Vse prireditve v okviru Ane Dese-tnice so brez vstopnine. Če ste s festiva-lom zadovoljni, poiščite Anine poštarje(mobilno INFO točko), pri katerih lahkoGledališče Ane Monro podprete in tudivi zagotovite, da bo Ana Desetnica ob-stajala še naprej!

- če prispevate 2 EUR, dobite za da-rilo 1x Anino ovratno obešanko + 1xAnino razglednico

- če prispevate 5 EUR ali več, vampodarimo 1x Anino ovratno obešanko +1x Anino razglednico + 1x Desetletnico,inspirativno brošuro o razvoju Gleda-lišča Ane Monro in uličnega gledališča vSloveniji

Kot vstopnino lahko Gledališču AneMonro namenite tudi del dohodnine.Obrazce v času festivala izpolnete priAninih poštarjih!

ŠT. X, POLETNA KOLEKCIJA ČASOPIS ZA ULIČNO UMETNOST

ANA DESETNICA SKOZI MOJE OČIPiše: Miha Muck, zvesti obiskovalec festivala Ana Desetnica

INFO TOČKA14. ANE DESETNICE

VSTOPNINA ALI SPOMINNA ANO DESETNICO

Ko se poletje prebudi in končno na-stopijo dolgo pričakovane šolske poči-tnice, se Ljubljana napolni s kopico sre-čnih, zanimivih obrazov, ki govorijoznane in manj znane jezike. Torej pravičas, da se začne kaj dogajati v naši pre-lepi prestolnici Slovenije.

Ulične predstave zasedejo različnekotičke Ljubljane. Včasih po zaslugipredstav spoznamo tudi povsem novelokacije, pa čeprav smo Ljubljančani. Po-gosto so prav lokacije, ki jih skoraj nepoznamo, najbolj navdušujoče. Ana De-setnica zna poiskati najbolj nemogočamesta, kot so npr. začasna parkirišča,preden zgradijo novo stavbo. Scenogra-fija ali predstava pogosto opozori na fa-sade hiš, ki jih še nikoli nisem pogledal,pa čeprav grem mimo njih vsak dan.Trg, za katerega sploh nisem vedel, daobstaja. Pozabljena uličica. Ljubljanazadnja leta zelo spreminja obraz. Me

prav zanima, katere nove kotičke innove obraze Ljubljane bom spoznal toleto.

Festival uličnega gledališča Ana De-setnica je namenjen vsem mimoidočimin vsem nam, ki smo si festival kar ne-kako prisvojili. S programom v hlačnihžepih kot čebelice skačemo od enega dodrugega prizorišča za predstavami, ki bijih radi videli. Prijetno je spoznavatinove ljudi, se pogovarjati z neznanci inznanci, ko otroci gledajo predstavo vprvi vrsti. Prav zanimivo je, da se z ne-katerimi znanci vidimo samo enkrat naleto, in to ravno v času festivala! Predleti so prvi dnevi ogleda predstav pote-kali v kar nekako intimnem vzdušju, konas je samo peščica občudovala umetel-nosti pouličnih komedijantov. Sedaj pase je festival usedel v srca premnogihLjubljančanov, tako da je že od prvegadne polno obiskan. Meni najljubši dogo-dek je zaključek Ane D. Vse na enemmestu. Lahko vidiš predstavo, ki si jozamudil. Lahko si še enkrat ogledaš naj-boljšo predstavo. V miru poklepetaš ...Najlepša lokacija zaključka je bila zamena gradu Kodeljevo. Kje bomo pa letoszaključili festival?

Raznolikost nastopajočih je never-jetna. Od domačih do tujih. Od posa-meznikov pa do velikih skupin. Včasihne veš, od kod se bo prikazal nastopa-joči. Nekatere predstave se odigrajo vobliki povork, kot cirkus ali instalacija... Enkrat predstavo gledaš sede, drugičstoje, tretjič pa jo spremljaš v sprevodu.Zgodi se tudi, da je treba celo bežatipred nastopajočimi, saj dvignejo adre-nalin čez vse meje. Prav ta raznolikost jetisto, kar me najbolj privlači. Najbolj somi sicer všeč spektakli. Predstave, ki šo-kirajo, ki imajo veliko vizualnih učinkovin ki se ne branijo pirotehničnih ali pavodnih efektov. Teh je bilo kar nekaj.Veliko nepozabnih. A tudi kakšna, kisem jo z veseljem pozabil. Tako kot po-vsod še bolj ceniš dobro predstavo, če sividel kakšno slabo.

Poseben čar pa imajo poulični zaba-vljači. Občudujem posameznike, kiznajo s svojimi veščinami, humorjem,neposrednostjo in včasih celo s prijetnonesramnostjo animirati publiko. Z letismo se tudi opogumili, da se vključimomed nastopajoče, če to predstava zah-teva. Spominjam se časov, kako smo seizogibali izpostavljanju in nastopanju,zdaj pa čutim, kako to obogati pred-stavo.

Moram pa pohvaliti tudi domačeposameznike in skupine, ki so si z letipostavili mesto na festivalu in postaliresnično dobri.

V glavnem, meni je festival Ana De-setnica nekaj najlepšega, kar se zgodi vLjubljani. Ne smemo pa pozabiti niti nanjene sestre, ki vsaka ob svojem času nasvoj način popestri naše življenje vmestu: Ana Mraz, Ana Plamenita inPrešerna Ana.

Ljudje smo že od nekdaj popotniki,in če že ne moremo potovati sami, radiizvemo, kakšno je življenje tam za deve-timi gorami. Ulični umetniki, ki priha-jajo k nam praktično z vsega sveta, sonekakšni pripovedovalci zgodb od dru-god, saj vsak v svojem nastopu pripove-duje tudi o tem, kdo je in od kod pri-haja. Zato je srečanje z umetniki lahkotudi neposredna medkulturna izkušnja,ko smo si gledalci in izvajalci tako blizu,da se lahko drug drugega skoraj dotak-nemo. In tako smo prek njih, tujcev indrugačnežev, v stiku z vsem svetom, kertudi oni, ko gredo drugam, s sabo pone-sejo zgodbe o nas in jih potem pripove-dujejo ljudem, ki živijo tam za devetimigorami.

Letošnjo Ano Desetnico smo si za-mislili kot potovanje, a ne v tuje dežele,ampak kar dnevno potovanje v domačemesto. Ljubljana, moje domače mesto, vzadnjih letih postaja drugačna. Preno-vljena nabrežja in vrsta novih mostovnam omogočajo, da se približamo rekiin jo tudi v mestu doživljamo od blizu, v

vseh njenih različnih podobah. Vse doPrul, malo poznane soseske čisto zravencentra mesta. Zgodbo letošnje Ane De-setnice spletamo ob vodi, kjer smo našliin odprli nova prizorišča, recimo parkob Gradaščici, pa park na Prulah, Špico… Zgodba v Mariboru pa je prav na-sprotna – od Lenta, nabrežja rekeDrave, poteka naše raziskovanje v no-tranjost mesta. Tam smo skupaj z njiho-vimi prebivalci odkrili Živa dvorišča, kiso sicer v središču Maribora že stoletja,a so se kar malo skrila in potuhnila.Spet drugače je v Kamniku, kjer je oži-vela Šutna. Pa v Novi Gorici, Šoštanju,Cerknem in Celju, kjer …

Vsako mesto je drugačno in edin-stveno in vabim vas, da se skupaj odpra-vimo na večdnevni družinski izlet v –domače mesto. Srečajmo se na ulici,brez zateženih mor, v katere nas tiščijopolitiki, prisluhnimo, kaj nam bodo po-vedali ulični umetniki, ki so pripotovaliizza devetih gora, ter se prepustimočarom in zgodbam Vzhoda in Zahoda …

UVODNIK:ODPOTUJMO DOMOVPiše: Goro Osojnik, vodja Gledališča Ane Monro

Tudi letos INFO točka Ane Desetnice ostaja mobilna. Na ljubljanske ulice sebosta v času festivala s triciklom podala dva nadobudna poštarja in obiskovalcem sprijaznim nasmeškom dostavljala Anino pošto. V njunih torbah se bodo poleg tegačasopisa za ulično umetnost ter zadnjega izvoda časnika Dnevnik skrivale tudi ne-pogrešljiva programska knjižica in seveda številne druge koristne dobrote.

Za privlačna sodobna mesta z vi-soko kakovostjo življenja je značilno,da spodbujajo soustvarjalnost prebival-cev, da jih nagovarjajo v aktivno vklju-čevanje pri oblikovanju svojega mestain dajejo prostor in čas druženju, raja-nju na ulicah in trgih. Ob statičnosti inkonvencionalnosti reklamnih panojevin ostalih oglasnih površin, ki zmerajbolj krčijo javni prostor komunikacije,tako nastaja nova urbanost, ki bruhainovativnost, sicer zaprto v glavah pre-bivalcev mest. Majhna presenečenja navsakem koraku, ki dvigajo radovednost,dajejo nov pomen že videnemu in po-skušajo presenetiti vsakdanjo pot pomestu, osvežiti vsakdanje zgodbe.

In to se dogaja tudi pri nas, ulice intrgi niso živi samo v Ljubljani, temvečse poletno življenje, kot veste, vsakoleto nadaljuje v Mariboru: brez festi-vala uličnega gledališča si FestivalaLent pač več ne znamo in nočemo pred-stavljati. Maribor, tisto trenutno zeloaktualno mesto, evropska prestolnicakulture Maribor 2012, bo namreč letosže 17. v okviru Festivala Lent gostila fe-stival uličnega gledališča Ana Dese-tnica. To je tistih 6 dni v letu, ko tudiMariborčani drugače zrejo na svojemesto – za vsakim vogalom preži prese-nečenje, po ulicah se sprehajajo tujiustvarjalci in večinoma rahlo nekon-vencionalno oblečene pojave, ulice intrgi mesta se za par dni spremenijo vplodna prizorišča dogajanja. Letos torejspet napolnjen progam več kot 100 do-godkov in vsekakor znova precej ognje-vitih, ki bodo zaiskrili zrak v mestu. Zapokušino googlajte: Hotel Rak Truki-trek, Glissssendo Fanfare le S.N.O.B.,Companie Doedel …

Dokaj sveža posebnost dogajanja soob mednarodnem programu Ane Dese-tnice pristna, lokalna Živa dvorišča Ma-ribora. Zadnji dve leti namreč maribor-ska podružnica Ane Monro vztrajnoprodira skozi stene mariborskih fasad,

odpira zaprta vrata dvorišč in odkrivatiste neobrušene diamante, ki jih mestopremore – dvorišča in njihove prebi-valce, njihove zgodbe. Presenetljivouspešno. Tako skupaj ali na pobudoprebivalcev in mariborskih ustvarjalcevnastaja ponekod popolnoma udarniškiin včasih nadvse eterični celoletni pro-gram intervencij, delavnic, umetneobrti, koncertov, uličnega gledališča,plesa ter pogovorov. Glavni partnerprograma je Festival Lent, delavnice panastajajo v sodelovanju s projektom"Maribor živi!" Pekarne Magdalenskemreže. Poletna Živa dvorišča bodo kotpredtakt festivala Ana Desetnica 2011živa že od sobote, 2. 7. 2011, svojavrata pa bodo zaprla s piknikom 9. 7.2011.

K raznolikosti programa bodo meddrugimi prispevali: Marko Grobler terJanez Dovč, Peter Andrej in BarbaraGabrielle, Gledališče Moment, ozelenje-valca dvorišč Tajda Jamšek in TilenTurk, hortikultura Lee Zinauer, likov-nica Natalija Rojc Črnčec, študenti Fa-kultete za arhitekturo, The Swingbrats,Plesna Dimenzija in Plesna Izba, cirku-ške delavnice Majka, Društvo nemškogovorečih žena Mostovi, kovač MihaKrištof, stanovalki Jaša Robnik in

Vesna Šloser z umetnico Slavko Vujino-vić Masončić, intervencije Heika Becka,čevljarske delavnice Polone Poklukar inknjigoveštvo Lucije Smodiš, fotodelav-nica Mateja Modrinjaka, predstaveDane Auguštin, Sam Sebastjan in drugi.

Hkrati pa naj vas seveda znova vse,plesalce in začetnike, povabim na ple-sne večere ob Dravi in plesno noč, ki bozaokrožila Festival Lent in premikalatlakovce na trgih in ulicah v jedrumesta še pozno v jutranje ure … Verje-mite, nihče nima dveh levih nog.

Torej konec besedi: pridite in vidite– Maribor zna biti kreativen in zna pre-senetiti!

DOEDEL (NIZ)nizozemski krotilci ognja bodo poskrbeli zaotvoritveno predstavo Ane Desetnice v Ljubljani

pogovor z Inge Scheer, članico skupine Doedel

Vaša predstava je v očeh gledalcanaravnost kaotična. Kakšen kaos pavlada med nastopajočimi? Se najdekakšna zanimiva anekdota?

»Na začetku predstave vlada popolnred. Prizorišče počasi oživlja (kot motorv zagonu). Nastopajoči združujejo moči,da bi stroj usposobili. Ogenj postaja vsevečji in močnejši, dokler niso igralci vi-deti kot pritlikavci sredi orjaških ognje-nih zubljev. Ljudje so ujeti v konstruk-cijo. Tedaj nastopi kaos – zdi se, da sojih pogoltnili plameni. V resnici imajonastopajoči vse pod nadzorom in so doognja spoštljivi. Prevzamejo oblast nad

malim svetom, v katerem zdaj živijo.Ogenj je nepredvidljiv. Preživijo le tisti,ki ostanejo mirni, prevzamejo nadzor inspoštujejo plamtečo zver.«

Izvedba predstave je zahtevna. Po-trebujete za ogenj veliko lesa? Ko-liko?

»V resnici zahteva predstava samofizično delo. Za ogenj potrebujemo lesin biomaso. Za eno predstavo porabimo14 kubičnih metrov lesa in 3 kubičnemetre biomase. Vse moramo pripravitiže pol ure pred nastopom, če ga želimoizpeljati. Potrebujemo tudi 2.000 litrovvode (za varnost).«

Kako bi opisali svojo predstavo? Seuvršča med spektakle ali uličnogle-dališke predstave?

»Mislim, da gre za spektakel, kivključuje elemente uličnega gledališča,ali obratno. Ne prikazujemo samo orja-ških ognjenih zubljev, temveč se znaj-demo sredi njih. Čeprav ne govorimo innimamo koreografije, pripovedujemozgodbo. V gledalcih budimo čustva.«

Kdo je bolj vplival na vaše delo –Tim Burton ali Edward Gorey? Kakovidite njuno estetiko in delo?

»Vesela sem, da ste me to vprašali.Sprva smo pri delu črpali iz gotske este-tike Edwarda Goreyja, v otroštvu pa jename močno vplival Tim Burton, še po-sebej s filmoma Predbožična mora inEdvard Škarje, zato ne morem reči, kdoje za nas pomembnejši. Verjetno karoba enako.«

Posamezni liki skupine Trupa so iz-redno dovršeni in vrhunsko odi-grani. Kako bi jih opisali?

»Osem likov Trupe izhaja iz časovcommedie dell'arte: kapitan, Pantalone,

Kolombina, gospa, zdravnik, Zanni inljubimca, nanje pa je vplivalo tudi deloEtienna Decrouxa, očeta sodobne pan-tomime. Vsi liki so mrtvi igralci, ki seznajdejo v drugem času in svetu, pol-nem vznemirljivih novosti.«

Za vašo skupino je značilna interak-cija z gledalci. Včasih stopite znjimi v zelo neposreden stik. Imates tem kaj zanimivih izkušenj, kak-šno anekdoto?

»Pravzaprav naša predstava temeljina interakciji, in prav ta stik z gledalciomogoča nepredvidljive dogodke. Kadarso ob neznanem osupli oni, smo tudimi, in obratno. Nimamo slabih izkušenj,samo nove zgodbe, ki nas pripeljejo dozelo zabavnih situacij. Nekoč smo obči-narju ukradli sončna očala, a nismo ve-deli, da nas je ravno on najel. To so bilahkrati korekcijska očala, zato gospodbrez njih ni več mogel spremljati pred-stave. V Tarregi smo se znašli sredi ot-voritvenega dogodka, na katerem je bilopolno politikov, mi pa smo poskrbeli zamanjši škandal … Ljudje se vsakič razve-selijo naših vragolij.«

Del vašega pohoda so tudi pevskivložki. Boste peli v katalonščini aliangleščini? Ali pa nas boste mordapresenetili kar s slovenščino?

»Z veseljem bi zapeli v slovenščini, aimamo zadnje čase polne roke dela.Vendar ne trdimo, da ne bo presene-čenj, pri Trupi se nikdar ne ve … Sicerpa naš repertoar sestavljajo pesmi v ka-talonščini in angleščini.«

Le da bo v Ljubljani tokratni spre-hod potekal izključno ob Ljubljanici oz.v njeni neposredni bližini. GledališčeAne Monro si že vrsto let prizadeva ssvojimi festivalskimi dejavnostmi odpi-rati nova prizorišča v središču mesta inokolici. Tokrat se bo Ana Desetnicasprehodila od središča mesta: Tromo-stovja, Prešernovega in Mestnega trga,Stritarjeve ulice, Čevljarskega mostumimo Novega in Starega trga ter Bregaproti Prulam. Nove lokacije, kjer si bomoč ogledati predstave Ane Desetnice,

pa bodo na tej poti: Hradeckega most(novi most čez Ljubljanico pri izlivuGradaščice), Eipprova ulica, park ob Gra-daščici, Plaža (Trnovski pristan), park naPrulah (pri PTL-ju), otroško igrišče naPrulah, športno igrišče OŠ Prule in zaklju-ček na Špici!

V Ljubljani bo 14. Ana Desetnica naogled ponudila 92 dogodkov/predstav.Nastopajoči tokrat prihajajo iz 14 držav(SLO, MEH, CAN, ZDA, UKR, NIZ, ITA,AVS, FRA, ŠPA, HRV, COL, BEL inNEM). Med njimi velja omeniti nizo-zemski ognjeni spektakel zasedbe Doe-del (Tovarna1), španske Trukitrek, kibodo svoje nenavadne lutke poslali vHotel Rak, potujočo družino komedijan-tov Ens de nos, ki s svojo estetiko spo-minjajo na filme Tima Burtona oz.zgodbe ameriškega pisatelja EdwardaGoreyja, kolumbijska zasedba Teatrotaller de Colombia pa bo poskrbela zavizualno doživetje na visokih hoduljah.Med domačimi nastopajočimi je trebaomeniti nastop zasedbe Gledališča

Ane Monro (Kletka, Zlati osel), Rozin-teater pripravlja verski obred z ničelnostopnjo DDV-ja, svoje dvoletno izobra-ževanje s produkcijskimi nastopi na AniDesetnici zaključuje 2. generacija šu-glarjev, Urška Ličef (članica prve ge-neracije Šugle) bo na ogled postavilasvoj ulični prvenec – predstavo Čas,nekje nad vodo pa se bo predstavila slo-vensko-francoska zasedba The Beastpod vodstvom Dane Augustin, ki vse odzime razvija predstavo Crossroads – Kri-žišča – Mostovi.

Gledališče Ane Monro nadaljuje raz-vijanje ideje, da je Ana Desetnica, tudizaradi svoje strateške lege znotraj uli-čnih festivalov po Evropi, most med»vzhodom« in »zahodom«. V luči te iz-menjave izkušenj različnih uličnihumetnikov in sodelovanja med njimi sona festivalu v preteklosti že gostovalezasedbe iz Irana, Kirgizije in Ukrajine –prav slednja bo dobila novo priložnosttudi v letu 2011. »Vzhod« bo tokrat za-stopal Teatr Voskresinnia z izvrstno

interpretacijo mojstrovine ruskega pisa-telja Antona Pavloviča Čehova Češnjevvrt.

Ana Desetnica pa se poslavlja odGostije Poljane in se, kot rečeno, seli naPrule, kjer bo nedeljski program in za-ključek festivala potekal v okviru pro-jekta Gostija kultur. Socialna umešče-nost je namreč vseskozi pomembnakomponenta festivala. In če se je Dese-

tnica lani družila predvsem s prebivalciPoljan, bo tokrat k sodelovanju povabiladruštva, organizacije in druge zanimiveskupine iz cele Ljubljane. Gostija kulturbo tako mešanica gledališča, športa,glasbe, kulinarike, zanimivih predstavi-tev, dejavnosti in drugih dogodivščin.Pravo mesto za preživljanje poletne ne-delje.

ANA DESETNICAV MARIBORUPiše: Katja Kos, producentka Ane Desetnice v Mariboru

ANA DESETNICA14. mednarodni festival uličnega gledališča

14. Ana Desetnica v letu 2011 prinaša kar nekaj novosti. A brez skrbi, še vedno ostaja na ulici, še vedno je glasna, še vedno razi-grana, še vedno bo v mesto pripeljala svojo številčno mednarodno zasedbo prijateljev. Prvi konec tedna v juliju se bo vsekakor splačaloodpraviti na sprehod po prestolnici in seveda v številna druga slovenska mesta.

ENS DE NOS (ŠPA)potujoča skupina komedijantov

pogovor z režiserko Victorio Alvelo

TEATER VOSKRESINNIAko »zahod« sreča »vzhod«

pogovor z direktorjem teatra Voskresinnia, Jaroslavom Fedorišinom

Člani Gledališča Ane Monro so or-ganizirali simpozij, posvečen izobraže-vanju na področju ulične umetnosti.Simpozij je rezultat sodelovanja Gleda-lišča Ane Monro, mednarodne mrežeCircostrada, univerze v Winchestruoziroma njenega programa za uličnoumetnost ter akademije za uličnoumetnost iz Marseilla FAI AR. Potekalje od 13. do 15. februarja 2011 na Po-kljuki, udeležilo pa se ga je 27 članov izkar 10 evropskih držav in Turčije.

Dandanes vsi vemo, da je mogočepridobiti uradno izobrazbo na po-dročju ulične umetnosti, medtem kopred desetimi leti tega še ne bi moglitrditi. Udeleženci simpozija so si izme-njali izkušnje in ideje v zvezi s tovrs-tnim izobraževanjem. Na dan so pogo-sto prišle razlike med posameznimividiki, ki so velikokrat povezane zvprašanjem, kakšna je pravzaprav defi-nicija ulične umetnosti. Udeleženci sose naprezali, da bi imenovali vse poseb-

nosti te zvrsti, in na koncu ugotovilišest področij: zgodovina, organizira-nost področja, odnos z občinstvom,prostori igre in žanri, vsebina, odgo-vornost, multidisciplinarnost in tehni-čna vprašanja.

Na simpoziju smo prišli do zaklju-čka, da mora izobraževanje ohranjatiravnovesje med prakso in teorijo. Ude-leženci so poudarili, da mora imeti uli-čni umetnik samosvoj duh, ki pa upo-števa nepisana pravila življenja naulici. Njegov lajtmotiv so odnosi in so-delovanje z ljudmi. Njegova odgovor-nost je tudi »umetnost tvorjenja jav-nega življenja v dandanašnjih mestihin krojenje mest prihodnosti«, je izjavilManfred Sundermann, profesor arhi-tekture na univerzi Anhalt Dessau.Sally Mann, ki poučuje ulično umet-nost na univerzi v Winchestru, meni,da »je vloga uličnega umetnika ljudemvlivati moč, da postanejo aktivni vdružbi«. Drugi udeleženci so mnenjidopolnili s tem, da je politična kompo-nenta umetnosti in kulture v javnemprostoru pač nekaj, kar bi moral v sebinositi vsak umetnik.

Kar se obetov tiče, so udeležencipoudarili, da igra izobrazba ključnovlogo pri razvoju področja in odkriva-nju novih talentov. Vlaganje vanjo bo vprihodnosti omogočilo, da si bo uličnaumetnost za vedno zagotovila mestomed umetnostnimi zvrstmi. »Pričaku-jemo pojav novih skupin in projektov,«

je pojasnil John Lee z univerze v Winc-hestru. Aurelie Labouesse z akademijeFAI AR pa je dodala: »Toda kako lahkoumetnikom pomagamo tik po za-ključku izobraževanja? Kako jih lahkopodpremo?« Kate Hazel s festivala HatFair v Winchestru je vztrajala, da jetreba zgraditi most, ki bo izobraženimuličnim umetnikom pomagal stopiti vsvet profesionalizma. Umetnik AdrianSchvarzstein iz skupine Kamchàtka jetežavo ponazoril: »Vprašanje izobrazbeje že pomembno, vendar ni nikakor od-tujeno od profesionalizma. Ustvarjamobodoče profesionalce, ki bodo kruh slu-žili s svojo dejavnostjo. Če mene vpra-šate, je prav to bistveni cilj izobraže-valne ustanove.« Strinjali smo se, da je

pomembno podpirati sodelovanje uči-teljev in učencev s tujimi umetniki.

Na simpoziju o izobraževanju napodročju uličnega gledališča smo po-stavili temelje, v letu 2012 pa pričaku-jemo nadaljevanje.

www.horslesmurs.fr

Različne države poznajo različnetradicije uličnega gledališča.Kakšno ima po vašem mnenjuUkrajina? Nastopate na več evrop-skih festivalih ulične umetnosti,torej gotovo poznate tuje produk-cije …

»Mislim, da je Lviv ukrajinska pre-stolnica uličnega gledališča, saj se tamvsako leto odvija mednarodni festivalulične umetnosti. Seveda obstajajoamaterske skupine tudi v Kijevu in Ev-patoriji, toda izvajajo manjše predstavena različnih karnevalih in pouličnih fe-stivalih. Odgovor na vprašanje o pozna-vanju tuje produkcije pa prepuščam gle-dalcem. Skušamo združevati uličnogledališče in psihologijo.«

Teater Voskresinnia se že dolgoukvarja z uličnim gledališčem.Kako se vaše predstave razlikujejood drugih?

»Kot sem že omenil, skušamo zdru-ževati psihologijo in ulično gledališče,kar ustvarja posebno ozračje. Ravnozato za osnovo jemljemo klasične av-torje, na primer Shakespeara ali Če-hova.«

Vaše zadnje predstave so priredbedel slavnih dramatikov. Kako viditeČehova?

»Bistvo del Čehova je besedilo, mipa smo se odločili prikazati globlje po-mene, ki so neizrekljivi. Prizore v Češ-njevem vrtu smo razvili s pomočjo sred-stev uličnega gledališča.«

Vaš Češnjev vrt je prirejen tako, daodraža težave sodobnega sveta –družbene vrednote, ki se nepre-stano spreminjajo. Kako to prika-žete v predstavi?

»Za nas je na prvem mestu minlji-vost. Čas in življenje polzita skozi prste

kot cvetje češnjevega vrta. Vedno govo-rimo zgolj o preteklosti in prihodnosti,o sedanjosti nikdar, saj je nemogoče.«

Ulični gledališki oder »zahodnega«sveta je postal dodelano prizorišče, z iz-jemnimi scenskimi elementi, odličnimikarakternimi igralci, spretnimi cirku-santi, izjemno pripovedno močjo komi-čnih in resnih zgodb ter inovativnim

pristopom k izvedbi novih idej. Tudi vslovenskih mestih je prav Ana Dese-tnica poskrbela za hiter razvoj uličnegagledališča pri nas. Gledališče AneMonro pa je s svojimi številnimi gosto-vanji dobilo dober vpogled tudi v ulično

dogajanje na »vzhodu«. Tam so uličnepredstave še ostre in grobe oblike, mo-goče bi bil primeren izraz celo »začetnoprvinske.« Prav to jim daje poseben čar,a preden se »zahodno« in »vzhodno« uli-čno gledališče dokončno zlijeta, je po-trebno srečanje na pol poti. Treba jezgraditi most, kjer izmenjava izkušenjdopolnjuje in bogati obe strani. Prav tosi je zaradi svoje »strateške« lege v Ev-ropi zadala Ana Desetnica. V luči tegasrečanja, sodelovanja, so na festivalu žegostovale zasedbe iz Irana, Kirgizije inUkrajine. Prav slednja bo dobila novopriložnost tudi v letu 2011 – »vzhod« botokrat zastopal Teatr Voskresinnia.

Ravnokar sva z Julijem poslala iz-polnjeno prijavo za nadaljevanje pro-jekta Tandem. Po slabih treh tednih pla-niranja, usklajevanja in komunikacijeskozi sedaj tako popularni računalniškioblak sva oblikovala projekt z repom inglavo in polnega raznih idej in pobud.Pa je Julij človek, za katerega pred me-secem dni nisem vedel, da sploh ob-staja. Ne le zanj, niti za Šelter+ (shelter-plus.com ), ki ga vodi, še nisem slišal intudi mesta Krivi Rih v Ukrajini, odkoder je, nisem poznal.

Včasih človek kaj stori bolj po ob-čutku in tako sem se na začetku letaprijavil na razpis TANDEM, ki ga je raz-pisala berlinska organizacija MitOst(www.mitost.org), z mislijo, da bomtam navezal bolj trdne stike z letošnjimiposebnimi gosti na Ani Desetnici, Tea-trom Voskresinnia iz Lviva. Pa se jeobrnilo drugače in v Kijevu, glavnemmestu Ukrajine, se nas je v isti dvoranisredi maja znašlo trideset predstavni-kov raznih kulturnih organizacij iz Ev-rope in trideset iz Ukrajine. Zelo pisanain raznovrstna družba. Tri dni smo po-rabili za to, da smo drug drugemu vsajmalo predstavili, kdo smo in kaj organi-zacije, ki jih predstavljamo, počnejo. Zate predstavitve so organizatorji upora-bili zelo pisane tehnike – pecha kuchapredstavitve, open caffe, pa združevanjepo dejavnostih, po krajih in podobno.Kar učinkovito, in po treh dneh se jebilo treba odločiti, v katero mesto bi seodpravil. Pritegnila sta me industrijskiin rudarski Krivi Rih, menda eno naj-daljših mest na svetu – 120 km.

Kaj sem pričakoval? Nekakšno post-sovjetsko in postapokaliptično brezose-bno industrijsko mesto. In kaj je bilo vresnici? Vse prej kot to. Edina poseb-nost je to, da se ti najprej zdi, da so vsivozniki pijani, ker zavijajo kot utrgani.Pa niso, le ceste so polne lukenj, a v res-nici le malo bolj kot recimo pri nas ma-gistralka Ljubljana–Kranj. Drugače paveliko zelenja, parkov in trgov, polnihčisto prijaznih in dobrovoljnih ljudi.Težka industrija in rudniki železoverude pa so odrinjeni bolj na obrobje. Inpresenetljivo jih večina še dela. No ja,kljub vsemu videz očitno tudi vara, sajje dejavnost mladinskega centra Šelter+namenjena mladim, ki so potisnjeni narob družbe. Teh pa ni malo, saj jemenda veliko problemov z alkoholiz-mom, drogami, revščino. Julij in njegoviposkušajo storiti kaj za njih in z njimi, skulturnimi in podobnimi dejavnostmi.

In med to množico mladih trojica –Saša, Puškin in Maša, ki začenjajo na-stopati na ulici. Od tod, pa do načrtov,kako bomo povezali Šelter+ in našoŠuglo ter mlade z obeh koncev sveta, nitrajalo dolgo. In zato sva z Julijem slabetri tedne kasneje ponoči skupaj izpol-njevala prijavo. Zato, da bomo lahkomladim umetnikom iz obeh držav omo-gočili poglobljeno in lažje srečanje zulico.

V EVROPI SE PORAJAPOTREBA PO IZOBRAŽEVANJUPiše: Anne Gonon, HorsLesMurs, novinarka in kritičarka

ANA DESETNICA –most med »zahodom«in »vzhodom«

TANDEM, Ukrajina,22.–26. 5. 2011 Piše: Goro Osojnik, vodja Gledališča Ane Monro

Kmalu bodo minila že štiri leta,odkar smo 1. odprli vrata ŠUGLE – Šoleuličnega gledališča. Prav v tem času pa že2. generacija šuglarjev pripravlja svojezaključne šuglaste produkcije, ki si jihboste lahko ogledali tudi na Ani Dese-tnici.

Prav ste prebrali, govorimo o večprodukcijah. Če so se v prvem letnikuborili z nalogo, kako združiti gručo tri-najstih šuglarjev v eno predstavo in kakodelovati kot skupina, se tokrat trudijonarediti svoje prve samostojne točke vtrojkah ali celo individualne. Mladi so vzadnjih mesecih razmišljali o zgodbi, igri,kostumih, sceni, veščinah in drugih ele-mentih uličnega gledališča ter jih združiliv domiselne, kreativne ulične predstaveoz. ulične intervencije. Tako se vam bopredstavil Trio Moljke (Rada Kikelj, Po-

lona Prosen in Tea Vidmar) z uličnogle-dališko predstavo, ki vas bo popeljala vigrivi in barviti svet fantazije. Je to ševedno fantazija ali je realnost, se bostespraševali ob pogledu na Spretnega mulca(Jakob Bergant) in pazili, da kdo ne boopazil vaših od začudenja odprtih ust.Vsak začetek pa ima svoj konec, praviErika Borštnar v predstavi Tako to gre, kivas vabi na intimno popotovanje. A tukajše ni konec naše zgodbe. Šuglarji NežaDali, Nina Jesih, Ana Klemenčič, AljažKlemenčič in Tina Umer so se odločilipresenetiti mimoidoče z intervencijamina ulici, ki pa naj ostanejo skrivnost.

Če bi vprašali bodoče diplomiranešuglarje, česa so se naučili v dveh letih, binajbrž odgovorili: »Veliko, a še vednopremalo.« Res je, enkrat na teden, v dru-gem letniku malo več, je resnično pre-

malo, da bi se naučil izkoristiti vse, kar tiponuja ulica kot prostor, ulica kot objekt,ulica kot vedno živa tvorba, polna ljudi,ki nimajo časa, da bi opazili, kaj se dogajaokoli njih. Za to je potrebno veliko in ševeč izkušenj. ŠUGLA pa jim je dalaorodja, s katerimi bodo lažje in hitrejeosvojili slovenske in tuje ulice, če bodo leželeli. V Društvu Gledališče Ane Monró

se trudimo pridobiti čim več mentorjev zrazličnih področij (improvizacija, stik spubliko, manipulacija predmetov, igra,akrobatika ipd.), ki bi mlade usposobiliza nastopanje na ulici. Kako nam je to-krat uspelo? Pridite, poglejte, povejte.Mladi, željni nastopanja na ulici, pa va-bljeni, da se pridružite že 3. generacijiŠUGLE.

1, 2, 3 o ŠUGLIPiše: Urška Ličef, pedagoška vzgojiteljica Šugle

NEZAMUDITE:POLETNI ULIČNIFESTIVALI PO EVROPI

MERCANTIA13.–17. 7. 2011Certaldo, Italijawww.mercantiacertaldo.it

CHALON DANS LA RUE20.–24. 7. 2011Chalon sur Saone, Francijawww.chalondanslarue.com

MIRAMIRO21.–24. 7. 2011Gent, Belgijawww.miramiro.be

SIRF – STOCKTONINTERNATIONALRIVERSIDE FESTIVAL4.–7. 8. 2011Stockton, Anglijawww.sirf.co.uk

LA STRADA29. 7.–6. 8. 2011Gradec, Avstrija www.lastrada.at

FESTIVAL INTERNACIONALDE THEATRE DE RUE,AURILLAC16.–20. 8. 2011Aurillac, Francijawww.aurillac.net

ŠPANCIRFEST19.–28. 8. 2011Varaždin, Hrvaškawww.spancirfest.com

FIRA TARREGA8.–11. 9. 2011Tarrega, Francijawww.firatarrega.com

ANO DESETNICO PODPIRAJO:

POZIV K VPISU V ŠUGLO

Kam boste šli čez vikend? je enonajpogostejših vprašanj v prestolnicizadnjih nekaj let. Ven iz mesta, v pro-metne kolone, daleč stran od vsako-dnevnih obveznosti … In medtem pre-bivalci niti ne opazijo, da je najlepšiotok miru prav Ljubljana. In to takrat,ko so trgovine in uradi zaprti.

Zato smo se odločili za nedeljskopopotovanje po Ljubljani. Na ljubljanskiŠpici bo prava GOSTIJA KULTUR. Mi-neštra, ki jo pripravlja Ana Desetnica,bo vsebovala vse osnovne in bistvenesestavine. In ker se nobena juha ne pojetako vroča, kot se skuha, bomo »kuha-rijo« začeli že dopoldne. Prava pojedina

pa se bo začela po sončni pripeki po 16uri.

Osnovna šola Prule je odprla svojedvorišče urbani kulturi. Šolske likovnenavdušence bodo vodili ljubljanski gra-fitarji – člani skupin Animal grup, 1107clan in Zek crew so pripravljeni poka-zati, da je risanje s spreji v prvi vrstiumetnost, urbana kultura v svoji čistiobliki. Lahko se jim pridružite na potioblikovanja nove preobleke šolskegaigrišča. Notranje življenje mladih, odtis-njeno na stene prostora, ki jim zazna-muje življenje.

A na Špici se bo dogajanje razvijalodrugače. Tam nas bodo v svoje tančiceovili različni svetovi. Za popotnike bostičišče različnih kultur. Točka vonjav,taktov, jezikov in plesov, ki so prišli izarabskih svetov, indijske duhovnosti,bosanske razigranosti, srbske veselosti… In ves ta svet imamo v Ljubljani. Pri-šli so z vsega sveta, trčili ob slovenskokulturo in ostali. A niso pozabili kore-nin. Združeni v društva bodo zablesteliv nedeljo.

Pa ne gre samo za potovanje v drugedežele. Morda je potovanje v času tistopravo. Od rojstva in otroških delavnic,

knjig pa do srednjih let, ko brezpogojnodelimo, in zrele dobe, ko dobi prostormodrost. Seveda bodo pomagala dru-štva, kot so Enostavno prijatelji, Uni-verza za tretje življenjsko obdobje, Slo-venska filantropija, dom upokojencev indijaški dom, Kralji ulice …

A katero koli potovanje izberemo,brez igrivosti in smeha izgubi pravipomen. Zato se bomo smejali z jogosmeha, igrali družabne igre s Tolkeino-vim društvom Gil Galad in Črno luknjo,se športno pretegnili in razgibali.

In če bo trušča in hrušča preveč,bodo kajaki in kanuji pripravljeni, davas odpeljejo v čarobni rečni svet. Lju-bljana je bila stoletja sveta reka, v ka-tero so bojevniki darovali meče in če-lade. Zakaj ne bi uzrle njene mogočnostitudi današnje generacije.

Rdeča nit življenja je spreminjanje,in prav takšna živahnost je rdeča nit ne-deljske GOSTIJE KULTUR, kulture ži-vljenja, sveta, kulinarike in smeha.

ANA GLASNICAčasopis za ulično umetnost, junij 2011

UREDNIŠTVO:Andreja Okorn

FOTOGRAFIJA:Bojan Okorn, Oto Žan, Marjeta Zajc,arhiv Gledališča Ane Monro

OBLIKOVANJE:Sašo Tepina

LEKTORIRANJE:Alenka Pirc

PREVOD BESEDIL TUJIH AVTORJEV:Lučka Lučovnik

NASLOV UREDNIŠTVA:Društvo Gledališče Ane Monro,Karunova 14, 1000 Ljubljana

ELEKTRONSKA POŠTA:ana.monro@kud-fp.si;pr.anamonro@gmail.com

TELEFON:+386 01 439 38 90

IZDAJATELJ:Društvo Gledališče Ane Monro

NAKLADA:celotna naklada Dnevnika, 28. 6. 2011

GOSTIJA KULTUR NA FESTIVALUANA DESETNICAPiše: Anka Pirš, vodja projekta Gostija Kultur

ŠUGLA je akronim za Šolo UličnegaGLedališčA, ki se je v organizaciji Gleda-lišča Ane Monro začela v letu 2007.

Namen ŠUGLE je vsem mladim med15. in 30. letom, ki bi si radi nabrali iz-kušenj in znanja za nastopanje in pred-vsem ustvarjanje gledališča na ulici, po-nuditi izobraževanje, ki jim bo odprlopot do takega ustvarjanja. Pod vod-stvom najboljših in najizkušenejših do-mačih in izbranih tujih mentorjev (Ravilin Natalija Sultanova, Goro Osojnik,Matjaž Madjar, Andrej Rozman - Roza,Gorazd Žilavec, Sebastjan Starič, DamirBelantič, Borut Cajnko, Meta Sever,Zlatko Kaučič, Craig Weston, Vincent de

Lavenère, skupina Mimbre …) gredo šu-glarji skozi proces izobraževanja in izpo-polnjevanja veščin, ki so potrebne zagledališče na ulici: cirkuške in akrobat-ske spretnosti, manipulacija objektov,improvizacija in igra, scenaristika, ko-stumografija, gib in igra na ulici …

Izobraževanje na ŠUGLI traja dveleti, septembra pa Gledališče Ane Monrok vpisu vabi že 3. generacijo šuglarjev.Prijave do 6. septembra 2011 pošljite naelektronski naslovurska.anamonro@gmail.com (UrškaLičef, pedagoška vzgojiteljica Šugle).