OŠ III Murska Sobota

Trstenjakova 73

9000 Murska

Georges Bizet

1

Kazalo:

1. Romantika str. 2

2. Življenjepis str. 3

3. Dela str. 4

4. Carmen str. 5

5. Zaključek str. 7

6. Viri in literatura str. 7

7. Delovni list str. 8

Romantika:

2

Je glasbeno obdobje, ki traja od 19. stoletja do začetka 20. stoletja. Prepoznavna je v slikarstvu, književnosti in glasbi. V romantični umetnosti sta najbolj prevladala čustvo in domišljija. Umetniki, ki so bili nezadovoljni s takratnim političnim stanjem, so se zatekali v naravo, preteklost ali pa v skrivnostni svet legend in mitov. To se je še posebej izrazilo po revoluciji imenovani pomlad narodov.

Življenjepis:

Rodil se je 25. oktobra leta 1838 v Parizu. Njegov oče je bil učitelj petja, sestra in mama pa pianistki. Že kot otrok je kazal velik talent za muzikalnost in si je nabral lepo zbirko nagrad in odlikovanj: še ne dvajsetleten je dobil Offenbachovo nagrado in Prix de Rome. Pri desetih letih je Bizet odšel na Pariški glasbeni konservatorij, zanimivo je, da ga je do tega z zvijače pripravil oče. Učitelja na konservatoriju je povabil na dom in ga prosil naj mlademu Bizetu na klavir zaigra zapleten akord. Bizet ga je takoj ugotovil. Ko je končal konservatorij se je zaposlil v operi, kjer je imel priložnost pisati gledališka, simfonična in zborovska dela. Med delovanjem v operi se je poročil Geneviéve Halévyj, hčerko njegovega učitelja Jacquesa. Imela sta enega sina, ki mu je bilo prav tako ime Jacques. Bizet je umrl 3. Junija 1875 v Bougivalu (Francija), verjetno zaradi zastrupitve krvi ali srčne napake.

3

Dela:

Zanimivo je, da je bil začetek Bizetove odrske ustvarjalnosti v znamenju vedre muze in sila daleč od dramatske pretresljivosti in impulzivne strasti, ki so značilne za njegove kasnejše mojstrovine. Njegovo prvo delo na tem področju je opereta Le Docteur Miracle, ki je bila nagrajena na Offenbachovem natečaju. Izrazno ji je sorodna ljubka komična opera Don Procopio, ki jo je Bizet napisal 1860 v Italiji, kje se je mudil, potem ko je prejel Prix de Rome.

Po vrnitvi v Pariz je sledila tragična opera Lovci biserov (Les Pecheurs de Perles, 1863), ki se še danes pojavlja na sporedih. Njen libreto obravnava konflikt med ljubeznijo, prijateljstvom in sveto dolžnostjo. Zgodba se dogaja na Cejlonu, s tem je bila skladatelju prvič dana priložnost, da je lahko pokazal svoj najizrazitejši dar – smisel za glasbeno upodabljanje eksotičnega oziroma tujega okolja. Ta dar je še posebno razvil v svojih poznejših operah. In čeprav Lovcem biserov še

4

manjka dramatska moč, je znal Bizet že tu zelo dobro zadeti eksotični kolorit.

Sevedata zgodnja stvaritev po stilu in kakovosti še ni dokončno izoblikovana: občutni so tuji vplivi, zlasti vpliv Gounoda in deloma F. Davida, Verdija in Meyerbeera. Kljub temu je v operi že dovolj prepoznaven skladateljev melodičen dar. Z Lovci biserov Bizet ni dosegel trajnejšega uspeha in tudi kritika mu ni izrekla priznanja, kot mu ga ni tudi ob njegovih poznejših delih. Očitala mu je neizvirnost, zmedenost in celo podobnost Wagnerjevim delom. Kot v Lovcih biserov Bizet še ne ubira samostojne poti tudi v svojih naslednjih operah Ivan grozni (Ivan de terribla, 1865) in Vesela deklica iz Pertha (La Jolie Fille de Perth, 1867). Prva je zgodovinska velika opera, ki je dolgo veljala za izgubljeno, uprizorili so jo šele 76 let po njegovi smrti v Bordeaxu.

Odločen napredek pomeni enodejanka Djamileh (1872) s katero se začenja Bizetova skladateljska zrelost. V njej je avtorju prvič uspelo spojiti dramsko in psihološko izrazitost z vzhodnim eksotičnim elementom. Tu se posebno odlikuje karakterizacija naslovne junakinja. Zaradi umetniške vrednosti te opere so jo začeli pogosto uprizarjati na francoskih odrih.

Tega leta je Bizet napisal še scensko glasbo k drami Arležanka (L`Arlesinne), ki vsebuje z izjemo nekaj zborov le instrumentalne točke. Ta glasba je bogata slikovitih, ljudsko realističnih podob in resnično utelešuje like junakove drame. Z njo je skladatelj odkril pot k svojemu labodjemu spevu – k operi Carmen

5

Carmen:

Carmen je opera v štirih dejanjih Georga Bizeta. Ustvarjal jo je med leti 1873 in 1974. Libreto sta po noveli Prosperja Merimeeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halévy. Premiera opere je bila 3. marca 1875 v Parizu. Predstava je v začetku zelo uspešna in je naletela na izjmeno dober odziv publike. Potem pa so občinstvo vznemirile nove slogovne prvine v delu in kritiki so opero raztrgali. Meriméjevi zgodbi so očitali, da je prostaška, glasbo pa so ožigosali, češ da je »Wagnerjanska« in »disonantna«. Tri mesece po premieri je Bizet umrl. Kmalu po tem so začeli opero hvaliti številni vodilni glasbeniki tistega časa med drugimi tudi Čajkovski, Brahms in Wagner. Zanimivo je, da je imela opera na začetku njene glasbene poti veliko delov, ki niso bili peti.

Vsebina opere je pravzaprav ljudska drama, ki v marsičem spominja na latinske telenovele in kriminalke. V operi se razgrne zgodba o

6

lahkoživki, za katero je ljubezen zgolj razvedrilo, zato (hote ali nehote) povzroča propad moških. Zapelje tudi naivnega desarterja Don Joséja in ga prepriča, da se zaradi ljubezni upre svojim nadrejenim in dezertira iz vojske. Don José se navkljub močnemu glasu vesti, ki ga v glasbenem smislu pooseblja lik zveste Micaële iz njegove soseske, naposled odreče ugledu in pridruži skupini tihotapcev in nepridipravov, med katerimi živi tudi Carmen. Sreča mladih zaljubljencev je kratkotrajna, saj se Carmen kmalu zaljubi v privlačnega toreadorja in zapusti Joséja. Ta izgubi razum in se krvavo maščuje.

S Carmen je Bizet ustvaril edinstveno delo, v katerem je prepričljivo uspel združiti zvrst opere comique z realizmom vsakdanjika. Tragičnost zgodbe in dobro izoblikovani značaji se zato nagibljejo k estetiki kasnejših mojstrovin italijanskega verizma, saj izhajajo iz pristnega življenjskega utripa glasbe-španski ritmi in ciganska melodika naturalistično izrišejo okolje, iz katerega prihaja Carmen. Opera je prepoznavna tudi po ariji iz drugega dejanja »Toreador song«, ki velja za eno najlepših arij na svetu.

Zaključek:

Mnogo Bizetovih načrtov je ostalo v osnutkih, njegovih izvajanih dela pa poslušalstvo ni sprejelo. Strokovnjaki so mu očitali, da oponaša Wagnerja, niso pa opazili, koliko dramatičnosti se skriva v njegovih delih. Zato se tudi sam ni zavedal pomena svoje opere Carmen, ki je pozneje postala ena najbolj priljubljenih stvaritev opernega gledališča nasploh.

7

Viri in literatura:

Borin, Maja in Virc, Benjamin(2012): Repertoar in abonmaji, SNG Maribor, Maribor

Grosse Komponisten und ihre Musik: Georges Bizet-Carmen

http://www.dijaski.net/glasba/referati.html?r=gla_ref_bizet_georges_03.pdf

http://www.52composers.com/bizet.html

http://www.youtube.com/watch?v=e5qmSEvDEGs

8

DELOVNI LIST1. Kje se je rodil Georges Bizet?

a) na Dunaju

b) v Parizu

c) v Murski Soboti

2. Pri koliko letih je Bizet začel obiskovati glasbeni konservatorij v Parizu?

a) pri osmih

b) pri devetih

c) pri desetih

3. Katero delo Bizeta je dandanes najbolj znano?

a) Lovci biserov

b) Jutro

c) Carmen

4. Kdo je glavna oseba opere Carmen?

a) Micaela

b) Esmeradla

c) Carmen

5. Katerega leta ju umrl Bizet?

a) 1885

b) 1985

c)1875

9