnik, se peljemo v službo (z avtom, avtobusom, včasih vlakom), nakupujemo, potujemo. Tovarne proizvajajo izdelke

5. S kakšnimi problemi se soočamo pri gorenju fosilnih goriv?

Pri gorenju fosilnih goriv se v ozračje sproščajo t.i. izpušni plini, ki povzročajo kisel del in so tudi t.i. toplogredni plini, ki vplivajo na podnebne spremembe.

6. Kaj je biomasa?

Biomasa zajema les (lesna biomasa), stranske organske produkte gospodinjstva in kmetijstva, na primer odpadno olje, ostanki hrane, slama …

7. Kako so nastala fosilna goriva?

Fosilna goriva so nastala v milijonih letih iz odmrlih rastlinskih delcev (premog) in iz ostankov živalskih organizmov v morju (nafta).

2.4 Pridobivanje električne energije1. Opiši delovanje različnih vrst elektrarn, s pomočjo katerih pridobivamo električno energijo.

Hidroelektrarna: Turbina spremeni potencialno energijo vode v mehansko delo. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

Termoelektrarna: V kotlu gorivo segreva vodo, ki se spremeni v paro. Parna turbina spremeni energijo pare v mehansko delo. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

Jedrska elektrarna: V jedrskem reaktorju toplota jedrskega goriva segreva vodo, ki se spremeni v paro. Parna turbina spremeni energijo pare v mehansko delo. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

Vetrna elektrarna: Vetrnica spremeni energijo vetra v mehansko delo. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

Energija plimovanja: Za gradnjo plimske elektrarne so primerna mesta z zelo visoko bibavico, npr. zalivi. Zaliv zajezimo. V jez vgradimo vodno turbino. Ob plimi se voda pretaka v zaliv in pri tem obrača turbino, ob oseki gre voda iz zaliva in zopet poganja turbino. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

Energija valovanja: Posebni plovci se na valovih gibljejo gor in dol in pri tem poganjajo generator. Generator spremeni mehansko delo v električno delo.

2. Zapiši nekaj načinov uporabe električne energije v svojem domu.

Luč za osvetljavo prostora, klimatska naprava, TV-sprejemnik, DVD, radijski sprejemnik, telefon …

3. S sošolcem naredita načrt, kako bi lahko zmanjšali porabo električne energije na šoli.

Učenci lahko ob pomoči mentorja izvedejo anketo o porabi elektrike v šoli ali doma. S pomočjo merilnikov (pomoč hišnika) ugotovijo, kolikšna je poraba elektrike. Učenci pripravijo zloženke, šolsko razstavo ali pa na drug način informirajo sošolce, obiskovalce šole ali širšo javnost o možnostih zmanjšanja porabe električne energije v šoli. Učenci lahko ob pomoči mentorja poiščejo podatke in pripravijo izračune smiselnosti zamenjave svetil in drugih porabnikov. Izračunajo tudi finančni prihranek pri izbiri dobavitelja. Mentor lahko povabi v šolo energetskega svetovalca.

3. Kaj proizvaja elektriko v sončnih elektrarnah?

Glavni namen teh elektrarn je pretvarjanje energije Sonca v električno energijo z uporabo sončnih celic.

4. Naloge elektrike(3).

Z njeno pomočjo delujejo naprave, s katerimi grejemo, hladimo, osvetljujemo prostor in opravljamo različna dela.

3 VSE JE IZ SNOVI

3.1 VIRI SNOVI1. Pojasni, kaj je surovina ali material.

Iz vode, zraka, zemeljske skorje (tal) in žive narave pridobimo različne snovi, ki jim pravimo surovine ali materiali. Iz surovin ali materialov izdelujemo različne stvari, ki jih uporabljamo za življenje.

2. Razmisli, iz katerih snovi ljudje izdelujemo kuhinjski pribor?

Iz raznih kovin.

3. Naštej fosilna goriva?

Nafta, premog in zemeljski plin.

4. Naštej naravne vire surovin.

Viri snovi v naravi so voda, zrak, zemeljska skorja (tla) in živa narava.

5. Kje pridobivamo sol?

Iz morske vode.

7. Katera dva elementa sta vezana v vodi?

Vodik in kisik.

8 Opiši sestavo zraka.

Dušik, kisik, ogljikov dioksid, argon.

9. Kako imenujemo kamnine iz katerih pridobivamo kovine? Naštej tri primere.

To so rude.

10. Naštej izdelke, ki jih lahko pridobivamo iz nafte in zemeljskega plina?

Nafta se uporablja tudi kot vir snovi in sicer kot surovina za proizvodnjo umetnih mas, zdravil, za gradnjo cest in stavb. Zemeljski plin se uporablja za kurjavo.

3.2 Kaj so snovi?1. Pojasni, zakaj zgradbo snovi ponazarjamo z modeli.

Delci so tako majhni, da jih ne vidimo s prostim očesom. Zgradbo snovi zato lahko predstavljamo le z modeli.

2. Ali je Sonce sestavljeno iz snovi?

Da. Sonce je sestavljeno predvsem iz plina vodika (73 % in plina helija (25 %) ter še sledov kisika, ogljika...

3. Naštej lastnosti snovi. (3 primeri)

Gostota, toplotna prevodnost, električna prevodnost, magnetne lastnosti…

3.3 Snovi so iz delcev1. Pojasni razlike med izhlapevanjem in izparevanjem.

Snov izhlapeva tudi pri temperaturi nižji od temperature vrelišča, izpareva pa pri temperaturi vrelišča.

2. V katerem agregatnem stanju vode se delci ne gibljejo prosto?

V tekočem in plinastem stanju.

3. Kaj se dogaja z delci vode med sušenjem mokrih las?

Zaradi segrevanja delci vode zapuščajo svoja mesta in rečemo, da izhlapijo.

4. Iz česa so zgrajene snovi?

Iz majhnih delcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo.

5. Naštej agregatna stanja snovi.

Trdno, tekoče in plinasto.

6. Navedi snov, ki se pri navadnih pogojih nahaja v vseh treh agregatnih stanjih.

Voda

7. Navedi poimenuj temperature, pri katerih snov ( voda) spremeni agregatno stanje.

T= 0 ° C (iz tekočega v trdno), T= 100 ° C (iz tekočine v vodno paro)

3.4 Lastnosti snovi1. Pojasni, zakaj je gostota ledu manjša od gostote vode in zakaj je to pomembno za življenje vodnih organizmov pozimi.

Gostota ledu je manjša, ker so razdalje med delci vode v ledu večje kot v tekoči vodi. Led zato plava na vodi. Za vodne organizme pozimi je to pomembno, ker voda najprej zmrzne na površini, pri dnu pa ne, zato lahko globlje v vodi organizmi preživijo zimo.

2. Katere od naštetih snovi so topne v vodi: železo, olje, med, mivka, cimet, sol, vata, sladkor, kis

Topne so: sol, sladkor,kis

3. Kaj nam pove gostota snovi?

Gostota snovi je odvisna od porazdelitve delcev v njej; bolj narazen so si delci, manjša je gostota snovi.

4. Kaj je toplotna prevodnost snovi?

Lastnost snovi, ki opisuje, kako dobro snov prevaja toploto, imenujemo toplotna prevodnost. Večja ko je toplotna prevodnost, bolje snov prevaja toploto.

5. Naštej električne prevodnike in izolatorje (3 primere)?

Prevodniki: kovina

Izolatorji: stiropor, slama, les

6. Pomisli, zakaj je večina posod, ki jih uporabljamo za kuhanje hrane, kovinskih, posode, iz katerih jemo, pa so keramične ali porcelanaste.

Če želimo, da jed ostane dolgo časa topla, jo serviramo v porcelanasti ali keramični skledi, ki sta boljša izolatorja kot kovina ali steklo.

3.5 Uporaba snovi in nevarne snovi1. Pojasni, na kaj moramo biti pozorni pri ravnanju z nevarnimi snovmi.

Na oznake za nevarne snovi in posebna navodila za delo s snovmi, ki so na embalaži. Glede na nevarnost snovi,

s katero delamo, se moramo ustrezno zaščititi.

2. Nariši in opiši oznake za nevarno snov, ki je jedka, zelo strupena, eksplozivna in nevarna okolju ter povzroča raka./

3. Kako moramo ravnati z nevarnimi snovmi v gospodinjstvu?

Doma najdemo tudi snovi, ki so lahko nevarne, če jih ne uporabljamo pravilno. Nevarne snovi morajo biti pravilno označene, pravilno shranjene, pri njihovi uporabi se moramo ustrezno zaščititi. Uporabljamo zaščitne rokavice, če je treba, tudi očala ali masko. Nevarnih snovi ne zlivamo v odtok ali v naravo. Prazne embalaže nevarnih snovi ne smemo odlagati v navadne odpadke. Navadno se zbirajo posebej nekajkrat na leto.

3.6 Tokovi1. Pojasni značilnosti vodnega in zračnega toka.

Za vsak tok je potrebna gonilna razlika. Pri vodnem toku (reke, potoki) je gonilna razlika višin. Pri vodnem toku skozi cevovode je gonilna razlika tlakov. Značilen primer zračnega toka je veter, ki ga povzroča razlika zračnega tlaka na različnih mestih. Območju visokega zračnega tlaka rečemo anticiklon, območju nizkega tlaka pa ciklon. Meji med obema rečemo fronta.

2. Opiši nekaj primerov uporabe električnega toka.

Porabniki: hladilnik, TV, polnilec za telefon, klimatska naprava, likalnik, luči, računalnik, fen …

4. Kaj potrebujemo, da tokovi stečejo?

Za vsak tok je potrebna gonilna razlika, ki tok poganja. Večja kot je razlika, večji oziroma hitrejši je tok.

5. Kdaj tok preneha teči?

Ko med telesom in okolico ni nobene gonilne razlike več, se tokovi ustavijo in vzpostavi se ravnovesno stanje.

7. Naštej največje tokove v naravi.

Vodni tok, zračni tok, električni tok, toplotni tok…

8. Kaj poganja vodne in kaj zračne tokove? Tekočine same od sebe tečejo vedno z višje nadmorske višine k nižji (na primer voda) oziroma z območja z višjim zračnim tlakom na območje nižjega zračnega tlaka (na primer zrak). Tudi zrak se torej pretaka. Tok zraka začutimo na prepihu ali ga zaznavamo kot veter.

9. Po čem teče električni tok?

Električni tok teče po električnem vodniku (kablu), ki je narejen iz kovine. Kovina je obdana z umetno snovjo –plastiko.

10. Kaj poganja električni tok?

Baterija ali drug vir električne energije (generator) ustvari gonilno razliko, ki jo imenujemo električna napetost. Električna napetost požene električni tok skozi porabnik (npr. žarnico), kadar je električni tok sklenjen.

13. Iz česa je sestavljen električni krog ?

Iz izvira(baterija), porabnika (žarnica) in vodnika (kabla).

14. Kdaj steče električni tok?

Ko je sklenjen električni krog, električni tok steče in žarnica zasveti.

3.7 Toplotni tok, toplotni prevodniki in izolatorji1. Kaj je boljši toplotni prevodnik, les ali kovina?Odgovor utemelji.

Lesena žlica se segreje manj kot jeklena, če jo potopimo v vročo zelenjavno juho.

2. Zakaj ljudje ob telesnem naporu pordečimo v obraz?

Ljudje oddajamo toploto skozi kožo in s potenjem. Ob telesnem naporu se poveča proizvodnja toplote v telesu, ki jo moramo zato odvesti, sicer bi se telo preveč segrelo. Eden od mehanizmov termoregulacije je tudi povečanje prehodnosti žil na obrobju telesa (roke, noge, koža). Zaradi povečane prehodnosti žil (vazodilatacija) se poveča temperatura kože, ki zato oddaja več toplote, hkrati pa se to pokaže v pordečitvi kože.

3. Kaj je toplotni tok?

Pretakanje oziroma prehajanje toplote imenujemo toplotni tok.

4. Kako steče toplotni tok?

Toplotni tok teče z območja z višjo temperaturo na območje z nižjo temperaturo.

5. Zakaj imamo v šoli lesene sedeže, in ne kovinskih?

Zato, ker ima les manjšo toplotno prevodnost kot kovina.

6. Kje v naravi srečamo toplotni tok?

Hlajenje strojev z vodo. Centralna kurjava. Ohlajanje vroče vode v posodi.

7. Meteorologi pravijo, da je občutek v vetrovnem vremenu pri 0 °C lahko enak občutku pri temperaturi –20 °C. Pojasni.

V vetrovnem vremenu telo izgublja toploto hitreje, zato je občutek mraza veliko močnejši, kot bi bil ob brezvetrju.

8. Kako se prenaša toplota pri centralni kurjavi? Zakaj imajo radiatorji rebrasto zgradbo? Zakaj jih namestimo na tla, in ne na strop? Topla voda segreva radiator, ta pa s konvekcijo posledično segreva zrak v okolici. Za konstrukcijo radiatorjev je značilno, da skušamo povečati predvsem stično površino med radiatorjem in zrakom, na primer z rebri. Na tleh so nameščeni zato, ker se topel zrak dviga in se vedno nahaja hladen zrak pri tleh, ki pa ga želimo segreti.

9. Zakaj pozimi ob obali ni tako mrzlo kot v notranjosti?

Voda se hladi in greje počasneje kot kopno. Zato je zvečer ob morju topleje (tudi pozimi).

4 IZ ŽIVLJENJA RASTLIN

4.1 Transport snovi v rastlini1. Opiši transport vode v rastlini.

Vodo iz tal vsrkajo koreninski laski. Voda potuje po celicah koreninskih laskov do cevastih žil. Po žilah voda iz korenin potuje v steblo in liste. V listih voda izhlapeva skozi listne reže.

2. Kaj bi se zgodilo z rastlino, če bi imela svoje listne reže ves čas odprte?

Rastlina bi morala s pomočjo korenin načrpati zelo veliko vode. Če bi vode primanjkovalo, bi se rastlina postopoma izsušila.

3. Kje nastaja hrana v rastlini in kje se lahko skladišči?

Hrana nastaja v rastlinskih celicah, ki vršijo proces fotosinteze. To se dogaja v listih in lahko tudi v steblu. Nastale hranilne snovi (sladkorje) rastlina transportira po žilah v rastlinske celice, ki ne opravljajo fotosinteze, ampak skladiščijo zaloge hrane. Take celice so v založnih tkivih. Na primer v gomoljih, odebeljenih koreninah in semenih.

4. Ali vsa voda, ki se dvigne po rastlini, uide skozi liste?

5. Razloži kako delujejo listne reže?

Listne reže se odpirajo in zapirajo ter s tem uravnavajo izhlapevanje vode. Rastlina v listih izdeluje hrano v procesu fotosinteze. Za izdelavo hrane potrebuje plin ogljikov dioksid, ki ga sprejme iz zraka skozi odprte listne reže. Skozi odprte listne reže pa istočasno izhlapeva tudi voda iz listov. Veliko izhlapevanje vode je lahko za rastlino nevarno v sušnih dneh.

4.2 Razmnoževanje rastlin1. Zakaj je pomembno, da se rastline razmnožujejo?

S potomci si zagotovijo nadaljevanje vrste.

2. Katere načine nespolnega razmnoževanja rastlin poznaš? Opiši jih.

Listni in stebelni potaknjenci, gomolji, čebulice, korenike, cepljenje, pritlike …

3. V čem je razlika med spolnim in nespolnim razmnoževanjem?

Pri nespolnem razmnoževanju nastane potomec, ki nosi značilnosti enega starševskega organizma. Pri spolnem razmnoževanju nastane potomec, ki nosi značilnosti dveh starševskih organizmov.

4. Kako se nespolno razmnožujeta jagodnjak in krompir?

Jagodnjak s pritlikami ali živicami, krompir pa s stebelnimi gomolji, ki poženejo nove poganjke.

4.3 Od cveta do semena1. Ponovi zgradbo cveta.

2. Pojasni, kako v cvetu nastane seme.

Pelodna zrna z moškimi spolnimi celicami s pomočjo opraševanja dosežejo brazdo pestiča. Moška spolna celica potuje iz brazde po vratu v semensko zasnovo plodnice. V semenski zasnovi je jajčna celica (ženska spolna celica). Ko se združita moška in ženska spolna celica, nastane zigota – zarodek nove rastline. Iz semenske zasnove, v kateri je zarodek, se razvije seme.

3. Zakaj ima rastlina cvetove?

Razmnoževalni organ rastlin.

4. Kaj je oploditev?

Oploditev je združitev moške in ženske spolne celice. Iz oplojene jajčne celice se začne razvijati kalček, zarodek nove rastline, ki je skrit v semenu.

5. Kaj je naloga venčnih listov v cvetu žužkocvetk?

Privabljajo žuželke s svojo barvitostjo in vonjem.

6. Naštej nekaj različnih načinov razširjanja semen.

Semena se razširjajo z vetrom, vodo ali s pomočjo živali. Pri tem ima veliko vlogo plod. Oblika plodov in semen je prilagojena načinu razširjanja.

7. Opiši razlike med oprašitvijo žužkocvetnih in vetrocvetnih cvetov.

Žužkocvetne cvetove oprašujejo žuželke, vetrocvetni cvetovi pa se oprašijo s pomočjo vetra.

4.4 Plodovi in semena1. Kako nastaneta seme in plod?

Seme nastane iz semenske zasnove. Plod nastane iz dela plodnice (lahko tudi drugih delov cveta), ki obdaja semensko zasnovo.

2. Zakaj so plodovi tako raznoliki?

Plodovi pomagajo pri razširjanju semen in ga tudi varujejo, zato so tako raznoliki. Na primer, javorjevi plodovi so krilati (semena razširja veter), hruška ima užiten sočen plod (semena razširjajo živali in človek).

3. Zakaj je potrebno razširjanje semen?

Razširjanje semen je pomemben proces za preživetje rastlin. To je prilagoditev, ki omogoča rastlini večjo možnost preživetja, saj bo seme, ki vzkali stran od matične rastline, lahko imelo mnogo ugodnejše razmere za rast.

4. Imenuj dve rastlini, katerih seme razširja veter. Kako so njuni plodovi prilagojeni temu?

REGRATOVA SEMENA , SMREKA, JAVOR, JESEN…Semena, ki jih raznaša veter, so zelo lahka in imajo dlačice ali tanka, papirju podobna krilca, da jih veter lažje nosi po zraku. Plodovi regrata imajo kodeljico (padalce), ki jih ponese v vetru. Smreka ima papirnato lahka semena s krilci, ki se vrtijo v zraku. Podobna krilca najdemo tudi pri plodovih javorjev in jesenov. Nekatera semena, kot na primer pri orhidejah, so izredno majhna, zato jih veter kot oblak prahu odpihne stran od izvorne rastline.

5. Opiši dva načina kako živali razširjajo plodove in seme. Navedi po ene primer za vsak način.

Živali lahko raznašajo semena in plodove na dva glavna načina. Nekateri plodovi se s kaveljci zataknejo za dlako živali, kot to vidimo pri repincu. Najpogosteje so semena skrita v užitnem in sočnem osemenju. Plodove žival najprej poje in nato semena iztrebi. Nekoliko drugačen način raznašanja je znan pri vevericah, ki odnesejo in nakopičijo veliko lešnikov in orehov. Veliko jih pojedo, na nekatere pa pozabijo.

6. Opiši kako lahko ti pomagaš razširjati seme, ne da bi se tega zavedal.

Tako kot živali imamo tudi ljudje radi užitna semena in plodove, zato jih načrtno ali nenačrtno raznašamo. Nekatere plodove, kot so paradižnik, kumara, stročji fižol in jagode, pojemo v celoti. Pri slivi, breskvi in češnji pojemo samo sočno osemenje, koščico pa izpljunemo. Pri grahu in koruzi pa uživamo samo semena.

7. Katere rastline same razširjajo svoja semena?

Cvetovi in plodovi žlezave nedotike. Njihova semena se kar sama izstrelijo.

4.5 Razvrščanje in poimenovanje rastlin1. Kdaj dva organizma pripadata isti vrsti?

Organizmi so si zelo podobni in imajo veliko skupnih značilnosti. Lahko se razmnožujejo med seboj in imajo plodne potomce.

4.6 Alge, mahovi, praprotnice, semenke1. Zakaj alge ne potrebujejo korenin?

Alge ne potrebujejo korenin, ki bi črpale vodo, saj jih voda obdaja. Vodo sprejemajo skozi celotno steljko.

2. V katero izmed skupin rastlin uvrščamo fižol? Pojasni, zakaj.

Semenke (kritosemenke). Fižol ima semena v plodu, ki se imenuje strok. Razvite ime korenine, steblo in liste.

3. Analiziraj fotografije in opiši razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami.

4. V kakšnem okolju uspevajo alge?

Alge živijo v vodi ali njeni neposredni bližini in še nimajo razvitih korenin.

5. Ali so v celicah alg kloroplasti? Kaj pa mitohondriji?

Da, so kloroplasti in mitohondriji.

6. Kaj se razvije iz trosov, ki nastanejo v trosovnikih mahu?

Na steljkah mahov lahko pogosto opazimo rjave izrastke, na katerih nastajajo trosi. Iz trosov se razvije nova zelena rastlinica mahu.

7. Opiši dve razliki med semenkami in praprotnicami?

Praprotnice nimajo cvetov in se razmnožujejo s trosi, semenke pa razvijejo cvet in se razmnožujejo s semeni.

4.7 Golosemenke in kritosemenke1. Analiziraj fotografije in ugotovi, v čem so si podobne in v čem se razlikujejo golosemenke in kritosemenke.

2. V katero izmed naštetih skupin rastlin uvrščamo tulipan in v katero ripečo zlatico?

Tulipan je enokaličnica (kritosemenka), zlatica pa dvokaličnica (kritosemenka).

3. Na kateri dve skupini delimo semenke? Navedi nekaj primerov za prvo in nekaj za drugo skupino.

Delimo jih na golosemenke in kritosemenke. Golosemenke so: bor, smreka, jelka, tisa, ginko…

Kritosemenke so: zvonček, narcisa, lilija, breza, lipa…

4. Zakaj semenkam pravimo tudi cvetnice?

Za semenke je značilno, da razvijejo korenine, steblo, liste, cvetove in semena. Rastline se spolno razmnožujejo s pomočjo cvetov. Od tod tudi drugo ime za semenke: cvetnice.

5. Pojasni besedo golosemenka.

Semena so prosta (gola) na površini lusk. Od tod tudi izvor imena golosemenke.

6. Pojasni besedo kritosemenka.

Kritosemenke imajo semena v plodovih.

7. V kateri dve skupini delimo kritosemenke?

Enokaličnice in dvokaličnice.

8. Navedi tri razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami.

Enokaličnice: Kalček ima en klični list. Žile listov so vzporedno razporejene. Cvetovi imajo trištevno število cvetnih listov.

Dvokaličnice: Kalček ima dva klična lista. Žile listov so mrežasto razporejene in imajo listni pecelj. Cvetovi imajo štiri- ali petštevno število cvetnih listov.

9. Naštej tri primere enokaličnih in tri primere dvokaličnic.

Enokaličnice:lilija, zvonček, kukavica

Dvokaličnice:Jablana, hruška, potonika, šipek…

5 EKOSISTEMI IN VARSTVO OKOLJA

5.1 Vplivi neživih dejavnikov okolja1. Naštej vsaj pet dejavnikov nežive narave. Jakost svetlobe, temperatura, količina padavin, slanost vode, hitrost vodnega toka ...

2. S pomočjo slik opiši, kako se rastline prilagodijo neugodnim življenjskim razmeram.

Lokvanj ima plavajoče liste, kaktus ima liste preobražene v trne, rastline razvijejo gomolje in čebulice, ki jim omogočajo preživeti zimo; itd.

3. Opiši, kako se ti prilagajaš vplivom iz okolja.

Na primer, dežnik, dežni plašč in škornje uporabljamo v dežju; volnene rokavice, kapo in bundo uporabljamov mrzlih dneh; avtomobilom v zimskem času namestimo gume z globljim profilom itd.

4. Kaj so enoletnice in kaj so trajnice?

Enoletnice oziroma enoletne rastline vsako leto znova vzklijejo, rastejo, cvetijo, oblikujejo semena in propadejo. Neugodni čas zime ali suše preživijo samo njihova semena. Trajnice živijo več let. Da bi preživele neugodna obdobja (suša, zima), so razvile založna tkiva in organe (spoznali smo že gomolj krompirja, čebulico tulipana in koreniko perunike). Trajnice so tudi lesnate rastline.

4. Razloži, kako rastline vplivajo na sestavo ozračja.

Rastline zelo vplivajo na sestavo plinov v zraku. V procesu fotosinteze sprejemajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik v ozračje. Pomembno vplivajo tudi na kroženje vode v naravi. Najbolj na podnebne razmere vplivajo gozdovi, ki so kot vpojne gobe, saj zadržijo velike količine padavinske vode. Ta nato postopoma izhlapeva v ozračje in vpliva na količino ter čas padavin.

5. Zakaj listavcem jeseni odpadejo listi?

Listopadnim drevesom začenjajo jeseni odpadati listi. Listi postopoma spremenijo barvo, ustavi se proces fotosinteze in transport snovi v rastlini. Listopadnost je prilagoditev rastline na pomanjkanju vode (voda zmrzne) v tleh.

5.2 Organizmi so povezani med seboj1. Kako se rastline zaščitijo pred rastlinojedimi živalmi?

S trni, bodicami, smolami, strupenimi in grenkimi snovmi.

2. Zakaj zajedavske rastline, kot je lusnec, nimajo zelenih listov in stebla?

Zajedalske rastline ne vršijo fotosinteze. Potrebne organske snovi črpajo iz gostiteljske rastline

5.3 Gozd niso samo drevesa1. Pojasni, kaj bi se zgodilo v naravi, če bi izginili vsi proizvajalci?

Če bi izginili vsi proizvajalci ne bi bilo možno življenje na Zemlji.

2. S pomočjo spodnje sheme opiši odnos med proizvajalci, potrošniki in razkrojevalci.

Rastline v gozdu so proizvajalci hrane, v kateri je nakopičena energija. Del hrane potrošijo rastlinojede gozdne živali, ki so plen mesojedih živali. Energijo nakopičeno v odmrlih delih rastlin in živali razkrojijo razkrojevalci.

3. Pojasni, kaj bi se zgodilo v naravi, če bi izginili vsi razkrojevalci.

V naravi bi se kopičile organske snovi odmrlih organizmov. Prenehalo bi se kroženje snovi v naravi.

4. Kaj bi se zgodilo, če bi se iz prehranjevalnega sistema poleg energije izgubljale tudi snovi?

Porušilo bi se naravno ravnovesje v ekosistemih.

5. Zakaj rastline imenujemo proizvajalci?

Rastlinam pravimo proizvajalci, ker si same izdelajo hrano. Rastline s fotosintezo, poleg izdelave hranilnih snovi, sproščajo tudi kisik, ki ga delno pri dihanju porabijo same, delno pa ga trošijo tudi potrošniki in razkrojevalci.

6. Pojasni kako razkrojevalci skrbijo za rodovitnost prsti.

Razkrojevalci so posebna oblika potrošnikov, ki se od rastlinojedcev, mesojedcev in vsejedcev razlikujejo po tem, da razkrojijo hranilne (organske) snovi v mineralne (anorganske).

5.4 Gozd kot ekosistem1. Razmisli kakšne posredne in neposredne koristi ima človek od gozda.

Gozd ima velik pomen tudi za človeka. Neposredno je gozd prostor za rekreacijo ali vir prehrane (nabiranje gozdnih sadežev). Neposredno pa so drevesa ( les) lahko vir energije (drva) surovina za različne Izdelke (pohištvo, orodje, papir, karton...).

2. Kaj sestavlja ekosistem?

Ekosistem sestoji iz vseh neživih dejavnikov in vseh živih dejavnikov.

3. Izberi si ekosistem, ki ga dobro poznaš in ga opiši.

Gozd je ekosistem, ki ga sestavljajo živi dejavniki (drevesa, grmi, zelnate rastline, praprotnice, mahovi, ptice, glodavci, žuželke, polži, glive ...) in neživi dejavniki (tla, voda v tleh, kamnine in zrak ...).

4. Kaj je populacija?

Vse osebke neke vrste, ki v nekem času živijo na nekem prostoru, imenujemo populacija.

5. Na kakšen način človek vpliva na spremembe v ekosistemih? Naštej tri primere vplivanja in jih opiši.

Kot vsa živa bitja tudi človek vpliva na razmere v ekosistemu.. S krčenjem gozdov, odlaganjem ogromnih količin odpadkov, onesnaževanjem in zastrupljanjem okolja ter čezmernim izkoriščanjem naravnih virov postaja prihodnost življenja na Zemlji negotova. Na to nas opozarjajo številne vrste rastlin in živali, ki izginjajo, ter suše, poplave in druge podnebne spremembe.

5.5. Obnovljivi in neobnovljivi viri energije1. Pripravi nekaj predlogov zamenjave neobnovljivih virov z obnovljivimi za svojo družino.

Če se trenutno ogrevamo s pečjo na kurilno olje, s plinom ali elektriko bi lahko prešli na ogrevanje s sekanci, s peleti, na polena ali s toplotno črpalko. Na hišo bi lahko namestili kolektorje za ogrevanje sanitarne vode. Če smo na vetrovnem območju, bi ob hiši lahko namestili manjšo vetrnico za pridobivanje elektrike. Ob večjem vložku bi lahko na hišo namestili sončne celice.

2. Pojasni, kaj je trajnostni razvoj.

Trajnostni razvoj pomeni, da s surovinami in viri energije ravnamo tako, da jih ne zmanjka za generacije, ki pridejo za nami.

3. Premog je neobnovljiv vir energije. Kaj to pomeni?

Nastanek premoga je zelo dolgotrajen proces. Zaloga premoga se zelo hitro zmanjšuje, saj ga izrabljamo hitreje, kot uspe nastajati. Zato pravimo, da je premog neobnovljiv vir energije.

4. Razloži, kako s sončnimi kolektorji prihranimo energijo v gospodinjstvu.

Človek se trudi, da bi izkoristil čim več sončne energije. Na strehah nekaterih hiš lahko opazimo sončne kolektorje, ki segrevajo vodo za gospodinjstva. Vse več je tudi sončnih celic, ki pretvarjajo sončno energijo v električno energijo.

5. Naštej nekaj načinov kako bi lahko varčevali z energijo.

Hodi peš, vozi se s kolesom in uporabljaj sredstva javnega prevoza, ugašaj luči in električne naprave, če jih ne uporabljaš, pozimi malo manj ogrevaj svojo sobo, uporabljaj varčne sijalke, pri kuhanju uporabljaj pokrovke…

5.6 Odpadki in okolje1. Pojasni razliko med industrijskimi in komunalnimi odpadki.

Industrijski odpadki nastanejo v industriji kot del procesa proizvodnje različnih stvari. Lahko so nevarni, zato je potrebno posebno ravnanje z njimi. Komunalni odpadki pa so odpadki ki nastanejo v gospodinjstvih in so lahko uporabni ali neuporabni. Tudi komunalni odpadki so lahko nevarni odpadki (npr. baterije, stara zdravila).

2. Zakaj so nevarni odpadki posebne vrste odpadki?

Zato ker je z njimi treba posebej skrbno ravnati. Posebej jih moramo zbirati in odnesti v zbirne centre, kjer jih strokovno in za okolje nenevarno predelajo ali uničijo.

3. Ali se v vsakdanjem življenju srečujemo z nevarnimi odpadki? Odgovor utemelji.

Da, doma imamo veliko nevarnih odpadkov, to so ostanki barv, lakov, čistil, stare baterije, elektronske naprave, zdravila …

4. Zakaj moraš iz izletov (predvsem, ko greš v hribe) vedno odnesti odpadke domov?

Tvoja skrb je, da poskrbiš za svoj delež odpadkov. Odpadek odneseš v dolino in ga ustrezno zavržeš v zabojnike, ki so primerni za določeno vrsto odpadka. To je osnovna ozaveščenost, ki se ji mora zavedati vsak posameznik.

5. Naštej tri ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja.

Ne kupuj po nepotrebnem, recikliraj , predelaj oblačila… Poskušaj se zavedati, da vsakič, ko nekaj odvržeš, to za seboj povleče kup nepotrebne energije pri predelavi tega odpadka. Če je pa odpadek celo neprimerno odvržen, si pa naravi naredil zelo veliko škodo.

5.7 Ravnanje z odpadki1. Pojasni, zakaj le s pravilnim ravnanjem z odpadki skrbimo za trajnostni razvoj.

Zato ker veliko odpadkov lahko ponovno uporabimo ali recikliramo, s tem porabimo manj surovin za nove izdelke in s tem prispevamo k trajnostnemu razvoju družbe.

2. Opiši nekaj primerov, kako se lahko obdelajo odpadki.

Npr. izdelava plastičnih vrečk iz odpadne plastične embalaže (recikliranje); odlaganje organskih odpadkov na kompostnik (kompostiranje); sežig nekaterih odpadkov v sežigalnici (ogrevanje); odpadne komunalne vode se očistijo v čistilnih napravah; odlaganje neuporabnih odpadkov na deponije (odlaganje).

3. Pojasni razliko med ponovno uporabo in reciklažo. Naštej 6 načinov ponovne uporabe in reciklaže.

Ponovna uporaba: pomeni, da izdelek ponovno uporabiš, brez bistvenega spreminjanja (nošenje rabljenih oblačil, rabljeno pohištvo, knjige, posode…). Postopek predelave odpadkov imenujemo recikliranje. Recikliramo lahko steklo, papir,plastiko, pločevinke, biološke odpadke.

4. Kam odvržemo biološke odpadke? Na kak način jih lahko predelamo? Kaj iz njih nastane in za kaj uporabimo novo nastale snovi?

Na primerna mesta. Doma jih lahko odvržemo na kompostnik, v mestu pa v rjav zabojnik za biološke odpadke. Te odpadke odpeljejo v kompostarne. Tam jih s pomočjo organizmov razgradijo in iz njega naredijo gnojilo.