DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · poskrbeli, da je diplomski koncert...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbeno pedagogiko

DIPLOMSKO DELO

ŠPELA DRAŠLER

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU



Diplomsko delo

PAVLE KERNJAK –

KOROŠKI SKLADATELJ SKOZI

IZBRANA DELA

Mentor: Kandidatka:

Redni prof. mag. Špela Drašler

Simon Robinson

Maribor, 2016

Lektorica:

Nastja Spasković, univ. dipl. slov. in prof. pedag.

Prevajalec:

Ana Polona Golobič, prof. angleščine in slovenščine

III

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila mentorju, red. prof. mag. Simonu Robinsonu, za vso

pomoč, vzpodbudo in koristne nasvete pri pisanju diplomske naloge ter pri

izvedbi diplomskega koncerta.

Zahvaljujem se doc. Adriani Magdovski in doc. Simonu Dvoršaku, ki sta se kot

člana komisije udeleţila diplomskega koncerta.

Zahvala gre tudi vsem pevkam in pevcem MePZ Bistrica ob Sotli, MoPZ Terme

Olimia in Ljubljanskemu oktetu, ki so z dobro voljo in z rednimi prihodi na vaje

poskrbeli, da je diplomski koncert zelo lepo uspel.

Zahvaljujem se tudi vsem zborovodjem, od katerih sem se lahko učila, ko sem

prepevala v zborih pod njihovo taktirko. Najprej gre zahvala g. Franciju Černelču,

ki mi je simbolično predal dirigentsko palico ob 25. letnici delovanja MePZ

Bistrica ob Sotli, saj se je prav s tem začela moja dirigentska pot. Zahvaljujem se

tudi Zsuzsi Budavari Novak in Tadeji Vulc, da sem lahko svoje začetke doţivljala

kot korepetirotka in asistentka dirigentke pri APZ Maribor, ki velja za vrhunsko

zborovsko zasedbo.

Hvala vsem prijateljem, ki mi stojite ob strani na moji poti, ste iskreni do mojega

dela in se udeleţujete dogodkov, na katerih nastopam kot zborovodkinja ali

zboristka.

Nazadnje bi se rada zahvalila še staršem, starim staršem in bratoma, ki so me na

moji glasbeni poti podpirali, mi mnogokrat podelili dober nasvet, včasih pa tudi

kritiko.

Hvala tudi Nastji Spasković za natančno lekturo in Ani Poloni Golobič za prevod.

Diplomsko delo posvečam vsem zborovskim pevcem in mladim zborovodjem.

IV

UNIVERZA V MARIBORU



IZJAVA

Podpisana Špela Drašler, rojena 8. 6. 1985, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru smeri Glasbena pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo

z naslovom Pavle Kernjak – koroški skladatelj skozi izbrana dela pri mentorju

red. prof. mag. Simonu Robinsonu, avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila niso prepisana brez

navedbe avtorjev.

_________________________

Maribor, april 2016

V

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek v

diplomskem delu je na ţivljenjepisu koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka in na

obravnavi desetih ter analizi petih Kernjakovih skladb: ljudskih, umetnih, pisanih

za mešane, moške in ţenske oz. dekliške sestave.

Izbrane ljudske pesmi:

Gorjanska podoknica (Dober večir, Bouh vam Daj),

Ko b᾽ jes vedava,

Ti puəbəč ja kna lumpej,

Vigredna.

Izbrane umetne pesmi:

Roţ, Podjuna, Zila,

Mojcej, oh Mojcej,

Spev Koroške,

Bledi mesec,

Tam, kjer teče bistra Zila,

Njega ni.

V diplomskem delu sem uporabila naslednje metode: deskriptivno metodo,

metodo analize in sinteze, zgodovinsko (historično) metodo, komparativno

metodo. V praktičnem delu sem s koncertom predstavila izbrane skladbe

skladatelja Kernjaka s tremi različnimi zborovskimi sestavi: mešanim, moškim in

ţenskim zborom.

KLJUČNE BESEDE:

- Pavle Kernjak,

- zborovodja,

- skladatelj,

- zborovski pevec,

- zborovski koncert,

- umetna in ljudska pesem.

VI

ABSTRACT AND KEYWORDS

The graduation thesis consists of the theoretical and practical part. The emphasis

in the graduation thesis is on the biography of the Carinthian composer Pavle

Kernjak, it also discusses ten and analyses five Kernjak’s compositions: folk, art,

arrangements for mixed, male and female or girl’s choirs.

Chosen folk compositions:


Ko b᾽ jes vedava,

Ti puəbəč ja kna lumpej,

Vigredna.

Chosen art compositions:


Mojcej, oh Mojcej,

Spev Koroške,

Bledi mesec,

Tam, kjer teče bistra Zila,

Njega ni.

The following methods were used in the graduation thesis: descriptive method,

analysis and syntheses, historical method and comparative method. The practical

part consists of a concert of the chosen Kernjak's compositions which were sung

by three different choirs: mixed, male and female.

KEY WORDS: Pavle Kernjak, conductor, composer, choral singer, choir concert,

art and folk song

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 PREDGOVOR ..................................................................................................... 3

3 ŢIVLJENJEPIS PAVLETA KERNJAKA ........................................................... 4

3.1 KERNJAKOVO OTROŠTVO ..................................................................... 4

3.2 I. SVETOVNA VOJNA ................................................................................ 6

3.2.1 Narodna straţa ........................................................................................ 7

3.3 KERNJAKOVO ŢIVLJENJE PO PRVI SVETOVNI VOJNI ..................... 7

3.4 DRUŢINA PAVLETA KERNJAKA ........................................................... 9

3.5 DRUŠTVA IN ZVEZE ............................................................................... 10

3.5.1 Slovenska krščanska socialna zveza (SKSZ) – Slovenska prosvetna

zveza (SPZ) ................................................................................................... 11

3.5.1.1 Slovenski radio .................................................................................. 12

3.5.4 Klub koroških Slovencev (KKS) ......................................................... 13

3.6 ZRELA LETA ............................................................................................. 13

3.6.1 II. svetovna vojna ................................................................................. 13

3.6.2 Obdobje po II. svetovni vojni............................................................... 15

4 PAVLE KERNJAK SKLADATELJ .............................................................. 17

4.1 KOROŠKI LJUDSKI PEVEC .................................................................... 17

4.2 SKLADATELJEVI ZAČETKI ................................................................... 18

4.3 VRHUNEC USTVARJALNE DOBE ........................................................ 19

4.4. POZNEJŠE OBDOBJE .............................................................................. 20

5 PAVLE KERNJAK ZBOROVODJA ............................................................. 24

5.1 ZAČETKI .................................................................................................... 24

5.2 OBDOBJE PO I. SVETOVNI VOJNI ........................................................ 24

5.2 OBDOBJE MED VOJNAMA .................................................................... 25

5.2.1 Četrto desetletje .................................................................................... 25

VIII

5.2.1.1 Leto 1929 .......................................................................................... 25

5.2.1.2 Leto 1930 .......................................................................................... 25

5.2.1.3 Leto 1931 .......................................................................................... 26

5.2.1.4 Leto 1932 .......................................................................................... 27

5.2.1.5 Leto 1933 .......................................................................................... 28

5.2.1.6 Leto 1934 .......................................................................................... 29

5.2.1.7 Leto 1935 .......................................................................................... 29

5.2.1.8 Leto 1936 .......................................................................................... 30

5.2.1.9 Leto 1937 .......................................................................................... 30

5.2.1.10 Leto 1938 ........................................................................................ 30

5.2.2 Zrela leta............................................................................................... 31

5.2.2.1 1939–1949 ........................................................................................ 31

5.2.2.2 1950–1960 ........................................................................................ 33

5.2.2.3 1961–1970 ........................................................................................ 36

5.2.3. Zadnje desetletje (1971–1979) ............................................................ 37

5.2.3.1. Pevski zbor »Mojcej« ....................................................................... 38

5.3 SKLADATELJEVO SLOVO ..................................................................... 39

5.4 PO KERNJAKOVI SMRTI ........................................................................ 40

5.5 ZBIRKE IN IZDANE SKLADBE .............................................................. 41

5.5.1 Opus ..................................................................................................... 43

6 ANALIZA IZBRANIH KERNJAKOVIH SKLADB ........................................ 46

6.1 BESEDILA ................................................................................................. 46

6.2 SKLADBE .................................................................................................. 47

6.3 IZBRANE KERNJAKOVE UMETNE SKLADBE ................................... 48

6.3.1 Umetna pesem ...................................................................................... 48

6.3.1.1 Rož, Podjuna, Zila .............................................................................. 49

6.3.1.2 Bledi mesec ....................................................................................... 50

6.3.1.3 Mojcej, le vzemə mene ..................................................................... 50

6.3.1.4 Njega ni ............................................................................................. 52

6.3.1.5 Spev Koroške ..................................................................................... 53

6.3.1.6 Tam, kjer teče bistra Zila ................................................................... 53

IX

6.3.2 Ljudska pesem ...................................................................................... 54

6.3.3.1 Ti poəbəč ja kna lumpej/Jes pa moj hvažək (venček koroških

narodnih ........................................................................................................ 55

6.3.2.2 Gorjanska podoknica/Dobər večiər, Buəh vam daj (Kotmara vas) ... 57

6.3.2.3 Ko b jes ve ava (koroška narodna) ................................................... 57

6.3.2.4. Vigredna ........................................................................................... 58

7 DELO Z ZBOROM ........................................................................................... 59

7. 1 ZBOROVODJA ......................................................................................... 59

7.1.1 Glavne naloge zborovodje.................................................................... 59

7.1.2 Tipi zborovodij ..................................................................................... 61

7.1.2.1 Komandant ........................................................................................ 61

7.1.2.2 Družabnež ......................................................................................... 61

7.1.2.3 »Ziheraš« ........................................................................................... 61

7.1.2.4 Očetovski ........................................................................................... 61

7.1.2.5 Izkoriščevalski .................................................................................... 61

7.1.2.6 Vodja ................................................................................................. 62

7.2 ZBORISTI – PEVCI V ZBORU ................................................................. 62

7.2.1 Zboristi kot skupina.............................................................................. 63

7.2.2 Različni osebnostni slogi zboristov ...................................................... 64

7.2.2.1 Tujci ali migranti ................................................................................ 64

7.2.2.2 Ustrežljivci ......................................................................................... 64

7.2.2.3 Pragmatiki ......................................................................................... 64

7.2.2.4 Mlačni zboristi ................................................................................... 64

7.2.2.5 ’Pravi’ zborist ..................................................................................... 65

7.3 MEŠANI PEVSKI ZBOR BISTRICA OB SOTLI ..................................... 65

7.3.1 Zborovski koncert ................................................................................ 65

7.4 ANALIZA PETIH KERNJAKOVIH SKLADB .................................... 66

7.4.1. Gorjanska podoknica/Dobər večiər, Buəh vam daj - SATB ............... 67

7.4.2. Ko b jes vedava - SATB ..................................................................... 69

7.4.3 Vigredna - SSA .................................................................................... 71

X

7.4.4 Roţ, Podjuna, Zila - SATB .................................................................. 72

7.4.5 Bledi mesec – TTBB ............................................................................ 73

8 SKLEP ............................................................................................................... 75

9 VIRI IN LITERATURA .................................................................................... 78

Notni material.................................................................................................... 78

Internetni viri ..................................................................................................... 79

10 PRILOGE ......................................................................................................... 82

Slika 1 – Pavle Kernjak: Gorjanska podoknica/Dobər večiər, Buəh vam daj .. 82

Slika 2 – Pavle Kernjak: Ko bo jes vedava ....................................................... 84

Slika 3 – Pavle Kernjak: Vigredna .................................................................... 85

Slika 4 – Pavle Kernjak: Roţ, Podjuna, Zila ..................................................... 86

Slika 5 – Pavle Kernjak: Bledi mesec ............................................................... 87

Slika 6: Plakat koncerta ..................................................................................... 88

Zgoščenka koncerta ........................................................................................... 89

1

1 UVOD

V diplomskem delu je predstavljen ţivljenjepis koroškega skladatelja Pavleta

Kernjaka, ki je bil v času svojega ţivljenja osrednja osebnost gibanja za

ohranjanje slovenskega jezika, slovenske pesmi in kulture na avstrijskem

Koroškem. V nadaljevanju je opisano njegovo delo zborovodje in skladatelja. Del

diplomskega dela je posvečen tudi predstavitvi desetih Kernjakovih skladb, ki

sem jih s pevskimi zbori predstavila tudi na diplomskem koncertu KOROŠKA

LJUBEZEN.

Uporabljeni so primarni in sekundarni viri, pridobljeni v različnih knjiţnicah.

Veliko virov, primarnih in sekundarnih, sem našla v Koroški osrednji knjiţnici dr.

Franca Sušnika, Univerzitetni knjiţnici Maribor, ter Mariborski knjiţnici

(Rotovška knjiţnica). Nekaj virov je pridobljenih tudi s spleta (spletna stran

Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo, spletna stran RTV SLO) in iz

pogovorov z ljudmi na terenu. Sekundarne vire sem uporabila za analizo in

predstavitev skladb skladatelja Kernjaka.

V nadaljevanju sledi podrobna predstavitev desetih izbranih Kernjakovih pesmi,

pet od teh sem podrobneje analizirala. Ker so pesmi tako ljudske kot umetne, sem

se v nadaljevanju osredotočila na primerjavo pojmov ljudska in umetna pesem.

Izbrane ljudske pesmi za analizo:


Ko b᾽ jes vedava,

Vigredna.

Izbrane umetne pesmi za analizo:


Bledi mesec.

2

Po pregledu zborovske literature sem za analizo poiskala čim več različnih

priredb. Največ sem jih našla na spletu (Spletni zborovski arhiv Javnega sklada

republike Slovenije za kulturne dejavnosti) in v naslednjih zbirkah:

za mešane, moške in ţenske zbore Joţeta Leskovarja

Kernjakove I (zbral in uredil Ivo Jelerčič),

Roţ, Podjuna Zila (uredil Radovan Gobec).

Ker sem tudi sama zborovodkinja, sem se v svojem diplomskem delu osredotočila

na delo in pripravo na diplomski koncert KOROŠKA LJUBEZEN, na katerem je

bilo predstavljenih nekaj koroških ljudskih pesmi drugih, predvsem sodobnih

skladateljev (Lebič, Vulc, Močnik) in deset Kernjakovih skladb. V diplomskem

delu so tako predstavljene morebitne teţave, na katere lahko pri izvajanju

Kernjakovih skladb naletijo zborovodja in pevci (izgovorjava besedila koroških

ljudskih pesmi, povezava besedila z interpretacijo pesmi).

Namen diplomske naloge je predstaviti opus in delo skladatelja Kernjaka, ki je v

današnjem času, razen nekaj skladb, nekako postavljen v ozadje. Ţivimo v času, v

katerem dajemo pri izvajanju ljudskih in umetnih pesmi prednost različnim

novitetam. To vsekakor ni nič slabega, saj se s tem zelo razvija zborovsko petje na

slovenskem. Diplomsko delo predstavlja človeka, ki se je boril za slovensko

pesem, posledično tudi za slovenski jezik in narod.

3

2 PREDGOVOR

Pavle Kernjak je gojil veliko ljubezen do slovenske pesmi, kulture, zborovstva in

do dela s pevskimi zbori. Tudi sama umeščam v zborovske repertoarje veliko

slovenskih ljudskih in umetnih pesmi različnih skladateljev.

Skladatelj in zborovodja je preţivel obe svetovni vojni, vendar so ga slovenska

duša, zavest in ljubezen do slovenske pesmi ter ustvarjanja rešile grozot vojne in

pomanjkanja. Bil je zelo iznajdljiv. Ko je bilo najbolj potrebno, se je umaknil iz

javnega ţivljenja, s tem pa zavaroval sebe in svojo druţino.

Danes, ko ţivimo v kaosu, smo suţnji sistema, ki nas z vseh strani »zastruplja«,

obstaja samo ena rešitev: glasba, ustvarjanje, kulturno udejstvovanje in zavedanje,

da smo narod, ki premore veliko, narod, ki je imel in ima še danes velike

umetnike. Ravno zato je nujno, da tisto, kar so naši predniki pustili za seboj,

gojimo, saj so zapuščino ustvarili z razlogom.

Kernjak je bil nadvse plodovit zbiratelj in prirejevalec koroške ljudske pesmi. Bil

je zborovodja in skladatelj.

4

3 ŢIVLJENJEPIS PAVLETA KERNJAKA

Pavle Kernjak se je rodil 9. februarja 1899 v Št. Ilju ob Dravi (St. Egyden an der

Drau) v občini Loga vas (Augsdorf) političnega okraja Beljak (Villach). Oče

Valentin in mati Magdalena sta se poročila 16. novembra 1896. Prvi sin Valentin

se jima je rodil 29. decembra 1897, Pavle je bil drugi po vrsti. 19. junija 1901 se

je v druţino rodil tretji sin Jakob, 15. oktobra 1913 pa so dobili še deklico

Terezijo. Domačiji Kernjakovih se je po domače reklo »pri Meţnarju«, saj je stari

oče Anton Kernjak opravljal delo meţnarja in mrliškega oglednika.1

Otroci Valentina, rojenega 12. novembra 1864 Antonu Dovjaku in Marii

Wiedmann, in Magdalene, rojene 16. decembra 1873 Mihaelu in Uršuli Plauz, so

od malega radi prepevali. Pavle in Jakob sta bila glasbeno dejavna vse ţivljenje,

tudi Terezija pa je prepevala v pevskem zboru. Le Valentinu najboljši posluh ni

bil dan. Glasbena nadarjenost Kernjakovih je prešla tudi na potomce. Valentin in

Terezija Kernjak nista imela otrok, od šestih Jakobovih sta dve hčeri peli pri

cerkvenem zboru, ena hči in sin sta se leto dni učila klavirja.2

3.1 KERNJAKOVO OTROŠTVO

Komaj 5 let star, smrkava in slabotna deška reva, sem bil ministrant. Kot

so mi kasneje povedali, naj bi bil tako šibak kot jetična kobilica. Dolgo je

moje mlado ţivljenje dobesedno viselo na nitki. Kar me je tedaj moralo

obvarovati gotove smrti, je bilo najbrţ moje neprestano prepevanje, ...

(Pavle Kernjak, Celovec 2010, str. 26)

Pavle Kernjak je 28. aprila 1905 kot šestletni deček prestopil šolski prag v

domačem kraju in se šolal osem let v ljudski, utrakvistični šoli. Šola je bila

dvorazredna.3

1 Nemec Novak, 2010, 24 in 25.

2 Nemec Novak, 2010, 25; Pogačnik, 1986, 23.

3 Otroci iz družin, kjer se je govorilo slovensko, so v dveh letih, ko je učitelj v okviru

predmeta »drugi deželni jezik« z učenci še govoril slovensko, morali začeti slditi pouku samo še v nemščini. Vsebina pouka je bila nemška, otroci v šoli niso zvedeli nič o slovenskem narodu, njegovi zgodovini in kulturi. Dvorazredna pomeni, da je imela na razpolago dva šolska prostora.

5

Pavle Kernjak je bil priden učenec z dobrimi ocenami. Učitelji so bili nagrajevani

po tem, kako hitro so uveljavili nemški pouk, inšpektorji pa so z ukori

disciplinirali učitelje, ki so vnašali preveč slovenskega pojasnjevanja.4

V drugem desetletju ţivljenja, je glasbena nadarjenost skladatelja Kernjaka

postajala vse bolj očitna. Na koru je prepeval ţe kot osemletni deček in pri

dvanajstih je moral včasih sesti za orgle. Petje ga je veselilo, vendar na dodatno

glasbeno izobraţevanje ni mogel niti pomisliti, saj za to ni bilo denarja. Ko je

odraščal, je po domačih krajih donela pesem. Pele so ţanjice na njivah, kosci po

travnikih, ob sobotah in nedeljah so prepevali vasovalci na vasi. Poslušanje petja

in vriskanja je bil Kernjakov glasbeni pouk.5

1911. leta je njegovo glasbeno nadarjenost opazil tudi takratni nemško zagnani

učitelj v Bilčovsu – Somes. Zanimivo, da mu je hotel prav on pomagati, saj ni

maral Slovencev in slovenskega jezika. Predlagal je, da bi zanj priskrbel študijsko

štipendijo. Mladi in zavedni Pavle je kljub močni ţelji po študiju predlog odločno

zavrnil, saj je ţe takrat dojemal, da se ločnice med narodi neizprosno kaţejo (v

tem primeru med Nemci in Slovenci).6

Pavle Kernjak je konec avgusta 1913 končal ljudsko šolo in takrat je dobil svoj

harmonij. Glasbilo znamke HUG & Co. Leipzig z osmimi registri je stalo 300

kron, ki so jih starši iztrţili za najlepše tele iz hleva. To je bil za nepremoţno

druţino zelo velik izdatek. Pavle je bil zelo vesel in s harmonijem ostal povezan

do smrti. Začetek je bil teţek, ni mu šlo gladko. Boţal je novi harmonij, previdno

preizkušal tipke. Spoznal je, da je ţelja eno, znanje pa drugo. Manjkalo mu je

teoretičnega in šolskega znanja. Čeprav je bil samouk brez kakršne koli šole, ni

popustil. Kmalu je postal mojster tudi na tem harmoniju.7

4 Nemec Novak, 2010, 27


6 Pogačnik, 1986, 29.


6

3.2 I. SVETOVNA VOJNA

26. julija 1914 zjutraj je prišlo obvestilo o delni mobilizaciji, moške so poslali v

vojsko, kar je vzbudilo veliko presenečenje. To je zapisal ţupnik Schneditz v

farno kroniko. Dodal je, da se je ob ţetvi čutilo pomanjkanje delovne sile, novic iz

bojišča je bilo vedno manj, padlih vse več. Schneditz je marca 1915 odšel na novo

delovno mesto, nekaj mesecev je zato za šentiljsko faro skrbel provizor Franc

Mikula, septembra pa je z Obirskega prišel v Št. Ilj ţupnik Ivan Nagel, ki je kot

Mikula v farno kroniko zapisoval v slovenskem jeziku. Tudi on je bil zaveden

slovenski duhovnik.8

Pavle se je vojaški sluţbi na začeteku izmuznil, saj je bil premlad. Spraševal se je

tudi, zakaj bi se sploh morali ljudje med sabo pobijati. Kasneje mu niso več

prizanesli in so ga poklicali k vojakom. Kot je pripovedoval brat Jokej, je bil

Pavle zelo prebrisan. Ko so korakali na maršu, mu je hitro postalo »slabo«.

Odnesli so ga v bliţnjo gostilno, kjer si je hitro opomogel in do večera v taverni

pil in pel z ljudmi. Pavletu se je zdelo neumno sluţiti vojaka za tujega cesarja.9

Mlademu Kernjaku je srce gorelo za skromno, povsem naravno slovenstvo, za

majhen narod. Zdelo se mu je, da je to sestavni del njegovega tkiva. Pri

sedemnajstih/osemnajstih se je ţe lotil komponiranja. Prva njegova priredba

narodne pesmi je bila Saj nči frajda več na sviətə. Tudi priredba Pojdam v rute je

bila med zgodnjimi. Čeprav se je Pavle Kernjak zelo zanimal za glasbo, se je šel

učit za krojača. Med letoma 1913 in 1914 je bil vajenec pri krojaču Franzu Zöttlu

v Št. Ilju, do marca 1917 pa pri Paulu Knaflu. Med letoma 1918 in 1923 je od

vajenca napredoval do pomočnika, ko je zopet delal pri Zöttlu.10

8 Nemec Novak, 2010, 33

9 Nemec Novak, 2010, 35 in 36; Pogačnik, 1986, 27

10 Nemec Novak, 2010, 35 in 36; Pogačnik, 1986, 27

7

3.2.1 Narodna straţa

Ţivljenje med prvo svetovno vojno je bilo teţko, a zavedni koroški Slovenci se

niso vdali. Septembra 1918 so se v Št. Ilju fantje in moţje začeli zbirati v Narodno

straţo, ki je branila slovenske interese med Dravo in Vrbskim jezerom. To jim je

tudi uspevalo, saj so s slovenskimi znaki in oboroţeni odvračali vojsko na severno

stran. Narodna straţa je tako uspela obraniti svoje ozemlje ropanja in nereda.

Odgnali so tudi oficirje, ki so v začetku decembra 1918 zahtevali predajo

občinske pisarne. 100 moţ kot en zid, so oficirjem pred odhodom zapeli borbeno

narodno pesem. 18. decembra 1918 pa je nad Narodno straţo prišlo 400 moţ in jo

onemogočilo. Večina moţ z ţupanom na čelu se je morala umakniti čez Dravo.

Sledile so hišne preiskave, veliko ljudi so izgnali in zaprli, ti pa so kljub

internaciji prepevali, da so vsi strmeli. V tem času so ţe takrat zapirali zavedne

koroške Slovence, ki so si upali pokazati pripadnost matičnemu narodu. Uspeh je

bil ta, da so vse občine med Dravo in Vrbskim jezerom z večino glasov glasovale

za Kraljevino SHS, ki je bila ustanovljena 1. decembra 1918 (Kraljevina Srbov,

Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo).11

3.3 KERNJAKOVO ŢIVLJENJE PO PRVI SVETOVNI VOJNI

S plebiscitom 10. oktobra 1920 je bilo konec sanj o Jugoslaviji, za katero so bili

domačini pripravljeni še veliko pretrpeti. S strani Nemcev se je godilo veliko

nepravilnosti in ni bilo dvoma o njihovi zmagi. Podkupovali in pretepali so ljudi,

odprli so mejo ... Narodna straţa in Orli so 73 oboroţenih Nemcev polovili.

Nemci se niso vdali. Ustrelili so najboljšega oroţnika, zasmehovali njegov

katoliški pogreb in motili versko bogosluţje v cerkvi. Prihajalo je do pretepov,

tudi med ţenskami. Začela se je germanizacija. Nemci so po gostilnah in drugih

javnih prostorih izzivali Kernjaka in ostale, vendar so jim z domačo pesmijo hitro

zaprli usta. Slovensko zborovsko petje je bila prva in najbolj neposredna oblika

odpora in izpovedi narodne zavesti koroških Slovencev po plebiscitu leta 1920.

Danes je seveda drugače. Koroški Slovenci imajo po različnih krajih slovenska

prosvetna in katoliška društva, del katerih so tudi pevski zbori in druge kulturne

11

Nemec Novak, 2010, 3638; pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Kraljevina_Srbov,_Hrvatov_in_Slovencev

8

sekcije: gledališke, literarne, folklorne, tamburaške, glasbene šole. Imajo

dvojezične šole, slovenske knjiţnice, slovensko gimnazijo v Celovcu.12

Iz Št. Jakoba v Roţu je tedaj zazvenel klic mladega prosvetaša Zdravka

Zwittra, študenta prava: Na plan! Zaspani Roţ se dviga. [...] In sedaj se

dviga Roţ, da prihiti v nedeljo, 7. avgusta, v Narodni dom v Št. Jakob.

Zastopniki roţanskih izobraţevalnih društev, vsi na plan! [...] Ne bomo več

spali, dovolj je. Torej pridite vsi, ki čutite krščansko in slovensko. ... (Pavle

Kernjak, Celovec 2010, str. 44)

Pismo in klic Zdravka Zwittra je odmeval. Slovenska društva, ki so se povezovala

pod okriljem Slovenske krščanske zveze za Koroško (SKZS), ustanovljene leta

1908, so začela zopet delovati. V Pavletu Kernjaku, ki je odraščal v mladeniča v

hudem hrumenju vojne, ni bilo ţelje po pretepanju. V njem je bila ţelja po petju.

Po plebiscitu sta z bratom prepevala v moškem zboru, kjer so prepevali tako

nemške kot slovenske pesmi. Ker pa se pevci niso več drţali dogovora in so začeli

prepevati samo nemške pesmi, je Pavle vstal in rekel bratu: »Jokej, spokej!«.

Pobrala sta note in odšla. Pavle se je nemirom v domačem kraju izognil tako, da je

odšel čez mejo v jugoslovansko drţavo, kjer je bil od 1. novembra 1920 do 6.

februarja 1921. Bil je na delu pri mojstru Francu Pungerčarju (Planincu) v

Trbovljah. Tam je bil njegov prijatelj rudar Janez Zalaznik, član pevskega zbora

»Zarja«. Pavle se je zaradi domotoţja po nekaj mesecih vrnil domov in kmalu se

je začela čutiti njegova pevska vnema. Iz veselja do slovenske pesmi so se po

plebiscitu dobili štirje moţje: Jakob, Pavle in dva soseda. Na dan ţegnanja so

zapeli Marijino pesem, ki jim je tako dobro uspela, da so se odločili za redna

srečevanja in vaje. Rodil se je moški kvartet, s katerim so nastopali predvsem v

cerkvi, po gostilnah in ob različnih priloţnostih.13

12. februarja 1922 je Kernjakovo druţino zapustil 57-letni oče Valentin. Umrl je

zaradi vnetja slepiča. Odslej je za druţino in malo posest skrbela mati Magdalena.

Ob očetovi smrti so bili vsi trije sinovi ţe polnoletni, le hči Terezija je imela

12

Nemec Novak, 2010, 40-44; Pogačnik, 1986, 127; pridobljeno iz http://www.celovec.konzulat.si/index.php?id=2730. 13

Nemec Novak, 2010, 45 in 46; Pogačnik, 1986, 29.

9

komaj osem let. Sin Valentin je delal na ţagi, kasneje pa je bil delavec pri Občini.

Pavle je bil krojaški pomočnik, organist in vodja cerkvenega zbora. Očetovo delo

meţnarja je nadaljeval sin Jakob vse do leta 1980. Kljub pohabljeni roki, po prvi

svetovni vojni mu je granata, ki je ostala na polju, raznesla roko, je včasih

nadomestil brata Pavleta kot organist, saj je tudi on imel posluh in dober glas. Bil

je samouk. Kernjakova mati, Ana Nočnik, je umrla 4. januarja 1939.14

Izzivanj in vznemirjanj po koroških vaseh ni bilo ne konca ne kraja. Ko so fantje

prihajali z vaje, so se ustavili v bliţnji gostilni, kjer so prepevali. To je pripadnike

Nemcev zelo zmotilo in takoj so jim zagrozili s pretepom. V izogib so se pevci

vstali, odšli domov in veselo prepevali še naprej. Nemci so jim sledili do doma,

jih zmerjali in ţalili. Pevci se niso vdali.15

Naše geslo: »Od jezera do vrh planin, čez Logavas razlegaj se slovenski

glas, je donelo in še bo!«. (Pavle Kernjak, Celovec 2010, str. 47)

15. februarja 1923 je Pavle Kernjak prejel diplomo, ki mu jo je v Celovcu podelil

Gregor Sattler mlajši. Mojster je Pavletu očital, da se preveč ukvarja z glasbo in

premalo s šivanjem. S tem se je krojaštvo v skladateljevem ţivljenju končalo.

Sedaj je bilo jasno, da se Pavle glasbi ne bo odrekel in bo ostal zvest domači vasi

in kmetiji.16

3.4 DRUŢINA PAVLETA KERNJAKA

Pavle se je kot 26-letni 5. septembra 1926 poročil s 24-letno Amalijo Schaller v

romarski cerkvici na Humcu. Poročil ju je Janez Schneditz, ţupnik, ki je Pavleta

učil harmonija. To je bilo zanimivo, saj je bil takratni uradni ţupnik v Št. Ilju Ivan

Petrič. Za priči sta šla Janez Schütz iz Šentilja in Vincenc Gröblacher iz Deščic.

Amalija je prihajala iz ugledne Matinove hiše na Trebinji, kakih 20 minut hoje

oddaljeni od Št. Ilja. Ţe pred poroko je ţivela v sosednji hiši, ki jo je njen oče

dokupil. Po domače se je tej domačiji reklo »pri Filiju«. Po opravljenem

strokovnem šolanju je pomagala očetu voditi pisarniške posle. Pavle je k njej

14

Nemec Novak, 2010, 46, 47 in 265. 15

Nemec Novak, 2010, 47. 16

Nemec Novak, 2010, 49.

10

prihajal ţe več let pred poroko, srečevala sta se v Vrbi, kjer se je Amalija učila

kuhanja, in se po poroki preselil k ţeni na domačijo, postal je »Fili« in tam bival

do konca ţivljenja. V zakonu so se jima rodili trije sinovi. Sin Miro nekaj dni po

poroki, 11. septembra 1926, dve leti za tem, 28. aprila 1928, sin Stanko, tretjega

sina Pavleta pa sta dobila 10. avgusta 1941. Vsi so podedovali glasbeno

nadarjenost. Posestvo, 8 ha polja, 7 ha travnika, 11 ha gozda in 10 glav ţivine, je

zahtevalo pridne roke in Pavle se je kljub temu, da se ni čutil sposobnega za

tovrstna opravila, lotil kmetovanja, saj je imel rad naravo, zemljo in rodni kraj.17

Veţa v Kernjakovi hiši je velika, vendar manjša kot njegova soba, v kateri

so harmonij, peč, kavč, miza, nekaj bobnov, kitara in ducat lončkov, ki

dajejo ţivljenje prikupnim cveticam ... (Pavle Kernjak, Celovec 2010, str.

532)

3.5 DRUŠTVA IN ZVEZE

Po vojnem opustošenju se je tudi na novo nastala drţava s srbskim kraljem na čelu

znašla v zapletenem poloţaju. Materialne izgube, človeške ţrtve, mnoţično

izseljevanje, ... Kljub temu je slovenskemu narodu zadoščala izpolnjena ţelja o

slovanski drţavi. V času Avstro-Ogrske so Slovenci doţivljali pritiske tako z

italijanske kot nemške strani. Zavedali so se, da bo treba svoj narod in kulturo

braniti na vse mogoče načine. Ustanavljali so kulturno-prosvetna društva, ki so

gojila literarna, pevska in odrska dogajanja, kasneje so se ta društva začela

povezovati v resne zveze. Od začetka ustanovitve zvez in društev, je bil Kernjak

član le-teh.18

Prva svetovna vojna in novo nastala avstrijska drţava sta slovenskemu kulturno-

prosvetnemu utripu na Koroškem zadala uničujoč udarec. Nekdanja delujoča

društva so izgubila mnogo svojih članov na bojnih poljih, nove meje so jih

odrezale od matičnih drţav. Peščica slovenskih duhovnikov in intelektualcev je

začela reševati, kar se je rešiti dalo. Oţivili so delovanje Političnega

gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, začeli so izdajati časopis

17

Nemec Novak, 2010, 25 in 26, 63-65, 284; Pogačnik, 1986, 31. 18


11

Koroški Slovenec, izseljeni Korošci so ustanovili Klub koroških Slovencev s

podruţnicami po Sloveniji in celo širše po Jugoslaviji.19

Pavle Kernjak je kot skladatelj in kulturni delavec ogromno prispeval k temu, da

se je kulturna in politična zavest slovenske narodne skupnosti na Koroškem

krepila in naraščala. Pevski zbori širom Koroške in tudi v Sloveniji so Kernjakove

pesmi vzeli za svoje.20

3.5.1 Slovenska krščanska socialna zveza (SKSZ) – Slovenska prosvetna

zveza (SPZ)

Slovenska krščanska socialna zveza (v nadaljevanju SKSZ) je bila ustanovljena

leta 1897, a je njeno cvetoče delovanje prekinil izbruh I. svetovne vojne. Trajalo

je skoraj deset let po vojni, da je katoliški prosveti uspelo oţiviti pribliţno enako

število društev, kot jih je bilo pred vojno, sedaj na manjšem teritoriju. SKSZ se je

preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo (v nadaljevanju SPZ) v Ljubljani in

SPZ v Mariboru. Slovenska prosveta na Koroškem se je še teţje postavila na

noge. V okrilju SPZ so delovale naslednje sekcije: Slovenski radio, Pevska zveza

s svojo revijo Pevec, Ljudski oder, Orlovska zveza. Poleg SPZ so delovale še

Slovenska Straţa, Jugoslovanska Matica z 71 podruţnicami, Leonova druţba in

Akademska zveza. PZ je s trdim in sistematičnim delom vzpodbujala postavljanje

prosvetnih domov in utrjevala narodno zavest. Začela je prirejati prva pevska

srečanja.21

SPZ je drugi svetovni vojni s pomočjo matice nadaljevala svoje poslanstvo

(dajanje strokovne pomoči zborom, oskrbovanje s pevsko literaturo). Zborom se

je sčasoma odprlo več moţnosti za nastope v Sloveniji, iz nje pa so zbori odhajali

tudi na Koroško.22

19

Nemec Novak, 2009, XIV. 20

Pogačnik, 1986, 146. 21

Nemec Novak, 2010, 69 in 70; Nemec Novak, 2009, XIV. 22

Nemec Novak, 2009, XVII.

12

3.5.1.1 Slovenski radio

Slovenski radio je redno začel delovati 28. oktobra 1928 s prenosom proslave 10.

obletnice obstoja drţave SHS kot sekcija SPZ. Ţe januarja 1929 je v Roţu pred

ljubljanske radijske mikrofone stopil pevski zbor iz Št. Jakoba pod vodstvom

mladega Antona Nageleta.23

Slavnostna otvoritev je bila 1. septembra 1929, ko je začela delovati Radijska

postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana, ko je pred mikrofon stopil Oton

Ţupančič in recitiral odlomek svoje pesnitve Duma. Za njim je bil govornik Fran

Saleški Finţgar. Spomnil se je Cirila in Metoda, Briţinskih spomenikov, Trubarja,

Prešerna ... 2. septembra se je ob 20.30 po radijskih valovih oglasil zbor Glasbene

matice pod vodstvom Mateja Hubada. Čeprav še Slovenija ni bila spoznana kot

suverena drţava, je z Radiem Ljubljana postala ena prvih evropskih drţav, ki so

imele radijsko postajo v svojem narodnem jeziku.24

Prva namestitev Radia Ljubljana je bila v prostorih uprave SPZ, prvi tehnični

vodja je postal inţenir Marij Osana, ki je ţe leta 1924 v Ljubljani z lastnoročno

izdelanim oddajnikom pričel z oddajanjem poskusnih oddaj. Naslednji korak se je

zgodil 8. marca 1925, ko so program iz Ljubljane preko svojega oddajnika

prenašali na Bled. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo

merilno opremo, je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za

postavitev antene oddajnika, in sicer v bliţini Domţal.25

V dvajsetih letih je prosvetno delovanje Slovencev na Koroškem postajalo

dejavnejše. Prirejali so ljudske igre, med odmori katerih je pogosto zazvenela

slovenska pesem domačih ali gostujočih zborov.26

23

Anton Nagele je bil rojen 16. januarja 1911 v Št. Jakobu v Rožu. Bil je skladatelj in zborovodja. 24

Nemec Novak, 2010, 84 in 85; Nemec Novak, 2009, XIV. 25

Pridobljeno iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Radiotelevizija_Slovenija 26


https://sl.wikipedia.org/wiki/Marij_Osanahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Oddajnikhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Antenahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Oddajnikhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Dom%C5%BEale

13

3.5.4 Klub koroških Slovencev (KKS)

Na kongresu v Celju, 14. oktobra 1928, so se koroški emigranti zdruţili v Klub

koroških Slovencev (v nadaljevanju KSS). Njihova naloga je bila javnost

opozarjati na razmere, v katerih ţivi slovenska manjšina na Koroškem. Za najbolj

nevzdrţne so navedli razmere v šolstvu in Cerkvi. Uradno je bila KKS

ustanovljena v Ljubljani, 26. februarja 1929, skupaj s pododbori, ki so delovali po

Sloveniji.27

3.6 ZRELA LETA

Kljub teţkim vojnim in povojnim razmeram se je Kernjak uveljavil kot

zborovodja, prirejevalec koroškega glasbenega izročila in kot glasbeni

organizator.28

3.6.1 II. svetovna vojna

S priključitvijo Avstrije k Nemčiji oz. z »anšlusom« 12. marca 1938 so morali

pevski zbori spet prenehati delovati, saj je bila slovenščina prepovedana v cekvah,

vrtcih. Prva ţrtev nacizma je bil leta 1938 ţupnik Vinko Poljanec,29

na vrhu

seznama pa so bili še drugi aktivisti, s katerimi je nacizem najprej obračunal.30

6. aprila 1941, na cvetno nedeljo, zjutraj so se nemške bombe vsule tudi na

Jugoslavijo, najprej na Beograd in na edini slovenski radijski oddajnik pri

27


Nemec Novak, 2010, 264. 29

Vinko Poljanec je bil koroški narodni borec. Rojen je bil 26. marca 1876 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, umrl je 24. septembra 1938 v Škocjanu v Podjuni za posledicami internacije. Gimnazijo je končal v Celju, semenišče pa v Celovcu. Leta 1901 je šel za kaplana v Škocjan v Podjuni. Od 1904. do 1908. je bil župnik v Št. Juriju, dokler ni bil 24. septembra 1908 zopet nameščen v Škocjanu, takrat za župnika. Tam je ostal do smrti. Po plebiscitu leta 1920 je kot poslanec v kor. dež. zboru vodil boj za pravice svojega naroda. Zastopal je koristi slov. kmečkega prebivalstva. Leta 1932 je prevzel predsedstvo Slov. prosvetne zveze na Koroškem, prirejal številno obiskane shode in predstave. Leta 1934 je koroške pevce peljal na turnejo po Sloveniji. Vse od ustanovitve časopisa Koroški Slovenec leta 1921 je bil publicist. Podpiral je tudi slovenske učne zavode, kar jih je še ostalo na Koroškem. Marca 1938 je bil nasilno interniran v Pliberku, od koder se je na smrt bolan junija 1938 vrnil v Škocjan. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot 3000 ljudi. 30

Nemec Novak, 2009, XV.

14

Domţalah. V Mariboru so bili Nemci 8. aprila, 11. aprila pa so italijanske čete ţe

korakale proti Ljubljani.31

2. aprila 1941 je s 14. številko letnika XXI prenehal izhajati Koroški Slovenec. V

predzadnji številki je bilo objavljeno opozorilo, da je poslušanje tujih radijskih

postaj, v tem primeru slovenskih, strogo prepovedno. Varnostna policija je v

Pliberku zaradi kršitve tega opozorila prijela kar nekaj Slovencev. Vestnik SPZ, ki

je v Ljubljani v letu 1941 še izhajal, je utegnil objaviti, da je SPZ v Celovcu izdala

lepo in zanimivo knjiţico Druţinske večernice, čitanko koroških Slovencev. Tretji

del čitanke se je začel s pesmijo Roţ, Podjuna, Zila, ki je na Kernjaka počakala še

nekaj let.32

Pavle Kernjak se je drţal navodil SPZ in se posvetil tihemu ţivljenju v

druţinskem krogu. Na Trebinji se je v Filijevi druţini 10. avgusta 1941 rodil tretji

sin Paul oz. Pavle mlajši. Prvi sin Miro je bil ţe skoraj 15-leten, drugi, Stanko, pa

13-leten. Kljub veselemu dogodku je druţina v strahu čakala, kaj in kdaj bo

zadelo njihovo hišo, saj so februarja v Pliberku aretirali zborovodjo Folteja

Hartmanna. Zborovodjo Hanzija Kropivnika z Brnce so vpoklicali ţe leta 1940.

Na fronti blizu Minska se je 30. julija 1943 njegovo ţivljenje končalo. Pavle

Kernjak, Foltej Hartmann in Hanzi Kropivnik so bili osrednji zborovodje pevskih

zborov na avstrijskem Koroškem. Folteja Hartmanna je nemški gestapo odvedel

od domačega kosila in čakalo ga je štiri in pol leta trpljenja. V Dachauu je izpisal

eno najlepših človeških zgodb. Spomladi 1943 je zbral peščico slovenskih pevcev,

iz katere je nastal zbor, ki je štel 6070 pevcev. Pevci so bili nekdanji člani

predvojnih zborov.33

14. aprila 1942 so na slovenskem Koroškem začeli izseljevati zavedne slovenske

druţine. S Trebinje niso nikogar izselili. Pred koncem vojne so Pavleta Kernjaka,

gospodarja Filija, poklicali v vojsko, a ga kaj hujšega od straţarske sluţbe

skladišča ni doletelo. 1. novembra 1943 je oblekel nemško uniformo sin Miro,

poslali so ga v Nemčijo, kasneje pa na rusko fronto, kjer je bil ranjen in ujet. V

31

Nemec Novak, 2010, 280. 32

Nemec Novak, 2010, 281 in 282. 33

Nemec Novak, 2010, 284 in 285.

15

Nemčiji si je za nekaj kilogramov slanine kupil harmoniko, od katere se ni več

ločil. Iz ameriškega ujetništva se je vrnil 13. junija 1945. Sin Stanko je bil tri

mesece na prisilnem delu v Celovcu, imel je ţe uniformo za na fronto, a ga je rešil

konec vojne.34

Kernjakovega zelo dobrega prijatelja Janka Ogrisa ob prihodu po njegovo druţino

ni bilo doma. Bil je trgovec in gostilničar. Dolga leta je bil osrednja osebnost v

Bilčovsu. V prosvetno delo je bil vključen ţe pred plebiscitom, po njem je bil

predsednik društva Bilka (1921–1927), podpredsednik Političnega in

gospodarskega društva za Slovence na Koroškem (19231925), dolgoletni

občinski tajnik, večletni namestnik ţupana, deţelnozborski poslanec, pobudnik

delovanja SKSZ ... pomagal je tudi voditi domači zbor. Bil je leto dni starejši od

Kernjaka. Prosvetno delo ju je v plebiscitnem času povezalo in ju zdruţilo za vse

ţivljenje. Presenečenega so Ogrisa poklicali s polja in mu brez pojasnila ukazali,

da naj si takoj pripravi omejeno prtljago in se vkrca na avtobus. Janko Ogris je

pred odhodom zaigral na harmonij Hej Slovani. Pel ni, saj so gestapovci hodili

naokoli, a na srečo niso vedeli, katero pesem igra. Pozneje je v taborišču napisal

več pesmi, med njimi tudi V tujini, ki jo je Kernjak uglasbil. Pesem V pregnanstvu

je bila pripravljena za prvo povojno spominsko prireditev.35

V boju proti nacizmu je ţivljenje izgubilo okoli 1000 koroških borcev. Več kot

1000 koroških Slovencev je trpelo v ječah in koncentracijskih taboriščih, okoli

200 se jih ni vrnilo.36

3.6.2 Obdobje po II. svetovni vojni

1. februarja 1946 so se ljudje hoteli povezati v Zvezo slovenskih izseljencev, v

kateri bi si medsebojno pomagali v boju za svoje pravice. Oblastni uradniki so

zdruţenje po nekaj mesecih onemogočili. Ob četrti obletnici izseljevanja je Zveza

koroških izseljencev zaprosila koroško deţelno vlado, naj ji dovoli prirediti

spominsko zborovanje, saj so ţeleli s prireditvijo opozoriti na svoje večletno

trpljenje in ogorčenje. Zveza je izrazila ţeljo, da bi na razpolago dobila mestno

34

Nemec Novak, 2010, 286; Nemec Novak, 2009, XV. 35

Nemec Novak, 2010, 99, 288. 36

Nemec Novak, 2010, 99, 292.

16

gledališče. Obe prošnji sta bili zavrnjeni. 15. aprila 1946 so se slovenski Korošci

zbrali na zborovanju v predmestnem kinu, saj niso dobili dovoljenja za nobeno

mestno dvorano. Nastopilo je več kot sto pevcev iz Podjune, Roţa in Gur. Po

prireditvi so jih policijske nacistične enote škropile z motornimi brizgalkami.37

14. junija 1946 je na Dunaju vendarle pričel izhajati tednik Slovenski vestnik –

glasilo koroških Slovencev. V prvi številki so poročali o prvem zborovanju

izseljencev, navedeni so bili le govori. Glasbeni spored in izvajalci niso bili

omenjeni. Tako ni jasno, ali je Kernjakova uglasbitev verzov Janka Ogrisa V

pregnanstvu doţivela krstno izvedbo na omenjani prireditvi.38

10. junija 1946 je bila v Logi vasi prva kulturna prireditev po koncu vojne, kamor

je prišlo 350 ljudi. Zelo uspešno je nastopil zdruţeni zbor pevcev iz Šentilja in

Loge vasi pod vodstvom Pavleta Kernjaka. Peli so narodne, »sodobne« in

partizanske pesmi. Istega leta je Kernjak na novo ustanovil zbor iz Št. Ilja, ki je

leta 1947 doţivel pravi razcvet. Nastopi so se vrstili eden za drugim. 1948 je

SKSZ začela prirejati pevska tekmovanja, vrstile so se razne obletnice, jubileji,

nastopi in gostovanja, kjer slovenska pesem in Pavle Kernjak nista manjkala.

Kernjak je leta 1954 s sluţbeno pogodbo formalno postal centralni zborovodja

SPZ. Kernjak je skladal in opravljal delo zborovodje vse do leta 1975 naprej.39

37

Nemec Novak, 2010, 99, 293 in 294; Nemec Novak, 2009, XV. 38

Nemec Novak, 2010, 295. 39

Nemec Novak, 2010, 296 in 297, 301, 375; Pogačnik, 1986, 130 in 140.

17

4 PAVLE KERNJAK SKLADATELJ

4.1 KOROŠKI LJUDSKI PEVEC

Kadar govorimo o Koroški in njeni kulturni zgodovini, se zmeraj ustavimo ob

koroški ljudski pesmi, ki je eden najvidnejših pečatov naše narodne identitete. Ko

imamo v mislih koroško ljudsko pesem, se skupaj z njo pojavi tudi Pavle Kernjak,

ki je prav koroški ljudski pesmi dal kulturno in politično teţo, da v zborovski

kulturi zavzema posebno mesto. Posebno v povojnih letih, ko je Kernjak doţivljal

ustvarjalne viške kot skladatelj in zborovodja, je njegova pesem prebujala našega

človeka in mu vlivala ter krepila narodno zavest.40

»Pesem me je spremljala vse ţivljenje, ţe od rane mladosti in brez nje ne

bi mogel ţiveti. Vedno sem spoštoval tudi pesmi drugih narodov in sem jih

ob danih prilikah tudi rad pel. Pesmi moje mamice pa sem ljubil nadvse.«

(Pel je za vse, Celovec, 1986, str. 125)

Čeprav je bil Kernjak preprost človek, je bil veliki glasbeni ustvarjalec. S

pridnostjo, vztrajnostjo in nadarjenostjo je dosegel največ, kar je mogel. V

njegovih delih občutimo veselje, ţalost, ţivljenje. Prisotna je tudi trma, ki je za

vztrajanje zelo pomembna. Vseskozi je Kernjak ostal samouk. Šel je skozi šolo

ţivega petja, si zapomnil in beleţil melodije, pisal skladbe in besedila, se s svojim

delom čedalje bolj uveljavljal in tako postal osrednja osebnost slovenskega

glasbenega dogajanja na Koroškem.41

Največ glasbenega ustvarjanja je posvetil ljudski pesmi, vso svojo ljubezen, vse

svoje zmoţnosti. Na ljubezni slonijo tudi njegove umetne skladbe. Sredstva, ki jih

je uporabljal v svojih harmonijah, so preprosta in dostopna vsakemu

podeţelskemu zboru. Pisal je homofonsko, brez teţko razumljivih harmonij in

alternacij. Polifonije oz. kontrapunkta, če se oţje izrazimo, v njegovih skladbah ne

moremo iskati, saj bi bilo v tem primeru v skladbah preveč intelektualizma, kar bi

bilo v nasprotju z njegovim dojemanjem koroškega ljudskega izročila. Naslanja se

40

Pogačnik, 1986, 145. 41

Pogačnik, 1986, 145; Zerzer, 2009, VII; Vremšak, 2000, 42.

18

na glavne funkcije (toniko in dominanto, včasih subdominanto), kar je v duhu

naše ljudske pesmi. Priljubljeno sredstvo mu je bil dominantni septakord, ni pa se

izogibal niti dominantnega nonakorda. Njegove umetne skladbe nosijo pečat

ljudskosti, a je uporaba bogatejša harmonskih sredstev, kot so stranske stopnje,

varljive sklepe, alternacije, zelo opazna. Motivika je ljudska, nič ni tujega, vse je

domače in preprosto. Oblikovno so skladbe zaokroţene in imajo dvodelno ali

tridelno pesemsko obliko.42

Ţe v času ţivljenja Pavleta Kernjaka se je utrdilo prepričanje, da je Kernjak

slovenskemu koroškemu glasbenemu ţivljenju dal novo razseţnost. Njegov opus

je prepoznaven zaradi njegovega čuta za izbiro ljudskih pesmi in povezovanja le-

teh v domiselne venčke ter izvirne melodične invencije v umetnih skladbah.

Pesmi so se priljubile slovenskim pevcem, pritegnile pa so tudi vrhunske

izvajalce, da so jih vključevali v svoje sporede, s katerimi so dosegali uspehe po

domovini in svetu. Prav Kernjakove uspešnice so osvajale občinstvo.43

Kernjak je najprej začel s transponiranjem različnih cerkvenih pesmi. Po potrebi

je prirejal pesmi mešanega zbora za moški zbor ali obratno. Tako se je ob delu

začel seznanjati z glasbo in harmonijo. S svojo usodo ni bil najbolj zadovoljen, saj

se je hotel glasbeno tudi izobraziti, vendar zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo

mogoče.44

4.2 SKLADATELJEVI ZAČETKI

Kernjakove prve skladbe so nastale v začetku 20. stoletja, pisal pa je tako rekoč

vse do smrti. Ko je bil star 17 ali 18 let, sredi I. svetovne vojne, je pisati, zlagati

pesmi poskusil sam. Prva pesem, ki jo je napisal, je bila seveda narodna, saj so mu

bile prav te najbolj v ušesih. Ta pesem je bila Saj nči frajda več na svijet. V

zadovoljstvu mu je bilo, da so za pesem poprijeli vaški fantje in jo na ta način tudi

prepevali. Pri 22-ih je napisal prve naboţne skladbe, in sicer Z Bogom (18. 5.

1921), Boţično (17. 12. 1922), leto kasneje Podati hočem ti srce, Pozdrav

zvonovom. 25. junija 1926 so v Marijini cerkvici na Humu blagoslovili nov zvon

42

Pogačnik, 1986, 63 in 64; Vremšak, 2000, 42. 43

Nemec Novak, 2009, IX. 44

Pogačnik, 1986, 51 in 52.

19

in Kernjak je najverjetneje nekaj mesecev prej napisal pesem Slava Mariji. Dve

leti prej, maja 1924, je napisal še eno naboţno pesem, in sicer Majeva, ki je bila

namenjena izvajanju v času misijona.45

4.3 VRHUNEC USTVARJALNE DOBE

Novembra 1924 se je Kernjakovo ime prvič pojavilo v časopisu, ki ga je

poročevalec zapisal napačno, in sicer Korunjak. V članku so poročali o slovesnem

blagoslovu spominske plošče ţrtvam I. svetovne vojne, zapisano pa je bilo tudi,

da je pri slovesni Sv. maši pel moški pevski zbor pod spretnim vodstvom gospoda

Pavla Korunjaka.46

Sledil je nastanek prvih posvetnih skladb in venčkov. Balada o nekdanjem valpetu

na gradu v Hodišah, ki je s podloţniki ravnal nečloveško in surovo, Je biv an

hospuəd Bebenav, je bila tista, s katero je prodrl v svoj oţji domači prostor.47

Leta 1929 je na boroveljskem koncertu doţivela krst skladba Juhe, pojdamo v

Škuf᾽če, s katero je Pavle Kernjak osvojil vso Koroško. Nanj so postali pozorni

tudi v Ljubljani. Poleg pesmi Moja ljubca m᾽ je pošto posvava je bil venček Juhe,

pojdamo v Škuf᾽če leta 1931 izdan na osmih ploščah. Kernjak naj bi ob tem ostro

protestiral, saj so pevci na zahtevo producenta spremenili besedilo iz Slovenski

smo fantje pri Dravci doma v Koroški smo fantje pri Dravci doma.48

Leto 1933 se je v ţivljenju Pavleta Kernjaka pred vojno izkazalo kot najbolj

aktivno. S svojimi zbori se je predstavljal kot zborovodja na mnogih prireditvah,

kjer se je vedno zaslišala tudi kakšna njegova pesem. Od leta 1935, ko so se

razmere začele zaostrovati, je Kernjak skladal na sakralnem področju.49

Po koncu II. svetovne vojne se je za Kernjaka začelo novo poustvarjalno in

ustvarjalno obdobje. Zopet so zaţiveli njegovi znani venčki koroških ljudskih

45

Jelerčič, 2009, X; Nemec Novak, 2009, 46 in 66; Nemec Novak, 2009, X in 32; Pogačnik, 1986, 53. 46


Nemec Novak, 2009, 46; Nemec Novak, 2009, X in 32. 48

Nemec Novak, 2009, 98 in 135. 49

Nemec Novak, 2010, 171, 174 in 219.

20

pesmi, pisati pa je začel tudi nove skladbe. Leta 1947 je napisal Mladini in Naša

pesem, ki so obogatile pestro zakladnico koroške pesmi.50

Ob stoti obletnici Prešernovega rojstva leta 1949 je Kernjak uglasbil dve

pesnikovi pesmi: Strunam in Luna sije.51

Za Kernjakovo nadaljnje delo je bilo posebnega pomena leto 1952, ko je na

avstrijskem Koroškem gostoval Slovenski oktet, ki je bil ustanovljen leta 1951.

Člani okteta so med vsemi skladbami mojstrsko izvedli Kernjakov venček Ti

pobič ja kna lumpej. S tem se je začelo sodelovanje med Slovenskim oktetom in

skladateljem Kernjakom.52

Marca 1954 je Kernjaka doletela gripa, ki so jo v tistem času imenovali

»španska,« zato ni mogel opravljati dela centralnega zborovodje. Kljub vsemu je

mislil na svoje pevce in v času bolezni napisal pesem z naslovom Španska, katero

je tudi uglasbil.53

Ideja za venček roţanskih ljudskih Mi smo mi, smo pr Dravc᾽ doma je nastala v

Trstu leta 1955, natančneje v Barkovljah, kjer so Kernjak, trţaški pevovodja

Pertot in jugoslovanski generalni konzul sklenili sporazum, da se bo po dveh,

rodil še tretji, najbolj veseli venček. Spletanje venčkov ni bilo niti za mojstra

Kernjaka delo, ki bi ga človek opravil mimogrede. Venček je prvič zazvenel 18.

marca 1956 v Bilčovsu in nosi pečat tipične Kernjakove melodije, ki je poskočna,

šegava in ţiva. Venček je posrečen tudi zato, ker vsebuje značilnosti prebivalstva

koroških dolin v ljubezni, pri delu, v šegah in navadah. Novi skladbi na

omenjanem nastopu sta bili tudi Gorjanska podoknica in Pomlad.54

4.4. POZNEJŠE OBDOBJE

V poznejšem obdobju je napisal veliko novih pesmi, ki so mu prinesle nova

priznanja. Skromna uporaba kromatike je prisotna v nekaterih pesmih iz tega

50

Nemec Novak, 2010, 301. 51

Nemec Novak, 2010, 335. 52

Nemec Novak, 2010, 360. 53

Nemec Novak, 2010, 360. 54

Nemec Novak, 2010, 397, 399, 411; Vremšak, 2000, 42.

21

obdobja njegovega ţivljenja, ko je rad uporabil trozvok z dodano seksto. To je

dalo pesmim pridih zabavne glasbe. Nekoliko se je začel podcenjevati kot

skladatelj, saj si je včasih vzel za vzor melodije in verze v slogu narodnozabavne

glasbe ali opernega značaja. V tem obdobju je uglasbil tudi Ţupančičevega

Cicibana.55

Veliko svojih skladb, ki jih je napisal v različnih obdobjih svojega ţivljenja, je

posvetil ţenskam. To so skladbe Mojcej, Katrca, Regina, Pepca, Ana, Magdalena,

Marta, Rozika, Ljudmila, Mirica, Rozina, Lena, Tatjana, Monika oz. v nemščini

napisani skladbi Isabela in Evelin. Za vsako skladbo je stala bolj ali manj resnična

zgodba, beţna ali daljna simpatija. Včasih je z eno pesmijo, ki jo je napisal, imel v

mislih več oseb. Pri njegovih izvoljenkah ni izvzemal svojih vnukinj in svoje

ţene. »Sem vedno nanjo mislil, tudi ko sem o drugi pisal.«56

Ker je bil samouk, mu je pri pisanju skladb poleg nadarjenosti, ţelje po znanju in

dobre volje, nedvomno pomagalo tudi to, da je bil zborovodja. Pri delu s pevskimi

zbori se je praktično seznanil z vodenjem glasov in smiselno uporabo

kompozicijskih sredstev.57

Decembra 1959 so na občnem zboru SPZ ugotovili, da je bilo leto glede

zborovstva zelo plodno. Nastajali so novi pevski zbori, obujali so se stari.

Pričakovati je bilo, da se bo Kernjak zaradi tega nemudoma lotil ustvarjanja novih

skladb, vendar tega ni storil. Njegovo pero ni mirovalo, saj je redno objavljal

svoje verze, ki jih je kasneje tudi večino uglasbil. Pesmi so bile lahkotne, šaljive,

nekatere med njimi tudi precej otoţne. Ustvarjalna moč mu ni pešala, bilo mu pa

je grenko pri srcu, saj so iz sveta odhajali njegovi najbliţji prijatelji, somišljeniki,

stebri slovenske zavesti. Med njimi Nolti Černic, posestnik, lesni trgovec,

dolgoletni društveni predsednik od mladih nog vpet v prosvetno delo. Na zadnji

poti so ga s pesmijo pospremili pevci pod vodstvom Pavleta Kernjaka.58

55

Pogačnik, 1986, 65. 56

Pogačnik, 1986, 136 in 137. 57

Pogačnik, 1986, 64. 58


22

9. februarja 1960 je skladatelj Pavle Kernjak praznoval okroglih 60 let. Jubileja

niso spregledali ne v Ljubljani ne v Celovcu. Na Trebinjo je prispelo obilo čestitk,

nekatere so pomenile nove pobude za skladateljevo delo.59

Po letu 1960 so bile Kernjakove skladbe na sporedu vsake prireditve. Zbori so

izvajali znane in manj znane Kernjakove skladbe. 1965. leta je napisal skladbo Tja

gor bi rad, ki jo je Slovenski vestnik objavil pod naslovom V Sele decembra istega

leta. 1965. je za Slovenski oktet napisal skladbo Sončnica, ki je pevci niso nikoli

izvedli, saj je Kernjak poslal note na radio, pošiljka pa ni prišla do pravega

naslovnika, Bogdana Pogačnika, dolgoletnega vodjo Slovenskega okteta. Skladba

je ostala neznana do izdaje Kernjakovega opusa 2009. Februarja 1966 je izšlo

besedilo pesmi Mladostne sanje, katero je leta 1968 uglasbil in jo poklonil

Slovenskemu oktetu.60

Skladatelj Kernjak je za svojimi »skromnimi« pesmicami vedno stal ponosno in

prepričano. Postajal je legenda. Novinarji so začeli prihajati na obiske in pisati

članke o njem.61

Februarja 1969 je Pavle Kernjak slavil okrogli jubilej 70 let. Čestitke in

pozdravi so padali z vseh strani. Kernjak se je pojavljal po Televiziji Ljubljana in

na časopisnih naslovnicah. Kljub vsemu vrveţu se je ukvarjal z zamislimi za nove

skladbe, spremljal pa je tudi delovanje SPZ v Celovcu.62

1969. je Krnjak Moškemu zboru Dušan Jereb iz Novega Mesta poslal novo

napisano partituro pesmi Regina. V pismu je pripisal, da skladba ne zaostaja za

Mojcej in Katrco ter je nova in doţiveta.63

Februarja 1970 je Slovenski vestnik objavil nove verze Pavleta Kernjaka pod

naslovom Poredna deklica, kateri so bili kot vrisk ţivljenjske radosti, ki se noče

59

Nemec Novak, 2010, 463. 60

Nemec Novak, 2010, 525, 536, 538, 547. 61

Nemec Novak, 2010, 530, 531. 62

Nemec Novak, 2010, 556. 63


23

sprijazniti z minevanjem. Pesem je Kernjak kmalu uglasbil. Istega leta je napisal

tudi pesem Ana, nastalo za Slovenski oktet.64

Leto 1972 se je za skladatelja Kernjaka začelo z bolezenskimi teţavami. Pristal je

v celovški bolnišnici na Oddelku za nos in grlo. V bolnišnici je napisal dve

besedili, in sicer Pravljične oči in Die Märchenaugen. Pesem Pravljične oči je

napisal tudi v nemškem jeziku, saj jo je posvetil bolničarki v Celovcu. Leto

kasneje, 9. marca 1973, je bilo v Slovenskem vestniku objavljeno še eno

Kernjakovo besedilo, ki je nosilo naslov Magadalenca.65

Z letnico 1978 je Kernjak označil eno svojih zadnjih partitur: Vasica moja. Pesem

je priredil za moški zbor.66

64

Nemec Novak, 2010, 577, 578, 595. 65

Nemec Novak, 2010, 605, 607, 617. 66


24

5 PAVLE KERNJAK ZBOROVODJA

Kernjakova glasba je bila melodična, mehka, vezana. Tako je tudi dirigiral:

mehko, legato. Ţelel je, da se vsaka fraza izpoje, da teče, se izteče in ni sekana.

Pesem je prilagajal človeškemu značaju in trenutku, v katerem je pesem podajal.

Njegovo dirigiranje je bilo odvisno od same pesmi in dnevnega razpoloţenja. Vsi

pevci, ki so »peli pod njim«, teh pa ni bilo malo, so ga imeli radi. Pri njem so se

veliko naučili. Mnogi so hodili uro ali dve daleč peš, da bi lahko bili na vaji z

njim.67

5.1 ZAČETKI

Na začetku je Pavle Kernjak moral marsikatero uro prepešačiti do krajev, kjer je

imel vaje s svojimi zbori. Kljub temu je bil vselej prijazen in pravičen. V svoj

zbor je verjel, zato je pričakoval, da bodo njegovi pevci vedno zapeli najboljše, da

bodo popolni. Bil je zelo natančen in pozoren zborovodja. Če na vaji kak pevec ni

pravilno zadel tona, ga je po vaji, ki so trajale tudi do tri ure, okregal. Pred nastopi

je bil Pavle Kernjak zelo ţivčen, po koncertu in zadnji pesmi pa mu je odleglo. Po

prireditvah je bil zelo druţaben, za vsakega pevca je našel prijazno besedo.68

5.2 OBDOBJE PO I. SVETOVNI VOJNI

V domačem Št. Ilju je bilo kmalu čutiti Pavletovo pevsko vnemo. Iz veselja do

slovenske pesmi so se po plebiscitu, 1921. leta, dobili štirje fantje. Pavle, Jakob in

dva soseda. Na dan ţegnanja so skupno zapeli Marijino pesem, ki jim je tako

uspela, da so se odločili za redno srečevanje na vajah in prepevanje v zasedbi.

Tako je nastal moški kvartet, s katerim so nastopali v cerkvi, po gostilnah in ob

drugih priloţnostih.69

67

Pogačnik, 1986, 67 in 68. 68

Nemec Novak, 2009, 13 in 14; Pogačnik, 1986, 67 in 68. 69

Nemec Novak, 2009, 45 in 46.

25

5.2 OBDOBJE MED VOJNAMA

5.2.1 Četrto desetletje

5.2.1.1 Leto 1929

SKSZ je leta 1929 začela prirejati pevska srečanja na Koroškem. Prvo so priredili

v Svečah na belo nedeljo, 7. aprila 1929, pod imenom »Naša Koroška v pesmi«,

na katerem naj bi se predstavilo deset pevskih zborov iz Zgornjega Roţa. Sledila

je prireditev »Naša pesem v Borovljah«, 28. aprila 1929, na kateri se Pavle

Kernjak predstavil v vlogi zborovodje in skladatelja s pesmijo Juhe, pojdamo u

Škuf᾽če, s katero je zaslovel. Tako z nastopom kot s skladbo je osvojil vso

Koroško. Pesem so morali pevci iz Loge vasi pod vodstvom Kernjaka pogosto

ponavljati. Tudi v Ljubljani so postali pozorni nanj.70

11. avgusta so se logovaški pevci skupaj s pevci iz Bilčovsa odpravili na izlet na

Brezje, kjer so veličastno zapeli v lepem Marijinem svetišču.71

Novembra je sodelovanje koroških Slovencev in SPZ obrodilo sadove, saj so

skupaj organizirali večdnevno turnejo koroških pevcev pod vodstvom Pavleta

Kernjaka. Prav na tej turneji je ime Pavle Kernjak postalo znano po vsej Sloveniji,

koroška pesem pa si je pridobila veliko vsesplošno naklonjenost. Program za

turnejo je Kernjak s svojimi pevci predstavil 3. novembra 1929, najprej pred

domačim občinstvom, nato pa so nastopili še v Ljubljani, Celju in v Mariboru (8.,

9. in 10. novembra).72

5.2.1.2 Leto 1930

Takoj po novem letu se je pevsko gibanje nadaljevalo. Vse skupaj je podpirala

SKSZ v Celovcu. Pevci iz Bilčovsa in Loge vasi so si pridobili vodilni ugled in

njihovo delo so opazovali tudi drugi pevski zbori, ki so se prav tako začeli

posvečati domači pesmi. Pevci so nastopali na veliko različnih prireditvah in

koncertih. 23. marca 1930 so nastopili na pevskem koncertu v Vrbi ob Jezeru,

aprila na slavnostnem blagoslovu in odprtju Cerkvenega doma v Selah, na

70

Nemec Novak, 2010, 93 in 96; Pogačnik, 1986, 53. 71


Nemec Novak, 2010, 99, 100 in 111.

26

kresovanjih, 7. septembra pri Račičniku, kjer so zborovodjo Kernjaka še prav

posebej pohvalili.73

... To vam je izurjen zbor. Gospod pevovodja Kernjak obvlada svojo

mnogoštevilno četo popolnoma. In vsi zopet obvladajo melodijo in

besedilo na pamet, v posnemanje vsem pevskim zborom. ... Pavle

Kernjak, Celovec 2010, str. 131)

Pesem je bila uteha vseh koroških Slovencev ob vesteh, ki so ji prebirali v

časopisih o italijanskem fašizmu, ki je na trţaškem kruto obračunaval s

protifašisti, jih trpal v ječe in streljal v hrbet.74

5.2.1.3 Leto 1931

V obdobju od leta 1930 do začetka II. svetovne vojne je bila pevska kulturna

dejavnost zelo ţivahna. Tako je ostalo vse tja do 70. let prejšnjega stoletja.

Kernjak je znal navdušiti zborovodje, pevce in pevke.75

V tridesetih letih se je pevsko gibanje nadaljevalo. Zdruţeni pevski zbori iz Loge

in Bilčovsa so pod vodstvom Pavleta Kernjaka prepevali ob najrazličnejših

priloţnostih in praznikih. Leta 1931 je moški sekstet društva »Dobrač« z Brnce

skupaj s Hanzijem Kropivnikom zaslovel kot prvi koroški slovenski zbor, ki je

posnel 16 slovenskih pesmi na gramofonsko ploščo. Druţba Polyphon jih je izdala

na osmih ploščah, na vsaki plošči sta bili po dve pesmi. Vmes sta bili tudi

Kernjakovi Juje, pojdamo v Škuf᾽če in Moja ljubca m᾽ je pošto posvava. Kernjak

je po ustnem pričevanju protestiral, ker so pevci menda v pesmi Juhe, pojdamo v

Škuf᾽če na zahtevo producenta besedilo »Slovenski smo fantje pri Dravci doma«

spremenili v »Koroški smo fantje ...«. Ni znano, ali je Kernjak vloţil tudi toţbo,

saj o tem dogodku ni dokumentov.76

73

Nemec Novak, 2010, 122. 74

Nemec Novak, 2010, 131. 75

Nemec Novak, 2010, 13 in 14. 76

Nemec Novak, 2010, 134 in 135, .

27

Kar se tiče gospodarstva v tem obdobju, je bilo leto 1931 podobno prejšnjim.

Brezposelnost, zasluţek od turizma je plahnel, narava je bila neprijazna (hud mraz

in toča). V tem letu ni bilo nobene pevske turneje čez mejo. Društva so delovala,

vendar bolj na lokalni ravni. V Slovenijo so bili povabljeni Šentjakobski igralci,

da v Ljubljani, Celju in Mariboru uprizorijo Miklovo Zalo.77

5.2.1.4 Leto 1932

Tudi leta 1932 so se odvijale različne pevske prireditve na Koroškem. V

Borovljah je 7. februarja potekala »Domača pesem«. Prireditev je bila uspešna.

Pred dvakrat polno dvorano je nastopilo deset moških zborov. Nastopili so pred

1400 obiskovalci. Predstavili so se s po dvema pesmima, na koncu pa je vseh 120

pevcev skupaj zapelo šest pesmi. Ob 25. obletnici društva »Dobrač« je na Brnici

zazvenela zborovska pesem. Fantje so med drugimi zapeli tudi Kernjakovo Juhe,

pojdamo v Škuf᾽če. V nedeljo, 12. junija, je SKSZ organizirala podobno prireditev

NAŠA PESEM na dvorišču Narodnega doma v Dobrli vasi. Osrednji govornik je

bil ţupnik Vinko Poljanec. Na prireditvi je bilo več kot tisoč poslušalcev, v

skupnem zboru pa je pod vodstvom Hanzija Kropivnika zapelo več kot 160

pevcev.78

Medtem so se v Lozani in Ţenevi zastopniki drţav pogovarjali o vprašanju vojnih

dolgov, nemški reparaciji, o razoroţitvi. Spraševali so se, ali bodo rešili svet, bo

nastopila nova katastrofa? V Nemčiji je bila vojaška diktatura ţe v teku.

Odstavitve, aretacije, groţnje, uniforme, obsedeno stanje v Berlinu, razveljavljene

ustavne določbe o osebni svobodi, svobodnem izraţanju ... Stanje se je spremenilo

tudi v Avstriji. Germanizacija je postajala vse močnejša. SKSZ se ni vdala, saj je

bila v septembru 70. obletnica smrti škofa Antona Martina Slomška, primerna

počastitve z obeh strani meje. 2. oktobra po maši je potekala proslava s petjem

(nastopil je zdruţeni zbor 40 pevcev iz Hodiš, Kotmare vasi, Radiš, Celovca in

Libuč), deklamacijami, prizori in govori. V poročilu ni omenjeno, kdo je kot

77

Nemec Novak, 2010, 132, 133 in 138. 78

Nemec Novak, 2010, 141, 143, 144.

28

zborovodja stopil pred pevce. Ker je bila večina zborov iz Roţa, je najverjetneje,

da je pred zdruţene pevce stopil Kernjak.79

Kernjaka in zdruţeni pevski zbor Kotmara vas, Bilčovs, Št. Ilj in Loga vas je 6.

novembra čakala posebna naloga, saj so pevci in zborovodja sodelovali na

otvoritvi ceste Kitmara vasŢoprače, pri čemer naj bi odkrili tudi spominsko

ploščo deţelne vlade.80

5.2.1.5 Leto 1933

Zdruţeni koroški zbori so se januarja, tokrat brez Kernjaka in njegovih pevcev,

odpravili na turnejo. Kljub temu se je prav to leto izkazalo kot najbolj aktivno

pred II. svetovno vojno. Fantje so sestavili močan pevski zbor Bilčovs, Št. Ilja in

Loge vasi. Pevci so skupaj z zborovodjo Kernjakom pripravljali prireditev ob

velikem ponedeljku. Kernjak se je na prireditvi predstavil s tremi narodnimi

pesmimi, ki jih je zloţil v venček Ti puəbəč ja k᾽na lumpej. Zdruţeni zbor se je

takoj zatem podal na turnejo na Gorenjsko. Pevci so najprej nastopili na

Jesenicah, nato v Brezjah, Radovljici in Kranju.81

Zbor ima lepo izveţbane ter zvonko in prijetno doneče glasove. Pesmi so

bile podane zelo dobro, predvsem pa lepa narodna »Pojdamo v Škufče«, ki

je izzvala viharne ovacije občinstva. (Pavle Kernjak, Celovec 2010, str.

175)

Kernjakovi zdruţeni pevci so 11. junija 1933 sodelovali v Velinji vasi pri

Bilčovsu na Velikem fantovskem taboru, kjer so na ţeljo Bilčovšanov ponovili

ves spored gorenjske turneje.82

Tega leta je nastala (po vzoru Slovenije) Koroška slovenska pevska zveza (v

nadaljevanju KSPZ). Tri okroţja so prevzeli Hanzi Kropivnik, Foltej Hartmann in

Pavle Kernjak, ki je postal tudi osrednji referent.83

79

Nemec Novak, 2010, 146 in 147 80

Nemec Novak, 2010, 147. 81

Nemec Novak, 2010, 161, 173, 175. 82

Nemec Novak, 2010, 180. 83

Nemec Novak, 2009, XV.

29

5.2.1.6 Leto 1934

Pevsko gibanje se je nadaljevalo. Koroški pevski zbori so še naprej gostovali po

Sloveniji. V Kamniku se je z rojaki srečal tudi Lovro Horvat, upokojen kot

nadučitelj na Prevaljah, kjer je sluţboval v letih 1918–1922, ki je nemško šolo

presnoval v slovensko. Bil je zborovodja in zbiratelj starih koroških pesmi. Leta

1932 je v samozaloţbi izdal drobno pesmarico. Vanjo je vključil več skladb

Tomaţa Košata (Tomas Koschata)84

in pojasnil, da mu je ta osebno zatrdil, da se

je s svojo znamenito skladbo Verlassen zgledoval po skladbi Zagorski zvonovi.

Primerek te pesmarice je dobil Pavle Kernjak v dar od Otona Ţupančiča.85

Pavle Kernjak se v teţkih političnih razmerah, ko so začeli koroškim Slovencem

prepovedovati prireditve, jim dajati kazni, ni podajal na večje koncerte in turneje.

Zaposlovalo ga je predvsem delo pevskega referenta za roţansko okroţje. Skrbel

je za to, da se zaradi takratnih razmer ne bi kvaril dosedanji napredek pevskih

zborov. Oktobra je v Mohorjevi hiši v Celovcu priredil drugi tečaj za zborovodje,

saj je menil, da bodo zbori uspevali le ob dobrem vodstvu.86

5.2.1.7 Leto 1935

Tudi leta 1935 so se koroški Slovenci kljub črnim političnim obetom vseskozi

zavzemali za ohranitev prosvetnega ţivljenja. Kernjak je nadaljeval s svojim

mentorskim delom.87

Istega leta, še pred poletjem, so se v SPZ odločili, da bodo zopet organizirali

pevska srečanja v Št. Janţu, Kotmari vasi, Globasnici, Dobrli vasi, Svečah,

Podjuni in v Škocjanu. SPZ je organizirala ţe četrti voditeljski tečaj, prirejali so

tudi jezikovne tečaje. Tokrat pevski zbori niso organizirali nobene turneje po

matični domovini.88

84

Tomaž Koschat se je rodil 8. avgusta 1845 v Vetrinju pri Celovcu in umrl 19. maja 1914 na Dunaju. Bil je avstrijski skladatelj in zborovodja. 45 let je bil vodja Pevskega zbora dvorne opere na Dunaju. 85

Nemec Novak, 2010, 206 in 207; pridobljeno iz http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kaj-so-na-slovenskem-pisali-brali-igrali-gledali-in-poslusali-leta-1912/299598; 86

Nemec Novak, 2010, 211, 239. 87

Nemec Novak, 2010, 218 in 219. 88

Nemec Novak, 2010, 222225, 227 in 228.

http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kaj-so-na-slovenskem-pisali-brali-igrali-gledali-in-poslusali-leta-1912/299598http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kaj-so-na-slovenskem-pisali-brali-igrali-gledali-in-poslusali-leta-1912/299598

30

5.2.1.8 Leto 1936

O zatišju v pevskih vrstah še vedno ni bilo govora. Aktivni so bili vsi trije pevski

referenti: Hanzej Kropivnik z Brnce za ziljsko stran, Foltej Hartmann za Podjuno

in Pavle Kernjak za roţansko območje. Roţansko območje so tvorili Kernjakovi

zbori iz Logevesi, Št. Ilja, Bilčovsa in odličen zbor iz Kotmare vesi. Okroţje je

segalo do Radiš in Šmarjete in je bilo pevsko najmočnejše in najbolj enotno.

Njihovo delo je potekalo nemoteno. V Roţu je Kernjak načrtoval več prireditev v

jeseni: 13. septembra v Logi vasi, 8. novembra v Svečah in 15. novembra v

Glinjah. Spet so organizirali tudi gostovanja čez mejo. Podali so se iz Avstrije v

Slovenijo, tokrat v Ljubljano.89

5.2.1.9 Leto 1937

Nemški primeţ je koroške Slovence vse bolj dušil in ravno zaradi tega se je

stopnjeval slovenski odpor. Na področju kulture so postajali še bolj ustvarjalni.

Poročilo KKS je na kratko povzelo dogajanje na pevsko-igralskem področju.

Zvrstilo se je mnogo lokalnih prireditev, največ ob tradicionalnih priloţnostih:

okoli novega leta, ob pustu, materinskem dnevu, občnih zborih, društvenih

jubilejih in podobnih priloţnostih. Roţanski pevci s Kernjakom na čelu so

osrednji prireditvi najavili jeseni, eno v Škofičah, ki so jo izpeljali 3. oktobra

(predviden datum je bil 19. september), kjer se je zbralo 700 ljudi, in drugo v

Borovljah, ki je bila na Štefanovo, 26. decembra. Kernjak se v letu 1937 ni

pojavljal v vidnejši vlogi zborovodje ali osrednjega referenta, dočakal pa je izid

prve zbirke svojih skladb.90

5.2.1.10 Leto 1938

Leto ni obetalo nič dobrega. Politični dogodki so se čedalje bolj zapletali in

slovenskim prosvetnim voditeljem ni preostalo drugega, kot da se še naprej borijo

in vztrajajo v delovnem zagonu. 12. marca je Avstrija z anšlusom klonila

Hitlerjevemu kljukastemu kriţu. Začeli so prepovedovati slovenske prireditve.

89

Nemec Novak, 2010, 229, 230, 239. 90

Nemec Novak, 2010, 243, 245247.

31

Usodno je bilo leto 1938, ki je koroškim Slovencem zaradi smrti ţupnika Vinka

Poljanca izzvenelo tiho in turobno.91

27. decembra je v Celovcu ponovno potekal voditeljski tečaj. Zbralo se je 100

fantov in deklet. 28. decembra je potekal redni občni zbor SPZ, na katerem se je

dvorana napolnila do zadnjega kotička. Tiho je zazvenela slovenska koroška

himna akademskega zbora v spomin Vinku Poljancu.92

5.2.2 Zrela leta

5.2.2.1 1939–1949

Kernjak se je kot zborovodja sicer uveljavil, ni pa znano, zakaj je prenehal

opravljati funkcijo centralnega celovškega zborovodje. V tem obdobju je umrla

Kernjakova mati Ana Nočnik.93

Leto 1940 je bilo zatišno leto. Vrsta moţ in fantov iz prosvete je bila v vojaški

sluţbi, dekleta so sluţila obvezno leto. Fantje na frontah so pogrešali dom in

kmalu so se začeli vračati domov, v krstah. Decembra je časopis Koroški

Slovenec objavil oglas pevkam in pevcem, da je na Štefanovo ob 10. uri v

celovški Mohorjevi hiši obvezna pevska vaja, saj bodo priredili proslavo

slovenskih vojakov. Prireditev je potekala po predvidenem programu.94

6. aprila 1941 so se nemške bombe vsule tudi na Jugoslavijo. Dokumentacija

KKS-ja je bila na varnem ţe 1938. leta. Spisi o pevskih turnejah, časopisi in

knjige so bili hranjeni pri zanesljivi druţini na Hrvaškem. Druţino so kasneje

pomorili ustaši, za arhivom pa se je izgubila vsakršna sled. Aprila je prenehal

izhajati Koroški Slovenec. Kernjak se je v času vojne po navodilih SPZ umaknil

iz javnega ţivljenja.95

1946. se je Kernjak zopet pojavil kot zborovodja na prvi kulturni prireditvi po II.

svetovni vojni. Po dolgem zatišju je presenetil z novoustanovljenim 50-članskim

91

Nemec Novak, 2010, 250, 251, 259. 92

Nemec Novak, 2010, 260. 93

Nemec Novak, 2010, 264, 265, 267. 94

Nemec Novak, 2010, 276, 277, 279, 95

Nemec Novak, 2010, 280, 281, 284.

32

pevskim zborom iz Št. Ilja in Loge vasi. Pevci so ob koncu leta 1946 doţiveli

razcvet, Kernjak pa novo ustvarjalno in pustvarjalno priloţnost. Prepevali so v

cerkvah in na posvetnih prireditvah, imenovanih »mitingi«. Isti zbor je pod

vodstvom Kernjaka nastopil v Hodišah na spominski prireditvi. Prosvetno

delovanje je na avstrijskem Koroškem tako ponovno zaţivelo.96

Leta 1947 se je zgodila največja povojna turneja koroških pevcev. Od 28. aprila

do 14. maja so se zbori skupaj z dvema zborovodjema, Kernjakom in Hartmanom,

odpravili na turnejo po Jugoslaviji. Na pot je šlo 90 pevcev, 66 jih je pelo po

Sloveniji, ostali so s folklorno skupino odpotovali v Beograd, kjer so se srečali s

Titom. Ob koncu leta 1947 je Kernjak še enkrat dirigiral, in sicer 28. novembra v

Logi vasi.97

1949 je Kernjak praznoval abrahama. Namesto mirnega praznovanja

petdesetletnice, ga je nepričakovano doletela odgovorna naloga. Zaradi nesreče

osrednjega zborovodje Hartmanna, je moral prevzeti njegovo funkcijo, saj je za

13. februar SPZ pripravljala proslavo ob 100. obletnici Prešernove smrti.98

24. aprila 1948 je SPZ ob svoji 40. obletnici delovanja organizirala pevsko

tekmovanje, kjer je nastopil tudi Kernjak s šentiljskimi pevci. Na tekmovanju je

predstavil tudi tri novitete: Koroški zemlji (Roţ, Podjuna, Zila), Materina sreča in

Spev Koroške. Prvo mesto so pod vodstvom Hartmanna osvojile sestre Smrtnik,

pevsko zelo nadarjena dekleta iz Kort. Kernjak in njegovi pevci so osvojili drugo

mesto, čeprav je bilo mnenje poslušalcev drugačno. Po tekmovanju je bilo slišati

pripombe, da sekstet Smrtnikovih sester ni zbor, je pevska skupina, in da

podelitev nagrad ni bila pravična, saj bi prva nagrada morala pripadati Kernjaku,

ki je izvajal celo tri lastne novitete.99

96

Nemec Novak, 2010, 297, 298, 301 in 302; Nemec Novak, 2009, XV in XVI. 97

Nemec Novak, 2010, 334. 98

Nemec Novak, 2010, 307 in 317. 99

Nemec Novak, 2010, 322, 325, 326.

33

5.2.2.2 1950–1960

Koroški pevci oz. centralni pevski zbor pod vodstvom Hartmanna in Kernjaka so

skupaj z brnškimi pevci potovali v Trst, kjer so 11. junija sodelovali na prireditvi

ob Dnevu slovenske kulture. Zaslišala se je tudi Kernjakova Juhe, pojdamo v Škuf

᾽če. Istega meseca, 25. in 26. junija, so Trţačani prvič v zgodovini vrnili obisk in

prišli na obisk h koroškim rojakom. 1950. leta je v Celovec prvič prišla Slovenska

filharmonija, prvič ljubljanska Opera in Radovan Gobec je prvič pripeljal v

Celovec Koroški študentski pevski zbor, ki je kasneje zaslovel kot Akademski

pevski zbor Tone Tomšič.100

3. decembra 1950 je SPZ v Glinjah Prešernu v čast organizirala proslavo in

pevsko tekmovanje. Prehodni pokal so osvojili pevci iz Radiš, pred tem ga je

Kernjak osvojil 30. julija v domačem Št. Ilju. Tekmovanje za prehodni pokal se je

začelo ob 40. obletnici delovanja SPZ. V trajno last naj bi pokal dobil zbor, ki bo

do 50. obletnice SPZ pokal osvojil največkrat.101

Leta 1951 so se izmenjave in turneje pevcev iz Slovenije, Trsta in Avstrijske

Koroške mnoţile. Pevci so se med sabo obiskovali in prirejali prireditve.102

Leta 1952 je bil Kernjakov zbor v časopisu omenjen samo enkrat, Kernjak sam pa

ni šel na nobeno od številnih gostovanj koroških zborov. Najverjetneje je v tem

letu pripravljal novo zbirko, saj je revija Naši zbori, ki izhaja še danes, med

koroškimi pesmimi objavila tudi tri Kernjakove skladbe za mešane zbore: Ko b᾽

jaz vedela, Voda teče, Pa moja tastara in eno za moški zbor: Spev Koroške.103

V letu 1953 so se obiski prestiţnih umetnikov iz Slovenije kar vrstili. Na

Koroškem so gostili Ljubljansko opero, 90-članski zbor Glasbene matice

Ljubljana, Radijski trio in 21-članski pevski zbor Cirilmetodovega društva

katoliških duhovnikov. Kernjak je istega leta z mešanim zborom iz Šentilja na

100

Nemec Novak, 2010, 342; Nemec Novak, 2009, XVI. 101

Nemec Novak, 2010, 342, 348. 102

Nemec Novak, 2010, 350. 103


34

ORF v Celovcu posnel pesem Roţ, Podjuna, Zila. Ta posnetek je eden najstarejših

ohranjenih posnetkov.104

Kernjak se je zavedal tudi problematike, da je petje trenutno v zastoju, vse bolj pa

razpada tudi

DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · poskrbeli, da je diplomski koncert...

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · poskrbeli, da je diplomski koncert...