uti - arhiv.gorenjskiglas.si

L e t o X U K r a n j , s o b o t a 2 . j u l i j a 1 9 8 8

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

u t i V V . V . V . V . V

•••••]

/j

alples industrija pohištva Ž e l e z n i k i

t e l e f o n :

0 6 4 / 6 7 - 1 2 1

6 6 - 1 5 5

I G L A S r ^w« l i m>0fM> M»wu<0

(Današnjo, »posebno izdajo« Gorenjskega glasa smo natisnili v več ko^ 50.000 izvodih in jo namenili vsem gospodinjstvom na Gorenjskem. Zaupamo vodjem pošt in prijaznim pismonošam, da vam jo bodo prinesli. V njej vam ponujamo ščepec poletnega branja in nekaj predlogov, kam se lahko odpravite na izlet. V njej je tudi vrsta propagandnih sporočil, kjer boste prav gotovo našli kaj zase. Objavljamo tudi naročilnico. Izpolnite jo, pošljite v uredništvo in lahko boste izžrebani za lep in zanimiv izlet. Številko smo uredili, napisali in izdelali uredniki, novinarji, propagandisti in drugi sodelavci po zamisli Igorja Pokorna. . . . . _

Leopoldina Bogataj

N a š e s i s t e m s k o p o h i š t v o in d o p o l n i l n i k o s o v n i p r o g r a m

v a m je n a vo l jo v v s e h s a l o n i h s p o h i š t v o m in v naš i

m a l o p r o d a j i v Ž e l e z n i k i h .

O b i š č i t e n a s l a h k o v s a k d a n

o d 8. d o 1 9 . u r e in o b s o b o t a h o d 8. d o 14 . u r e .

V a b i m o v a s k n a k u p u , o b k a t e r e m v a m p o l e g s t a l n i h

u g o d n o s t i n u d i m o š e n a s l e d n j e :

1 0 % P O P U S T P R I G O T O V I N S K E M P L A Č I L U ;

O B R O Č N O O D P L A Č E V A N J E -

6 O B R O K O V B R E Z O B R E S T N O

P R O D A J A M O T U D I K U H I N J E P R O I Z V A L J A L C E V

M A R L E S IN B R E S T

mmm^moiLAB 2. S T R A N S o b o t a , 2. juli ja 1988

Z I S K R O E L E K T R O M O T O R J I Z a m e t k i današn je s o d o b n e Iskr ine tova rne

e lek t romoto r jev in g o s p o d i n j s k i h apara tov v Že lezn ik ih sega jo v leto 1946, ko je b i la us tanov l j ena z a d r u g a kov inar jev N I K O . Hi ter razvoj in de lovn i u s p e h i s o o m o g o č i l i , d a je d e l o v n a o rgan i zac i j a E lek t romotor j i p o s t a l a vodi ln i p ro i zva ja lec mal ih e lek t romotor jev . Svo j i de lovn i enot i ima v R e t e č a h , kjer p rev ladu je p ro i zvodn ja g o s p o d i n j s k i h apara tov , in v L jubl jani , kjer 32 inženir jev ses tav l j a u s p e š e n razvojn i t e a m , ki s e p o v e z u j e z zunan j im i r az i skova l c i na faku l te tah in v inš t i tu t ih .

D a n e s je v E lek t romoto r j i h z a p o s l e n i h skupa j 1500 de lavcev , o d t e g a 1150 v Že lezn ik ih , ki i zde lu je jo k o l e k t o r s k e motor je , s e s a l n e e n o t e , a s i n h r o n s k e , ven t i l a to rske motor je in v a r n o s t n e s i rene ter s e v e d a g o s p o d i n j s k e apara te in sesa ln i ke .

V z a d n j e m času s e E lek t romotor j i v s e bol j uvel javl jajo na p o d r o č j u v i soke tehno log i je in robo t i ke v p ro izvodn j i s e r v o motor jev , ko račn ih motor jev in o p r e m e . P o s e b n o p o z o r n o s t t ova rna posveča kakovos t i i zde lkov , ki o m o g o č a p roda jo na z a h t e v n a z a h o d n a t rž išča . Izvozi o k r o g 80 o d s t o t k o v p ro i zvodn je . M e d t e m ko je lani v tujini iztrži la 18,5 mi l i jona amer i šk ih dolar jev, namerava le tos z i z v o z o m p reseč i 26 mi l i jonov dolar jev. P o i zvozu na z a p o s l e n e g a d e l a v c a je v ško f je lošk i obč in i na če lu , v Iskrini druž in i pa na č e t r t e m m e s t u .

M is l i Iskrašev p a s e s e v e d a ne ustavl ja jo na sedan j i h d o s e ž k i h . Išče jo , t ipajo napre j , d a jih sve tovn i razvo j in p o t r e b e t rga ne bi zalot i le nepr ip rav l jene. Nj ihov t renu tno os redn j i ci l j je razši r i t i e n e g a nos i ln ih p ro i zvodn ih p r o g r a m o v , to je s e s a l n e e n o t e o z i r o m a tu rb ine , s kater imi s o že zda j eni na jveč j ih i z v o z n i k o v v Ev rop i . Pos ta l i p a b o d o vod i ln i , s o n e s k r o m n o sk len i l i .

N a o s n o v i p o v e č a n e g a i z v o z a sesa ln ih eno t namerava jo Železnikar j i s tkat i nove m e d n a r o d n e k o o p e r a c i j s k e vez i in pr ipel jat i na d o m a č i t rg neka te re nove s o d o b n e g o s p o d i n j s k e apara te o z i r o m a k a k o v o s t n o obogat i t i t is te, ki jih že izde lu je jo . G r e z a pomiva ln i s t ro j , m ik rova lovno p e č i c o , razne štedi ln ike in man jše apara te z a o b d e l a v o hrane.

De lavc i E lek t romo to r j ev v Že lezn ik ih s o usmer jen i i zk l jučno v i zvoz na razvit i z a h o d . Pogovar ja jo p a s e tudi z v z h o d n i m i d ržavami , p r e d v s e m S o v j e t s k o z v e z o in K i ta j sko , z a p r e n o s ce l o t ne tehno log i je o z i r o m a znan ja z a p ro i zvodn jo p ro fes iona ln ih e lek t romoto r jev in e lek t romoto r jev z a š i roko p o t r o š n j o .

Ov i ra , d a z a p r o d a n o b lago na v z h o d u ne more jo dob i t i p lači la v denar ju , a m p a k s a m o v d r u g e m b lagu , jih v tem pr imeru ne mot i , saj p r i čaku je jo mater ia le , ki jih pri nas ne dob i jo , m e d t e m ko s e s S o v j e t s k o z v e z o dogovar ja jo o s t r o j nem dopo ln jevan ju tehno log i je .

G l e d e n a t ako zah tevne t rge, kot s o z a h o d n i , ki s o ukinil i v h o d n e kon t ro le , je razuml j ivo , d a v Iskri Že lezn ik i mora jo v svo je i zde lke vgradi t i le k a k o v o s t n e su rov ine . V s a k a n a p a k a te v rs te bi s e lahko zan je s l a b o konča la , t rg bi s e zap r l .

Žal je k a k o v o s t j u g o s l o v a n s k i h mater ia lov p o g o s t o s p o r n a , n e g o t o v e s o tudi p ravočasne d o b a v e . Z a t o v E lek t romoto r j i h že kar po lov i co mater ia lov kupu je jo na z a h o d u , čeprav bi jih l ahko dobi l i d o m a (že lezo, baker , alumini j ) . V e n d a r d o m a č a baz ična indust r i ja niti t e h n o l o š k o niti razvo jno ni s p o s o b n a s ledi t i n j ihov im z a h t e v a m . Prav za to mora jo vel ik de l i z v o z n e g a p r e s e ž k a vračat i na z a h o d z a uvoz mater ia lov.

Pr i tako i m e n o v a n e m p r o f e s i o n a l n e m p r o g r a m u imajo Iskraši v p re t resu nov p ro fes iona ln i p o g o n s k i mo to r , ki bo v r e d n o s t n o nekajkrat p r e s e g e l s e d a n j e g a . Ob l i kova l i b o d o dva n o v a o d d e l k a , in s i ce r o d d e l e k z a kons t rukc i j o in z a i zde lavo s t ro jev male av tomat izac i je z a p ro i zvodn jo in m o n t a ž o e lek t romoto r jev z a las tne po t r ebe in z a t rg. S t r o k o v n e g a , t e h n i č n e g a znan ja imajo dovo l j , d a lahko v svo je i zde lke vgrad i jo več pamet i in de la , na drug i s t rani p a zman jša jo delež mater ia la . Uresn ič i tev t ega načr ta s o hranil i z a p o letu 1990, venda r v s e tako kaže, d a g a b o d o lahko spravi l i v ž iv l jenje že p r ihodn je leto.

G o s p o d a r s k i uk rep i z v e z n e v lade po 15. maju E l e k t r o m o t o r j e m n i so pr ines l i p rak t i čno n ičesar . Račun c e l o pokaže , d a s o na s l a b š e m . R e s s o dobi l i neka j o d s t o t k o v pri valut i , izgubi l i p a s o pri draž j ih uvožen ih mater ia l ih , s t em d a s e je poveča la da ja tev na u v o z u , uk in jene s o v e č i n o m a v s e i z vozne s p o d b u d e , kredi t i z a p r ip ravo p ro i zvodn je in tudi denar ja z a p r ip ravo i z v o z n e p ro i zvodn je b a n k e n imajo več. E lek t romotor j i s o po seš tevku v s e h m i n u s o v in p lusov , ki jih p r inaša jo uk rep i , kot i zvozn ik i i zgub i l i . K a k o r k o l i govor i jo v razn ih reso luc i j ah , na k o n g r e s i h in s e s t a n k i h , d a v lada p o d p i r a i zvozn i ke in jih s p o d b u j a , je to n a v a d n a fa rsa . Še napre j b o vsak proda ja l d o m a , če b o le m o g e l . Izvoznik je še v e d n o v p o d r e j e n e m po loža ju . E lek t romotor j i s svo j im p r e t e ž n o i z v o z n i m p r o g r a m o m nimajo a l ternat ive, sa j je j u g o s l o v a n s k a k u p n a m o č dos t i p reš i bka z a n j ihovo p ro i zvodn jo . N a z a h o d u p a s o po t r ebe po kval i tetn ih in p o c e n i i zde lk ih iz E lek t romoto r jev ve l i ke .

Na ložba, ki naj bi s e i z tek la k o n e c t e g a le ta , je n a m e n j e n a p r e d v s e m d v e m a p r o g r a m o m a , to je p o v e č a n j u ko l ič ine in s tab i lnos t i kval i tete p ro i zvodn je s e s a l n i h eno t ter

Z a t o s o s e zagr iz l i v z a h t e v n o na ložbo , s ka te ro namerava jo poveča t i ko l i č ino s e s a l n i h eno t , p r e d v s e m p a ustal i t i k a k o v o s t , ki je o b spre jeml j iv i c e n i in s p o š t o v a n i h rok ih d o b a v e na jzanes l j i ve jša pot d o zunan j ih k u p c e v .

p r o f e s i o n a l n e m u p r o g r a m u , to je s e r v o m o t o r j e m ; obo je je s t o o d s t o t n o n a m e n j e n o i z v o z u .

V na ložb i gre s a m o z a s t ro jno o p r e m o , n o v o tehno log i jo , m e d t e m ko s o g r a d b e n a de la sk leni l i že s a m i . P r o s t o r i čaka jo . G r e z a 5000 kvadra tn ih met rov nov ih p r o i z v o d n i h pov rš in .

Z a uvožene st ro je o z i r o m a o p r e m o b o d o odš te l i št i r i mi l i jone dolar jev, z a d o m a č o p a šest mil i jard dinar jev, ob t em d a je večj i de l d o m a č e o p r e m e (kar 4,5 mil i jard dinarjev) p lod las tne pamet i in de la .

Nov i stroj i in o p r e m a b o d o o m o g o č i l i tud i p o s o d o b i t e v tehno log i je na o s n o v i bo l j še o rgan izac i j e de la , bo l j šega i zkor i ščan ja časa in mater ia la , d a bi na ta nač in dvigni l i i zvoz v letu 1989 s pr ib l i žno ist imi l judmi z a ok rog l i h pet mi l i jonov dolar jev.

De lavc i v Že lezn ik ih dos t ik ra t c e l o p r e s e g a j o normat ive , ki s o jih pr ines l i z z a h o d a . V zadn j ih letih s o d o h o d k o v n o d o b r o pos lova l i .

V zadn j i h letih je t ova rna v Že lezn ik ih d o h o d k o v n o d o b r o u s p e v a l a . De lavc i d o s e g a j o z a h o d n e normat ive , d o g a j a s e , d a jih c e l o p r e s e g a j o . M e d n a r o d n a k o o p e r a c i j a o m o g o č a , d a v r h u n s k e i zde l ke , ki j im s a m i pravi jo e v r o p s k i but ik, lahko proda ja jo tudi n a d o m a č e m t rgu.

P o zadn j ih g o s p o d a r s k i h uk rep ih opaža jo , d a j im tako akumu lac i j a kot o s e b n i d o h o d k i , ki s o bili prej n a d p o v p r e č n i , pada jo . Da ja tev d r u ž b i je to l iko, d a jih ne b o d o z m o g l i o z i r o m a jih b o d o plačal i na račun las tne p r idnos t i .

N e bo je s e uk repov , kakršn iko l i s o že , venda r naj b o d o dogovo r j en i in naj vsa j neka j časa vel ja jo. P r e d tuj imi k u p c i s e smeš i j o , ker s e z nj imi iz d n e v a v dan d r u g a č e dogovar ja jo .

Dejal i s m o že , d a imajo v E lek t romoto r j i h dovo l j pamet i in znan ja , d a z nj imi oboga t i j o in pod raž i j o svo je i zde l ke . V e n d a r p a s o da leč o d s a m o v š e č n e zadovo l j nos t i . Pogo j i z a kadrovan je s p o s o b n i h v i soko i zob ražen ih ljudi s o v Selšk i dol ini težj i kot v vel ik ih s red i šč ih . Imajo 102 d e l a v c a z v iš jo ali v i s o k o i z o b r a z b o , kar ni dovo l j z a tak p ro i zvodn i p r o g r a m . Kva l i f i kac i j sko s t ruk tu ro z a p o s l e n i h s o pr is i l jeni sp remen i t i , z las t i ke r s e z invest ic i jo men ja tehno log i j a , b r e z u s t r e z n o u s p o s o b l j e n i h de l avcev p a ne b o m o g l a dati zaže len ih uč inkov. Z a t o s o prav zda j s red i pr iprav p r o g r a m a izobraževan ja , ki vk l j uču je r e d n o i zobraževan je , i zobraževan je o b de lu in razne f u n k c i o n a l n e ob l i ke usposab l j an ja . S i c e r p a vel ja, d a v E lek t romoto r j i h ne b o d o več na n o v o z a p o s l o v a l i nekval i f ic i ran ih de lavcev , a m p a k s a m o še las tne š t i pend is te . T e h imajo t renu tno 170, m e d t e m ko z a nas ledn je šo l sko o z i r o m a š t u d i j s k o leto k a d r o v s k i h š t ipend i j še n i so podel i l i .

H I T R E J E V S V E

D A N I S K R E N A S O R I Š K I P L A N I N I

3. S T R A N ((mmss$8sm&A&

I s k r a

V imenu kolektiva delovne organizacije Elektromotorji, kije letos prireditelj tradicionalnega

srečanja delavcev Iskre, prisrčno vabim vse Iskraše in tudi druge v soboto, 2. julija, na Soriško planino. Ponosni smo, da nam je bila zaupana vloga gostiteljev in potrudili smo

se, da bi bil praznik Iskre čim bolj uspešen, prijeten. Upom, da se boste na Soriški planini dobro počutili in da

vas bo pot sem še kdaj zanesla bodisi na smučanje ali planinarjenje.

Na svidenje na Soriški planini'.

Di rek to r E lek t romoto r jev

T o n e R a k o v e c

S O Ž I T J E S K R A J E M

Delovna organizacija Iskra Elektromotorji je letos gostiteljica tradicionalnega srečanja Iskrinih delavcev, ki je hkrati najbolj množična prireditev ob dnevu borca v Sloveniji.

Geslo letošnje »iskriade«je Hitreje v svet. Srečanje bo v soboto, 2. junija, na Soriški planini. Osrednji del prire

ditve se bo začel ob 10.30 s pozdravom predsednika poslovodnega organa sozda Iskra Franca Šifkoviča. Slavnostni govorec bo Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor in recita-torji Iskre iz Železnikov, rogisti iz Škofje Loke in harmonikarji iz Železnikov, godba na Pihala Alples Železniki, folklorna skupina iz Selc ter solist Janez Lotrič.

Pred tem bodo podelili letošnje nagrade Iskre. Glavno nagrado Iskre za vrhunske dosežke trajnega pomena prejme Fabio Škopac iz Iskre Banke, nagrado Iskre za pomembne dosežke na področju poslovodenja v sozd Iskra dobi Aleksander Bušen iz Iskre Avtoelektrika, nagrado Iskre za pomembne dosežke na področju inovacijske dejavnosti Marjan Dermota iz Iskre Telematike, nagrade pa prejmejo še Dušan Dolničar iz Iskre Elementi za poslovodenje, Miha Kramar iz Industrije za električna orodja za dosežke pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnosti v sozdu ter Srečko Razpotnik iz Commerca za trženje.

ški d i 3 , e k t r ° m o t o r j i je največja tovarna v Železnikih oz i roma S e l -aoimi. Kot druga največja po ce lo tnem pr ihodku v škofjeloški obč i

•e samo zato 1) vsa leta živi v tesnem sožit ju s krajem, skrbi z ; c im lepše, boljše življenje Nudi med katerimi je tudi vel iko njenih nekdanjih, — J -

rvot druga največja po ce lo tnem pr ihodku v škofjeloški obc i -i (a ne samo zato!) vsa leta živi v tesnem sožit ju s krajem, skrbi z a

Dopoldanski uradni del srečanja bo trajal do 12.30, nakar se bo začel zabavni del, v katerem bosta zabavala ansambla Obzorje iz Železnikov in Agropop. Vmes bo zaplesala folklora, lovci bodo prikazovali lovski krst. planinci obljubljajo jadranje s padali, zanimivo bo nagradno streljanje in balinanje, vlečenje vrvi, medtem ko se bodo navdušeni planinci lahko podali na pohod na Lajnar in Možic.

Dan Iskre na Soršiki planini bo spremljalo odprtje razstave del likovne skupine v avli poslovne stavbe Iskre v Ljubljani. V Sorici bo v soboto odprta arheološka, lovska in likovna razstava, odprt bo tudi Groharjev muzej v Sorici in muzej v Železnikih.

Dostop na Soriško planino je možen iz različnih smeri, za vse avtobuse in osebna vozila pa bo povečano parkirišče dovolj veliko. Pričakujejo približno petnajst tisoč delavcev Iskre in drugih. v

Za jedačo in pijačo ne bo treba skrbeti. Kdor ne bo imel Iskrinega »paketa« (suha klobasa, ržen hlebček, steklenica vina ali soka, torba iz ža-kljevine, lesen krožnik, papirnati prtiček in plastični kozarec), si bo lahko potešili lakoto z lovskim golažem, ajdovimi žganci s kislim mlekom, pečenim koštrunom, siri, ribami na žaru, suhimi kračami in krofi, dražgoškimi kruhki in drugimi dobrotami, ki jih pripravljajo člani društev in organizacij iz Selške doline. Ob tej priložnosti bodo planinci prodajali tudi planinske čevlje iz Ratitovca po nižjih cenah. Lepo vreme je naročeno.

N O V O S T I Z A V S A K O G O S P O D I N J S T V O

•j;", sedanjih in bodoč ih sodelavcev. lako je Iskra skupaj z drugimi podjetji v dolini vseskoz i na razli-

n e načine, p redvsem pa z denarjem, podpira la urejanje komunalnih ^ j a v n o s t i . Sof inancirala je izgradnjo cest , asfalt iranje, s č imer je hribovske kraje, kot so , den imo, Bukovščica, Davča, Prtovč, Kališe in d r u g i , približala dolini. Denar je pr ispevala tudi z a šole, z a te lefonsko omrežje po dolini, za gradnjo nove pošte , za plavalni bazen in številne Q r u g e objekte.

V tovarni se jim nikdar ni zde lo škoda denarja z a podporo pr iza-evanjem ljudi na kul turnem in špor tnem področ ju . Iskra E lek t romo-

vkr ' i e . D r e v z e l a pokrovitel jstvo nad špor tn im druš tvom Železniki , ki J jučuje a lpsko smučanje in sankanje, ob vsaki večji akcij i je poma

g a s t re lcem, balinarjem, p lan incem. str zl* kul turnem področ ju je tovarna p o m e m b e n mentor, saj krije n e ° f 2 3 d e l ° P e v s k e 9 a zbo ra Iskra, l iterarno — reci taci jske skup i -za v ° 9 r a f s k e sekci je in l ikovne skup ine. Vanje se ne vkl jučujejo

9° l j delavci Iskre, ampak so odprta vrata komurkol i , ki želi vstopit i , bi <s " f ^ d a r n o roko ima tovarna z a svoje de lavce, z a katere skrb i , da n a

e * . ' m bolje počuti l i na delu in na dopus tu . V zadnj ih dveh letih je ^ p r a v i l a ze lo velik skok pri reševanju stanovanjsk ih zagat zapos len ih , Novi V s e m 9 r a d i t e l j e m , ki so tudi sami varčevali , pomagala s posoj i l i , ki S e ^ ° s P ° d a r s k i ukrepi so precej zavrli gradi te l jsko ihto med delavci , vreča k i 6 P r e v z e m a t ' d raga posoj i la, skrči la pa se je tudi tovarniška rerr) u' . ^ b temu letos na Trnju gradijo nov stanovanjski blok, v kate-v id i in i 0 a odkupi la pet stanovanj. Pr izadevajo si tudi pospeši t i indi-

a ' n o gradnjo Dašnj ica 2/2. Cev V ? denarja daje Iskra za regresiranje prevozov svojih delav-bov v z n i k e s e vozi jo ljudje iz škof je Loke in z vseh okol iških hri-s *and V s e k r a ' e s o o r 9 a n i z i r a n i prevozi . P o m e m b e n del družbenega bistv d a ' e t U d ' r e 9 r e s ' r a r i j e letovanja. V zadnj ih dveh letih so v Iskri n e k a

e n ° p o v e c a l i poč i tn iške zmogl j ivost i . O d prejšnj ih petih prikol ic in i - o š i r ! - P O S t e l V v P o r t o r o z u i n Strunjanu imajo zdaj svoj dom v Ve lem Phk , u s 3 0 ležišči, m apartmaje v Barbar igi pri Pul ju, kupili so nove č i t r , ° J C e ' kontejner i/ Moravsk ih topl icah, nekaj novih postel j prek po-c , t r > i š k e g a društva Skof ja Loka . v s e s t • z a v z e t o kot dosle j si bodo Iskraši še naprej prizadevali za boli r a n s k i razvoj svoje zelene dol ine. Da bo res ostala ze lena, č im njirrii a ^ a v n a ' z d r a v a , jih čaka vrsta nalog na eko loškem področ ju . M e d 9raon- P r e j n a ^ r t u J e j o povečanje zmogl j ivost i toplarne v A lp lesu in

J 0 t o P l o v o d a v vsa strnjena nasel ja.

Letos so se v Elektromotorjih v Železnikih odločno lotili zamenjave nekaterih starih izdelkov z novimi, sodobnejšimi. Tako so družino sesalnikov za prah obogatili s tremi novimi sesalniki, in sicer 6008 tur-bo, sesalnikom confort in ročnim sesalnikom 3002. Med njimi predstavlja sesalnik 6008 turbo vrhunski dosežek v tehnologiji proizvodnje sesalnikov, hkrati pa ima trenutno najboljši pribor, kar jih obstaja na evropskem trgu. Posebnost pribora je sesalna šoba z rotirajočo krtačo. Sesalnik je nastal v kooperaciji s firmo A E G in ga je mogoče kupiti samo v Zahodni Nemčiji in pri nas. Isto velja za ostali dve novosti iz družine sesalnikov.

Druga večja novost, ki bo razveselila gospodinje, je bio sušilnik, aparat za sušenje sadja, zelenjave, gob, začimb, zdravilnih zelišč in drugih pridelkov narave. Zmogljivost aparata je 2,4 kilogramov sadja naenkrat. Živila, osušena v njem, ne izgube vitaminov, mineralov in

• hranljivih snovi tudi po več letih.

Shranjena so brez konzervansa, torej povsem naravna, v omari pa zavzamejo manj prostora od klasično konzerviranih.

Na trg prihaja pasterizator. Namenjen je za pasteriziranje sadja in zelenjave na naravni način, prav tako pa v njem lahko pripravimo tople napitke, juhe, omake, blanšira-mo povrtnine. Aparat ima časovni regulator in termostat, hkrati pa v njem lahko pasteriziramo petnajst

litrskih kozarcev ali deset litrskih steklenic.

Na prelomu iz starega v novo leto je prišel na trg nov model električnega kaloriferja, v katerem so tudi že novi tipi štedilnikov corona, ki so bolj funkcionalni od prejšnjih. Dodatna prednost je ventilatorska pečica, seveda pa so ohranili značilnost Iskrinih štedilnikov, to je ploščo iz nerjaveče pločevine, ki predstavlja vrhunec industrijske proizvodnje štedilnikov.

V Iskri Elektromotorji pripravljajo še dve zanimivi novosti. Do konca leta bodo skušali uvesti v proizvod-

njokavnimlinček.ki bomle l po principu nekdanjih ročnih mlinčkov.• P o novno obujajo tudi žar ploščo, ki bo plod sodelovanja s češkoslova

ško firmo E P H . Pripravljajo se še na proizvodnjo pomivalnega stroja, štedilnika s steklokeramično ploščo in mikrovalovne pečice, če omenimo le nekatere načrte iz obširnega snovanja izdelkov za opremo gospodinjstev.

Elektromotorji iz Železnikov sodijo med tovarne, ki ne dajo veliko za lastno propagando, saj so prepričani, da najdlje seže glas zadovoljnih kupcev njihovih izdelkov. Morda prav. zato veliko ljudi ne ve, da sta pri tovarni v Železnikih in v Retečah industrijski prodajalni, kjer je mogoče kupiti vse gospodinjske aparate iz proizvodnjega programa ter vse rezervne dele zanje. V Re tečah prav te dni odpirajo preno vljeno trgovino.

DH^SSJMMGLAS 4. S T R A N 88Gr Bjiluj .2 ,6Jodo3

C E D A J E K M E T I J S T V O S K R O M E N D O H O D E K , P O S T A N E T U R I Z E M G L A V N A D E J A V N O S T

Pri Žerovcu na B ledu.

K n j i g a v t i s o v j e p o l n a p o h v a l B l e d , 23 . jun i ja — P r i Ž e r o v c u n a M l i n s k i c e s t i 15 n a B l e d u je m a j h n a k m e t i j a — z v s e g a 3,5 h e k t a ra o b d e l o v a l n e z e m l j e in p o l d r u g i m h e k t a r o m g o z d a . » S a m o z z e m l j o s e n e b i m o g l i p rež i v l j a t i , d o h o d e k je p r e s k r o m e n , p a v e n d a r l e : p e t i n d v a j s e t let s m o v l a g a l i v h lev in v s t r o j e in n i k d a r ni t i p o m i s l i l i n i s m o , d a b i z e m l j o p r o d a l i a l i d a b i jo n e h a l i o b d e l o v a t i , « je d e j a l a T o n č k a Ž e r o v c , k i je o s e m n a j s t le t p r o d a j a l a v S p e c e r i j i s p o m i n k e in bi j ih b r ž č a s š e d a n e s , č e ne b i bo l j p o n a k l j u č j u ko t n a č r t n o u red i l i h i š e z a » t u r i z e m n a kme t i j i « .

Ko so obnavljali, nadzidavali in prizidavali staro hišo, se je izkazalo, da bo prevelika za domače potrebe in da bi bilo dobro, če bi za čeli oddajati sobe turistom. Tončka, ki je trgovka po »duši in srcu«, je ostala doma in ob podpori moža, ki je po poklicu mizar, sicer pa zaposlen v LIP-u, in otrok prevzela skrb za goste. Čeprav je v turizmu že sedmo leto, še vedno ni povsem pozabila na svoje prejšnje delo, na prodajo spominkov, na stik z ljudmi in tudi ne na neprijeten dogodek, ko je stekla za tatičem, ki ji je v trgovini izmaknil denar...

»Vsak začetek je težak, tudi v turizmu,« priznava zdaj že precej iz-kušenejša gospodarica, ki med pogovorom kar nekajkrat poudari, da je veliko tega, kar je videti v hiši in na njej, delo njenega moža, ki ima z oblikovanjem lesa še posebno veselje. In v hiši, na njej in okrog nje je res kaj videti. Čeprav so jo temeljito obnovili in preuredili, so ji ohranili kmečki značaj — lesene balkone, stara vhodna vrata z obokom, na katerem je letnica 1859, značilno gorenjsko streho... Okolica je lepo urejena, dvorišče je asfaltirano, okrog gospodarskega poslopja dobro pospravljeno, vsepovsod pa polno cvetja in zelenja. Notranji prostori so opremljeni okusno, domala na vsakem koraku je mogoče videti les, nekaj posebnega pa je klet s staro kmečko pečjo, skrinjo in z veliko masivno mizo, za katero gostje radi posedajo do zgodnjih jutranjih ur.

Pri Žerovcu imajo 23 ležišč, gostom strežejo le zajtrk, ki pa je, kot pravi Tončka, dovolj obilen, da zdržijo ob skromni malici vse do večerje, ki jo poiščejo na Bledu, na poti po Gorenjskem ali kje drugje. »Gostom bi se splačalo ponuditi tudi večerjo (polpenzion), vendar sama vsega ne zmorem,« pravi. »Sicer si pa ne znamo razložiti, kakšna je letos v tujini propaganda o jugoslovanskem turizmu. Tuji turisti, med katerimi je veliko prehodnih gostov, prinesejo domala vse s sabo — od kave, piva in celo do vrst kruha, ki ostanejo dlje časa sveže. Nemci mi pravijo, da so nekatera živila pri njih zdaj že cenejša kot pri nas in da je mogoče slišati tudi takšne vesti, da v naših trgovinah že

marsičesa manjka.« Kmetija in delo na kmetiji sta zla

sti za goste iz mestnega okolja (in ti pri Žerovcu prevladujejo) zelo zanimiva. Tončka se spominja turistov, ki so vstali ob štirih zjutraj, da so lahko šli z možem in sinom pobirat seno iz kozolca. Otroci si vsakič radovedno ogledujejo stroje in komaj čakajo, da na dvorišču zaropota traktor. Starejše turistke rade pletejo v senci ali v gozdičku za hišo, mladež igra namizni tenis, meče pikado v tarčo — in podobno.

Ko povprašamo, kakšno (jutranjo) hrano imajo najraje gostje, zvemo, da zlasti Nemcem ne gredo posebno v tek ajdovi žganci (kar je v nasprotju z našo splošno predstavo o pomenu narodnih jedi za

turizem) in da imajo radi skuto in smetano, še zlasti tisto, ki je posneta z domačega mleka. Italijani si radi sladkajo dopust s tortami in pecivom, bolj kot črn jim ugaja bel kruh in podobno. Tončka včasih speče kruh tudi doma, ob nedeljah pa gostom postreže z zajtrkom, ki je primeren »gospodovemu dnevu«. Ponavadi je poleg vsega še potica...

Ko so pri Žerovcu pred nedavnim preštevali, iz katerih držav sveta so že gostili turiste, so ugotovili, da iz petintridesetih. Je potem sploh še nenavadno, da se Tončka sporazumeva z gosti v štirih jezikih — v angleščini, nemščini, italijanščini in holandščini. Angleščine se je učila še v šoli, nekaj znanja pa ji je ostalo tudi še iz časov, ko je na Bledu prodajala spominke.

Za konec smo pogledali še v knjigo vtisov. Same pohvale in spodbudne besede. Italijanski turisti so, na primer, zapisali, da bodo Žerovčevo kmetijo priporočili še

drugim, sicer pa so gostom svetovali, naj gredo na večerjo v Okarino ali v Konobo. Angležinjo je prevzelo cvetje. »Tako čudovitih rož še nisem videla,« je zapisala. Holandski

•

par je bil redkobeseden: »Pri Žerovcu je predvsem domače.« Francoza sta hvalila predvsem hrano: »Zajtrk je takšen kot za ohcet.« In še bi lahko naštevali.

C *

Pri Lukaricu na Selu .

G o s t n o č e b i t i š t e v i l k a S e l o , 23 . jun i ja — D a n i c a in M a r j a n L u k a n c s S e l a pr i B l e d u s t a z a k m e č k i t u r i z e m navduš i l a inž. M a j d a L o n c n a r j e v a iz b l e j s k e g a g o z d n e g a g o s p o d a r s t v a in inž. K o r b a r . P r e d t r i na js t im i let i s t a z a č e l a z d v e m a s o b a m a , zda j p a j ih i m a t a š e s t s s k u p n o o s e m n a j s t i m i l e ž i š č i . P a v o v č e v a k m e t i j a , ko t s e pr i L u k a n c u p rav i p o d o m a č e , je e n a r e d k i h n a G o r e n j s k e m , k jer g o s t o m nud i jo p o l p e n z i o n .

»Po trideset jih je včasih na večerji. Pridejo tudi z ostalih kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, ali od drugod,« pravi Danica in poudarja, da se ji včasih delovni dan razpotegne na dvajset ur, vse do jutra, ko pa na kmetih ni časa za spanec, temveč je treba iti v hlev. »Gostje namreč nočejo biti številke, kot so, denimo, v velikih hotelih, temveč hočejo domačnost, prijaznost, klepet — in če nanese, tudi veseljačenje pozno v noč. Če hočeš, da bodo gostje zadovoljni zapuščali kmetijo in se še kdaj vrnili, potem jim ob enajstih zvečer ni mogoče potegniti prtov z mize in jim reči: zapiramo«

Pri Pavovcu je srednje velika kmetija: redijo petnajst glav goveda, štiri plemenske svinje, merjasca.. . Oddajajo mleko (80 do 100 litrov na dan), veliko pa ga porabijo doma, za družino in za goste. »Živina ne daje zaslužka. Tudi s turizmom se ne da obogateti, daje pa

toliko zaslužka, da nam ni treba jamrati... Z zasedenostjo ležišč se ne moremo pritoževati, gostje dokaj radi zahajajo k nam. Če se prav spomnim, letos še dva dni nismo bili sami, brez gostov. Za veliko noč se jih je zvrstilo 27, bili so tudi pozimi, zdaj jih imamo osem, od 1. julija pa do 6. septembra pa smo polno zasedeni. Prevladujejo tujci — Nemci, Italijani, Švedi in Holand-ci , precej pa je tudi Jugoslovanov, predvsem zdravnikov in drugih izobražencev iz Beograda, Zagreba... Nekateri med njimi pridejo tudi šestkrat na leto.«

Značilnost Pavovčevega kmečkega turizma je domača hrana. Na leto zakoljejo po osem prašičev. Marjan, ki je delal v klavnici in se je sam naučil mesarskega dela, naredi klobase, salame, zaseko, pršut... »Brez mesa ni jedilnika,« pravi Danica. »Če bi gostom stregli le ajdove žgance in štruklje, jih ne bi obdržali.« Povejmo, da je jedilnik pe

ster, raznolik. Hrana je dva tedna vsak dan različna, potem pa se ponovi Danici veliko pomaga pri kuhi mama; sin Boštjan, ki obiskuje šolo za gostinstvo in turizem na Bledu, rad pripravi pogrinjke, Klemen postreže, če je treba, sin Jani, ki je poročen v Kranju, pa je po poklicu kuhar in priskoči na pomoč zlasti poleti, ko je na kmetiji in v turizmu največ dela.

Gostje se tudi zelo zanimajo za kmečko delo. »Že štiri leta mi ni bilo treba pobirati krompirja,« je povedala Danica. »Mož ga s strojem izkoplje iz zemlje, potem pa ga gostje poberejo. To je za njih posebno doživetje, na veliko se slikajo, vse skupaj pa se konča z malico v naravi, sredi krompirišča «

Nemški turist, ki je že dvanajst let reden gost na Pavovčevi kmetiji, je bil »boter« teličku, ki je prišel na svet med pašo na travniku. »Petdeset let sem moral živeti, da sem videl, kako je krava teletila...« je pri-

f fr povedoval po dogodku in nato ves srečen naložil »novorojenca« v prtljažnik avtomobila in ga odpeljal s travnika domov v hlev.

Gostje tudi radi pogledajo, kako v vasi vsako jutro odženejo 50 do 60 krav na skupni pašnik. Ko se oglasi rog, skočijo pokonci in hočejo videti, kaj se dogaja na vasi. Ob pol šestih popoldne, ko se živina vrača v hleve k molži, se vse

skupaj še enkrat ponovi. Sicer pa gostje veliko pešačijo naokrog, hodijo na izlete v Kranjsko goro, Trento, Bohinj, se kopajo v Blejskem jezeru, nabirajo gobe, obiskujejo blejske turistične prireditve in podobno.

Ko za konec povprašamo Danico še po načrtih, zvemo tole; najprej bi radi zgradili nov hlev za prosto rejo živine, potlej bi se lotili še no

vega in prostornejšega »penziona«, predvsem pa si želijo, da bi gostje še naprej radi prihajali k njim in ta' ko kot doslej tudi zadovoljni odha' jali, kajti gost, ki je zadovoljen s

hrano, čistočo, redom, domačnost' jo, urejenostjo prostorov (in s ce ' no), je najboljša reklama za kmečK' turizem — tudi za Pavovčev.

C. ZaplotniK

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah

5 . S T R A N MSSSSSJBSIIBM

R O M A R J I S O

R O M A L I Takrat , k o s e m b i l a š e o t r o k in m e je m a m a v o d i l a s s e b o j n a r o m a n j e , d a b i mo l i l i z a v rn i tev o č e t a * t a b o r i š č a , s e m i je b r e z j a n s k a c e r k e v z d e l a g r o m o z a n s k a , Š i roka , v i s o k a . O l ta r jev , k r i ž e v e g a po ta , p r e l e p i h o k e n s k i h s t e k e l , o k r a s k o v o k r o g M a r i j e , s e n e s p o m i n j a m . S a j j ih nit i p r a v v i d e l a ril-

e m . ' ka j t i , v e d n o , k a d a r s v a p r i š l i g o r , je b i l a s t r a h o t n a g n e č a in m a j h n a , ko t s e m b i l a , s e m s e i z -nlh w m e d 2 e n s k ' m i k r ' "> c e k r i in d e ž n i k i . O d p o v s o d j e ka j b o d l o . S p o m i n j a m s e le h l adn ih z l i z a -

k a m n o v z a M a r i j i n i m o l t a r j e m , b r e z š tev i l a s l i k in p o d o b in z a h v a l in mo j i h b e l i h ž a b , k i n i s o d °«m o s t a * ' P ° v s e m b e l e . In k a d a r m i k d o o m e n i B r e z j e , s e s p o m n i m m o j e g a b e g a i z c e r k v e . Z a -in" m e ^ e n o * e ' ° t a m s p o d a j m e d kr i l i in s u k n j a m i . V e n s e m h o t e l a , v e n , v g o s t i l n o . D r l a s e m s e

. ' T ' a m i n ' p r e o s t a l o d r u g e g a , ko t d a m e t r d o d r ž e č z a r o k o v l e č e v e n . N i s e m h o t e l a mot i t i n j ene ~r.v. o k e m o l i t v e , g o r e č e p r o š n j e z a o č e t a , t o d a t o je b i l o m o č n e j š e o d m e n e . S k u š a l a m e je p r e l i -ob r • P S m e ^ e P e , J a , a n a s t r a n s k a v r a t a . Š e d a n e s s e s p o m n i m m o ž a k a , k i je s t a l t a m , s h r b t o m SDet P r 0 t i v r a t o m - N e k J e d o k o r a k a s e m m u s e g a l a . A is t i t r enu tek , k o s e m s p r e v i d e l a , d a s e m aa i V c e r k v ' ' m e c l c r n o m n o ž i c o , s e m za tu l i l a n a v e s g l a s : »Ne s e m , tu m o l i j o ! « in s e m s e ji iz t r -f.L , l n u d r , a n a r a v n o s t v g o s t i l n o . K o m e je m a m a d o h i t e l a , s e m s e d rža la z a r o b š a n k a , d a s e m •mela ka r b e l e č l enke . . .

Edino tega se spominjam z Brezi), pa beračev in slepcev in bergel in odprtih ran in skrivenčenih nog in rok, ki so se stegovale proti nam, V nekakšnem klancu se jih spominjam. Je bilo to na vrhu stopnic na robu brezjanskega klanca? Morda mešam tudi Mohorjev klanec v Kranju, kjer jih je bilo prav tako polno, posebno na semanje dni. Potem jih naenkrat ni bilo. Le Katarinski Lojzek, ki se |e tako krčevito smejal, če mu je kdo »žemljico« pokazal in o n j . ki je bil brez obeh nog in je ho-d ' l v velikanskih kovanih čevljih in za dinar metal klobuk v zrak tako spretno, da smo otroci kar za njim hodili.

Imam pa na Brezje tudi bolj vesele spomine. Ne na same Brezje, Pač p a na dekleta in fante iz Vola-ke, Cabrač, Suše, ki so se kar čez hribe odpravili peš na Brezje. To je bilo priprav, pričakovanj, kajti to je bila ena redkih priložnosti, da so šli fantje in dekleta na pot skupaj. Že res, da je vedno šel zraven kdo od starejših, da so bili vendar »pametni«. Vsa vas je potem čakala, da bodo tretji dan fantje zaukali na robu Cabrač in bodo dekleta povedala, kako je bilo. To jp hil dogodek leta. In dobro se spominjam, da je bilo potem med dekleti kup šepetanja in hihitanja in pomembnih pogledov. Bili so tudi na Bledu, se peljali s čolni po jezeru, šli pozvonit k Mariji na otok, da bi se uresničile najbolj skrite želje...

N A J P R E J J E B I L

S V . V I D

Kdaj se je pravzaprav začelo romanje k Mariji Pomagaj na Brezjah? Valvazor še nič ne pise o Brezjah, pač pa o »romanju k Mariji na Jezeru, na lepem otoku, ali precej vzvišenem in z drevjem ljubko Poraslem griču sredi jezera. Zgoraj na ravnici, ki moreš do nje z dveh strani p o čednih stopnicah stoji cerkev Matere božje ki jo obiskuje veliko ljudi in skoraj vsak dan ro-m a r J ' - Znamenita je zaradi mnogih čudežev... Tudi o puščavniku Adolfu Mihu Vveidmannu pripoveduje, ki )e tu živel v majhni hišici, »v raznih svetih časih pa ponoči marsikatero nadnaravno reč videl.«

B r e z j a n s k i k l anec s e je zda j umir i l . Z novo c e s t o tu ni več to l iko av tomob i l ov in a v t o b u s o v redk i s o tudi romarj i , ki še pr ide jo do O toč ali P o d n a r t a ali G l o b o k e g a z v l a k o m in peš do Brez i j .

drug drugega«, pravijo pristni viri. Pri tretji zasedbi od maja 1809 do oktobra 1813 so zahtevali visoke dajatve. Našim ljudem je bilo vse huje in nič čudnega, da so se v svoji revi zatekali k Mariji Pomagaj. Ni bilo čudežev, nekako spontano so si za svojo pomočnico izbrali prav Marijo Pomagaj na Brezjah. Romanja so bila ob vseh hudih letih vse močnejša.

Od 1814. leta pa ima slika Marije Pomagaj na Brezjah današnjo podobo. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo za časa Francozov mlademu slikarju Leopoldu Laverju iz Kranja že tako hudo, da je hotel skočiti čez kokrški most. Na mostu pa ga je srečal sam zlodej v podobi bogatega moža in mu namignil, naj izkoristi svojo umetnost za ponarejanje francoskega papirnatega denarja. A ni imel niti enega bankovca. V eni od kranjskih gostiln je na javorovo mizo narisal oštirja in njegovo lepo hčer. Krčmar mu je plačal z bankovcem in tako je Leopold prišel do vzorca. Vse leto sta z bratom spretno ponarejala novce, čez leto, na semanji dan, pa so ju, ko sta bankovce menjavala v kovance,

jetiko umirajoči brat Valentin v ječi tako vroče naročal, naj ne pozabi zaobljube. Mošenjski gospod Urban je Laverjevo podobo Marije z detetom blagoslovil, Leopold pa je do Marijinega godu poslikal vso kapelico: žal se poslikava ni ohranila, se pa je ohranila podoba Marije.

R O M A N J E N A

B R E Z J E J E B I L

P O S E B E N

P R A Z N I K

Glas o lepi in dobri Mariji Pomagaj z Brezij je šla daleč naokrog, od ust do ust, od vernika do vernika. Romanja so se začela. Leta 1863, pravijo, da so se tam začele dogajati izredne reči, neka ozdravljenja. Tistega leta so se menda tam ozdravile tri neozdravljivo bolne osebe. Zdaj je bilo romarjev še več, cerkev je bila že zdavnaj premajhna. 1889. leta so bili narejeni načrti za novo, večjo cerkev, 9. oktobra istega leta so z veliko slovesnostjo položili temeljni kamen za novo cerkev, 7. oktobra 1900, na rožnovensko nedeljo, pa je bila

Z idov i Mar i j ine k a p e l i c e p r iča jo o štev i ln ih l judsk ih t e g o b a h in n e s r e č a h , o b kater ih s o s e obrača l i n a Mar i jo P o m a g a j .

so si postlali kar na svojih vozovih. Cerkev je bila odprta vso noč. Tu so spali po klopeh, po lesenih pri-čnah, ki so jih vrgli pa kamnitem tlaku. Prihajali pa so z vseh strani.

na Posavcu so takrat še mostnino pobirali. Po pol dinarja je bilo za človeka, za konja in voz pa več«

Tudi to sem slišala od ljudi okrog Brezij, da so bili neredki primeri, ko so vse od vlaka pa do Brezij ljudje šli po kolenih. Kdo ve, za kaj so se tako hudo zaobljubili. Se pa dogaja, da še danes pridejo peš na Brezje, tudi od daleč, celo s Štajerske. Še vedno prinašajo zahvale. Kdo ve kolikokrat so frančiškani že morali sneti podobe, ker ni bilo več prostora. Koliko kit so si dekleta odrezala, koliko bergel so tu pustili, koliko rožnih vencev. Vzidane za hvale imajo stalno mesto. Koliko globokih zahval najdemo na zidovih za Marijinim oltarjem: za pridobljeno milost, za zdravje, za srečno prestano operacijo, za uslišano prošnjo v hudi bolezi, za čudežno ozdravljenje hčerke Slavice, za telesno in duševno ozdravljenje, za čudežno rešitev šoferja in sopotnika v hudi prometni nesreči na ozemlju ČSSR, za dobljeno zdravje na očeh, za srečno vrnitev iz vojne, iz taborišča, za rešitev iz ječe, za zdravega in normalno rojenega otroka, za ozdravljenje srčnih napadov... Koliko verzov , koliko preprosto naslikanih slik, koliko srčnih prošenj, naj pomaga še naprej...

Antona Puščavnika, zaščitnika živine, jo obnovili in postavili vanjo novo sliko sv. Vida, delo umetnika La-yerja iz Kranja, je bilo zanimanje za Brezje že veliko večje. Ko pa je dr. Urban Ažbe, župnik v Mošnjah, iz Javorij v Poljanski dolini doma, v tirolskem mestu spoznal podobo Marije Pomagaj, ki jo je naslikal nemški slikar Luka Cranach, se mu je ta vsadila v srce. Leta 1800 je na južni strani cerkve prizidal kapelo in vanjo postavil posnetek te Cra-nachove podobe matere božje. Da bi imel ob sebi to ljubo sliko, da bi se tudi Kranjci mogli zatekati k svoji Mariji Pomagaj.

F R A N C O Z I S O B I L I

K R I V I , N E Č U D E Ž I

Da so pa Brezje postale romarska pot, so pripomogli tudi Francozi Leta 1797 so prvič zasedli naše kraje za kratko, toda ljudje so že tisti bori mesec pred njimi prestaja-

C i b i n g l n o v a gos t i l na v O t o č a h p raznu je le tos s to let. S k o z i n jeno ma lo o k e n c e s o v čas ih , ko tu še ni bi lo že lezn iške pos ta je , prodaja l i romar jem v o z n e kar te .

prijeli biriči. Oba so vrgli v ječo. Leopold se je zaobljubil, da bo, če prideta ven, poslikal Marijino kapelico na Brezjah. V sanjah se mu je

B r e z j a n s k a c e r k e v je e n a n a i l e p š i h in n a j m o g o č n e j š i h n a G o r e n j s k e m .

D a ^ 0 ' takrat je bil na Brezjah še [£ T r ort sv. v id, majhna nepomemb-

, a cerkvica v mošenjski fari, samo B l k r a t na leto je bila v njej maša J\°rrialo pa se je že v 12. stoletju v J J P j n o cerkev v Lescah in kasne-1 •* Mariji udarjeni v Ljubno na Go-

C6 L S k e m - K o P a s o o k o 1 1 l e t a 1 7 7 2

e r kv i sv. Vida prizidali kapelo sv.

N a a n g e l s k o nede l j o , 1. s e p t e m b r a 1907, je škof Jegl ič ok rona l Mar i jo in dete na Laver jev i p o d o b i z z la t ima k r o n i c a m a . D a n e s nos i t a kopi j i , o r ig ina la p a s ta n a v a r n e m . M e d vo jno je bi la s l ika dve leti skr i ta na T rsa tu , ma ja 1943 p a s o jo p renes l i v l jub l jansko s to l n i co , 15. juni ja 1947 p a s o jo spe t postavi l i v njen oltar na B r e z j a h . O k r a s j e o k r o g p o d o b e p a je bi lo že nekajkrat p renov l j eno .

li strah, izgube, premožnejši so pred njimi zbežali. Ko so leta 1805 spet prišli, so ostali dlje, »gospodarili, prešerno in oblastno, v grabežljivosti in lakomnosti so prekašali

prikazala Mari|a. podobna kot Cra-nachova, vendar veliko lepša, še bolj mila Ko so 1813 leta Francozi odšli in )e bil ječe rešen, se je takoj lotil dela, posebno še, ko mu je za

odprta z vsemi svečanostmi. Posveti! jo je tedanji goriški nadškof kardinal Missia. Istočasno so zidali še samostan za frančiškane, ki naj bi skrbeli za cerkev; končan je bil že leta 1898. Od takrat je brezjanska cerkev samostojna, ne več podružnica Mošenj.

Romanje na Brezje je bil vedno praznik. Ob Velikem in Malem šmarnu je bila prava gneča lojtrskih vozov in zapravljivčkov pri vseh obcestnih gostilnah. Ljudje so začeli hoditi, ko so imeli žito požeto, seno posušeno. Najprej je bilo treba po-delati doma, potem je bil čas za romanje. To je bil hišni praznik, kajti to je bil tudi edini dan, da se je tudi hišna gospodinja odtrala od doma. Dobrot so napekle za seboj. So se pa takrat izkazali gospodarji: najlepši »gšir« je moral takrat imeti konj, ves je moral biti oštrglan in niso bili redki vozovi, ki so bili gkrancljani z zelenjem, z bršljanovi-mi ali venci iz smrečja. Takle odhod od doma so izkoristili tudi za nakupe. Medtem ko so se konji odpoči-vali pri Jelenu ali na Bekslnu, ali pa ji je kovač pod mestom pribijal nove podkve, so ženske pohitele po trgovinah. Za zimo so takrat že nakupovale

C E R K E V J E B I L A

O D P R T A V S O N O Ć

Kakšnega tujskega turizma pred prvo vojno pa tudi med vojnama še ni bilo. tudi prenočišč ne. Romarji so navadno spali po skednjih ali pa

V Srakovljah so mi pravili, da so ob šmarnih ljudje hodili skozi vas in skozi Udin boršt ponoči, z baklja-mi, zraven pa peli in molili. Ustavljali so se pri vsaki kapelici, zmolili vsaj očenaš. Premožnejši Poljanci so prihajali z vozovi do Šefrta, tu pri Otet pustili konje in voz, potem pa jih je Ote peljal na vlak na Trato, od tu pa so se peljali do Globokega, od koder so šli peš do Brezij.

Romarji so se vračali največ z vlakom iz Otoč. Tu so, dokler še ni bilo postaje, kar v gostilni pri C i -binglnu, skozi malokence prodajali karte za vlak. In da so romarji molili in prosili zase in za svoje do zadnjega, so tudi na postaji na kakšnih 15 m visokem stebru postavili kipec Marije. Goreče prošnje in molitve ter pesem je bilo slišati tu pred vsakim odhodom vlaka še danes je pri postaji Otoče videti krog, kjer je stal steber, kipec Marije pa je vzidan nad stranskimi vrati brezjan-ske cerkve.

P E Š I N P O

K O L E N I H

»Tudi po dvatisoč ljudi je bilo naenkrat na vlaku,« se spominja Francka Fabjančič, gostilničarka pri C i -binglnu v Otočah. Po več takih vlakov je prišlo na šmarne dni s Štajerske, Dolenjske. Na Brezjah so se maše začele že zjutraj ob petih, ob enajstih je bila zadnja, popoldne pa se je začelo znova.

Skromnih romarjev je bilo največ Vse so imeli s seboj, le kakšno juho so si privoščili Raje so več za cerkev dali, čeprav jirri je hudo manjkalo Tudi peš so hodih po cestah. Takrat,ko še ni bilo avtomobilov, se je dalo Na mostu čez Savo

N E L E R O M A N J E ,

T U D I T U R I Z E M

Ko danes sedimo v klopi brez-janske cerkve, se mi zdi tako silno majhna. Med tednom je, nobenega praznika. Cerkev je prazna, le dva električarja si dasta opraviti z napeljavo luči ali ozvočenja na prva dva stebra pred oltarjem. Tri starejše gospe so se usedle na drugo stran, mlado dekle v jeansu se je ustavilo pred Marijinim oltarjem. Frančiškan v rjavi kuti je pravkar spovedal sivolasega moškega in ta zdaj išče miren kotiček, da opravi vsaj del pokore... Tiho, mirno je, nekje od zu naj se sliši ropotanje traktorja. Ljudje na Brezjah imajo svoj vsakdanjik.

Pred gostilno Dobrča so stoli prislonjeni k mizam, rolete na malih prodajalnah so spuščene. Nikakršnega pravega utripa Brezij ne morem zajeti v objektiv, nobenih polnih avtobusov, zasedenih miz, spo-minkarjev.

»V nedeljo pridi te, gospa, pa bo ;-olno,>< mi pravi gospodinja pri Turku na Črnivcu. Bo, takrat se bo trlo ljudi tako pri Finžgarju na Brezjah, kot pri Mlakarju na Črnivcu, pa na Posavcu in v Podbrezjah. Danes Brezje niso več le romanje, temveč tudi turizem, saj ga skoraj ni, ki bi potem ne šel še na Bled. Turistično društvo Brezje je med najmočnejšimi na Gorenjskem. Marsikdo si privošči tudi tujsko sobo, ki jih je na Brezjah in okrog kar precej zraslo Ne le zaradi Brezij, zaradi Gorenjske same, ki je tako nebeško lepa, pa si jo zamisli ob kateremkoli letnem času hočeš

D. Dolenc

<m®mm®iQLA&e. S T R A N

M E R K U R k r a n j

S o b o t a , 2. juli ja 1988 —I

V E D N O P R A V I L J U D J E N A

P R A V E M M E S T U M e r k u r K r a n j s p r a v i m i l j udmi n a p r a v e m m e s t u , b o g a t o t r a d i c i j o , i z k u š n j a m i in z n a n j e m s o d i m e d t i s t e d e l o v n e o r g a n i z a c i j e , k i j ih z a r a d i r a z n o v r s t n o s t i i z d e l k o v v p r o d a j a l n a h d o b r o p o z n a m o . C e n a m z m a n j k a ka j v kuh in j i , k o p a l n i c i o z i r o m a s t a n o v a n j u , č e s m o s e o d l o č i l i z a a d a p t a c i j o a l i n o v o g r a d n j o , č e z n a m o s a m i p o p r a v i t i a l i ka j n a r e d i t i , p o t e m je p rav i n a s l o v , n a k a t e r e g a s e l a h k o z a n e s e m o M e r k u r K r a n j s p r o d a j a l n a m i n a G o r e n j s k e m in v d r u g i h k ra j ih S l o v e n i j e . *

Triintrideset prodajaln ima Merkur Kranj in v njih bogato izbiro izdelkov za široko potrošnjo; vse od kuhinjske posode, bele tehnike, gospodinjskih pripomočkov in aparatov, do orodja, okovja, gradbenega in drugega materiala. Vedno dobro založene prodajalne, kar je Merkurjeva značilnost in lahko bi rekli tudi posebnost, kadar posameznih izdelkov na trgu primanjkuje, pa še ne morejo zadovoljiti in ustreči želji kupcev. Največkrat si pri nakupu želimo tudi svetovanja, saj nismo vedno vešči vseh del in opravil, kadar se česa sami lotevamo. Pri nakupih v Merkurjevih prodajalnah nam zaradi tega, ali bomo kupili prav, ni treba biti v zadregi. Vedno nam bodo tudi strokovno svetovali, saj je Merkur že dolgo časa znan, da ima prave ljudi na pravem mestu.

B o j a n V i d m a r , p o m o č n i k d i r ek to r j a t o z d a P r o d a j a n a d r o b n o

Bojan Vidmar, pomočnik direktorja tozda prodaje na drobno nam je med preddopustniškim sprehajanjem po Merkurjevih prodajalnah povedal, da, kar zadeva založenost z najrazličnejšimi izdelki in blagom, res niso v zadregi.

»Čeprav smo v prvih petih mesecih letos beležili precejšnje povečanje nakupov in si tudi zelo prizadevali, da smo bili z izdelki, po katerih je bilo največje povpraševanje, dobro založeni, danes prodajalne niso prazne. Poskrbeti smo tudi za prodajo na obroke za vse izdelke, ki jih imamo v prodajalnah in sicer od drobnega potrošnoga blaga, gospodinjskih predmetov in apartov do orodja in gradbenega ter inštalacijskega materiala. Trenutno oziroma po sprejetih ukrepih sta nakup in obisk v prodajalnah malce upadla, vendar zaradi tega ne namerava

mo krčiti izbora. Naše prodajalne bodo še naprej založene z izdelki številnih proizvajalcev iz cele države. Če pa bi se zgodilo, da bi zaradi proizvodnje oziroma proizvajalcev določenih izdelkov začelo primanjkovati, potem se bomo seveda zavzeli, da se to ne bi preveč občutilo v založenosti prodajaln.«

Pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v stiski. In Merkur Kranj s svojimi prodajalnami in strokovnimi ljudmi v njih je takšen prijatelj, ki vas tudi takrat, ko boste v zadregi, ne bo pustil na cedilu. Lahko se zgodi, da boste morda nekaj iskali in ne boste našli. V takšnem primeru bodo v Merkurjevih prodajalnah skušali čimprej ustreči vaši želji.

Zato tudi med dopustom velja: Merkur Kranj s svojimi prodajalnami hrani za vas tisto, kar boste jutri imeii doma!

M E R K U R J E V E P R O D A J A L N E

M E R K U R K R A N J , K o r o š k a c e s t a 1 ( te l . : 26-461) G L O B U S K R A N J , K o r o š k a c e s t a 4 ( te l . : 2 4 - 1 5 1 , 28-689) G R A D B I N K A K R A N J , Ž a n o v a u l i c a 3 ( te l . : 27-594, 23-948) I N S T A L A T E R K R A N J , G r e g o r č i č e v a 8 P A R T N E R K R A N J , G r e g o r č i č e v a 8 Ž E L E Z N I N A K R A N J K A Š M A N Š K O F J A L O K A , M e s t n i t rg 7 ( te l . : 60 -863 , 60-515) B A R V E L A K I Š K O F J A L O K A , M e s t n i t rg 28 ( te l . : 60-269) B L A G O V N I C A Š K O F J A L O K A , M e s t n i t rg 7 ( te l . : 60-769) P L E V N A Š K O F J A L O K A , S t a r a c e s t a 23 ( te l . : 60-797) Ž E L E Z N I N A G O R E N J A V A S , G o r e n j a v a s 4 9 ( te l . : 68-218) Ž E L E Z N I N A R A D O V L J I C A , G o r e n j s k a c e s t a 5(tel . : 75 -670 , 75-672) E L E K T R O M O T O R A D O V L J I C A , K r a n j s k a c e s t a 2 ( t e l . : 7 5 - 1 3 7 , 74-997) A K U S T I K A R A D O V L J I C A , L i n h a r t o v t rg 10 ( te l . : 74-077) B A R V E L A K I R A D O V L J I C A , G o r e n j s k a c e s t a 1 ( te l . : 75-048) V E R I G A L E S C E , Š o b č e v a u l i c a ( te l . : 74-578) Ž E L E Z N I N A B L E D , P r e š e r n o v a 50 ( te l . : 77-359) K O V I N A L E S C E , A l p s k a c e s t a 34 ( te l . : 75 -995 , 75-594) U N I O N J E S E N I C E , T i t o v a c e s t a 22 ( te l . : 81 -985 , 81-945) U N I V E R S A L J E S E N I C E , S p . P lavž 3 ( te l . : 81-484) K L A D I V A R L J U B L J A N A , Z a l o š k a c e s t a 21 ( te l . : 447-544) I D E A L L J U B L J A N A , VVol fova 8 ( te l . : 216-320) P R I K O S I L J U B L J A N A , M i k l o š i č e v a 15 ( te l . : 316-121) U N I V E R Z A L L J U B L J A N A , T r ž a š k a 53 ( te l . : 261-766) F E R R U M L J U B L J A N A , T i t o v a 155 ( te l . : 341 -061 , 341-097) O K O V J E L J U B L J A N A , P r u š n i k o v a 73 ( te l . : 51 -248 , 51-350) Ž E L E Z N I N A L J U B L J A N A , T r ž a š k a c e s t a Ž E L E Z N I N A P I V K A , S n e ž n i š k a 2 ( te l . : 51-294) G R A D B E N I M A T E R I A L P E T E L I N J E ( te l . : 51-678) T E H N I K A LITIJA, J e r e b o v a 16 ( te l . : 881 -805 , 881-815) G R A D B E N I M A T E R I A L L IT IJA K U R I V O N A K L O , C e s t a n a O k r o g l o 8 ( te l . : 47 -055 , 47-018) D O M N A K L O , C e s t a n a O k r o g l o 8 ( te l . : 47 -394 , 47-393)

a g r o t e h n i k a - g r u d a PE G O R E N J S K A , Kranj, Dražgoška 2

v a m n u d i n a p r o d a j n i h m e s t i h ;

K r a n j , D r a ž g o š k a 2 , t e l . : 2 6 - 6 8 1

S k o f j a L o k a , N o v i s v e t 2 1 , t e l . : 6 2 - 1 6 6

S k l a d i š č e m e h a n i z a c i j e N a k l o , t e l . : 4 7 - 1 7 1

• TRAKTORJE TORPEDO, IMT, BEOGRAD, ZETOR, TOMO VINKOVIČ, BJELOVAR

• VSE PRIKLJUČKE ZA TRAKTORJE, KI SE IZDELUJEJO V JUGOSLAVIJI

• DROBNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN ORODJE ZA VRTIČKARJE.

• REZERVNE DELE ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO .

• REZERVNE DELE ZA OSEBNE AVTOMOBILE ZASTAVA

• VSE VRSTE GUM, KLINASTA JERMENA, LEŽAJE, AKUMULATORJE, AVTOLAKE, SERVISNO ORODJE.

UGODNA PRODAJA, KREDITNI POGOJI.

INFORMACIJE NA PRODAJNIH MESTIH.

PRED NAKUPI VAM SVETUJMO v e l e b l a g o v n i c i G L O B U S ,

k j e r N A E N E M M E S T U

N A J D E T E V S E

P O T R E B Š Č I N E Z A

Š P O R T IN

R E K R E A C I J O

i n o s t a l i h p r o d a j a l n a h

K O K R E ,

k j e r l a h k o i z b i r a t e

V S E O S T A L E

P O T R E B Š Č I N E

Z A P O L E T J E

n a m a ŠKOFJA LOKA

SE OB PRAZNOVANJU 20 LETNICE ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE VSEM

POSLOVNIM PARTNERJEM IN KUPCEM

VELEBLAGOVNICA 1 1 0 1 1 1 0 ŠKOFJA LOKA

S T R A N mSM&SffiStitiŠM

P R L E S K A

V I N S K A C E S T A

J E D O L G A T O L I K O ,

K O L I K O R V Z D R Ž I Š P o v s o d o b M u r i s o t u r i s t i č n a p r i v l a č n o s t v i n s k e c e s t e , k i s o j ih z n a l i l e p o o z n a č i t i , p o p e s t r i t i z z a s e b n i m i g o s t i l n a m i , k m e č k i m t u r i z m o m , k je r v a m p o n u j a j o i z v r s t n a b e l a v i n a in d o b r o , p r l e š k o hrano. V P r lek i j i s o d o m a l a š k i in r e n s k i r i z l i n g , b e l i b u r g u n d e c , d i š e č i t r a m i n e c in m u š k a t o t o n e l . O d k o d i m e š i p o n in z a k a j J e r u z a l e m ?

hudomušni, dovtipni, polni domislic. Če ne poznate njihovega na-

Gričevnata pokrajina na desnem D | - egu Mure, Prlekija, je znana po odličnih vinih, nizki divjadi, kasaških konjih, termalnih vrelcih, dobri hrani - predvsem pa po prijaznih, veselih ljudeh.

z ato ni čudno, da v Prlekijo zahaja vedno več ljudi, tako posamično kot v izletniških skupinah, tisti, ki še ali vedno bolj uživajo v neokrnjeni gričevnati pokrajini in ob hrani •n dobri kapljici in ki se dobro počutijo v družbi nadvse odprtih, preprostih m ljubeznivih domačinov.

D O P R L E K I J E J E

T R I U R E V O Ž N J E

Nam, Gorenjcem, ki se večinoma mukoma spravimo od doma - sploh Pa neradi v druge predele Slovenije " se zdi Prlekija kar predaleč, a je v resnici presneto blizu. Če na cesti od Kranja, do Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino do Žalca in Celja, Ptuja in Ormoža ni prometne gneče, ste v Prlekiji v dobrih treh urah ah še manj, če se odrečete postankom ob poti. Predvsem v Tuhinjski dolini imajo domače gostilnice ob cesti in vanje vabijo z lepimi reklamnimi napisi.

Od Žalca do Celja je eno samo ravno polje, zasajeno s hmeljem. Avtocesta proti Mariboru brž pripeke tudi do Ptuja, od tod do Ormoža pa je počutje enako slabo kot na gorenjskih cestnih grbinah in udarnih jamah.

Mi smo bili dva dni gostje družine Jožeta in Milene Belak iz Žero-vincev, male prleške vasice, ki se tako kot vse ostale vasi v tej lepi Pokrajini razteza po gričkih in dolinah. H iš e s o s j v s a j v primerjavi z gorenjskimi, daleč vsaksebi

T E R M A L N O KOPALIŠČE B A N O V C I Iz Ljutomera ni daleč do termalnega kopališča Banovci, ki je že nekaj let priljubljen kraj za vse tiste, ki si želijo miru in kopanja v termomineralni vodi, ki ima 36 stopinj Celzija. V kampu, ki je odprt od 1. maja do 30. septembra, je ljubiteljem platnenih streh na voljo 100 prostorov za šotore in prikolice. V ličnih hišicah je 30 ležišč. V Banovcih pripravljajo tudi or ganizirane izlete. Lahko vas popeljejo na ogled vzgajališča konj kasačev v Veržej na ogled starega mlina na Muri in v Ljutomer na ogled galerije Anteja Trstenjaka ali muzeja NOB.

ti, dosledno vse domačije so lepo obnovljene. Staro se vztrajno umika novemu.

»Putar, putar,« odmeva v času trgatve, ko kličejo tistega, ki nosi grozdje iz goric do zbiralnice. Klici so še glasnejši in odmevnejši, če je letina dobra, če ni bilo pozebe ali

vinograd, se je urno zasukala in se vrnila s Štefanom belega domačega vina. Poskusiti smo ga morali, kot smo morali poskušati bela prleška vina povsod, kjer smo se ustavili. Niti cvetoči turizem ni vplival na pristno gostoljubje Prlekov, ki bi dali, čeprav sami ne bi imeli...

minec in muškat otonel. K njihovi kvaliteti veliko prispevajo peščena in lapornata tla, milo podnebje in primerna vlažnost zraka.

Ljudsko izročilo pravi, da se je tod mudil sam Napoleon in ko je poskusil vina sedanje ormoške in ljutomerske kleti, je v znak odobravanja slastne kapljice nenehno po francosko mrmral: C e s t beau, kar so domačini razumeli kot 'šipo' in vina imenovali šipon. Vse do nedavnega je bila vinska cesta tudi tlakovana, danes so položili asfalt.

M U Š K A T J E I Z

N U N S K E G R A B E

V spominu živi tudi legenda o nekem vojskovodji, ki je obiskal Prlekijo in na najvišjem vrhu pokrajine, Jeruzalemu, se mu je zdelo tako le-

Č E V » G R A B I C O «

P A D E Š

Pri sodobni taverni ob Svetinjah, kakor se danes pravzaprav imenuje le še farna cerkev, smo se dalj časa pomudli. Gostišče, od vrha do tal opremljeno le z etnografskimi predmeti, ima v najemu Lojze Ce-dula, gostišče pa je od jutra do večera polno, saj je znano po okusnih prleških jedeh. Z našima gostiteljema, Jožefom in Mileno, smo se pogovarjali o življenju v teh krajih nekdaj in življenju danes, predvsem pa v obdelovanju goric.

Vinorodnih nasadov, ki bi jih obdelovali še ročno, je vedno manj. Povsod je videti le terase, da so vinogradi dostopni s traktorji, a kljub vsemu nujnega ročnega dela nikoli ne bodo mogli nadomestiti

rečja, boste le težko sledili pogovoru, z značilnimi u-ji in narečnimi besedami, kot je prleški »čehok«, fant, poba. Prekipajoče narečne besede pojoče prleške govorice vam postanejo nerazumljive, če se med seboj pogovarjajo domačini.

V času trgatve, če je le letina dobra in se obeta sladko vince, oživijo gorice, na pomoč pride vse sorodstvo od blizu in daleč. V teh krajih je bila nekdaj silna revščina in viničarji so živeli izključno le od vina, v majhnih, s slamo pokritih hiškah. Najhuje je bilo, pravijo, ker ni bilo vode in so jo morali na ramenih nositi iz doline na hrib, v piitarh, kakor pravijo posodam, ki jih nosijo tudi v času trgatve. Danes tod ni več nobene revščine, čeprav je zasebnih vinogradov malo in so večinoma zadružni. Veliko ljudi, mladih, si služi kruh v Ljutomeru ali Murski Sobo-

V I N A P O H V A L I L

S A M N A P O L E O N

pr leki je pač niste obiskali, če se niste sprehodili ali popeljali po zna-•V v insk i cesti, ki vodi od Železnih ^veri na začetku do Svetinj na kon-°- Zaradi tujcev, predvsem Avstrij-

d

6 v - ki nenehno prihajajo in tudi ~°mačih gostov, ki se večinoma g.r,Peljejo z avtobusi, je vinska ce-J* dobro označena - z velikanskim v! r?k j m sodom ob vhodu in izhodu. d o v r c e s t i m a P o k r a i i n a ob Muri čihn ' n v s a k a s l o v i P° s v ° i i h z n a *

j j j joh 'n svojih vrhunskih vinih. t i ^ n o r o d n a okolica Jeruzalema, D r J 2 domačini v šali pravijo, da je aro,- B «««hem, je znana po tudii ' l h z a v , n a - visoko cenjena h B * v e t u - z , a t e m e d a ' i e r e d n 0

r l i E « W 8 o d Pobirajo laški in renski , n 8, beli burgundec, dišeči tra-

po kot v Jeruzalemu. Odtod naj bi prišlo tudi ime griča, od koder ob jasnih jutrih seže pogled tja do hrvaške meje, ob večerih pa se vidijo luči Čakovca. Vsaj nam se je zdelo najlepše v vinskem hramu, ob prenovljeni zidanici, odkoder je enkraten razgled po tej mili in pomirjajoči naravi.

Vinski hram je sploh priljubljena izletniška točka, saj gostišče sprejme 220 ljudi, ponujajo pa pristne domače jedi, grozdje in mošt. Tu so se posebej potrudili in nam postregli z buteljko muškata otonela, polsladkega vina, primerno ohlajenega na 12 stopinj in izvrstnega porekla: iz Nunske grabe pri Ljutomeru. Menda je to predel, ki zaradi svoje strmine in nedostopnosti vzbuja pravo grozo, a že mora ležati na takem območju, kjer so resnično vsi pogoji za imenitno grozdje in vrhunsko vino.

le stroji. Včasih so trto vezali, danes je ograjena z žico, da jo je lažje oplesti: še vedno je treba z roko odščipati vse nepotrebne, jalove poganjke, ki jemljejo hrano zdravim in rodnim. Pokositi je treba travo in škropiti.

Stare grabiće torej izginjajo. Grabiće so nasadi s po več zaporednimi vrstami trte, nato sledi prehod. Nekdaj so pridnim vinogradnikom, viničarjem, za šalo rekli: »še v prvo grabico ni padel, je že v četrti...«

P U T A R , P U T A R ,

K L I Č E J O

O B I R A L C I •

»V Prlekijo se pač hodi v času trgatve,« so nam večkrat očitali, kajti šele tedaj domačini oživijo, so

ŠTORKLJA -P O N O S L J U T O M E R A Sama Prlekija ni znana po goseh in štorkljah, ki so značilnost Prekmurja. In zato so bili Ljutomerčani lani še posebno vzradoščeni, ko se je na ljutomerskem cerkvenem zvoniku naselila družina štorkelj. A žal nesreča ne počivj - samica se je nekega dne zapletla v žice električne napeljave in poginila. Ljutomerčani so organizirali vseljudsko in vse-mestno reševalno akcijo, ki je trajala ves dan, da bi rešili mladička. Sodelovali so vsi, upali so vsi in nazadnje uspe šno tudi rešili naraščaj...

toče, ki se je v teh krajih najbolj bojijo. Povsod so nameščene rakete za obrambo proti toči in brž ko se oblači, se od daleč zaslišijo streli. Trti izredno škoduje slabo vreme, ki je bilo letos junija: toplo in vroče sonce in vsakodnevne nevihte terjajo obilo škropljenja.

N A J B O L J Š E V I N O

I Z D O M A Č E

P R E Š E

Trta raste tri leta in tedaj mora zdrav in dober trs dati od štirih do pet litrov vina. Ko se ozreš na nepregledne gorice, potem si pač le težko predstavljaš, koliko vagonov ali hektolitrov vina daje narava Prlekije v ormoško in ljutomersko klet. A tudi za pravi čas trgatve je treba imeti »roko«, vedeti, kdaj je grozdje resnično zrelo in vsebuje največ sladkorja. Prej grozd odtrgaš, slab-

• še je, pozneje se znajde v preši, več sladkorne stopnje mu bodo namerili, višja je odkupna cena. A to še nikakor ni vse: vsak dober vinogradnik ve, da je le od nadaljnjih postopkov v kleti odvisna kvaliteta. Če ne znaš pravilno kletariti, je lahko ves trud in znoj zaman.

In tudi postopek v preši ni enostaven: domačini, ki jim pač mora-rrio verjeti, kakšno vino je dobro, še danes pravijo, da je zanesljivo najboljše tisto vino, ki priteče iz stare, domače preše. Trdijo, da je med industrijsko in domačo predelavo kar velika razlika

Ko smo se vozili po vinski cesti in se povsem po naključju ustavili pred neko hišo, je prihitela gospodinja. Ko je videla, da nismo domačini, da smo le radovedni popotniki, ki si ogledujemo njen

Vinsko cesto smo zapuščali v zadovoljnem prepričanju, da smo okusili vse, kar se je dobrega okusiti dalo. Prikrajšali vas bomo le za en podatek, namreč, koliko dolga je vinska cesta. A naj vam zadostuje preizkušeno spoznanje, da je prleška vinska cesta z Jeruzalemom in vinskim hramom dolga natančno toliko, kolikor oač vzdržiš... D. Sedej

R E K O R D V I N S K E G A H R A M A Ko smo se mudili na Vinskem hramu, smo zvedeli za zanimiv in dovolj ilustrativen podatek: Minulo soboto se je tod ustavil avtobus slovenskih izletnikov, št ir ideset že jn ih moških in veselih žensk . Od poldneva do zgodnjih jutranjih ur jim je strežno osebje znosilo na mize tristo litrov d o m a č e g a vina. . . Da ne bo pomote: niti ene polne steklenice niso vzeli s seboj in tudi na mizah vina ni prav nič ostalo...

@ © 0 & ! i £ J W (GLAS 8. S T R A N

Zavarovalna skupnost Triglav Goren jska območna skupnos t Kranj svetuje

S o b o t a , 2. juli ja 1988

B r e z s k r b e n d o p u s t j e r e s

p r a v i d o p u s t

S e o d p r a v l j a t e o d d o m a in v a s d l j e č a s a n e b o ? P r a v je . L e o d d a h n i t e s i , č e s t e s e t a k o o d l o č i l i . V e n d a r p a k ra tek n a s v e t p r e d o d h o d o m : n e p o z a b i t e z a p r e t i p i p e , i z k l o p i t i e l e k t r i č n i h a p a r a t o v ( r a z e n h l a d i l n i h sk r in j in orf tar ; p a l i s t k a n i k a r n e p u s t i t e n a v ra t ih , d a j e k l j u č p o d p r e d p r a ž n i k o m ) .

Če se odpravljate na dopust, potem naj tudi tokrat velja pregovor, da za dežjem vedno posije sonce; in to kar dobesedno, saj je dežja že nekaj časa dovolj. Naj vas pred odhodom spomnimo na nekaj nasvetov, da bo vaš dopust zares brezskrben in res pravi dopust.

Potem ko ste se dogovorili, kdo vam bo med odsotnostjo od časa do časa žalil rože, prezračil stanovanje in morda obiskal ter nahranil vašega pernatega ali štirinožnega prijatelja, si tik pred odhodom vzemite čas in zbrano opravite še nekatera opravila. Predvsem ne pozabite preveriti, ali imate zaprte vse vodovodne pipe, da vas ne bi iskali ali da ne bi imeli poplave, ko se boste vrnili. Tudi tiste (pipe) pri pralnih in pomivalnih strojih so lahko nevarne (če so odprte). Zaprite tudi varnostne ventile pri plinskih jeklenkah. Ne bo odveč, če boste iz omrežja izključili tudi televizor, an-ieno in še kakšen električni aparat. Nikar pa ne izključite kar celotega omre.'ja iz električne n a p e t e ' i , tako botte izklopili tudi hladilno omaro in skrinjo. Pravilo je, da morajo biti hladilne omare in skrinje (seveda, če imate v njih pokvarljivo blago) tudi med vašo odsotnostjo vključene v omrežje.

In naj vas nazadnje nikar ne premoti tista tvegana navada, da boste stanovanje zaklenili, ključ pa »skrili« pod predpražnik ali pa ga celo pozabili zakleniti. Znani so primeri, ko so imeli vlomilci med dopustom lahko delo, saj so na zaklenjenih vhodnih vratih našli tudi sporočilo: ključ je pod predpražnikom.

Vendar pa nesreča nikdar ne počiva in še vedno se vam lahko zgodi kaj nenavadnega, čeprav ste naredili vse, da bi bilo dopustovanje lepo, dom pa ostal ta čas varen. Zato je prav, da pred odhodom poskrbite za zavarovanje.

Z osnovnim stanovanjskim zavarovanjem ste se praktično zavarovali proti vlomu, požaru, eksploziji, zavarovali ste lahko električne aparate in stekla, tapete in druge obloge proti izlivu vode pa tudi predmete posebne vrednosti (zlatnina, nakit, slike...). Vendar pa velja predmete posebne vrednosti še posebej zavarovati, ker so v osnovnem stanovanjskem zavarovanju zavarovani le do določene višine. Po-

svetu]fe~se z zastopnikom zavarovalnice.

Ne bo odveč, da se zavarujete tudi med potovanjem in med dopustom izven domačega kraja. Še posebno to velja, če ste se odločili za letovanje v kampu, pod šotorom... Lahko zavarujete šotor in stvari v njem. Posebej lahko zavarujete tudi osebni avto in stvari v njem. Pri zavarovanju avtomobila ali počitniške prikolice ter predmetov pa zajema jamstvo tudi vlom in tatvino.

Z A V A R O V A L N A S K U P N O S T T R I G L A V , G O R E N J S K A O B M O Č N A S K U P N O S T K R A N J V A M ŽEL I P R I J E T E N m B R E Z S K R B E N D O P U S T !

lesna industrija idrija

v v

P R O D A J A OPUŠČENIH

PROGRAMOV

U G O D N E C E N E

O d p r t o

o d 6 . d o 1 4 . u r e

I n f o r m a c i j e

t e l e f o n ( 0 6 5 )

7 6 - 0 1 0

V obnovl jenem Murk inem salonu pohištva in dekorat ive v L e s c a h

B O G A T A P O N U D B A D E K O R A T I V N I H

I Z D E L K O V

Murka iz Lesc je pred dvema mesecema obnovila in posodobila salon pohištva in dekorative v Lescah. S tem je izboljšala delovne razmere za zaposlene, predvsem pa je ustvarila možnosti za bogatejšo ponudbo

in sprotno predstavljanje novosti ter za boljšo postrežbo kupcev, ki prihajajo v salon iz krajev vse od Kranja do Jesenic in Tržiča pa celo z one strani državne meje.

V spodnjih prostorih so razstavljene kuhinje priznanih proizvajalcev, jedilni kotički, izdelki iz masivnega lesa (kredence za kmečke hiše, stoli, mize...), v medetaži so svetila in drobni predmeti, ki sodijo v okras stanovanj

in hiš, v zgornjem nadstropju pohištvo za dnevne in otroške sobe, spalnice in predsobe (posebej vejik je izbor usnjenih sedežnih garnitur raznih proizvajalcev in raznih barv, zelo bogata pa je tudi ponudba zaves), pred vhodom ali v notranjosti pa si je mogoče ogledati vrtne garniture iz plastike,bambusa in masivnega lesa.

Mura je v obnovljenem salonu pohištva in dekorative razširila predvsem ponudbo dekorativnih izdelkov. Kupci ne pravijo zaman, da je Murkina prodajalna v Lescah največja trgovina dekorativne na Gorenjskem. V njej je

mogoče kupiti svetila, zavese, posteljnino, kože, tapiserije, talne obloge, rustikalna ogledala in skrinje, dekorativne predmete, izdelke domače obrti iz Ribnice, vezane lončarske izdelke iz Komende za uporabo in okras, izdelke umetnega kovaštva U K 0 Kropa, zavese in prte Ideje Kamnik... Posebnost in novost je ta, da kupcem zavese kamniške Ideje sešijejo po meri, prav tako pa bodo začeli po željah kupcev izdelovati tudi

prte.

Kot je povedala Mil ica Kunstelj, poslovodkinja Murkinega salona v Lescah, so kupci dobro sprejeli obnovljeni salon, predvsem pa pestrejšo izbiro. V Murki se kajpak želijo z raznimi prodajnimi akcijami čimbolj približati kupcem in jim ustreči, kolikor je v njihovih močeh, s posojilnimi pogoji (ki pa se zaradi znanih težav pri nas hitro spreminjajo), z brezplačno dostavo na dom in z montažo po dogovoru s stranko. Salon je odprt ob

delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12 ure. Pomembno za kupce in za zaposlene je tudi to, da se Murka seli v nove skladiščne prostore na Lipce, kjer bo

blago bolje skladiščeno, kupci pa bodo lahko vse dobili na enem mestu. Sicer pa je treba poudariti, da se Murka že pripravlja na avgustovski sejem v Kranju, kjer bo prvič doslej predstavila nekatere vrste pohištva.

S

Kemična čistilnica in pralnica

< B i 6 t c a

Škofja Loka, p. o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317

D E J A V N O S T :

— k e m i č n o č i š č e n j e v s e h v r s t o b l a č i l , u s n j a , v e l u r j a , t e p i h o v , t a l n i h o b l o g

— p r a n j e in l i kan je p e r i l a — barvan je usn ja

1 P O S L O V A L N I C E :

— Škof ja L o k a : M e s t n i t rg 1, te l . : 61 -746 S p o d n j i t rg 12, te l . : 60 -317

— St raž išče te l . : 25 -269 — K r a n j :

S t a n e t a Žagar ja 2, te l . : 21-508 Hu je 33 , te l . : 28-876

— M e d v o d e : M e d v o d e 47, te l . : (061) 611 -034

— L jub l j ana : T i tova 93 , te l . : (061) 315-056 M . P i j ade 8, te l . : (061) 317-100 L inha r tov p o d h o d , te l . : (061) 310-922 R i m s k a c . 11, te l . : (061) 28-128

— Trž ič - P a r t i z a n s k a 8

GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI

- najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE

- strešnik KOGRAD, Dravograd - Izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol

- keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev

- sanitarno keramiko - opaž in furnirane stenske in stropne obloge - ladijski pod - parketi in talne obloge - stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police - reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa

T r g o v i n a z g r a d b e n i m m a t e r i a l o m — K r a n j

V S E Z A G R A D N J O O D T E M E L J E V D O S T R E H E bos te v e d n o dobi l i v LESNINI , trgovini z g radben im mater ia lom na P r i m s k o v e m v Kranju in s i ce r : vsak dan o d 7. do 19. ure in ob sobo tah o d 7. do 13. ure.

in plošč)

Pri izbiri in nakupu materialov vam pomaga naš svetovalec. Gradbene materiale vam nudimo tudi po ugodnih kreditnih pogojih.

Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949

, 2 . julija "1988

9 . S T R A N G r M S K G L A S

pel b i čez p lan jave šel b i čez višine d a me ža los t m ine in s rca težave

Simon Jenko

Z Z A K R I V L J E N O

P A L I C O V R O K I K d o v e , k o l i k o let ž e h o d i j o p o h r i b i h s t r a ž i š k i pa l i ča r j i . V s a k o s o b o t o b r e z ^ i e . m « n P ^ ^ ^ 1 ^ P« g r e m o . P a naj b o dež a l i še g r š e v r e m e . O n i g r e d o . Č e ne d a l j , p a le n a J o š t a n d o C e p u l j , s e Pr i Čavlar ju pr i p e č i p o t e m o g r e j e j o , p o s u š e in p r i v e ž e j o d u š o . In k o p o z i m i n. g a z . m s t e z e p a p o c e s t i , o d P o d b l i c a p a d o K r o p e , p o s t r a n s k i h p o t e h d o B r d a in B e l e ; d o C r n g r o b a in ftiojjU*£ Nal ra je p a Ima c . Š k o f j e l o š k e hr b e . T u s o d o m a , t i s o n j ih v e l i k a l j u b e z e n , ka j t i n ik jer ni t o l i k o s t e -f c n a v s a k hrtb X * Z nik%r l e p š e g a cve t j a in bo l j p r i j azn ih l jud i , n ik jer tako mehk ih b a ^ , n ik jer t o l i k o b e l i h c e r k v i c p o v r h e h . S e m s e v e d n o f , ^ ^ ^ ^ 1 , ^ ? , 91 b ra l c i , vab i jo n a s v o j a p o t a . V e l i k o b o s t e z a m u d i l i v ž i v l j en ju , č e j ih n i k o l . n e b o s t e ^ P ^ h o d ». NIČ č u d n e g a , d a j ih je T a v č a r t a k o z e l o o p e v a l , d a g a je t a k o v l e k l o n a z a j p o d s V Q V o l b e n k n a B l e -?oš , na L o V o b r d o M^adi v rh , S t a r i v r h P p a na r o b P o l h o g r a j s k i h D o l o m i t o v , * B u k o v m č r n i v rh ,

s p e t n a S e l š k o s t r a n , p o d R a t i t o v e c , m e d k m e t e - k ra l j e , m e d p r e p r o s t e , d o b r e l jud i .

S V . B A R B A R A ,

O S O L N I K ,

O Ž B O L T , S V .

A N D R E J

Kar pri sv. Barbari nad Hrastni-| ko grapo začnimo. Iz Puštala v Skofji Loki se po grapi Hrastnice napotimo vse do Dolinskega mlina, Potem pa kar po poti mimo kmeta kamnarja do sv. Barbare. Malo za puščena cerkvica je to, tudi razgled °d tod ni najlepši, mi pripoveduje M ' r k o Križnar iz Stražišča, taglavni Paličar, zato pa moraš še naprej P roti Osoiniku kjer je na samem vrhu kmečki turizem z domačimi d . ° b r o tam i . Z vrha Osolnika (858 m) vidiš vso Gorenjsko: Sorsko polje s Karavankami, Alpe, Ljubljano imaš kot na dlani, Škoho Loko, loško hribovje.

Če pa hočete, se lahko iz Hrastnice povzpnete levo na Ožbolt. Pod Kopačem pustite avto in greste kar Po cesti do Ožbolta. Lepa cerkvica je to, s freskami Jerneja iz Loke, oltar pa je naredil Pavle Šubic. Pri

D o o d l i č n e g a k m e č k e g a t u r i z m a S e d e j e v i h v S u h e m d o l u n a d L u č i n a m i k a ž e l i č e n s m e r o k a z

som. In ko smo že tu, se povzpni-mo še do Planine, do cerkvice sv. Andreja, kjer boste našli oltar, ki je čisto svojstveno postavljen in križem, na katerem namesto boga visi

Lahko pa gremo tudi od Suhega dola po vsem x grebenu Žirovskega vrha in se spustimo na Dobračevo in Žiri. Lahko pa se z Žirovskega vrha spustimo tudi v Gorenjo vas.

f e

a ! , c » r i » pri S e d e j u . Na jp re j je o c v i r k o v i c a n a m i z i . S e v e d a p a 1 t r e b a za več jo d r u š č i n o na jav i t i v n a p r e j .

s e Paličarji so veseli ljudje. Mimogrede sestavijo svoj ansambel.

mimo Kreka, Pisanca in skozi Karlove po čisto novi poti do odličnega kmečkega turizma pri Martinovcu na Dolenji ravni. Domači sir, domačo salamo, dobro žganje, zaseko in klobase vam bodo postregli, če se pa najavite prej, vam pripravijo pravo domače kmečko kosilo (tel: 65-103). Lahko pa do Martinovca pridemo tudi po drugi poti, iz Javo-rij. Z avtobusom se iz Škofje Loke pripeljemo vse do Javorij, se najprej seveda oglasimo v gostilni, kjer bomo spet dobili podrobne napotke za vso pot, potem pa se povzpnemo na Murave, in naprej po cesti, ki gre na Žetino; malo pod Žetino se odcepi pot levo na Ma-lenski vrh. Lahko pa gremo kar naprej po poti, čez vrh, da pridemo do znane cerkvice na Gori , kamor še danes vodi božja pot. Ivan Tavčar se je spominja v Cvetju v jeseni, saj se še spomnite, kako se je tam stepel s fantini... Z gore se spustiš na Jazbine, ko pa prideš v vas Malenski vrh, zaviješ po kolovozu na desno in do kmeta Martinovca. Od tod zdaj na Žetino, kjer v lesu in s tušem ustvarja naivec Peter Jovanovič, gledamo od spodaj navzgor.

V dolino vodi od tu spet več poti. Lahko se spustimo do sedla mimo Splovičarja proti Volči, lahko pa gremo od Malenskega vrha na Gorenja in Dolenja Brda, od tod pa do Anžonovca v Srednji vasi, kjer počakamo na avtobus iz žirov. Lahko se pa spustimo iz Gorenjih Brd čez Podrantovca na Hlavče njive v Gorenjo vas Pa še ena je: z Dolenjih Brd gremo po poti, ki gre na sv. Križ nad Srednjo vasjo, od tod pa gremo lahko desno v Srednjo vas, levo pa v Poljane. Paličarji pravijo, da je toliko poti zagotovo ostalo od božje poti, ko so romali z vseh strani na Goro. Je pa to najlepši del Slovenije, pravijo paličarji, najbolj lirična pokrajina, najbolj mehka, najbolj nežnih barv.

P o l h o g r a j s k i D o l o m i t i , k a m o r s p a d a j o j u g o v z h o d n i p r e d e l i l o š k e g a h r i bov ja , s o z n a n i p o i z r e d n o b o g a t i f l o r i . T u n a j d e m o š tev i l ne r a s t l i n s k e p o s e b n o s t i r a z l i č n e g a p o r e k l a , i l i r s k o p a n o n s k e , s r e d n j e e v r o p s k e in c e l o s u b m e d i t e r a n s k e f l o rne e l e m e n t e : ma l i j e s e n , č r n i g a b e r , p u h a s t i h ras t , n a v a d n i ruj , m o k o v e c , r a z k r e č e n o k r h l i k o , š i r o k o l i s t n o l o b o d i k o , Jacquinov j e t i č n i k , š i r o -k o l i s t n o g r a š i c o , n a v a d n i b l j u š č , n a v a d n o tev je , s p o m l a d a n s k o t o r i l n i c o , š i r o k o l i s t n o t r d o l e s k o , k r a n j s k i p e t p r s t n i k , k r a n j s k o s e l i v k o , r d e č o r e l i k o , g o r s k o n e b i -n o , š m a r n o g r u š i c o , b l e d i p o d r a š č e c , l a s a s t i b e l u š , n a v a d n i s t r č e k . M e d n j imi je t ud i n e k a j z a š č i t e n i h v rs t , ko t s o k r a n j s k a l i l i ja , z la t i k l o b u k , k r a n j s k a b u n i k a in B l a g a j e v v o l č i n . S l e d n j e g a s o p r v i č naš l i n a P o l h o g r a j s k i g o r i , k jer je b i l a v p r a z g o d o v i n i in p o z n i an t i k i utr jen a n a s e l b i n a . T a m k a j š n j i g r a š č a k B l a g a y je v p r e j š n j e m s to l e t j u , l e t a 1837 , naše l d o t l e j š e n e o p i s a n o vrs t o v o l č i n a , k i s o g a n j e m u n a č a s t i m e n o v a l i B l a g a j e v v o l č i n . B o t a n i k i v s e g a s v e t a s o t e d a j s l i ša l i z a G o r o , z a n a š e D o l o m i t e , n o v o b o t a n i č n o odk r i t j e p a je b i l o z a p i s a n o v v s e b o t a n i č n e kn j i ge .

P o l h o g r a j s k a G o r a a l i G o r a s v . L o v r e n c a , v i s o k a 824 m, p a je z n a n a tud i p o b o g a t i h z g o d o v i n s k i h n a j d

b a h . N a G o r i s o o s t a n k i p r e d z g o d o v i n s k e g a g r a d b i š č a . Tu je s t a l a r i m s k a n a s e l b i n a A d N o n u m , o č e m e r p r i č a j o n a j d b e r a z n e p o s o d e in k e r a m i k e . N a š l i p a s o tud i p r e d m e t e iz č a s a p r e s e l j e v a n j a n a r o d o v , o b z i d j e n a s e l ja je t e d a j m e r i l o k a k i h 1000 m e t r o v . P r i i z k o p a v a n j i h s o na le te l i c e l o n a p r a z g o d o v i n s k e n a j d b e .

cev, variant, kolikor jih hočeš. Lahko se na primer s Starega vrha in Cetene ravni vračamo čez Predole in po Blegoški cesti do odcepa za Gabrško goro od tod pa na Kumra in na Log k Poljanski Sori.

K M A R I C I N A

P R T O V Č

Tudi Prtovča ne smemo pozabiti. Izredno lepa pot je, če se z avtobusom zapeljemo vse do Zg. Sori-ce, od tod pa se podamo na Zq.

kmetu Presečniku tu v bližini se je decembra nastanil Cankarjev bata-•|on in od tam osvobodil zaprte aktiviste v Skofji Loki. Tudi od tod |e lep razgled. Z Ožbolta pa ni več daleč tudi do cerkvice sv. Andreja nad Zmincem. Tu so dela izpod čo-Pica loškega slikarja Antona Tuška, freska Jerneja iz Loke. Vrsta poti v od i od tod v dolino. Tu ni kmečke-9a turizma, je pa gostilna v Hrastni-•M grapi; tu boste dobili tudi vse informacije za pot. Najbolje bo, da boste šli vedno po drugi poti, tudi c e imate avto spodaj. Po eni strani 9or, po drugi dol. Paličarji hodijo vedno z rednimi avtobusi, zato teh t e * a v nimajo, saj so tako bolj svobodni.

° D S E D E J A D O

S E T N I K A R J A

s a ^ S u n e m d o l u smo že enkrat pi-s D ^ ' a s u , a naj tokrat vseeno še Pak m ° n a ' - M o r d a n e b i b i l ° n a " nad i s e P r a v d o Suhega dola s 0 r r i

u č i n a m i pripeljete z avtobu-V r h o v i h ° t e r r i p a U D i r a t e P e š P o t i P° i 2 p 5 Lahko pa pridete sem gor in p l a n skozi Hotovljo, Bukov vrh

P'anirfiu r a v a n T u s t e ž e n a l o š k i

d 0 g ? K l p o t i i n Potem greste vse r i 2 r n

U n e 9 a dola, do kmečkega tu-Pos t reT ^ e d e i u ' k J e r vam bodo

ioiin^ p o d o r r > a č e , od tam pa se 1 0 zapeljete z rednim avtobu-

le mučilno orodje. V eni od hiš proti Butajnovi imajo staro pisanje, nekakšen dnevnik o življenju in delu ter dogodkih v vasi pred sto in več leti.

Če pa hočete do dobrega kmečkega turizma, do Koširja oziroma Setnikarja pod Pasjo ravnjo, se pe-Ijite od Zg. Loga v Poljanski dolini, od tod pa se napotite pod Valter-skim vrhom preko kmetije Kuzovca in do križišča cest, ki vodijo ena' proti Črnemu vrhu, druga na Pasjo ravan, ena pa v dolino, do Skobla, v Kovski vrh in proti Visokemu. Lahko pa se od Koširja vračate po cesti čez Pasjo ravan do tega križišča poti, na Bukov vrh in mimo nekaj kmetij v Hotovljo in Poljane na avtobusno postajo.

Č E Z S M R E Č J E

N A G O R O P E K E

Še eno lepo izhodišče je iz S u hega dola; na Goropeke. Na Suhi dol se pripeljemo z avtobusom iz škofje Loke, do tu je direktna zveza, stopimo, k Sedeju le na šnop-ček, potem pa po loški planinski poti, od tam pa Čez Smrečje in Tri kralje proti Goropekam. Izredno lep razgled je od tod na ves Žirov-ski vrh, na Blegoš, loške hribe in Alpe v ozadju. V Smrečju in pri Treh kraljih se boste lahko podprli. Posebno Trije kralji so zanimivi. Tu so še vedno vidni ostanki močne bele postojanke.

Povsod tod vodijo zelo lepe uhoje-ne, razgledne planinske poti. Tudi če boste malo zašli, nič ne de. Povsod boste naleteli na prijazne ljudi, ki so vajeni popotnikov, radi vam bodo povedali, katera pot je prava, da boste zvečer zagotovo doma.

S K L A D J A N A

E R M A N O V E C

No, ko smo obrali ta del loškega hribovja, katerega del spada pod Polhograjske Dolomite, se obrnimo še malo na drugo stran, ki meji na Cerkljansko Zjutraj se iz Škofje Loke zapeljemo do Kladja in jo ubiramo po loški planinski poti le po gradbenih, mimo Laniščarja in Vr hovca na Ermanovec. Tu nas bo odlično postregla Brdarska Malka, ki jo mnogi hribovci poznajo še od prej, ko je vodila kmečki turizem doma v Vinharjih... Z Ermanovca se dobro potešani spustimo po označeni poti do Slajke, od tod pa še v Hotavlje in pri Lipanu počakamo na avtobus za škofjo Loko.

K M A R T I N O V C U

I N N A G O R O

In ko smo že pri Hotavljah, imamo pri roki že pot za naslednji teden. Pripeljemo se z avtobusom do Hotavelj, jo uberemo peš mimo ho-taveljskega Marmorja skozi Sušo,

S o r i c a š e v e d n o ve l j a z a n a j l e p š o g o r e n j s k o v a s .

I Z S E L Š K E V

P O L J A N S K O

D O L I N O

Izhodišče za več poti imajo paličarji Luše v Selški dolini. Od tu jo pogosto ubero ob vodi do odcepa, ki gre na Mlako in k Podmlačanu, znani kmečki turizem na Jarčjem brdu. Ko se dodobra okrepčamo, se podamo po Blegoški cesti na Zapreval, do koče na Starem vrhu, od tod pa na Četeno ravan — tu se oglasimo še pri kmečkem turizmu pri Tavčarjevih in pri sosednjem bifeju, si ogledamo zanimive freske na hiši — in jo uberemo do Javorij, od koder pod večer odpelje avtobus proti Skofji Loki. Tudi tu je poti in potk in stezic, kolikor je studen-

Danje. Tu danes še lepo vidiš, kako so včasih znali postaviti vas, da je šlo za hiše čim manj dobre zemlje. Danes so Zg . Danje že prazne. Kmalu po vojni pa so tu še živeli ljudje, ki so znali še tirolsko nemščino, kajti priseljeni so bili iz Tirolskega.

Iz Zg. Danj gre ena od steza naravnost na Ratitovec, vendar te paličarji ne priporočajo, ker je slabo markirana in tudi slabo prehodna, pač pa svetujejo pot skozi Zabrdo in Torko na Podn, kjer se lahko povzpnete na Ratitovec, ali pa se spustite do Prtovča, do okrepčevalnice pri Marici, ki je daleč znana rožarica. Nasvete, kako negovati in vzgajati rože, strese kar iz rokava. S Prtovča se lahko spustite po ce sti v Železnike, lahko pa po planinski poti na Jesenovec ali po izredno prijetni poti čez Podlonk.

..Preljubi svet' Lenart, kako si ti lep, Imaš majčkeno faro, pa dosti deklet...« poje ljudska pesem. Tudi do Lenarta se pogosto povzpno kranjski paličarji, iz Luše, ali pa se spuste iz Zaprevala in čez Rovt do Sv. Lenarta, pa od tod v dolino.

Še eno lepo pot za en dan svetujejo paličarji: z Jesenovca, kraja med Železniki in Zalim logom, na Prtovč. od tod po preko kmetije Novak v Dražgoše in Rudno ter v Železnike; lahko pa iz Dražgoš nadaljujete pot po partizanski cesti na Lajše, kjer je odlična vaška gostilna št ihl , pa v Selca na avtobus. Lahko pa greste peš vse do Stražišča, če greste iz Dražgoš na Za -brekve, na Mohor in Čepulje. Ali pa iz Dražgoš na Jamnik, in čez Peteli-novec na Kropo.

Premalo je prostora, da bi naštel; vse, kar mi paličarji stresajo iz svoje popotne torbe. Le enega pravila se drže: ne gredo nad višino 1500 m. Pravijo, da je to čisto dovolj za njihove moči — večina so to upokojenci — da raje več lepega vidijo, kot da se mučijo v strmino. In prav imajo. Njihove poti so tudi kot nalašč za družinske izlete.

Pravijo, da nobena reč ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. Tudi tale draginja ne. Manj se bomo vozili z avtomobili pa več peš hodili. Veliko lepega videli in zanimivega doživeli, pa veliko raje se bomo imeli. Pa srečno!

Tekst in fotografije: D. Dolenc

rgmsmmZBIGLAS 1 0 . S T R A N

GLASOVCI V R/ASTEZIJSKI PREŠI

Z D R A V I , P L O D O V I T I , R A f t Ž I V I 1

STANE OBLAK SE PREDSTAVI

Stane Oblak iz škofje Loke izhaja iz stare loške družine, kjer so se že pred stotimi leti ukvarjali z nekonvencionalnim zdravilstvom, od zeliščar-stva do zdravljenja z bioenergijo. Z radiestezijo in bioenergijo pa se je Stane začel ukvarjati pred desetimi leti, zadnja štiri leta intenzivno. Tedaj pač, ko je spoznal, da lahko z dotikom svoje roke pozdravi marsikatero bolečino pri svojih prijateljih.

Začeli smo prihajati tudi drugi in tako je hočeš nočeš moral nadaljevati družinsko tradicijo.

»Zdaj je toliko zanimanja, da sem telefon kar izključil,« pravi Stane Oblak, »saj imam dela čez glavo. K meni prihajajo ne le Slovenci, ampak tudi Iz Italije, Nemčije, iz tujine pač. Dnevno vzamem na terapijo največ šest ljudi, s katerimi se ukvarjam 40 do 120 minut.

Več kot tričetrtine pacientov je otrok:' Vi si niti predstavljati nemo-rete, kako zelo bolni so danes otroci! Zadnji fantek je bil star osem let in pol, doma iz Tržiča in ko so zdravniki popolnoma dvignili roke — fantek je nenadoma oslepel — je z mojo terapijo ozdravel. Spet normalno vidi! In drugi pacienti, saj jih je cela vrsta.. .«

ZAKAJ SOLATA SOVRAŽI KROMPIR?

Kaj sploh je radiestezija? Pri radiesteziji gre za človekovo sposobnost, da zazna nevidno in doslej neizmerjeno žarčenje. Morda so to neznane elektrokemijske, mentalne ali kakšne druge reakcije našega telesa, vsekakor pa so nerazložljive skrivnosti, ki so jih zmožni razložiti redki posamezniki. Le-ti naj bi imeli poseben naravni dar, veliko senzibilnosti, talenta, sposobnost meditacije, koncentracije. Lahko pa se radiestezijske tehnike sami naučite, če imate dovolj časa in volje, da bi obiskovali radie-stezijski tečaj. Naučili vas bodo pravilne uporabe pripomočkov, opravili boste nekaj vaj za spodbujanje občutljivosti — nekateri so za tovrstna zaznavanja bolj, drugi manj občutljivi — in vaša radiestezija se lahko začne.

Z radiestezijo boste lahko raziskovali hrano, zelišča, se ukvarjali z bio-, vrtom: končno in vendarle vam bo do konca življenja jasno, zakaj denimo, solata ne mara sosedstva s krompirjem, saj vam bo radiestezijska tehnika odkrila, katere rastline se marajo in katere se na smrt sovražijo. T a k o , kot v a m ba ja l i ca , rad ies tez i j sk i i ns t rumen t , ob p rav i l n i rab i i n neka j i zkus tva l ahko pove, če se dva č loveka p r i v lač i ta a l i iz ražata medsebojno ant ipat i jo . S t va r l ahko teče tud i p reko s l i ke , fotograf i je in zato ni nu jno , da v a m oseba, k i je p redmet vašega tovrs tnega raz i skova n ja , sedi pred nosom. N a ta nač in l a h k o prouč i te vso b l i žn jo in da l j -n jo ž lahto, ne da b i on i k a r k o l i s lu t i l i . In naj j i h vaši nov i uk rep i še tako »vržejo« ( zop rn i kom, t e t kam in u j c e m nič več kav ice i n šnop-čka, p r i j a z n i m pa po l j ubčka n a oba l ička) , v a m je rad ies tez i j s ka izk u š n j a poveda la svoje.

PREVARANTOV KAR MRGOLI

A vrnimo se k resnemu radiestezistu, našemu Stanetu Oblaku, ki takole pravi o hrani, predvsem pa o šarlatanih na področju radiestezije, ki jih v zadnjem času po Gorenjskem in po vsej Jugoslaviji kar mrgoli.

»Ljudje se sploh ne zavedajo, tako zelo zastrupljena je hrana,« pravi. »Naša merjenja so dala osupljive rezultate, saj se je izkazalo, da so živila polna pesticidov in komaj užitna. Razne cedevite — porazno! Še slabše je s sadjem, ki zori po hladilnicah in vsebuje ogljikov dioksid. Sadje, ki ga prodajajo po trgovinah v tujini, ni nikoli tako zastrupljeno kot prav pri nas.

Nas, resne radiesteziste hudo motijo in nam kvarijo ugled številni šarlatani, ki se pojavljajo na vsakem koraku. Niso izšolani, nimajo uradnega dovoljenja in zato komaj čakamo, da se, da bo tudi Slovenija sprejela zakon. Znana je hrvaška afera s ponarejenimi diplomami. Med njimi je bil prevarant, ki se je tako okoristil s seansami, da si je v kratkem času kupH tri drage avtomobile. Zdaj je zaprt, kot bi morali biti zaprti vsi, ki se izdajajo za strokovnjake. Na Fužinah v Ljubljani je imel nekdo navado, da je po vsaki terapijo pacientu na vprašanje odgovoril: »Kolikor pač hočete dati.« A vedno je bilo nekaj milijonov na mizi, ki jih je pustil pacient pred njim! Ljudje pač iščejo zdravje za vsako ceno: prevaranti poslujejo noč in dan, mi, resni pa le toliko časa, koJJkor nam dopušča naš bioritem.

Ne morem tudi mimo nekega domnevnega kranjskega »radiestezi-sta«, ki na široko operira po Kranju. Ljudje mu nasedajo, da je joj, našel pa je že toliko vode, da bi jo bilo za cel ocean! A kar je najhuje ne le, da dobro služi z diletantskim premikanjem postelje, neko Kranjčanko, ki ji je prerokoval kratko življenje, je to tako pretreslo, da se je vdala pijači. . .«

PRIROČNIKI NISO NIČ VREDNI

Stane Oblak pravi, da je prvi Jugoslovan z zlatim nihalom Akademije mejnih znanosti v Milanu in diplomirani bioenergetik. Tudi o priročnikih, ki so v obtoku, nima dobre besede, z izjemo pripočnika inž. Borisa Farkaša. »Obrajta« tudi inženir Geča iz Slovenj Gradca, vsi ostali pa naj bi le in zgolj slabo prevajali in — služili.

Mi smo torej sledili Stanetovemu merjenju Glasovih prostorov, korak za korakom, centimeter za centimetrom. Njegove ugotovitve smo vestno zapisovali, komentirali pa jih bomo po svoje, ne da bi pri tem hoteli kakorkoli omalovaževati ali se norčevati iz njegovega prepričanja in njegovih spoznanj ali radiestezije kot mejne znanosti nasploh.

SENZACIONALNO RAZODETJE

Začeli smo tam, kjer se začne: pri vrhu. Pri našem direktorju in glavnemu uredniku Štefanu Žargiju in pri odgovorni urednici Leopoldini Bogataj.

Oblakovo nihalo je odkrilo, da ima direktor nadpovprečne vodstvene sposobnost i . Vendar, pozor: ko je meril njegovo pisarno, je nihalo nevarno in zločešče nihalo gor in dol. Radiestezist se je nekajkrat na hitro zaustavil, nekje pri vratih pisarnice pa obstal: direktorju je zastal dih, mi smo dobivali velike oči, napetost, da bi jo rezal! In res: meter stran od direktorjeve mize je nihalo zaznalo geopatogeni pas, vozel, križišče škodljivih polj! Neumno smo zijali v tapison, nad katerim je plesalo nihalo in v trenutku nam je bilo marsikaj kristalno jasno.

Zdaj namreč zanesljivo vemo, da se naš glavni urednik mora kar često postavljati prav na tisto točko, kadar ocenjuje naše članke in Glas nasploh. O ja, da boste vedeli: vsak časopis temeljito oceni in te njegove ocene niso .prav nič prizanesljive. Ha: če pa ti počenjaš take reči na geo-patogenem pasu, ni na ljubem svetu žive radiestezijske duše, ki bi bila pri-

S P A R

PRI ŠPAROVCU ZA PRIJETNE TRENUTKE!

s t e r e o r a d i o k a s e t o f o n E l i n 6 6 7 A t s

3

r a d i o b u d i l k a S i l v a - S c h n e i d e r 2 3 3 A t s

v e l i k a i z b i r a a u d i o i n v i d e o k a s e t

S P A R PRIJETNE POČITNICE VAM ŽELI

($) MARKET šparovec S t r u g a • S t r a u n a K o r o š k e m

D V I G A L A

TIP CPD - 2000 ZA DVIGANJE OSEBNIH VOZIL TIP PF - 1500 ZA DVIGANJE OSEBNIH VOZIL ALI MANJŠIH KOMBI-JEV TIP CMD - 500 ZA DVIGANJE IN POPRAVILO MOTORNIH KOLES IN MOTO KULTIVATORJEV

FPG - III • MLIN DROBILEC • MIKSER t KOMPOSTNIK

KLJUČAVNIČARSTVO PINTAR FRANC Sv . D u h 7, Ško f ja L o k a te l . . (064) 60 -253 S E P R I P O R O Č A M O

T o k r a t s e v a m p r e d s t a v l j a m o s k o z i m e r i t v e in u g o t o ^ a r a d i e s t e z i s t a S t a n e t a O b l a k a iz Š k o f j e L o k e , k i n a s je

p r e m e r i l o d g l a v e d o p e t a . K d o r v e r j a m e , . p a č v e r j a r r ^ o t o v i t v e P ° s v o j e i n t e r p r e t i r a l i . K a j n a m l a h k o p o v e r a d i e

s t e z i j a ? P r e v e č š a r l a t a n o v , t u d i p o K r a n j u in n a G o r ^ a n o v i c ' s e p o r a j a j o » s t r a h o v i t e z d r a v i l n e e n o t e « . V n a š i h

p r o s t o r i h n i ž a r č e n j , v o z l o v in š k o d l j i v i h k r i ž a n j , in r / V o c , n ' h t o k o v , z a t o s m o o b č a s n o s i l n o ž e j n i .

M i , G l a s o v c i , poš i l j amo časop i s G o r e n j s k i g las d v a k r * U m b ^ ! l n e go ren j ske d o m o v e , izven G o r e n j s k e in tudi v tu j ino. Za to je d o s t o j n o in prav, d a s e p r e d s t a v i m o ne le naš im se f j n v e ' ° ^ m i n na ročn i kom, t e m v e č tudi v a m , ki b o s t e naši b ra lc i m o r d a pos ta l i . D a p o v e m o , k d o s m o , k a k o in kdaj d e l a m f l m j s l j | j * a i b ' radi in česa s i ne že l imo.

P reds tav i t ev redakc i j e , ta jn iš tva, tehn ike in uprave srf e K o l i k o d rugače , kot je ob i ča jno navada in kot bi m o r d a pr ičakova l i . đMjvcni. jg treni it

Ak tua ln i , kot v e d n o s m o , n i kako r ne m o r e m o m imo p % 0

s i ' n o m o d n e rad ies tez i je in b ioenerg i je . Za to s m o s e dogovo r i l i ; p reds tav i naj nas kar rad ies tez i ja in bioenergi fo radiem

In je bi lo, kar je b i lo , ko nas je o b i s k a l d a n e s najbol j l\ N e J t

s t b i o e n e r 9 e t i k S t a n e O b l a k iz Škof je L o k e , ki nas je dobr i dve uri mer i l p o d o l g e m in počez , n a s in naše delr a t e n s o s e o b n jegov ih ugotov i tvah k is lo nasmiha l i , d rug i o d k r i t o s r č n o zabava l i , nekater i G l a s o v c i pa s o tudi z a »p r^j D a

K a k o r pač k d o — S t a n e O b l a k pač z n iha lom, mi s pis* M l o č i t e , k o m u bos te verjel i , kaj vzel i z a r e s in kaj z a h e c .

S t a n e O b l a k r a d i e s t e z i r a pr i n a š e m g l a v n e m u r e d n i k u , f l o d k ! i n t « r J O Ž e i K o 6 n i e k s e h o č e n a l a s t n o » roko« p r e p r i č a t i d i rek to r j u Š te fanu Ž a r g i j u « m voz l u . . .

T a j n i c a B o ž e n a A v s e c pr i r a d i e s t e z i j s k i mer i t v i okoTrfv o z a d j u ° b , a k ' B o g a t a j e v a i n o b l l k o v a , e c *9°r

N a š k o m e r c i a l i s t Ju r i j D ržak l ladi f « ! 0 V , ć ' r e f e r e n t k a z a m a l e o g l a s e . F o t o g r a f i r a l je n a š f o to repo r te r G o r a z d Š in i k

N a r o č i l n i c o č i m p r e j o d d a j t e v naš i o g l a s n i s l užb i a l i jo P^o po^ei-"!' n a s l o v - V s e n a r o č i l n i c e b o m o v rg l i v b o b e n in m e d n o v i m i n a r o č n i k i i zž reba l i d v a z a i z le t — p o d o m o v i n i I" ' a l 1 n a i z | e t S s t a r e j š i m i n a r o č n i k i t r i ie b o d o n r e i e m a l i č a s o p i s p o l l e ta z a s t o n j , n e k a j p a b o š e to l až i l n i h nag; r*

i z le t s s t a r e j š i m i n a r o č n i k i , t r i je b o d o p r e j e m a l i

U r e d n i š t v o G o r e n j s k e g a g l a s a

N A R O Č I L N I C A Izpolnite nar<§ P o š | J ' t e na naslov: ČP G las , Moša Pijadeja 1

Ime in priimek.

Nasiov

Naročnino bom plačal po prejemu položni

D a t u m . P o d p i s .

ija 1988

GLASOVCI V R/STEZIJSKI PREŠI 11. STRAN @®!MiSS»KnQLAS

V I T I , R A D Ž I V I — L E V O D E N I M A M O !

T o k r a t s e v a m p r e d s t a v l j a m o s k o z i m e r i t v e in u g o t o ^ a r a d i e s t e z i s t a S t a n e t a O b l a k a iz Š k o f j e L o k e , k i n a s je

p r e m e r i l o d g l a v e d o p e t a . K d o r v e r j a m e , . p a č v e r j a r n ^ o t o v i t v e p o s v o j e i n t e r p r e t i r a l i . K a j n a m l a h k o p o v e r a d i e

s t e z i j a ? P r e v e č š a r l a t a n o v , t u d i p o K r a n j u in n a G o r ^ t a n o v i c i s e p o r a j a j o » s t r a h o v i t e z d r a v i l n e e n o t e « . V n a š i h

p r o s t o r i h ni ž a r č e n j , v o z l o v in š k o d l j i v i h k r i ž a n j , in r ^ V o d n i n t o k o v , z a t o s m o o b č a s n o s i l n o ž e j n i .

M i , G l a s o v c i , poš i l j amo časop i s G o r e n j s k i g las d v a k ^ m

e v , , n e go ren jske d o m o v e , izven G o r e n j s k e in tudi v tuj ino. Za to je d o s t o j n o in prav, d a s e p r e d s t a v i m o ne le naš im se f i n J * c a m ' n na ročn i kom, t e m v e č tudi vam, ki b o s t e naši bra lc i m o r d a pos ta l i . D a p o v e m o , k d o s m o , k a k o in kdaj de lamo m j S | j | j k a ) bi radi in česa si ne že l imo.

P reds tav i t ev redakc i j e , ta jn iš tva, tehn ike in uprave sfl> ekol iko drugače, kot je ob i ča jno navada in kot bi m o r d a pr ičakoval i . „ j

Ak tua ln i , kot v e d n o s m o , n i kakor ne m o r e m o m imo 0 s ' ' n o m o d n e rad ies tez i je in b ioenerg i je . Za to s m o s e dogovor i l i ; p reds tav i naj nas kar rad ies tez i ja in bioenergij^j r a d -

In je bi lo, kar je b i lo, ko nas je ob i ska l d a n e s najbol j l\ N e k ^ ^ ' n D i o e n e r 9 e t ' k S t a n e O b l a k iz Škof je L o k e , ki nas je dobr i dve uri mer i l p o d o l g e m in počez , nas in naše delT K a t e r i s o s e ob n jegov ih ugotov i tvah k is lo nasmiha l i , d rug i o d k r i t o s r č n o zabava l i , nekater i G l a s o v c i p a s o tudi z a »p^j D

K a k o r pač k d o — S tane O b l a k pač z n iha lom, mi s pis* 0 < J ' o č i t e , k o m u bos te verjel i , kaj vzel i z a r e s in kaj z a h e c .

S t a n e O b l a k r a d i e s t e z i r a pr i n a š e m g l a v n e m u r e d n i k u w

o d l c p [ J a

k

r J o ž e K o š n j e k s e h o č e n a l a s t n o » roko« p r e p r i č a t i o d i rek to r ju Š te fanu Ž a r g i j u K r , t e m v o z l "

N a š k o m e r c i a l i s t Ju r i j Držak i | a f l h ! ! ° V l č ' r e f e r e r * k a z a m a l e o g l a s e . F o t o g r a f i r a l je naš f o t o r e p o r t e r G o r a z d Š in ik

N a r o č i l n i c o č i m p r e j o d d a j t e v naš i o g l a s n i s l užb i n o v i m i n a r o č n i k i i zž reba l i d v a z a i z le t — p o d o m o v i n i č a s o p i s p o l l e ta z a s t o n j , neka j p a b o še t o l až i l n i h n a d ' '

a l i jo p |o p o k o l i " ! ! n a s , o v - v s e n a r o č i l n i c e b o m o vrg l i v b o b e n j v in i i«1 p e | j a l i n a iz le t s s t a r e j š i m i n a r o č n i k i , t r i je b o d o p r

in m e d e j e m a l i

U r e d n i š t v o G o r e n j s k e g a g l a s a

N A R O Č I L N I C A

Ime in priimek.

Naslov

Izpolnite naro 1 p °š l j i te na naslov: ČP Glas , Moša Pijadeja

Naročnino bom plačal po prejemu položni

pravljena verjeti, da potem nimaš slabše koncentracije in slabše možnosti presoje! Naj nam direktor stokrat zagotavlja, da pri oceni časopisa vedno sedi za mizo in da mu nikdar niti na kraj pameti ni padlo, da bi stal ob mizi, držal časopis v eni roki in svinčnik v drugi ter tako prsal ocene na »cajteng«, mi tega preprosto nočemo verjeti. Žarčenje je žarčenje in če je nihalo kimalo v njegovi pisarni, je pač kimalo v njegovi pisarni.

Hvala za razodetje, Stane!

RADIESTEZIJSKA PREŠA UMIRJENIH IN TRDOŽIVIH

Naslednja meritvena radiestezijska točka: naša odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Zato, ker v njeni pisarni ni bilo nobenih škodljivih križanj in vozlov, je Oblak z rozeto preiskušal, koliko energetske sposobnosti je v njej. Rezultat: ravno prav energetskega minusa in plusa, kar velja za ljudi, ki obvladajo vodenje in so sposobni za vodstvena in vodilna delovna mesta. To nas ni presenetilo ali vrglo iz tira, saj L. Bogatajeva velja za umirjeno, sposobno in vedno obvladano šefinjo komaj še obvladljive novinarske srenje, polne občasnih kolobocij in komplikacij.

Naj ostanemo pri umirjenih: tajnica podjetja Marija Barletova, punca na mestu, brez škodljivih žarčenj na delovnem mestu; računovodkinja Eli-ca Vencelj brez pretresov, stabilna in dobrohotna: knjigovodkinja Irena Kajzer vestna in umirjena. In dve pridni mravljici, Jana Belovič na malih oglasih in Nataša Foršek na komercialnih oglasih: utrujeni od dela na računalnikih in zaradi nenehnega stika z ljudmi. Računalniki sploh ubijajo, pravi Stane, kajti njihovi atesti so zlagani, saj je žarčenje veliko večje.

V pisarni naših dveh komercialistov, pri Andreju Maliju in Tomažu Grudnu se nihalo ni prav nič vznemirilo. Res je, da ju v pisarni sploh ni bilo, kot ni bilo vestnih komercialih honorarnih sodelavcev Jurija Držka in Lada Torkarja, zato nismo mogli ugotoviti njihovih nabojev in prebojev. Fanta, skupaj s sodelavcema, znosita vkup toliko komercialnih oglasov, da sta nenehno v obtoku na terenu.-. . Če pa bi že prišla v radiestezijsko prešo, bi najbrž pri našem Andrejčku in Tomažku ugotovili prožno in prodorno ustvarjanlnost. Literatura pravi, »to so ljudje, ki so odprtega miselnega procesa, sposobni predelovati najbolj nenavadne ideje in zasledujejo cilj premočrtno. So trdoživi kot kamen (namreč Tomaž in Andrej), kamen, ki tone v globino naravnost svojemu cilju (beri: potencialni komercialni »žrtvi«) naproti.

GLASOVE »FURIJE« SO V »TAVELKI« SOBI

In že smo pri računalnikih, kjer delajo Klavdija Žlogar Fanl Samard-žič, tajnica redakcije Božena Avsec in naša lektorica Mar'eta Vozlič. Stane je bil tu najbolj zaskrbljen: a ne zaradi utrujenosti in no načetega zdravje ene izmed najbolj delavnih Glasovih skupinic, tenv zato, ker bo zaradi izrednega žarčenja računalnikov še slabše. Računalniki! Zmajeval je z glavo in povabil dekleta na seanso. Literatura celo pravi: če imate v kleti miši ali podgane, postavite jim v kot prižgan računalnik. Čez teden dni za radi ubijajočega sevanja ne bo nobene več.

V tehničnem sektorju je bil odkrit en vozel, a na srečo tam ni več nobene mize. Nada Prevc, Igor Pokorn, Tone Guzelj in Uroš Bizjak so zdravi kot dren, prav nič »furjasti«, kar bi ob napetih rokih oddaje časopisa v Ljudsko pravico v Ljubljani lahko bili. Dober team, ki ve, kaj hoče in ki oblikuje vse boljše Glasove strani.

M i z a r s t v o in p ro f i l i ran je l e s a

OVSENIK ALOJZ KRANJ

J e z e r s k a c e s t a 108 c t e l . : (064) 35-770

Iz m a s i v n e g a l e s a i z d e l u j e m o :

• v h o d n a in g a r a ž n a v ra ta O b a l k o n s k e o g r a j e • o p a z n e d e s k e z a

o b l a g a n j e s t e n in s t r o p o v

• k o t n e , z a k l j u č n e in o k r a s n e le tve

O P T I K A

VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese)

Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.

Izdelujemo na recept in brez njega

D a t u m . P o d p i s .

ODEJA Tovarna preiitih ode), p o . Školia Loka 64220 Škofja Loka. Kidričeva 80 telefon 064-62 162

Ode ja je v Jugoslavi j i največje indust r i jsko pod je t je , spec ia l i z i r ano z a i zde lovan je preš i te pos te l jn ine . S svo j im pes t r im i z b o r o m in od l i čno kva l i te to sod i v sam vrh p o n u d n i k o v to vrs tn ih p r o i z v o d o v .

- PREŠITE ODEJE - OKRASNA PREGRINJALA - NADVLOŽKI - VZGLAVNIKI - SPALNE VREČE - OTROŠKI IN DROBNI PROGRAM l a s t n a p r o d a j a l n a je o d p r t a p o n e d e l j e k , s r e d a in p e t e k o d 9 - 1 5 . u r e t o r e k in č e t r t e k o d 1 4 - 1 9 . u r e

Po »furije je pač treba v »tavelko« Glasovo sobo, kjer občasno ustvarja neizmerno gnečo trinajst novinark in novinarjev. Kadar telefonirajo, pišejo, se pogovarjajo, smejijo, komentirajo, terjajo še in še kave, se zbadajo in zabavljajo, zanesljivo tega ne počenjajo sinhrono, ampak posamično, kar ustvarja nepojmljivo vzdušje. Še dobro, da se to dogaja samo dvakrat tedensko, po dve uri, ko se zberejo na seji redakcije, druge dni jih uničuje »terenska«.

Vilma Stanovnik, turistična novinarka, privihra iz Bohinja ali jo prinese tržiški veter; Stojan Saje se vrača z društvenega posveta ali akcije planincev, tabornikov ali ekologov; Vine Bešter se ubada z mladino in demokratično prenovo S M B ali organizira Glasov izlet; Cveto Zaplotnik poroča o kmetijstvu, Radovljici in oblikuje črno kroniko; Lea Mencingerjeva je doma v kulturi: Danica Dolenčeva po Gorenjski išče zanimivosti, ureja ženski vogalček v Glasu in se razume z borci : še ena Danica, mlada Danica Žiebirjeva se je »vrgla« v zdravstvo, socialo, malo nočno kroniko, tako kot v šolstvo in Škofjo Loko Helena Jelovčanova.

O, madonca, saj ni konca: Žalarjev Andrej dirka po gorejnjskih krajih in oblikuje gorenjsko stran; Marija Volčjakova jemlje v resni precep gospodarske ukrepe in gospodarjenje v podjetjih, Košnjekov Joža pa politiko in gorenjski šport. Duško Humer-Dule, je naš športni novinar, Darinka Sedej pa piše z Jesenic in se poskuša v zabavi

NIMAMO VODE! Ko je Oblak vstopil med ta ustvarjajoči in domiselni narod, so za hi

pec utihnili vsi pisalni stroji. Nihalo je švigalo sem in tja in ugotovilo, da je žarčenje izključno le tam, kjer ne stoji nobena miza in noben delovni stol. Skratka, sedimo na domala geomantičnih področjih, se pravi tistih, ki so najugodnejše za delo. Na takih poljih so gradili romarske poti, cerkve, samostane in celo gost i lne! V Stahovici, denimo, kjer je naš Oblak izmeril »strahotna zdravilna sevanja«, kar 25.000 zdravilnih enot. Zato stahoviško Marijo obiskujejo številni bolniki, saj se zemeljska energija ob kipu prefor-mira v zdravilno energijo. Tudi Plečnikove mojstrovine ležijo na podobnih mestih, ki so jih že zdavnaj poznali. Tako so tudi zdravili kot Jurij Humer, največji bioenergetik, ki je pozdravil na tisoče bolnih. Le svoje sestre nikakor ni mogel, zato, ker je tudi sama imela tako močan energetski naboj.

Torej skrivnost je pojasnjena: žarčenja ni, pisunčki smo več ali manj zdravi. Mimogrede: ko je radiestezist opazil plakat v redakciji, s fotografijami Janše, Tasiča in Borštnerja, je po sliki ugotovil, da se v zaporu zdravstveno najbolj drži — Borštner!

A vse le ni tako lepo, kot se zdi : ko je meril vpliv morebitnih škodljivih vodnih tokov, je nihalo povedalo, da tudi teh ni. Sploh ni!? Pričakoval je, da si bomo veselo oddahnili, vendar se je pošteno zmotil. Nenadoma je del redakcije strašansko zaskrbelo, saj jih je prešinilo grenko spoznanje: vode ni, zato smo občasno tako zelo žejni!

Ni, da bi si zdaj kupili lopate in v smislu Kopiji pod brezo po Kranju vsi žejni stikali za brezami! Poiskali bomo pač geomatične gostilnice in si tam potešili žejo in obenem nabirali zdravilnih moči. Prijetno s koristnim!

Znova stokrat zahvaljen, Stane Oblak! Poslednje razodetje nam bo pač še dolgo, priročno opravičilo, tako rekoč alibi, ko bomo skočili na kozarec »vode«. Saj menda ja ni urednika, ki bi si želel slabotnih in bolnih sodelavcev — če pa si že za prvim vogalom lahko mimogrede naberejo zdravilnih enot od glave do pete.

Mi smo se torej »žrtvovali«, vi pa, kakor vam milo in drago. Za zaključek le utrinek resničnega pogovora na lokalnem avtobusu med mladoletnim dekl ičem in vaškim župnikom:

»Gospod župnik, ali naj verjamem radiesteziji?«vpraša deklica. Župnik se nasmehne, zamahne z roko in pravi: »Če vere ni, tudi to ne pomaga. . .«

D. Sedej

BOSCHEVI HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI Iz konsignacijskega skladišča Avtotehna jih dobite takoj.

K o n s i g n a c i j s k a p r o d a j a :

CV avtotehna L J U B L J A N A — A v t o t e h n a , T i t o v a 3 6 , t e l . 3 1 7 0 4 4 J f S E N I C E — L e s n i n a . S k l a d i š č e 5, t e l . ( 064 ) 8 1 1 7 8 R A D O V L J I C A — M e r k u r . K r a n j s k a 2 , t e l . (064) 7 5 1 3 7 L E S C E — M u r k a , Ž e l e z n i š k a 6 , t e l . ( 064 ) 7 4 0 6 7 M A R I B O R - H O Č E — L e s n i n a , M i k l a v š k a 6 3 , t e l . (062) 3 0 6 6 8 1 * C E L J E - L E V E C — v L e s n i n a , t e l . (063) 2 8 9 3 1 S L O V E N J G R A D E C — N a m a , P o d g o r s k a 1, t e l . ( 062 ) 8 4 1 6 1 v ' K R A N J — M e r k u r , P r o d a j a l n a P a r t n e r , G r e g o r č i č e v a 8, t e l . (064) 2 4 6 5 4

© © S ^ ^ J M G L A S 12. S T R A N

K o m p a s h o t e l v R i b n e m p r i B l e d u

S o b o t a , 2. juli ja 1988

Z N A N P O D O B R I H R A N I IN

U R E J E N I H T E N I Š K I H

I G R I Š Č I H R i b n o , juni ja - G o t o v o s e n i s m o zmot i l i , k o s m o v nas lovu zap i sa l i , d a nov K o m p a s o v hote l v R i b n e m pri B l e d u od l i ku je ta p r e d v s e m d o b r a kuh in ja in m o ž n o s t rek reac i je , p r e d v s e m igranja ten isa . P rav g o t o v o p a s e ne b o m o zmot i l i , tudi če z a p i š e m o , d a je še ne e n o leto s tar hote l v R i b n e m e d e n naj lepš ih ho te lov na G o r e n j s k e m p a tudi v S loven i j i . Čudov i ta lokac i ja na o b r o n k u R i b n e g a , h o t e l s k a te rasa nad reko , o k o l i c a z m o ž n o s t m i z a štev i lne iz lete in p ikn ike - v s e to daje d e l a v c e m hote la še š te vi lne p o b u d e z a pes t re j še ž iv l jen je in z a b a v o svo j ih g o s t o v . O t em s m o s e pogovar ja l i z A d i j e m Kr i žan ičem, d i rek to r jem ho te la K o m p a s v R i b n e m .

Prva, ki je v vaš hotel privabila tudi naključne oblikovalce iz okolice Bleda in z Gorenjske je bila vest, da pripravljate dobro hrano, da je vaša kuhinja nekaj posebnega in da znajo kuharji pripraviti tudi že malo pozabljene slovenske jedi, ki jih strežejo le še redko kje. Kako ste se prilagajali obiskovalcem?

»Predvsem s ponudbo slovenskih jedi, ki jih ponujamo vedno, vsak dan in ne le občasno. To je na primer bakalca z žlinkrofi, to so ajdovi krapi, tržiške bržolice, domač

kunec v smetanovi omaki, ješpren-ček s šunko in druge. Teh jedi stalno nihče ne pripravlja, zato je zanje veliko zanimanja. Prav tako imamo na jeailnem listu nekaj jugoslovanskih specialitet in specialitet iz mednarodne kuhinje. K nam hodijo tako domačini, kot obiskovalci Bleda in turisti z Bleda. Prav tako pripravljamo poslovna in družabna srečanja, poročna kosila in večerje. Velik uspeh smo imeli z organizacijo različnih kuhinj: banatske, italijanske, bavarske in kitajske. V juliju

Pe t ten išk ih igr išč in m o ž n o s t učen ja t e n i s a pr ivabl ja v R i b n o tudi š tev i lne p r i v ržence t e g a v e d n o bol j p o p u l a r n e g a š p o r t a

4 m i z o r s T v o I S K f O

Janez in Terezija ISKRA Zbdje 6b, 61215 MEDVODE tel.: (061) 611-471. 612-246

pohištvena oprema za ureditev vseh stanovanjskih prostorov in javnih objektov,

oprema kegljišč, stenske m stropne obloge,

profilirane okrasne letve, elementi »sam svoj mizar«

p o H i s T v e n i areue pohištvena oprema za ureditev vseh

stanovanjskih prostorov in javnih objektov, oprema kegljišč,

stenske m stropne obloge, profilirane okrasne letve,

elementi »sam svoj mizar« Resljeva 38, LJUBLJANA tel: (061) 325-662

•OSOJILNICA BOROVLJE

POPOLN BANČNI SERVIS ZELO UGODNA MENJAVA

SAMO 3 KM OD MEJE

POBO podružnica BRODE - LOBLTAL Tel: 9943-4227-3555

O b i š č i t e n a s t u d i v B o r o v l j a h ( z a c e r k v i j o ) , k j e r

v a m b o m o t u d i h i t r o i n d i s k r e t n o u r e d i l i v a š e

d e n a r n e z a d e v e .

POBO - POSOJILNICA BOROVLJE PRVA DOMAČA BANKA OB MEJI!

in avgustu bomo pripravili posebno ponudbo na naši terasi, kjer bomo stregli pizze, lazanje in druge jedi, ki jih bomo pripravljali vsak dan. Za jesensko in zimsko sezono pa zopet pripravljamo ponudbo drugih kuhinj. Med prvimi bo to gotovo kubanska kuhija, pa indijska in še nekatere. Prav tako pa se je pri nas ob koncu tedna moč zabavati v klubu, kjer igra Andrej Amol , ter poslušati zvoke citer.«

Z izgradnjo teniških igrišč ste poskrbeli tudi za rekreacijo vaših gostov, pri vas pa se je moč naučiti tudi prvih udarcev s teniškim loparjem.

»Od letošnjega prvega maja naprej je zaživela šola tenisa, saj prirejamo tečaje tako za odrasle kot otroke. Imamo pet sodobno urejenih teniških igrišč, na razpolago je učitelj tenisa, prav tako pa oddajamo igrišča različnim klubom in delovnim organizacijam. Igralcem tenisa nudimo sezonske, mesečne in tedenske karte, ki so okoli 20 odstotkov cenejše od normalne ure in je zanje precej zanimanja. Do sedaj teniških turnirjev še nismo prirejali, morda pa bomo poskusili jeseni s turnirjem znanih teniških igralcev. So pa seveda interni turnirji za klube in delovne organizacije. Prednost naših igrišč je, da so zelo dobro tehnično opremljena, imamo tudi top za žogice, tako da lahko igralec tudi sam vadi. Poleg tenisa pa letos načrtujemo urediti tudi lokostrelsko rekreacija. V sodelova-

A d i Kr ižanič , d i rek to r ho te la K o m p a s R i b n o

nju s Francem Oblakom iz Radovljice bomo gostom štirikrat tedensko ponudili streljanje z lokom in sicer od 17. do 19. ure. Če bo letošnji poskus uspel, bomo za naslednjo sezono najbrž pripravili lokostrelsko trim stezo.«

Za vaš hotel v Ribnem je značilno tudi, da ste se že med gradnjo in tudi potem dobro vključili v delo krajevne skupnosti.

»Prav sedaj skupaj s turističnim društvom pripravljamo praznovanje tridesete obletnice dela društev. Uredili bomo kraj, bajer pri skalci, uredili bomo napisne table in smerokaze, pripravili prostor za piknik in pomagali pri proslavi obletnice turističnega društva Ribno,« pravi Adi Križanič, direktor hotela Kompas v Ribnem.

* T ^ r f S e r v i s n o p o d j e t j e K r a n j Tavčarjeva 4 5 , t e l e f o n 2 1 - 2 8 2

S e priporoča z a s o d e l o v a n j e z v s e m i s v o j i m i d e j a v n o s t m i : z i d a r s k a , m i z a r s k a , vodovodno-inštalater-s k a , k l e p a r s k a , k r o v s k a , ključavničarska, p l e s k a r s k a in električarska.

VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISO-NA

S t e s e o d l o č i l i z a p r e u r e d i t e v p o d s t r e š j a v b i v a l n e p r o s t o r e ?

Z a u p a j t e jo n a m , sa j i m a m o tud i v t e m b o g a t e i z k u š n j e ! In fo rmac i je p o t e l . : 21 -282 .

GRADITELJI ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO!

D o b r a kuh in ja in p o s t r e ž b a s t a odHka ho te la

T O V A R N A P O H I Š T V A

A J D O V Š Č I N A

F . V « % \ " . V . V . V t f . V . V . V . \ V . V . V . V . V . \ \ V . "

MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, CESTA J L A 4, KRANJ

O M E R C I A L N I

S E R V I S

R A N J K Gradite, obnavljate ali to šele nameravate! V našem skladišču gradbenega materiala v Hrastju vam nudimo: — stavbno pohištvo, parket in lesne obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — dimnike schiedel — modularno in fasadno opeko — siporex, porolit in betonske bloke — izolacijski material — strešno opeko in salonitne plošče — betonsko železo, mreže — betonske mešalce, samokolnice — montažne garaže, vrtne kamine — opremo za centralno in solarno ogrevanje ter ostali material

Cene so konkurenčne, material po želji dostavimo na vaš dom. Pokličite telefonsko številko 36-462 ali 36-453 in se prepričajte.

Priporočamo vam tudi nakup v naših prodajalnah v Kranju, Tržiču, Ljubljani in Zagrebu. V skladišču pred železniško postajo v Kranju vam med drugim nudimo krmila vseh vrst, tudi za rejce malih živali sveža jajca in olje.

OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!

w . w . v i I I #| I I I L

V S A L O N U P O H I Š T V A

V P R I Z I D K U

V E Č N A M E N S K E

D V O R A N E P P C

G O R E N J S K I

S E J E M K R A N J

U R A P O H I Š T V O

Z A P R I J E T N O P O Č U T J E I N U D O B J E

V V A Š E M D O M U

VRTNO POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTINSTVO — Lesnina Kranj Je pripravila veliko izbiro vrtnih

garnitur, — Lesnina vabi na ogled tudi gostince, saj je izbira

namenjena tudi njim. — N u d i p a tud i p e s t e r i z b o r r a z n o v r s t n e g a d r u g e g a in k u

h i n j s k e g a p o h i š t v a . — K r e d i t n i p o g o j i , o b r o č n o o d p l a č e v a n j e n a 3,6, in 12 m e

s e c e v . Z a n e k a t e r e p r o g r a m e nud i j o 6 m e s e č n o b r e z o b r e s t n o o d p l a č e v a n j e .

— s t r o k o v n a p o s t r e ž b a — b r e z p l a č e n p r e v o z d o 30 k m

O b i š č i t e L e s n i n o v K r a n j u in n a J e s e n i c a h .

M a r i j a B u r n i k

K r a n j , T i t o v t r g 1 4

(poleg Prešernovega hrama na dvorišču)

Vam nudi: • usnjene denarnice in razne etuije# usnjene in elastične pasove • usnjene ogrlice, uhane in zapestnice• usnjene kravate, metuljčke in pentlje za lase. • modne rože iz usnja in svile. Cene so ugodne, priporočamo se za obisk.

13. S T R A N (&m6mmBsaui&

Elljroj INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA DETELJICI V TRŽIČU

• HLAČE za moške, ženske in otroke

• KRHA in SRAJCE

t IZDELKI Z NAPAKO do 40% CENEJE

• TRIMESEČNI BREZOBRESTNI KREDIT

Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Telefon: 51-154

D e l c v n a a g c r i z a a j a

S L O V E N I J A L E S T R G O V I N A L J U B L J A N A

ČLANI KLUBA SLOVENIJALES KUPUJEJO BOLJE IN ŠE VARČUJEJO OBENEM! Želite novo pohištvo gradbeni material, želite stroj za obdelavo lesa, vrhunsko športno opremo, opremo za prosti čas, želite nekaj, pa sami ne veste kaj9 Stopite v Slovenijales trgovino na Titovi 52 v Ljubljani in jih povprašajte, zakaj imajo lahko člani Kluba Slovenijales vse to in še marsikaj več. Kdo so člani Kluba Slovenijales? Jta Kluba Slovenijales lahko postane vsak naš kupec, ki se odloči, da bo z nakupom poljubnega števila vrednostnih bonov varčeval denar v Klubu pod izredno ugodnimi pogoji. ZaM postati član Kluba Slovenijales9

Č | a n i Kluba imajo pri nakupu z boni v prodajalnah Slovenijales trgovina mnogo komercialnih ugodnosti, poleg teh pa

- od dneva, ko ste bone kupili, vam tečejo obresti, ki so vedno višje od porasta drobno-prodajnih cen, tako da niste nikoli v izgubi;

~ realne obrestne mere so najmanj 5%, če je vaša vloga v Klubu manj kot eno leto in najmanj 10%, če je denar v Klubu več kot eno leto.Realna obrestna mera je za mesec junij 34% oziroma 39%,

- za mesec maj je bila tako letna obrestna mera 120% (oz. 125%), za mesec junij pa je letna obrestna mera 90% (oz. 95%)

- obresti na vašo vlogo v Klubu vam DO Slov nijales trgovina obračunava štirikrat letno. - obresti se kapitalizirajo, če član Kluba le-teh ne dvigne v tekočem kvartalu. - z boni kluba po lastni želji kupujete v vseh prodajalnah Slovenijales trgovina v državi, - in nazadnje še najpomembnejše: kadarkoli želite, lahko bone zamenjate za gotovino.

- Kako postati član Kluba Slovenijales9

Nič lažjega kot to! Pokličite nas po telefonu 061-326-961 int. št. 28-92 ali pa stopite v prodajalno Slovenijales trgovina na Titovi 52 Ljubljana. Podrobno se še enkrat pozanimajte za vse prednosti, ki jih imajo člani Kluba in se odločite. Pridružite se Klubu, v katerem vsak član zmaguje. Klubu Slovenijales!

e t i k e t a proizvodnja etiket in tiskarske storitve p.o. 64226 ŽIRI Industrijska c. 6

e t i p r e s t e r m o l e p n e , t e k s t i l n e ,

s a m o l e p i l n e , k a r t o n s k e i n p a p i r n e

e t i k e t e

Kranj - Gostilna Sejem na Gorenjskem sejmu si je pridobila lepo število prijateljev njihove izbrane ponudbe kuhinje in izbornih pijač, zato te dni ne sameva. Ta mesec bo vsak večer video projekcija, poleg ostalih presenečenj, ki jih pripravlja osebje gostilne, pa je potrebno omeniti tudi posebno ponudbo kvalitetnih štajerskih vin. Gre za privatne polnitve vrhunskih, nagrajenih vin štajerskih vinogradnikov. Med njimi bodo posebnosti kot Čurinovo -višnjevo vino, v Londonu s srebrno medaljo nagrajeni Beli Borgundec - vinogradnika Hlu-piča in še vrsta vrhunskih vin. Za ljubitelje piva pa znižano malo pivo - 1.500 din. Foto: G. Ši-nik

L f c h L O Š K E T O V A R N E H L A D I L N I K O V Š K O F J A L O K A

i

(mimmrnmoiLAS 14. S T R A N S o b o t a , 2. juli ja 1 9 $

Termika Škofja Loka

Zdaj imajo v Termiki v rokah že trdne dokaze, da je sanacija uspela. Meritve, ki jih je marca in aprila opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, so pokazale, da je učinek odstranjevanja škodljivih izpuhov oziroma njihova pretvorba v manj škodljive skoraj popoln za prah, vodikov sulfid in ogljikov monoksid.

bnsi se morda učeno, vendar kaže povedati, da poslej uide v okolje največ 0,5 kilograma prahu na uro, kar je znatno pod zgornjo mejo dopustnega onesnaževanja. Pod zakonsko mejo so tudi koncentracije žveplovega dioksida v zraku, ki znašajo okrog deset kilogramov na uro, količine pa so odvisne od vsebnosti žvepla v koksu in učinkovitosti sežigalne komore, to je pretvorbe vodikovega sulfida v žveplov dioksid. Za omejevanje emisije žveplovega dioksida je bistvena uporaba koksa z majhno vsebnostjo žvepla oziroma delna ali popolna zamenjava koksa z zemeljskim plinom. Emisijske koncentracije žveplovega dioksida so bile pri ponovljenih meritvah 13. in 14. aprila približno 30 odstotkov nižje od izmerjenih 23. marca, kar je posledica redčenja izpušnih plinov v kupolni peči. Emisijske koncentracije vodikovega sulfida so vsaj petkrat nižje od mejnih koncentracij, nižje pa so tudi koncentracije ogljikovega dioksida. Razen škodljivih plinov in prahu odstranjuje čistilna naprava tudi neprijeten vonj izpušnih plinov.

Ugodni rezultati meritev torej kažejo, da si je kolektiv Termike na Trati očitke krajanov, češ da jim zastruplja zdravje, vzeli k srcu. Zadovoljni pa bodo šele, ko bodo podobne učinek sanacije, kot so ga pokazale spomladanske meritve, pokazale tudi meritve v drugih letnih časih.

S P O M L A D A N S K E M E R I T V E D O K A Z U J E J O Č I S T E J Š I Z R A K

T e r v o l je ko t z a k o n . N e m o r e m o in n e s m e m o s e o b n a š a t i , ko t d a g a n i . T o m i s e l s o d e l a v c i š k o f j e l o š k e t o v a r n e k a m e n e v o l n e z a p i s a l i o b i z t e k u z a h t e v n e t e h n o l o š k o - e k o l o š k e s a n a c i j e , p o t e m k o s o p o z a g o n u č i s t i l n e n a p r a v e d i m n i h p l i nov v z a č e t k u m a r c a p o s t r e g l i s p r v im i , t eda j še p o l u r a d n i m i d o k a z i o č i s t e j š e m z r a k u iz n o v e g a d i m n i k a n a T ra t i . S a n a c i j o , ki t ra ja o k r o g l i h pe t let , b o d o s k l e n i l i p r e d v i d o m a o b k o n c u p o č i t n i c z i z g r a d n j o p r o t i h r u p n e o g r a d e , z a k a t e r o te dn i p r i č a ku je jo g r a d b e n o d o v o l j e n j e .

Sicer pa so se v Termiki odločili tudi za intenzivni razvoj in stalno posodabljanje proizvodnih procesov vključno z iskanjem novih materialov in področij za varčevanje z energijo. Da bi bili tem osnovnim usmeritvam kos, vabijo k sodelovanju nove visokostroko-vne delavce za področja priprave in vodenja investicij, obdelave in širjenja tržišča, razvoja izolacij

skih materialov, njihove uporabe v družbeni in zasebni gradnji, glede na usmeritev v strojegradnjo za področje izolacijskih materialov pa se želijo kadrovsko okrepiti tudi s projektanti, ki bodo obvladovali tehnološki proces proizvodnje, zasledovali razvoj v svetu, znali svetovati in voditi inženiring posle investitorjev tovrstne opreme.

lip bled l e s n a i n d u s t r i j a 6 4 2 6 0 bled ljubljanska c . 3 2

NOVO NA BLEDU V NOVEM OBJEKTU - CENTRU ZA INŽENIRING IN MARKETING, LJUBLJANSKA 27 IMA UP BLED OD 5. JULIJA ODPRTO NOVO TRGOVINO, KI VAM NUDI VELIKO IZBIRO BLAGA ZA GRADNJO IN OPREMLJANJE VAŠEGA

DOMA, IZREDNO DOBRA KVALITETA, ZELO

UGODNI PLAČILNI POGOJI OBIŠČITE BLED IN NOVO LIPOVO TR

GOVINO VSE INFORMACIJE DOBITE PO T E L :

0 6 4 / 7 7 - 1 6 1

P O Č I T N I C E !

S O N C E !

M O R J E !

G O R E !

Ne dovoli te, da bi vam zaslužen oddih,kjerkol i že boste,pokvar i la nepri jetna sk rb : »KAJ J E Z M O J I M PREMOŽENJEM DOMA?« V Ljubl janski banki , Temeljni banki Goren jske Kranj vas lahko

rešimo te skrbi . Uporabi te klasično bančno storitev. To je N A J E M S E F A .

Sef je poseben predal, ki je vgrajen v varovanem in zašči tenem prostoru banke, v katerem uporabnik hrani v rednostne predmete

in dokumente. Podatk i o tem, kdo ima v banki sef, so pos lovna tajnost banke.

P o g o d b o o najemu sefa lahko sk lene občan, ki je polnoleten in ima osebn i dokument , s katerim lahko dokazuje svojo istovetnost. P o g o d b a pa vsebu je : številko sefa, vel ikost, čas uporabe (en

m e s e c , šest mesecev , eno leto), znesek z a najemnino ter ostale pogoje.

Višina najemnine, ki jo je uporabnik sefa dolžan plačati banki vnaprej, je odvisna od vel ikost i sefa.

V Temeljni banki Goren jske sef lahko najamete v ekspoz i turah na B ledu in v Kranju pri G l o b u s u .

V E S E L E , P R E D V S E M P A

B R E Z S K R B N E P O Č I T N I C E V A M

Ž E L I M O . / O l j u b l j a n s k a b a n k a

I S T R d TURISTIČNI VODNIK

/odnik po Istri v slovenskem, nrvaškem ali srbskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku P o abecednem redu razporejeni opis i krajev in mest v Istri vsebuje jo tudi vse prepot rebne informacije o is t rskem zaledju tja do Krasa in Posočja, G o r s k e g a Kotarja in Tr ig lavskega narodnega parka. V vsakem itinerariju s o v besed i in sliki predstavl jeni :

,wovma mest In naselij Kulturna dediščina Narava in njene posebnosti Kuharska tradicija, izbrana vina... Popis hotelov, kampov in turističnih agencij 60 znakov ali simbolov: lekarna, bolnišnica, servisi, prodajalne... Ilustracije: 80 barvnih fotografij, 11 zemljevidov, 10 planov mest, 7 klimatskih diagramov

POMLADITE SVOJ RAZGLED PO ISTRI Z NAJNOVEJŠIM VODNIKOM — ISTRA!

Vodn ik o b s e g a

160 strani vel ikost i 15 x 24 c m .

Kupi te g a lahko v v s e h knj igarnah,

tur ist ičnih agenc i jah, v k iosk ih in

hote lsk ih recepc i jah .

C e n a knj ige je

23.800 d in.

založba mladinska knjiga

15. S T R A N m m m m ^ O L A S

Slovenska geološka pot, srečanje z davno zgodovino in sedanjostjo

G L A S N A

G O V O R I C A

N E M I H

K A M N I N j e m o 9 ' 0 1 p , a n l n s k i m i n d r u g i m p o t e m s e je l e t a 1983 p r i d r u ž i l a n o v a , v m a r s i č e m n e n a v a d n a in i z -•menov« 6 ' * d o m a ' a m P a k t u d i v s v e t u : S l o v e n s k a g e o l o š k a t r a n s v e r z a l a , k i j e b i l a k a s n e j e p r e -n a s n a * n a v s l o v e " s k o g e o l o š k o po t . N j e n z n a k s t a p r e k r i ž a n i k l a d i v i , n a s t i č i š č i h v e č po t i p a n a i z b J ; r ? u V 0 u s m e r J a r u m e n a p u š č i c a z r d e č o o b r o b o . P o s e b n e g e o l o š k e z n a č i l n o s t i s o o b p o t i geo lošk ° P a z o v a l n i h t o č k a h i z p i s a n e n a t a b l i c a h te r o p i s a n e v v o d n i k u p o t i . N a S l o v e n s k o v s e m n P O t S e ' e D O P ° d a t k i n D r u š t v a p r i ja te l jev m i n e r a l o v in f o s i l o v iz T r ž i č a , k i j e b i l o p r e d -bil i DOH M 8 s , u 9 i M i r k a Ma je r ja p o b u d n i k z a t r a s i r a n j e po t i , že p o d a l o b l i z u 2000 l jud i , 82 - t im p a s o

pode l j en i č a s t n i z n a k i . P o t s o p r e h o d i l i v e n e m a l i v e č z a m a h i h .

° Kran jska gora

ITALIA i

i

^ ^ Vri/<?

Izvir S o č e . A ^ ° * 0 r

10 i • | » '»y»» IU

1 8 / * *

•I 20 Bogatin

Bohinjsko jez.

oBoh in jska B i s t r i ca

? ? PL. RAZOR <*RNO prst

2U o P e t r o v o

SLOVENSKA GEOLOŠKA POT S L 0 V E N I A N G E O L O G I C A L R 0 U T E

S L O V V E N I S C H E R G E 0 L 0 G I S C H E R W A N D E R W E G

Obvezne točke

1-26 0 b l i g a t o r y po in ts

Kontro l lpunkte

T r a s a S l o v e n s k e g e o l o š k e po t i o d S p o d n j e g a J e z e r s k e g a d o C e r k n e g a .

Strokovno plat trasiranja Slovenske geološke poti je prevzel na svoja pleča profesor doktor Stanko Buser, ki ne odneha in skupaj s slovenskimi geologi, Geološkim zavodom iz Ljubljane, ki je pokrovitelj Poti, in Društvom prijateljev mineralov in fosilov Tržič, neumorno 9radi naprej. Prihodnje leto naj bi . bila Slovenska geološka pot sklenjena, obšla naj bi vso Slovenijo, Povezala pa naj bi se tudi s podobnimi potmi v drugih republikah. Predvsem na Hrvatskem o takšni Poti zelo resno razmišljajo. »Mati zemlja« namreč skriva v sebi veliko skrivnosti. Geologi jih odkrivajo in skušajo z njimi seznaniti čim več ^ Lahko bi jih sicer prenesli v D o ^ n ' 6 , n a razstavo, čeprav tudi to w ° ' vendar je čar opazovati

n e m ^ 6 , s p o s ^ i i v e starosti v narav.

| ^ b S S S e t a m ' 5 0 n a S t 3 l e 1 0

1 Z A H O D N E

K A R A V A N K E -

G E O L O Š K I V R T E C

Milijone let trajajoča zemeljska 29odovina skriva vedno manj ne-2 r*ank. Geologi raziskujejo, novega e | ana temu delu pa je dalo Društvo Prijateljev mineralov in fosilov iz Tr-* l c a . Začetno delo je bilo narejeno s Pripravo stalne geološke ekskur-*'|ske poti v Dolžanovo sotesko. ^°teska pomeni tudi v svetovnem perilu eno najbolj znanih nahajališč Okamnelih fosilnih ostankov iz mlaj-^ e 9 a paleozoika. V to sotesko že desetletja prihajajo priznani strokovnjaki iz vsega sveta, da bi izpopolnili svoja geološka spoznanja,

raktično se je ideja o geološki po-'v mikavno dolino nadTržičem rodi-a 'eta 1903, ko je bil na Dunaju ^ednarodni geološki kongres in ^ 'egac i ja tega kongresa je bila v rt°*eski, uresničena pa je bila osem g esetlet i j kasneje.

p rofesor Stanko Buser pravi, da š zahodne Karavanke pravi geolo-sk' V \ n e c s k r o n o v Dolžanovi sote-qiia • n d a r n i mikavna samo geolo-

, n geološki pogled v zgodovi-t e n a 8 n , l i e ' ampak je celoten svet

I | . u ^ a °bmočja lep, miren in večini z e r < L n 6 2 n a n Čudoviti svet med Je-l n ^kim, Pečovnikom, Dolgo njivo rani o a m i s e š e l e s e d a i ' p o t r a S I " Pira i S l °venske geološke poti, od-k u L 8 l ^ e m u krogu'ljudt in ne le iz-

enim planincem. Pred tem do-

D r u š t v o pr i ja te l jev m i n e r a l o v in f o s i l o v T rž i č je b i l o m e d g l a v n i m i p o b u d n i k i z a u r e d i t e v S l o v e n s k e g e o l o š k e po t i . D u š a t e g a d r u š t v a je M i r k o M a j e r , k i j e o b e n e m tud i p r e d s e d n i k o r g a n i z a c i j s k e g a o d b o r a z a m e d n a r o d n o r a z s t a v o m i n e r a l o v in f o s i l o v v T r ž i č u . L e t o s je b i l a že š e s t n a j s t a . R a z s t a v o f i nanc i r a j o p o d p i s n ik i d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o f i nanc i r an ju te r a z s t a v e . P o d p i s n i k o v je ž e 4 1 , o d t e h 20 iz S l o v e n i j e . T r ž i š k a r a z s t a v a , s k a t e r e je p o s n e t e k , i m a u g l e d n o m e s t o m e d t o v r s t n i m i s v e t o v n i m i r a z s t a v a m i . P o š t ev i l u o b i s k o v a l c e v s e u v r š č a n a tret je m e s t o na s v e

t u , z a r a z s t a v o v A r i z o n i in M i i n c h e n u . — S l i k a : D. D o l e n c

slej v to območje ni vodila nobena turistična pot. To je območje ob meji in tudi vanj je sedaj dovoljeno stopiti.

Leta so pokazala, da ureditev Slovenske geološke poti samo na območju Karavank ni dovolj in da je treba s trasiranjem in urejevanjem nadaljevati, saj geoloških zanimivosti tudi drugje v Sloveniji ne manjka. Narejen je bil program urejevanja poti, k sodelovanju pa so bile pozvane vse slovenske občine, še posebej pa tiste, na katerih območju pot poteka. Ob trasiranju poti so bile upoštevane tudi možnosti prenočevanja pohodnikov, zato je večina planinskih postojank na tem območju na dosegljivih razdaljah, posamezne točke poti pa so tudi blizu naselij. So tudi zahtevnejši odseki poti, vendar jih zmore vsak, sposoben hoje, tudi otroci, seveda pa planinska oprema ni odveč. Pot je najbolje začeti na Spodnjem Jezerskem. Ne samo zaradi tega. ker je tak začetek poti načrtovan tudi v posebnem vodniku, ampak zategadelj, ker je prvi del poti do Kofc zahtevnejši. Treba ga je prehoditi v enem dnevu zaradi tega, ker na tej

poti ni planinske postojanke. Prva je na Kofcah. Kasneje so postojanke gostejše.

Z A Č E T E K N A

J E Z E R S K E M

Slovenska geološka pot se začenja na Spodnjem Jezerskem, v bližini Kanonirja in poteka prek Pe-čovnika, Dolge njive, pod Košuto do Kofc, skozi Dolžanovo sotesko v Tržič in naprej skozi Podljubelj, prek Begunjščice in Zelenice, pod Stolom, mimo Javorniškega Rovta do Jesenic. Ta odsek je dolg okrog 50 kilometrov, če ga želite prehoditi v enem delu, pa potrebuje po-hodnik od štiri do pet dni. Ta del poti je bil najprej urejen in je bil zanj napisan vsem razumljiv vodnik. Geološka pot nato obišče Blejski Vintgar, Pokljuko, Triglav, Kriške pode, Vršič, Trento, Sedmera triglavska jezera. Krn, Tolmin, planino Razor, Porezen, Cerkno, Idrij-

• ske Krnice, Idrijo, Vojsko, Trnovski gozd, Ajdovščino, Štanjel, Tomaj, Sežano, Lipico, Lokev, Škocjan, Rodiko, Materijo, Brkine, Ilirsko B i strico, Snežnik in Mašun. Tudi za ta

NAVODILA POHODNIKOM v V s a k p o h o d n i k n a S l o v e n s k i g e o l o š k i po t i m o r a ime t i z a r a d i g i b a n j a v o b m e j n e m p a s u s s e b o j r a z e n o s e b n i h d o k u m e n t o v tud i i z k a z n i c o D r u š t v a pr i ja te l jev m i n e r a l o v in f o s i l o v T rž ič . P o t r e b n o s e je vč l an i t i v d r u š t v o , k jer d o b i v s a k r a z e n i z k a z n i c e š e v o d n i k p o p o t i , d n e v n i k , k a m o r s e v t i s n e j o kon t r o l n i ž i g i p o t i , in p l a n i n s k o k a r t o . P o po t i g r e d o l a h k o tud i tu jc i , v e n d a r m o r a j o ime t i č l a n s k o i z k a z n i c o D ruš t va pr i ja te l jev m i n e r a l o v in f o s i l o v T rž i č . D r u š t v o i m a p i s a r n o v T r ž i č u , T r g s v o b o d e 3 1 . • O d s e k m e d J e z e r s k i m , P e č o v n i k o m in K o f c a m i je na j da l j š i in ni m o ž n o s t i p r e n o č i t v e . Z a t o p o j d i t e n a po t z g o da j z ju t ra j . • N a o b m o č j i h K o m a t e v r a , P e č o v n i k , D o l g a n j i va , K o f c e , Z e l e n i c a , S m o k u š k a p l a n i n a , V a l v a z o r j e v d o m , D e b e l o br d o in J a v o r n i š k i R o v t s e p o h o d n i k g ib l j e v s t r o g e m o b m e j n e m o b m o č j u . N a t eh p r e d e l i h l a h k o h o d i t e e n o u ro p o v z i d u s o n c a in u r o p r e d z a h o d o m . O z n a k e je t r e b a n o s i t i n a v i dn i h m e s t i h . V p r i m e r u k o n t r o l e o b m e j n i h o r g a nov p o k a ž i t e v s e d o k u m e n t e • N a v s e h m e s t i h , Kjer j e v V o d n i k u p o t i p o s e b e j o p o z o r j e n o , ne nab i ra j te v z o r c e v k a m n i n in ne r opa j t e r e d k i h n a ravn ih z n a m e n i t o s t i . • M e d D o l g o n j ivo in K o f c a m i te r t ud i n a n e k a t e r i h d r u g i h d e l i h p o t i g r e g e o l o š k a p o t s k o z i g o j i t v e n a l o v i š č a . Z a t o n e p l a š i t e d iv jad i in n e h o d i t e i z v e n m a r k i r a n i h p o t i . • K d o r g r e n a p o t z a v e č dn i in b o z a r a d i t e g a p r e n o č e va l v p l a n i n s k i h p o s t o j a n k a h , j e z a r a d i p o p u s t o v pr i p r e n o č e v a n j u p rav , d a s e p r e d t e m vč l an i v P l a n i n s k o z v e z o S l o v e n i j e . • P o h o d n i k o m , k i že l i j o nab i ra t i r e d k e k a m n i n e z a s v o j e z b i r k e , p r i p o r o č a m o , d a v z a m e j o s s e b o j laž je k l a d i v o z a razb i j an je k a m n i n , v r e č k e in e t i k e t e , n a k a t e r e b o s t e n a p i s a l i , o d k o d in k a k š n e s o k a m n i n e , t e r l u p o a l i p o v e č e v a l no s t e k l o . • K d o r p r e h o d i po t , d o b i č a s t n i z n a k . D o k a z je D n e v n i k z ž ig i v s e h kon t r o l n i h t o č k .

pisnih značilnostih krajev, kjer poteka pot, ter rastlinstva. Pot je trasirana tako, da popotnik lahko spozna tudi značilnosti naše pokrajine, ljudi in njihove navade. Pot je speljana tudi skozi ali zelo blizu naselij, zato jo lahko uporabljajo tudi šole za naravoslovne dneve.

T U D I G E O L O Š K A

D E D I Š Č I N A J E

N A Š A

Ko je pot nastajala, je bilo slišat: opozorila, da bomo s tem samo še pospešili ropanje nekaterih, že si cer redkih kamnin, fosilov in mineralov. Načrtovalci poti se tega za vedajo, zato popotnike v Vodniku in ob poti s posebnimi tablami opozarjajo, kaj lahko in česa pohodniki ne smejo početi. Zato poziv, da pustimo čuda narave takšne, kot jih je narava rojevala milijone let. Pot vodi skozi predele mirnega gorskega sveta, katerega nastanek bomo ob poti bolje spoznali kot marsikje drugje. Neživi svet trdih kamnin bo pred nami spet zaživel tisto življenje, ki ga je živel v času svojega ro jevanja, razlaga dogajanja nam bo približala sliko časa in dodala zrnce spoznanja ter razumevanja, kako je nastajala zemlja, njeno življenje in z njim mi sami, pravi profesor doktor Stanko Buser.

Pripravil: Jože Košnjek

del imata na voljo Geološki zavod Ljubljana in Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič vodnik poti, brez katerega je pohodnik za marsikaj prikrajšan.

S tem Slovenska geološka pot še ni končana. Ureja se odsek od Mašuna prek Starega trga, Racne

§ore, Blok, Slivnice, Rakovega kocjana, Postojne, Planine. Grča-

revca, Logatca, Vrhnike, Ligojne, Drenovega Griča, Horjula, Korena, Polhovega Gradca, Grmade, Šmarne gore, Rašice, Trojice in Cicija do Vač, kjer je slovensko geološko središče.

Profesor Stanko Buser trasira naprej. Zanimiv je odsek od Vač naprej prek Zasavske gore, Čem-šeniške planine, Partizanskega vrha, Trbovelj, Hrastnika, Šmohorja, Celja, Svetine, Resevne, Breze, Jurkloštra, Zabukovja, Bohorja, Senovega, Brestanice, Bučke, Šmarjeških Toplic, Otočca in Gorjancev. Na ureditev pa š*e čaka zadnji del poti na odseku Haloze, Prekmurje, Slovenske Gorice, Pohorje in S a vinjske ter kamniške Alpe. S tem bi bil slovenski geološki krog sklenjen.

D A V N A

Z G O D O V I N A S E

P R E P L E T A S

S E D A N J O S T J O

Slovenska geološka pot poteka večinoma po že uhojenih in znanih transverzalnih in drugih planinskih poteh. Le na nekaterih delih je bilo treba izbrati novo pot Precejšen del geološke poti je tudi že vrisan v planinske in izletniške zemljevide.

Pot ima znanstvenoraziskovalni, učnovzgojni in planinskopopotniški pomen. Njen osnovni namen je na poljudnoznanstveni način prikazati čim več ljudem, kakšne kamnine so v Sloveniji, kako so nastale in se spreminjale in za kaj jih lahko uporabljajo. Kamnine so ob poti opisane, prav tako pa geološki pojavi kovinskih in nekovinskih ter ostalih surovin, in prelomnice. Posebej važne so opazovalne točke, kjer je možno vzorce kamnin nabrati in jih vzeti s seboj, kot spomin ali kot primerek za raziskovanje. Pomemben je vodnik po poti, ki ne vsebuje le podatkov o kamninah in drugih značilnostih, ampak tudi podatke o kulturnih, zgodovinskih in zemlje-

N a en i o d t r a n s v e r z a l e l e n e

k o n t r o l n i h — F o t o : D.

t o č k D o -

Po ljubljanski kulturni magistrali

17. S T R A N ( ( ^ @ M « J © l S l C a L A S

K U L T U R N O L I C E

V Č E R A J Š N J E I N

D A N A Š N J E

L J U B L J A N E

N t o ? ! ^ ^ ^ * ^ — in u m r e t i . N e , t o l e ve l j a z a N e a p e l j , p a m e n d a t ud i z a P a r i z . V e n d a r p a b i L j u -ka vel ik P o k l o n i l i k a k š n e d r u g a č n e k o m p l i m e n t e , s a j m e s t u d o t a k š n e p o d o b e r a v n o n e m a n j -9'h n J . r ) ' P o r n a n i k , i ' v o s t i ? T e h v e n d a r n e g r e i s k a t i , naš l i p a b i s e v e d a p o d o b n e k o t t ud i pr i d r u -p o z n a 2 n a n i n m e s t i h p o s v e t u . K a j p a , č e b i s e v p r a š a l i , a l i s p l o h p o z n a m o L jub l j ano , a l i P o l e t " " 1 0 t i s t o \ . k a r i 1 d a i e p e č a t ž e s t o l e t j a , t i s t o k a r o s t a j a z a v e d n o v z g o d o v i n i n e k e g a m e s t a . gU C j r ' e P r i l ožnos t , d a L j ub l j ano s p o z n a m o tud i d r u g a č e — n e t a k o , ko t jo g l e d a m o , k a d a r v n a -flače-1 y m o p o n J e n i h t r g o v i n a h a l i h i t imo p o o p r a v k i h p o n jen ih u s t a n o v a h . A m p a k m a l o d r u -* n a m j t

s i e t r e b a r u m e n i m u s m e r j e v a l n i m t a b l a m , k i k r o ž n o v o d i j o p o p o m e m b n i h m e s t n i h

Za ogled Ljubljane je treba izbrati lep, sončen dan, ne prevroč, ne P.ehladen. To je za ljubijansko kot-'ino, kjer se srečujeta mediteransko in srednjeevropsko kontinentalno podnebje že kar preveč zahtevna želja: mesto ima namreč dokaj muhasto vreme. Ali so zaradi 1 e 9a trpeli tudi nekdanji prebivalci Ljubljane, je zdaj težko reči, vsekakor pa jih sitnobe podnebja niso Pognale — vztrajali so na primer R,rr>«jani, ki so že v prvem stoletju

< ; Pred našim štetjem tu postavili utr-3 len vo jak i tabor. Do trenutka, ko

so semkaj prišli Slovani, se je zgodbo še marsikaj - cesar Avgust je leta 14 nrorl no^ifv, Jtotinm nnlri7il

33

o j

dilo - 14. pred našim štetjem položil

temelj obzidju trgovskega mesta Emone, kakih petsto let kasneje pa ie Atila mesto porušil do tal. Od temeljev obnovljeno mesto je nato v 6 stoletju sprejelo Slovane. Ti so si kmalu nakopali na glavo frankovske kneze, iz ostankov emonske klasične arhitekture pa so zgradili srednjeveško mesto z gradom ter ga poimenovali Ljubljana. Pretežno le

dene stavbe v mestu so seveda slabo prenesle potres leta 1511, toda tako kot druga mesta, si je ved-n ° znova opomoglo in z novim li-c e m vedno znova kljubovalo vihar-) e r n . ki jih prinaša^čas. Ljubljana je Prvič omenjena leta 1144 v ohranjenem dokumentu, takrat nekako so 2ačeli na domačem gradu kovati denar, in končno leta 1220 je dobila t u d i mestne pravice. In kot se za mesto s takimi pravicami spodobi, S e je obzidanima Mestnemu in Staremu trgu pridružil še novi trg, plemiški in oblastni center za gospodarsko in cerkveno gospodo. V mestu cveti slikarstvo, kiparske del n i c e in glasbenik Jurij Slatkonja, Hubljančan, ki je postal na Dunaju skof. To križišče severa in juga podane tudi pripravno mesto za re-ormacijo, ki prinese k nam prvo ti-

s k a ; o knjigo.

la L k i h ? e m n a i s t e m stoletju je dobi-bo D n ? a n a s edanjo baročno podo-benih • Z a n r , e t k e Univerze in glas-

IODJL • r o d i | a se je Academia Merosorum (leta 1693), znanstve-

s to l< f t r e d i Š č e dežele. Osemnajsto naiet i e Prineslo Ljubljani eno ^s ta re jš ih Filharmonij v Evropi. d i

z n e j e je bil med njenimi člani tu-rekt d W ' 9 v a n Beethoven, njen di-nifa P a G u s t a v Mahler. Konec ju-ala K S 0 t e m u velikemu možu in y«sbeniku v Cankarjevem domu

Prli posebno razstavo v spomin.

slav 'h^ P a ' e V L i u b l ) a n i m r 9 ° , e l °

galca — simbol mesta Ljubljane je le eden od pomnikov, ki jih je Ljubljana postavila, da čas ne bi nikoli zbrisal tega, kar so njeni prebivalci doživljali štiri leta. Na žično ogrado okoli mesta in minska polja spominja seveda znana Pot spominov in tovarištva. Pot je seveda prehodna v vsakem času, ne le na obletnico osvoboditve, na dan množične prireditve in marsikdo jo poleti tudi prehodi. Toda večinoma vodi izven mesta. Če hočemo prepešačiti del Ljubljane od ene do druge kulturne znamenitosti, je treba pač ostati v mestu.

I L E G A L E C IN N E B O T I Č N I K

Poti kulturne dediščine si ni težko začrtati, rumeno je vrisana v turistični mapi mesta. Začenja se v parku, kjer stoji Ilegalec. Le korak

manj fasada frančiškanske cerkve zgrajena med leti 1646 in 1660. V njej je veliki oltar, delo domačega kiparja Francesca Robbe iz leta 1736.

T R O M O S T O -

V J E Tromostovje seveda ni postalo

slavno šele s pariško razstavo del Jožeta Plečnika, pač pa je izvirna rešitev treh mostov od nekdaj privabljala poglede in občudovanje. Na tem mestu je bil sprva čez Ljubljanico lesen most, leta 1842 pa so naredili Ljubljančani trdnejšega. Če je bil že trden, pa čez čas ni bil dovolj širok za vse večji promet, ki se je pretaka! z desnega na levi breg reke in obratno. Namesto, da bi ga podrli in zidali širšega, si je arhitekt Plečnik na vsaki strani izmislil dva dodatna. Čez te mostove se kaže napotiti v staro mesto.

sredovanje pri italijanski komandi za izboljšanje življenjskih pogojev zapornikov in internirancev.

Posebnost v bližini je ljubljanska tržnica, obrežje, ob katerem se končuje, je uredil Plečnik. Sredi trga je Ganglov spomenik slovenskemu pesniku, ki je zapisal«... ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo...« Ali gospodinje tudi kaj kuhajo po receptih iz njegovih kuharskih bukev, ki jih je ta praktični mož tudi znal napisati? Dandanes prav gotovo ne dosti. Korak proč je slavni Zmajski most. Zgradili so leta 1901 namesto nekdanjega lesenega Mesarskega in mu dali ime po cesarju Francu Jožefu. Tega imena pa nihče ne uporablja. Na mostu je tudi plošča, ki pove, kdo je bil tedaj vrhovni oblastnik v deželi Kranjski in da je bil takratni župan Ivan Hribar. Graditelj mostu, ki je iz takrat še redkeje uporabljenega železobeto-na, ni napisan.

L J U B L J A N S K I

G R A D

bljani tudi sijajno kamnito plastiko — vodnjak, ki ponazarja tri slovenske reke: Savo, Krko in Ljubljanico. Rotovž ali Mestna hiša imenovan je takrat že stal kaka štiri desetletja, ko je Robba klesal svojo umetnino. Rotovž hrani vrsto spominov na ljubljansko preteklost, med drugim Herkulov in Narcisov vodnjak, ki ga je prav tako ustvaril Robba. Imenitna je--gotska dvorana, kjer so v 16. in 17. stoletju Ljubljančani uživali ob nastopih potujočih komedijantov.

Sprehod po Mestnem trgu do Starega je zdaj več kot šola zgodovine, je tudi uživanje v zamislih ljubljanskih prednikov, ki so v ozko in vijugavo ulico proti Levstikovemu trgu znali vnesti toliko očarljivosti. Zdaj je ta ulica zaprta za ves promet in je sicer ozka povsem svobodna oaza pešcev. Dele ulic so zasadili z mizami bližnji lokali in če kaj, potem ta del spominja na nekaj pariškega »imidža«.

Čez Levstikov trg s cerkvijo sv. Jakoba se kaže obrniti proti zahodu — znova čez Ljubljanico in že je opaziti jugozahodni del obzidja antične Emone, kjer naj bi temeljni kamen položil rimski cesar Avgust.

t> i r* <t r>

O O C o

Pošt i o s e b n o s t i . Ko je leta 1809 med S 6 d e Ž l l i r s k i n Provinc, je bil L £ n ienimi guvernerji tudi maršal s e v e r t ' n a 'iub'ia'nska tla pa je F>0 stopil tudi sam Napoleon. 1 Q 2 l

K o n g r e s u " Svete Alianse leta d a n

l n P° kongresu evropskih vlačila V L ' u b | j a n i , in ko se je zaklju-b| j a _ e r a Napoleona, je postala Lju-je n j

a središče narodnega prebu-PraVT' katerega oiasnik je bil dr.

r a

v

n c e Prešeren" s t 0 | e t

d r u 9 i polovici devetnajstega merrK ' e Postala Ljubljana po-

u ! l eznic k u l t u r n o središče, z žel j Mubij ' k i ' e Povezala Dunaj preko A čal w e s T r s t om , pa se je pove-

u

3

3

i

a r n j . u d i n )en ekonomski pomen. V sierj 6 rnesta so pustili močne ia.nsk'K6 namesto dotedanjih itali-ka je S e v e r n ' i . avstrijski vplivi. Ta-p a j e °stala vse do danes, močno tekt j r ' i e n ° podobo oblikoval arhi-vojni P | ečn ik . Po prvi svetovni ustan' 6 L ' u b ' i a n a dobila osnovne kultu V e p o m e m b n e za narodovo jo, Univerzo, Narodno galeristi a d e m i j a znanosti in umetno-

Taka • sti. Q ? ' e bila Ljubljana v preteklo-huda ° o b J e zadnje vojne je bila

Preskušnja za mesto. Lik ile-

proč je osrednja ljubljanska znamenitost, ki gleda z vseh ljubljanskih razglednic — nebotičnik. Postavili so ga leta 1933, arhitekt pa je očitno imel v mislih ameriške visoke stavbe.

Potem se je treba obrniti proti vzhodu, prečkati Titovo cesto, si ogledati Marxov park, ki ga na severni strani omejuje sodna palača s kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, in vrsto lepih secesijskih stavb ob Miklošičevi cesti s hotelom Union na čelu. Še korak ali dva pa se odpre Miklošičeva v Prešernov trg s kipom pesnika, delom kiparja Ivana Zajca. Zadnje mesece imajo Ljubljančani prav ta trg veliko v mislih, saj ga prenavljajo, menda naj bi pred spomenikom stala tudi fontana. Ne glede na to ali bodo trg spremenili ali ne, javno mnenje je kar zelo proti, pa je bolj gotovo, da okoliške stavbe razen polepšanih fasad nikakor ne bodo menjale svojega prvotnega videza. Še naj-

Ne kaže se kar takoj napotiti proti ljubljanskemu gradu čez Stari trg in peš poti, ki so jo uredili po Plečnikovi zamisli. Staro mesto je zanimivost zase, če bi si vso njegovo kulturno dediščino hoteli ogledati vsaj malo podrobneje, bi potrebovali kar več dni. Ne kaže mimo stolnice, ki so jo med letoma 1701 do 1708 zgradili na kraju, kjer je stala nekdanja stara gotska katedrala. Zraven te je semenišče, v katerem je bila prva javna knjižnica v Ljubljani, hrani pa vrsto dragocenih rokopisov in tiskov.

Škofijski dvorec v bližini, stavba iz leta 1512 se ponaša s tem, da so pod njegovo streho prespali tako slavni možje, kot je bil Napoleon; a tedaj še ni bil cesar, ko je užival ljubljansko gostoljubje. Tu so prebival guvernerji Ilirskih provinc. Ob dvorcu je spomenik oziroma steber, ki spominja na demonstracijo ljubljanskih žena; leta 1943 so od škofa Rozmana zahtevale po-

Znana podoba, pa vendar bi verjetno Ljubljančani jecljali, če bi jih povprašali po kakšnih podatkih o tej mogočni stavbi. Mladi bi sicer vedeli povedati, da je obnova gradu prišla v tisto fazo, ko se je tu mogoče poročiti v izredno lepi poročni dvorani. Izkopanine pa pravijo, da je bil hrib prvič utrjen še za časa Keltov in Ilirov in da so v njem prebivali tudi rimski vojaki. V dokumentih se prvič omenja leta 1144, ko je bil grad dom deželnih knezov Spanheimskih. Ti gospodje so tu kovali celo svoj denar. Kdo bi pre-štel vse gospodarje, in vse prezidave in dozidave do danes, kar vse je doletelo ljubljanski grad! V bližini gradu stoji spomenik slovenskim kmetom — puntarjem kiparja S.o-jana Batiča.

R O T O V Ž Isti kipar, ki je izdelal oltar v

frančiškanski cerkvi, je zapustil Lju-

Blizu je Jakopičev vrt z ostanki z i dov dveh rimskih vil. Ob Erjavčevi ulici je še eno zanimivo najdišče in sicer iz 5. stoletja našega štetja: krst i lnica z mozaiki in imeni dona-torjev, ostanki škofovske plače in portika, kar vse se je izognilo katastrofi leta 452, ko je hunski kralj Atila porušil Emono.

K R I Ž A N K E Danes nam Križanke pomenijo

letno gledališče. V resnici pa so bile sedež nemškega viteškega reda. Zrasle so na mestu nekdanje stare cerkve pregnanih templarjev, tu pa je bil včasih tudi Neptunov tempelj. Ves samostanski kompleks je bil preurejen po zamisli Jožeta Plečnika. V bližini je nemogoče zgrešiti Ilirski steber na grobu neznanega francoskega vojaka v času ilirskih provinc. Tu je še palača deželnih knezov Auerspergov, v kateri je da

nes Mestni muzej in Slovanska knjižnica. Tam, kjer je bil nekdaj knežji dvorec, porušen v katastrofalnem potresu, zdaj stoji Narodna in univerzitetna knjižnica, zgrajena po Plečnikovih načrtih. Na zahodni strani stavbe so na obnovljenih ostankih rimskega obzidja portreti naših slavistov. Na vzhodni strani knjižnice pa je le korak do baročne palače, v kateri je Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Stavba je bila nekoč sedež deželnih oblasti, pa tudi kraj, kjer so gostovala italijanska gledališča Trg pred stavbo je bil nekoč srce kvarta ljubljanske gospode, saj se tu kar vrste palače najimenitnejših plemenitaških družin.

Le korak je spet do nabrežja reke in do Jurčičevega trga s Čevljarskim mostom Tudi tega je prenovil Plečnik, poprej je bil most pokrit, na njem pa so bile rokodelske delavnice, ki so mu tudi dale ime. Na drugi strani (kjer je staro mesto) so bila nekoč glavna mestna vrata v Ljubljano.

Zdaj se je treba obrniti nazaj in po Židovski ulici do Trga osvoboditve z Univerzo Edvarda Kardelja, zgrajeno leta 1896 kot deželni dvorec. Z balkona te stavbe so Ljubljančanom leta 1945 govorili člani slovenske vlade in malo zatem tudi Josip Broz-Tito. Sosednja še nekoliko starejša stavba je Slovenska filharmonija, ena najstarejših v Evropi. V bližini je tudi sedež najstarejše slovenske založbe — Slovenske Matice.

Treba je seveda prečkati park Zvezdo, imenovan po značilnih zvezdasto se križajočih poteh, kjer ne gre zgrešiti zlatega Emonca, ki stoji med ostanki zidov in mostu pred vrati antične Emone. Brez skrbi, na podstavku dež spira kopijo, original je v muzeju. Mimo Uršulin-ske cerkve je le nekaj korakov do Trga revolucije s Skupščino in njenim znamenitim portalom, delom kiparjev Zdenka Kalina in Karla Pu-triha. Ob njej je grobnica narodnih herojev. Na južni strani ni mogoče zgrešiti Cankarjevega doma s spomenikom Ivanu Cankarju, delom kiparja Slavka Tihca. Trg ima ime po spomeniku revoluciji, delu Draga Tršarja, njegov pa je tudi spomenik Edvardu Kardelju.

Pot kulturne dediščine naj bi se počasi končala prav tu, kjer je Narodni muzej, ustanovljen že leta 1821 z nacionalno zbirko pričevanj o preteklosti slovenskega ter drugih narodov, ki so bivali na tem ozemlju. Pred stavbo se zeleni kip zgodovinarja Janeza V. Valvasorja Poleti je opera zaprta, a stavba v novorenesančnem slogu iz 1882 je vredna ogleda. Še dva koraka naprej je Narodna galerija, v- kateri pt žal ni več kitajske razstave, hran pa kajpak druge ogleda vredne predmete. Čez staro Prešernove cesto je Moderna galerija zgrajena po vojni z zbirkami del slovenskih umetnikov 20. stoletja. Že vrsto let je v tej galeriji znana in v svetu odmevna prireditev Mednarodni grafični bienale. Pred njo je Berneker-jev spomenik Trubarju in druge pla-stite. Tu se zdaj začenja znamenito Plečnikovo sprehajališče s svetilkami v osrčje Tivolija. Na desni s^oji malce osamljen kip Riharda Jakopi ča, v zanosni drži umetnika v ustvarjanju. Če je v nogah še kaj moči, se je lepo sprehoditi do Cek i -novega gradu, kjer je danes Muzej

revolucije. L. M .

C 3 ( Q ^ ^ © K ^ G L A S 18. S T R A N S o b o t a , 2. julija

KOM PAS J U G O S L A V I J A

KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE '88 »Počitnice 88« DOMOVINA počitnice na otokih so lepše... Morje je čistejše,sonce toplejše in vino bistrejše! K O M P A S O V E POČITNICE na BRAČU (Bol, Supetar, Su-tivan), VISU (Vis, Koiža), HVARU (Hvar, Jelša) in na KORČULI. U G O D N E C E N E in za BRAČ ter VIS ORGANIZIRAN PREVOZ! POČITNICE V K L U B U K O M P A S • K O M P A S O V O MALO MISTO - SUTIVAN/Brač, v juliju od 177.000 din naprej v višku sezone 192.000 din! Bogat program! • K O M P A S O V O VELO MISTO - VIS — KOMIŽA (hotel Biševo, zasebne sobe in apartmaji) — VIS (hotel Issa in zasebne sobe), 7 poonih penzionov od 173.000 din naprej! • K O M P A S O V PLANINSKI KLUB ROGLA, hotel Planja, 7 polnih penzionov, od 173.000 din naprej! NUDIMO TUDI NAMESTITEV V BUNGALOVIH! • PRIPOROČAMO: počitnice v Novigradu • Stella Maris • IZREDNO U G O D N E C E N E • v juliju od 105.000 naprejza 7 polnih penzionov! •

»Počitnice '88« TUJINA »SUPER J A N E Z O V A PONUDBA« ZA PALMO DE M A L L O R C O IN IBIZO • druga oseba ima brezplačen letalski prevoz • tretja oseba 50% popusta pri letalskem prevozu • otroci od 2. - 12- leta brezplačen letalski pevoz KONKURENČNE C E N E - B O G A T A I Z B I R A ! • ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza, odhodi vsak torek; cena že od 574.000 din naprej • GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodi vsak torek; cene že od 663.000 din naprej • CIPER, Larnaca, Limassol, odhodi vsak četrtek, cena že od 669.000 din naprej • TURČIJA, Mersm, odhodi vsak ponedeljek; cena že od 625.000 din naprej • TUNIZIJA, Hammamet, odhodi vsak petek; cena že od 627.000 din naprej

Priporočamo: • MRTVO M O R J E , zdravljenje psoriasisa, teden ali več, odhodi vsak ponedeljek • POČITNICE NA ČRNEM MORJU IN Z LADJO PO GORNJI VOLGI, 13.7.; 11 dni • S K A T A M A R A N O M V RIMINI IN SAN MARINO, vsak vikend, dva ali tri dni, od 120.000 din naprej

KOMPASOVA KRIŽARJENJA • Z LADJO PO VOLGI in POČITNICE NA ČRNEM MORJU, 11 dni, 13.7. - J A N E Z O V A PONUDBA - UGODNI PLAČILNI P O G O

JI1

• 7-DNEVNA LUKSUSNA KRIŽARJENJA MED GRŠKIMI OTOKI v juliju, avgustu in septembru • KRIŽARJENJE PO S E V E R N E M JADRANU od junija do septembra, 7 dni, od 440.000 din naprej • KRIŽARJENJE OD SPLITA DO DUBROVNIKA od junija do septembra, 8 dni, od 420.000 din naprej • S ČOLNI PO KANJONU TARE od julija do septembra, 4 dni. 350.000 din

5 KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN • MICHAEL J A C K S O N , 8.7., 1 dan, avtobus, 68.500 din • B R U C E SPRINGSTEEN, 17.7., 1 dan, avtobus, 68.500 din

KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA V I K E N D IZLETI V J U N I J U • KOPAČKI RIT, 3 dni • NARODNI PARK BRIONI, 1 ali 2 dni • ROVINJ - BRIONI, 1 ah 2 dni • KORNATI, 3 dni • HVAR - OTOK S O N C A , 23.6., 4 dni OGLED O P E R E :

• VIPAVA, ogled opera RIGOLETTO, 3.7., 1 dan.avtobus

POTOVANJA V TUJINO • NIZOZEMSKA E K S P R E S , 8 dni, 16.7. in 20.8. • NORDKAP, 11 dni, 31. 7. • JORDANIJA - SIRIJA, 8 dni, 30.9. • EGIPT, 9 dni, 15.7., 19.8. • M O S K V A - TBILISI - EREVAN, 7.7. • SIBIRIJA in MONGOLIJA, 8 dni, 31.8. • SINGAPUR, 10 dni, 30.6., 21.7., 18.8., 29.9.. 20.10. • BALI - B A N G K O K - SINGAPUR, 11 dni, 29.6. • TIBET in REKA JANGTZE, 17 dni, 4.9. • VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 17.7. • VELIKA KITAJSKA TURA, 17 dni, 14.8. • KUBA, 13 dni, 15.7., 14.10. • BRAZILIJA in ARGENTINA, 15 dni, 3.10., 26.12. • NEVV YORK LOS A N G E L E S - SAN F R A N C I S C O , 11 dni, 11.7., 12.9. • KENIJA - SEJŠELI, 13 dni, 21.11., 28.12. • J A P O N S K A - KOREJA, 13 dni, 27.8., 24.9. • INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 28.8., 25.9. • KAPADOKIJA ANATOLIJA, 10 dni, 27.9.

STROKOVNA POTOVANJA i • BUDIMPEŠTA, Evropski konres citologov, 5 dni 26.9

j Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj - tel.: 28-473,

L Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska L a o r a - tel.: 88-162

Ugodnosti Kompasovih počitnic »Ne ostajajte doma! To utegne škodovati vašemu zdravju!«

S tem nasvetom, ki ga v svojih katalogih za letošnje poletje večkrat ponavlja, hoče turistična in potovalna agencija Kompas vplivati na bralce teh publikacij, da bi se čimbolje odločili.

Kdor ima kakršenkoli namen letos potovati na poletne počitnice, prav lahko najdete v enem od Kompasovih katalogov »svoje« počitnice. Cene, navedene v teh ponudbah, so take, kakršne pač so in kakršne bodo letošnje poletje, vendar je mogoče ob natančnejšem listanju po katalogih najti karseda ugodne priložnosti.

»V dneh, ko cene nevzdržno rastejo na vsakem koraku, nas preseneti izredno ugodna Kompasova ponudba počitnic v španskih turističnih središčih Mallorca in Ibiza,« je zapisano v eni od ponudb te agencije. Vsem, ki se bodo prijavili za počitnice v Španiji do 20. junija, je namreč na voljo tako imenovana »Janezova super ponudba«, ki jo odlikujejo številne ugodnosti in je namenjena predvsem družinam. Če se namreč za take počitnice prijavita dve osebi, ima druga brezplačen prevoz do Palme na otoku Mallorca in nazaj. Tretja odrasla oseba iz družine ima prav tako brezplačen prevoz in poleg tega še 40 odstotkov popusta na ceno storitev v Španiji. Ali je ta ponudba preveč zapeljiva, da bi bila lahko resnična? Če ji verjamete popolnoma in če bi jo želeli preveriti, se vsekakor oglasite v eni od Kompasovih poslovalnic, kjer bodo ta podatek potrdili in morda dodali še kakšno podrobnost. Druga ugodna ponudba Kompasovcev za letošnje poletje se nanaša na Kompasove počitniške klube v domovini. Gre predvsem za Kompasovo malo misto na otoku Braču in za Kompasovo velo misto na otoku Visu.

Prvega od teh klubov za domače goste so v Kompasu zasnovali že pred tremi leti, in sicer v Sutivanu na Braču. Vsako leto so

nato izboljšali vsebino in kakovost ponudbe, letos pa so za boljšo in hitrejšo povezavo s Splitom zakupili posebno letalo, ki bo dopustnike, namenjene v Sutivan, popeljalo do Splita vsak petek. Tudi sicer je program počitnic v Kompasovem malem mistu Sutivanu nadvse zanimiv in pester: poskrbeli so za obilico športa, animacije in zabave za vse starostne skupine, od otrok do odraslih in starejših. Zabave, smeha, vesejja in športa bo dovolj za vse, za to pa bo poskrbela prizadevna Kompasova ekipa v Sutivanu.

Poleg Brača ponujajo v Kompasu tudi Vis Z mestecem Vis in Komiža ter namestitvijo v zasebnih sobah, počitniških stanovanjih ali hotelih. Te vesele počitnice imajo vsekakor vsaj eno velikansko prednost in privlačnost: zagotavljajo nespremenjene cene storitev na otoku Visu.

Do Splita se je mogoče odpeljati bodisi z vlakom bodisi z letalom. V zvezi s tem naj omenimo še eno razveseljivo novico: za nočni vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane, Maribora in Zagreba julija in avgusta vsak ponedeljek zvečer ter prispel v Split v torek

zjutraj, je zagoteovljena nespremenf cena do konca sezone. Sicer pa je v velikem Kompasovem pol' nem počitniškem katalogu zbranih še f ko drugih podatkov, ki bodo dobrodc pri načrtovanju najlepših dni v letu. Tako so, na primer, poimensko naveoV vse plaže, primerne za otroke, vsi turis K r a

čni kraji ob našem morju, kjer si je motf.pot če izposoditi jadralno desko, vsi kraji, '[[JjJ je mogoče igrati tenis, in vse nudistične s k * naturistične plaže v krajih, kamor Komp' eie sicer pelje svoje goste. In če ne ves' hkr kam bi med počitnicami dali svojega p5

preberite Kompasov katalog; potem !{ !^ boste morda odločili, da ga vzamete s* Van boj na morje, saj so poimensko naved* tud vsi kraji ob morju, kjer imajo skupaj z g"s yse radi tudi njihove štirinožne prijatelje. Vsi se poleti ne odločajo za morje; tudi takšne goste je mislil Kompas. Iz njegopre bogate celinske počitniške ponudbe si izbrali prvi Kompasov planinski klub | |Qr Rogli, kjer s Kompasom lahko p režM* , , samo tri dni, od srede do sobote, se<# ^ ali celo štirinajst dni (in po želji seveda! ,

več). Tam zgoraj sicer ni morja, ni pa ^ poletnega vrveža, ni vročine in druge? E-iar

kar greni še tako lepe počitnice. Zato f c l a \ so na Rogli možnosti za igranje tej* £ 5 (imajo tri pokrita igrišča in osem igrišč1 c|ie prostem), namiznega tenisa, rokome1 {S* košarke, odbojke, nogometa in squasft dar, neizmerne možnosti za sprehode in izlet pa. Na Rogli imajo tudi trimski kabinet, potf $®;

bazen, savno in trimsko stezo, v okolici [na mogoče nabirati gozdne sadeže in z d r a ^ ne rastline, otroci imajo dnevno varstv [

s k a

zanje pa prirejajo tudi izlete z v z g o j n o i ^ o braževalno vsebino. ^ Na R o g l i je m o g o č e s tanovat i v ho te lu P'phje

nja ali v bungalovih, kjer si dopustniki i f c ko sami kuhajo. »v <

Vse podrobnosti teh in neštetih drUr zari možnosti za letošnje poletne počitnic^ £ a

mogoče zvedeti v vseh poslovalnic 6 1 1

Kompasa po državi in v pooblaščenih t l i stičnih agencijah. ! ^

PF

D i

G o s t o m , k i s e d o 1 6 . j u l i j a p r i j a v i j o z a k a t e r i k o l i t e r m i n p o č i t n i c v K o m p a s o v e m k l u b u S u t i v a n n a B r a č u , n u d i m o m o ž n o s t o b r o č n e g a o d p l a č e v a n j a (v š t i r i h o b r o k i h )

GORENJSKA ™ KMETIJSKA SLOGA ZADRUGA Kranj

P R O D A J N I P R O G R A M T r a k t o r j i

- TORPEDO (od 33 do 55 kW oziroma od 45 do 75 KM) - URSUS C255, C360, MF 3512 - ZETOR (od 37 do 55kW)

D o m a č i p r o g r a m k m e t i j s k e m e h a n i z a c i j e

— program CREINA (cisterne, mešalci za gnojevko, trosilci mineralnih gnojil)

— program TEHNOSTROJ (trosilci hlevskega gnoja, kiper prikolice) — program SIP Šempeter (linija za spravilo sena in silaže ter program PO-

TINGER) — program FECRO (molzna oprema in hladilni bazeni) — hlevska oprema — varnostne kabine in loki — škropilnice KŽK — puhalniki in samodejni razdelilniki sena — stroji za obdelavo zemlje: plugi, predsetveniki in sejalnice — stroji za sajenje in spravilo krompirja

I z l a s t n e p r o i z v o d n j e v a m n u d i m o

— aksialne in radialne ventilatorje GROS za dosuševanje sena in drugih kmetijskih pridelkov

V a b i m o v a s , d a o b i š č e t e n a š o p r o d a j a l n o k m e t i j s k e m e h a n i z a c i j e i n r e z e r v n i h d e l o v v K r a n j u , C e s t a 1. m a j a ( p r e d m l e k a r n o Č i r č e ) , t e l . : ( 0 6 4 ) 3 5 - 0 3 2 i n 3 5 - 7 5 0

i

S* elel zve Po\ dej Po;

^ Na ra 2

_> pri zai \ k l

pu ka FOTOGRAF

Janez Žumef Izdelava fotografij za vse osebnih dokumentov V DVEH URAH

KRANJ, Partizanska 4. W 23-893 (pri Prešernovem gaju)

vrs Bc Bc

B O U T I Q U E

K

M A J D A K R E K

T o m š i č e v a 2 3 , K r a n j ( v h o d p o d v a l b o m -z a g o s t i l n o S t a r i M a y r )

K r i l a , b l u z e , h l a č e i n o b l e k e ,

t u d i z a n o s e č n i c e .

Z e l o u g o d n e c e n e p r i d i t e - p r e p r i č a j t e s e

.Odprto od 9 do 12, in od 14., I do 19. ure..ob sobotah od 9 d° 12. ure. S tem oglasom dobite 10% popusta!

2a vrs

da drt

ka. ke Pr< čel iak kr< do no vei ko 9o m? če Pc sk sk Dc UČ ko jo, Tu vs,

Sobota , 2. julija 1988

K a j s e ( p o l e t i ) d o g a j a n a g o r e n j s k i h r e k a h in j e z e r i h

19 . stran mMmssmoiM

V E L I K O ( N E I Z K O R I Š Č E N I H )

A M O Ž N O S T I Z A d D O P U S T N I Š K E U Ž I T K E

^nfl rjf »"L 2 8 , ^ u n i i a ~ Gorenjska je znana po tem, da je po dolgem in počez prepredena z rekami in ITM Potokiinda ima obilo jezerc, bajerjev in mlak. Sava z Dolinko in Bohinjko, poljanska in selška Soji ^ t?' Y , 0 k r a i n Tržiška Bistrica, Blejsko in Bohinjsko jezero, Šobčev bajer pri Lescah in Čukov v Bo-jčne S J • K r a njsko (Trbojsko oz. Mavčiško) jezero, Planšarsko jezero na Zgornjem Jezerskem, Zbilj-_mrt 6 | °. . p r i Medvodah, jezero Črnava v Preddvoru, umetno jezero, ki je nastalo za jezom vodne

I h | f t ^ a r n e v Mostah pri Žirovnici, so osrednje reke in jezera, ki dajejo Gorenjski značilno podobo, V e don F 8 d o r n a c i r " 'n tujim turistom in ljudem, ki živijo ob teh rekah in jezerih, veliko možnosti za a P .j. P u«niške užitke. Spusti s kajaki in kanuji po divjih vodah, lahkotno veslanje po jezerih in bajer-jm • |' ' .Pr,,Jubljene in razmeroma varne vožnje v gumijastih čolnih, potapljanje in podvodno fotografi-' s^va^' d e s k a n J e (surfanje) ob ugodnih vetrovih in ribolov so ob najbolj množičnem kopanju in pla-\ie<# tud' 'H 9 ' a ^ n e O D l i k e razvedrila in rekreacije v gorenjskih vodah. Ker so nekatere od teh dejavnosti

, y

d °ka j nevarne, zahtevajo veliko znanja in izkušenj, dobro opremljenost, skrben nadzor, pred-- 9 e r n Pa trezno ocenjevanje lastnih sposobnosti. Da so nekateri precenjevanje ali samo neodgo-

\ rno izzivanje nesreče drago plačali, najbrž ni treba posebej poudarjati. udi'

e g ° j f r e d d v o r s k a Č r n a v a

^ p N E Č A OB N̂EDELJAH

l d ^ L n n c Ž i V J , l i n e m h o t e l u B o r - ki stoji ' a { G u f i n ° 0 b Preddvorskem je-inetf Elan^ a ' sposojajo čolne (tri T< da i, 8 2 3 p e t o s e b i n d v a d v ° s e -

Priti L J ' h l e m o 9 o č e Poganjati le s [et ted ' e m n a P e d a , a ) v s e dr>" v išf f die p \ K o t ' e P ° v e d a l v d - Poslovo-\3v i ^eter Pelko. je za uro vožnje po

Gneč t f e b a o d š t e t i 2 5 0 0 dinarjev. laSl" dansk i ' ? p r e d v s e m nekaj popol-

Da o b l e P i h nedeljah, sicer

i ć i S S T 8 * 0 3 č o l n s p l o n n i t r e b a

ša zasi 2 p ° S o i e v a l n i c a jim ne prina-)lici h a turktf* t 0 j e l e n ' l h o v a d o d a t " \ oOlbLiJ S t l C n a Ponudba za goste, ki J r a n 2 ! h 0 , e l u ' i n tudi za številne rSt^sk | S Q o s t e i n domačine. De-mižfdu • ' e P ° r e d k o zaidejo v Pred-

vor m to iz povsem objektivnih ra-z l °gov : jezero je premajhno, pre-

.i PW? , k° I n P r e o z k ° . da bi omogočilo T S o ? V o ž n i ° - Ra^ml j i vo je, da

j lafeto v Boru ne r a z m i s l i o o tovr-P n . ponudbi oz. o izposojevalnici.

j ^an 7

a

a

V ! ' e , Š e k o p a l c e v b 0 | J m a l ° ' Iri/ zano m ' r b i b i l ° ' e z e r o u m a " ire! d a Drpw ^ e č l z razloga, ker je vo-

J Pelkn e č n | adna,« je dejal Peter niC» *°-

! ^ J S k o j e z e r o

PRILOŽNOST ZA DOMAČINE Skušali smo tudi zvedeti, kaj se do-»aJa na novem jezeru, ki je nastalo e i , u r r | e tn im jezerom mavčiške ZVPH a m e ' vendar veliko nismo Pov K a m ° r s m o P ° k l i c a l ' . s o

deiaT^3'1' d a n i č n e v e d 0 ' večina je Posojali V? ni Znano' da bi že iz"

^ Na 12' C o l n e a l i kaj podobnega. raznovrstn i e * S ' C e r mogoče v i d e t i

' Pri tem n colne, vendar pa gre 2 a d o v o i i s t

e d v s e r r i z a domačine, ki z \ k i s e jim i m i z r a b l l a i o priložnost,

P u s t imo č P o n u d i l a . Sicer pa — kaj bodo a $ U c a s i n Počakajmo,

I n e . Pnnesle prihodnje sezo-?r

7̂a9v zapiha, je J A DESKANJE •dealno

^ ^ t n o ^ S - 8 p u s t e i n s p l o h z a t o " daria n. * S t l č n o P°nudbo,.. pou-d 4 t v a o " " - B l a i , n i z turističnega k e J

n

n ' e kajakaške šole. »Prve kora-P r«d riJfm P ° d r o c J u smo naredili čel, n ^ m a letoma, ko smo se za-k a * u 0 P o v e z o v a t i s tujimi ka-^ a t i v S M U b J ' k i z d r užu je j o re-doseaij D

N e k a l uspeha smo že n ° v J u V o h , n J P r i h a J a organiziral i i > i T * P i n a n a l i Posamično vse kov S e n i n k a i a k a § e v ali začetni-9os'te J * 0 d e l a P a nas še čaka. Za rna, D ' r i ^ J l n tovrstna ponudba z a r četne p£ a v lJ'amo enotedenske z Posamo i e ' Popravljeni smo učiti

'4

yost e ki 11 p a n a s s e c a K a Z a

rna, D ' r i ^ J l n tovrstna ponudba zani-Četne i P ^ a v l Jamo enotedenske za-P ° S a r n e > • 6 ' Pripravljeni smo učiti s kup in e

k e a l i organizirano voditi Skih VQH P ° 9°renjskih in sloven-° o l i n k i o ~ p o S a v i Bohinjki in ^Čimo n _ H a d o v n i . Krki... Začetnike ku S a v i c p , e 2 e r u a l i v spodnjem to-lo, p a i ju 8 ; Potem ko že nekaj zna-Turisti L i P e , ! ? m o v Savo Bohinjko. V s e r n za rL^ r L a j a i 0 v B o h i n J Pred-

a r a d l kajakaštva, se spušča

jo po Savi od mostu pri cerkvi sv. Janeza do Bohinjske Bistrice ali celo do Soteske, za izkušenejše in zahtevnejše kajakaše pa je primeren zlasti del od Soteske do Sela pri Bledu,« pravi Dušan Blazin in navaja, da 10-urni tečaj z vso opremo za tečajnike (kajak, vesla, rešilni jopič...) stane tuje goste sto mark, individualno učenje 20 mark na uro, v to pa so všteti tudi prevozi tečajnikov in opreme nazaj v Bohinj. Za domačine je to kljub precejšnjemu popustu še vedno predrago, zato se le redki odločajo za tečaj ali za individualno učenje. Večina se »šola« sama ali v krogu izkušenih prijateljev.

vi tudi organizirani spusti z velikim gumijastim čolnom po Savi od jezera do Soteske, od Soteske do Bleda, od Šobca do Podnarta... Pri tovrstni ponudbi gre za sodelovanje bohinjskega turističnega društva in zasebne turistične agencije Mak iz Radovljice, z vodstvom Mladinskega doma pa se že dogovarjajo, da bi »popotnikom po Savi« po povratku v Bohinj priredili še piknik.

Blejsko jezero

VESLANJE, DESKANJE, PLAVANJE...

Blejsko jezero je doma in v tujini tako znano, da ljubiteljem rekreacij i na vodi ni treba posebej omenjati, kakšne možnosti daje za plavanje, veslanje in surfanje. Vsakič, ko je lepo vreme in so povrh vsega še ugodni vetrovi, jezero oživi: čolnarji vozijo s pletnami in hidrobusoma turiste po jezeru, največkrat do otoka in nazaj, deskarjev je največ videti v Zaki, kopalci so v grajskem kopališču, ob Toplicah in Vili, na Mlinem in v Zaki, mali čolni, potujejo z enega konca na drugega...

Na Bledu se zavedajo pomembnosti jezera za rekreacijo in razvedrilo gostov in so se temu primerno organizirali. Pri turističnem društvu deluje sekcija čolnarjev, ki raz-

jo svoje surfe, ni bilo velikega zanimanja. Ker se v Zaki že pripravljajo na svetovno veslaško prvenstvo so izposojo surfov in šolo surfanja za nekaj Časa prekinili; tisti najvztrajnejši pa bodo tudi letos imeli možnost, da si izposodijo surf. Kot je povedal Martin Merlak, vodja Kompasove poslovne enote na Bledu, so na Blejskem jezeru najboljše možnosti za deskanje julija in avgusta med 11. in 16. uro.

P o S o r i

VODA JE NA NEKATERIH MESTIH PREPLITVA

Kakšne so možnosti za veslanje in spuste po reki Sori, smo povpra-

»Najprimernejši čas za spuste po Savi Bohinjki je od zgodnje pomladi do začetka poletja. Zdaj je vode še toliko, da se je mogoče spustiti s kajakom po Bohinjki vse od Bohinja do Bleda, sicer pa bo letošnje poletje problem, saj je v gorah malo snega, s tem pa tudi malo vodnih zalog, ki bi čez poletje polnile strugo,« pravi dober poznavalec bohinjskih voda.

*V Bohinju so razen za kajakaštvo (in spuste po divjih vodah) dobre možnosti tudi za deskanje v jezeru, vendar le pod pogojem, da pihajo ugodni vetrovi. Žal vreme surfarjem ni vedno naklonjeno. Problem Bohinja je pravzaprav v tem, da nima stalnega vetra. To pa je tudi glavni razlog, da doslej še niso organizirali izposojevalnice surfov (o tem se zdaj dogovarjajo) niti ne šole surfanja. Sicer pa dobri poznavalci razmer pravijo, da je ob ugodnih vetrovih (ki pihajo bolj poredko) za deskanje idealno enkratno...

Ob Bohinjskem jezeru sta tudi dve izposojevalnici čolnov, ena je v kampu Ukane in druga v Ribčevem lazu v bližini hotela Jezera. Problem je čolnarna, za katero se v Bohinju že nekaj časa dogovarjajo, vendar dlje od načrtov za zdaj še niso prišli. Za goste so zelo zanimi-

polaga z dvajsetimi pletnami, v za kupu pa ima tudi dva hidrobusa, v katerih se lahko naenkrat pelje po 20 do 25 ljudi. Prevoz na otok in nazaj stane tuje goste 5000 dinarjev, domače 3000, za otroke do dvanajstega leta starosti pa je 50-odstotni popust. V ceno je zadnji dve leti vračunana tudi vstopnina na otok.

HTP-jev tozd Turizem in rekreacija ima sposojevalnico čolnov v grajskem kopališču, Vila Bled in hotel Toplice pa jih izposoja predvsem svojim gostom. Najemnina čolna za tri osebe je 5000 dinarjev na uro.

»Na Bledu smo že večkrat razmišljali, kako bi še bolje izrabili jezero za popestritev turistične ponudbe. Pred leti smo poskusili s šolo potapljanja, vendar pa za to razmeroma specifično ponudbo ni bilo zanimanja,« je dejal Marko Potočnik, tajnik blejskega turističnega društva, in povedal, da bo predvidoma s prvim julijem začel voziti po voznem redu hidrobus na relaciji Zaka — središče Bleda.

Kompas je pred leti že organiziral šolo surfanja na Bledu in tudi izposojevalnico surfov, vendar pa glede na to, da prevladujejo starejši gostje, mlajši in domačini pa ima-

šali znanega rekreativca, zmagovalca »triatlona jeklenih«, Lojzeta Oblaka Iz Gorenje vasi , ki se s čolnom ne tako redko spusti po poljanski Sori. Povedal je, da je Sora primerna za čolnarjenje predvsem tedaj, ko je struga bolj polna vode, poleti pa je vodostaj ponavadi prenizek. Če bi hoteli potovati po reki od Žirov do Škofje Loke, bi morali čoln večkrat potegniti na suho, ga prepeljati z avtomobilom in ga potem spet spustiti nazaj v vodo. Tako delajo le najvztrajnejši in tisti, ki se zavestno odločijo, da »doživijo«

Soro v aooršnem delu toka, večina pa se zadovolji s tem, da se spusti po tistih odsekih, kjer je vode dovolj in ni nevarnosti, da bi čoln nasedel na kamnih. Po Sori se, kot je povedal Lojze Oblak, spuščajo s čolni predvsem domačini, občani Škofje Loke in Gorenjske, turisti pa zelo redko, saj možnost za veslanje po odsekih Sore ni navedena v nobenem turističnem vodiču. Lojze je tudi priporočil, da so za poljansko Soro prav zaradi nizkega vodostaja široki in plitvi čolni primernejši kot ozki in globoki.

P l a n š a r s k o j e z e r o n a J e z e r s k e m

URA Čolnarjenja 5000 dinarjev

Kot je povedala Francka Globo-čnik, poslovodja hotela Kazina na Zgornjem Jezerskem, ob Planšar-skem jezeru izposojajo dva čolna, v vsakem pa se lahko peljejo štirje. Za uro čolnarjenja je treba odšteti 5000 dinarjev, za pol ure pa 3000. Na jezeru je možno tudi deskanje, vendar je treba surf pripeljati s sabo. Precej gostov se zanima tudi za ribolov, vendar je majhna nerodnost v tem, da morajo gostje po dovolilnico v Kranj, le v skrajnem primeru jo lahko dobijo na Jezerskem.

C. Zaplotnik

Blagovnica Kranj

V ASTRI BLAGOVNICI KRANJ JE ŽIVAHNO, VEDNO KAJ NOVEGA!

Nudijo bogat izbor najrazličnejšega blaga za opremo in vzdrževanje doma, za gospodinjstvo, trenutno pa je poleg vsega ostalega zanimiva ponudba opreme za kampiranje.

Za vse blago iz prodajnega programa blagovnice nudijo VEČ NAČINOV OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!

AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami:

T O Z D N E O P L A N T A

T O Z D F A R M A C O O P

T O Z D A R O M A - F U T O G

V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51 (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo:

sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, sveže sadje in zelenjavo.

m K m e t i j s k o ž i v i l s k i k o m b i n a t G o r e n j s k e

S* T O Z D A G R O M E H A N I K A 9 B K r a n j - H r a s t j e 5 2 / a

P r o d a j a k m e t i j s k e m e h a n i z a c i j e i n n a d o m e s t n i h d e l o v t e l e f o n i : 3 4 - 0 3 5 , 3 6 - 0 3 3 , 2 4 - 7 8 6 , 3 4 - 0 3 2

Stare cene - možnost nakupa na kredit - traktorjev iz proizvodnje IMT Beograd in TOMO VINKOVIČ, Bjelovar

Zagotovljeni rezervni deli in servisna služba.

P o b o h i n j s k i p r o g i s p e t v o z i m u z e j s k i v l a k

S HLAPONOM V STARE ČASE V svojo tretjo sezono je odsopihal stari muzejski vlak, ki po karavanško-bohinjski progi vozi množice, zlasti tujih turistov, na enodnevne izlete na Primorsko. Potem ko je pred tremi leti ta častitljivi očak s preloma stoletja doživel renesanso, je z Gorenjske skozi Baško grapo v Kanalsko dolino zvozil že več tisoč turistov. Prvo leto so njegovemu botru, Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, za svežo zamisel in izkušnjo, kako obogatiti slovenski turizem, pripeli tudi turistični nagelj. Letošnja krstna vožnja z Jesenic je bila po številu potnikov verjetno rekordna, tako da so se v turistični agenciji Slovenijaturist upravičeno bali »prebukiranja«. Ce drži trditev, da se po jutru dan pozna tudi v turizmu, potem lahko oldtimerju letos napovemo dobro sezono. Iskreno upamo, da bo toliko zanimanja kot prvi dan za muzejski vlak vse do konca septembra, ko pojde za nekaj časa spet na stranski tir.

V družbi s turisti, nastanjenimi v Kranjski gori, na Bledu in v Bohinju, ter s številnimi predstavniki turističnih agencij, ki so sopotniki zato, da svojim klientom znajo doživeto ponuditi tudi to turistično možnost, je bila naša prva vožnja nepozabno doživetje. Preden je na Jesenicah postajenače'nik zapiskal odhod, so se gostje in radovedneži hoteli na vsak način fotografirati v družbi z vlakom in po starem uniformiranimi sprevodniki. Slednji so, oblečeni v izvirne uniforme iz začetka tega stoletja, izdelane po posnetkih iz dunajskega železničarskega muzeja, s svetlečimi medeninastimi

Dvoje izletov na teden so letos naložili muzejskemu očaku. Vsako sredo zjutraj bo z Jesenic odpeljal v Kanalsko dolino, z izletom v Brda, in nazaj. Ob četrtkih pa bo ob Baškem jezeru v Avstriji naložil tamkajšnje goste in jih odpeljal do Kanala in nazaj. Medtem ko se bodo izleti z Jesenic vrstili vse do konca septembra (zadnjič bo krenil 28. septembra), bo z Baškega jezera zadnji izlet 8. septembra.

Stari hlapon je prisopihal do Mosta na Soči.

gumbi, in vsi uglajeni v belih rokavicah, skrbeli za dobro počutje in varnost potnikov.

Te so razporedili v pet vagonov. Takoj za lokomotivo je pripet služ-beno-poštni vagon, v katerem so zbrani na oko neopazni organizatorji izleta z Niko Dolinar na čelu, ki je srce in motor izleta. Za njim je

najuglednejši vagon 1. in 2 razreda, nato pride vagon 2. in 3. razreda, pa najstarejši, za takratno Južno železnico izdelan vagon 3. razreda, iz leta 1893, ki mu sledita še dva vagona 3. razreda. Najmlajša v vsej kompoziciji je lokomotiva, ki nosi letnico 1917, in za njo službeni vagon, letnik 1914. Vlak sprejme 230 potnikov, .na naši prvi vožnji so bili to večinoma angleški, nemški in švicarski gostje, klientela v življenjski jeseni, ki ima pretanjen, čustveno obarvan odnos do zgodovine in njenih dragocenosti.

Vožnja je bila kot v starih časih. Kurjač je vneto stregel hlaponu in oba s strojevodjem sta si med vožnjo neprestano otirala znoj in saje s čela. Na postajah je lokomotiva z zateglim piskom pozdravljala številne radovedneže, ki jih je oblak pare

privabljal v bližino. Na poti domov je hlapona užejalo in še po starem so mu postregli s svežo vodo, da je

Nika Dolinar: »Nedvomno bi bilo zanimivo še kam drugam organizirati izlet z muzejskim vlakom, vendar moramo gledati na to, da imajo kraji, kamor potujemo, turistično zaledje. Hkrati moramo konkurirati tudi avtobusnim prevoznikom. Tako ostajamo na progi Jesenice - Kanal. Sumili smo sicer, da se bomo s tem iztrošlli, zato smo letos izletu dodali Goriška Brda. Naš drugi vlak, ki je že lani poskusil srečo na progi skozi Istro v Pulo, pa bo vozil jeseni.«

Kruh in sol za dobrodošlico

tudi nazaj grede glasno najavljal svoj prihod in pri tem spuščal oblačke pare. Ko nas je v predorih zagrnila tema, so nam mimo oken svetile švigajoče iskre. Predorov se je na bohinjski progi zvrstilo kar dva ducata, z najdaljšim, 6237 metrov dolgim bohinjskim vred, ki veže Gorenjsko in Primorsko. Z Jesenic nas je pot z oldtimerjem namreč vodila skozi Vintgar, Podhom, Bled (ob jezeru), Bohinjsko Belo, Sotesko in Nomenj v Bohinjsko B i strico, nato pa skozi najdaljši predor v Podbrdo, kjer je že Primorska. Vožnja po slikoviti Baski grapi, skozi Hudajužno, Grahovo in Most na Soči, se konča v Kanalu, imenovanem tudi Neptunovo mesto ob Soči, kjer so goste pričakali prijazni gostitelji in jim po stari slovanski navadi izkazali dobrodošlico s kruhom in soljo.

Da se že tri leta ustaljena proga od Jesenic do Kanala ne bi prehitro izpela, so pri Slovenijaturistu, ki organizira vožnjo z muzejskim vlakom, letos izletu dodali novo zanimivost: izlet v Brda, piknik v tamkajšnji primorski vasi, kjer ne zmanjka domačih dobrot, začenši s kraškim pršutom, reznim domačim vinom in ta čas kajpak tudi češenj in breskev. Ker pojedino in nazdravljanje ves čas spremlja tudi razigrana domača muzika (v Podbrdu je vstopil na vlak Rafko iz Podbrda, ki je vešč na »frajtonerici«), se je kar težko posloviti. Z avtobusi, ki so nas poprej iz Kanala popeljali v Brda, se zdaj spustimo v Gorico, kjer nas čaka stari, častitljivi vlak, edini menda te starosti v vsej Evropi, ki je še v voznem stanju.

Na poti domov izvemo, da je old-timer lani dobil »brata«, in sicer na

Stane Srčič pred najstarejsitffflflUi vagonom iz leta 1893, kot gaij^ria slikal priložnostni fotograf D^no < Mohorič.

Lokomotiva je žejna - polnjenje z vodo

progi skozi Istro do Pule. Žal pri svojem turističnem početju ni dosegel starejšega brata. Lokomotiva s štiriosno garnituro bo spričo lanskega poletnega neuspeha to sezono odpeljala v Istro šele jeseni, če jo bodo znale agencije tisti čas kaj bolje izkoristiti kot lani.

Sicer pa tudi starec na karavanško-bohinjski progi lani ni žel tolikšnega uspeha, kot leto poprej, ko si je zaslužil turistični nagelj. Kakih štiri tisoč potnikov so lani popeljali z njim, ostale pa je dokajšnja cena odtegnila temu doživetju sta^ rih časov, Kot pove Nika Dolinar s Slovenijaturista, vodja muzejskega vlaka, so letos pri ceni velikodušno popustili. 19 angleških funtov stane izlet tujega gosta, otroke 10 funtov, mlajše do 6 let pa sploh nič. Domačinom od lani muzejski vlak nudijo

po ceni 45 tisoč, oziroma 23 * dinarjev za otroke.

Na Bledu, kjer izstopimo Z no navdušenih turistov, nas še eno prijetno presenečenj*, starem opremljena postajna c , niča iz časov, ki jim pripad 9. muzejski vlak. Čakalnici 1. i n t zreda sta bili v tedanjih časin ni, vendar je bila celo skrof*1. drugorazredna bolj g o s p o ^ udobna od današnjih. Tudi & slava, ki sta nekdaj spremi) 3^ lezniški prevoz, sta do dane*^ dela. Nekaj sijaja mu lahko vr'1

da na tire postavimo časti t l j '^ merke iz zgodovine in jih | ^ mom približamo ljudem. škemu gospodarstvu L jubl j^ Slovenijaturistu je ta poskus la uspel. ^ J

uti - arhiv.gorenjskiglas.si

Documents

Transcript of uti - arhiv.gorenjskiglas.si