UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

Magistrska naloga

POSLOVNA IN PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE

OSEBE V CIVILNIH ZADEVAH

Julij, 2016 Maja Doganjić

Mentor: prof. dr. Vesna Rijavec

KAZALO

POVZETEK .................................................................................................................... 1

ABSTRACT .................................................................................................................... 3

1 UVOD ........................................................................................................................... 5

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE TER CILJI IN TEZE NALOGE ................ 5 1.2 METODE RAZISKOVANJA ................................................................................ 9

2 POSLOVNA SPOSOBNOST ................................................................................... 10

2.1 RAZMEJITEV MED PRAVNO, POSLOVNO, PROCESNO IN

POSTULACIJSKO SPOSOBNOSTJO ...................................................................... 11

2.2 POSLOVNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V TEORIJI .................. 12

2.3 POSLOVNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V PRAKSI .................. 23

3 PROCESNA SPOSOBNOST ................................................................................... 27

3.1 PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE...................................... 28

3.2 PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V POSTOPKIH IZ

DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ ....................................................................... 30 3.2.1 Procesna sposobnost mladoletne osebe v pravdnem postopku ...................... 32

3.2.2 Procesna sposobnost mladoletne osebe v nepravdnem postopku .................. 36 3.2.3 Primerjava ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe v pravdnem in

nepravdnem postopku .............................................................................................. 42 3.3 VARSTVO PROCESNIH PRAVIC MLADOLETNIH OSEB V POSTOPKIH IZ

DRUŽINSKIH RAZMERIJ SKLADNO Z MEDNARODNIMI DOKUMENTI ...... 43 3.3.1 Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin .................... 43

3.3.2 Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah .................................... 44 3.3.3 Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic ................................. 50 3.3.4 Lizbonska pogodba ......................................................................................... 51

3.3.5 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah .................................................. 51 3.3.6 Agenda Evropske unije za otrokove pravice .................................................. 52

3.3.7 Smernice Odbora ministrov Sveta Evrope za otrokom prijazno pravosodje . 53 3.3.8 Strategija Sveta Evrope o otrokovih pravicah 2012-2015 ............................. 55 3.3.9 Ostali mednarodni dokumenti ........................................................................ 55 3.3.10 Ocena skladnosti slovenske ureditve z mednarodnimi dokumenti ............... 56

4.1 IZVRŠILNI POSTOPEK NA PODLAGI IZVRŠILNEGA NASLOVA .............. 64

4.2 IZVRŠILNI POSTOPEK NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE ............. 65

4.3 UREDITEV PROCESNE SPOSOBNOSTI V ZAKONU O IZVRŠBI IN

ZAVAROVANJU ...................................................................................................... 66 4.3.1 Mladoletna oseba kot stranka v izvršilnem postopku ..................................... 67 4.3.2 Izvršba v zadevah iz razmerij med starši in otroki (glede varstva in vzgoje

otrok ter glede osebnih stikov z otroki) ................................................................... 68

4.4 IZVRŠLJIVOST SLOVENSKIH SODNIH ODLOČB PO BRUSELJSKI

UREDBI IIA ............................................................................................................... 71

5 POSTOPEK ZAVAROVANJA ............................................................................... 77

5.1 PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V POSTOPKU

ZAVAROVANJA ...................................................................................................... 78

5.2 IZDAJA ZAČASNE ODREDBE V POSTOPKIH IZ DRUŽINSKIH RAZMERIJ

.................................................................................................................................... 78

6 SKLEP ........................................................................................................................ 81

1

POVZETEK

V nalogi je obravnavana ureditev poslovne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih

zadevah v slovenskem pravnem redu, ki pozna popolno in delno ali omejeno poslovno

sposobnost. Slednja je podeljena razsodnim mladoletnim osebam, ki so dopolnile 15 let.

Njihova poslovna sposobnost je omejena, ker ne morejo samostojno veljavno sklepati

pravnih poslov, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot pomembne za mladoletnikovo

življenje. Za njihovo veljavnost je potrebno dovoljenje oziroma odobritev zakonitega

zastopnika mladoletne osebe. Zaradi ohlapne opredelitve pomembnih pravnih poslov je

v nalogi namenjena posebna pozornost tej zakonski določbi. Izpostavljeno je vprašanje

veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega

zastopnika, pri čemer smo zavzeli stališče njihove relativne neveljavnosti. V

nadaljevanju naloge sledi pregled ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe s

poudarkom na postopkih iz družinskopravnih razmerij, ki se vodijo po pravilih

pravdnega ali nepravdnega postopka. Pregled obeh vrst postopkov pokaže pomanjkljivo

ureditev nepravdnega postopka v zvezi z obravnavani tematiko in vprašljivo subsidiarno

uporabo pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku. Ker se je v zadevah iz

družinskopravnih razmerij Republika Slovenija zavezala spoštovati mednarodne

dokumente in s tem zagotavljati določene procesne pravice otrokom, je veljavna

ureditev analizirana tudi v luči skladnosti s temi dokumenti, pri čemer je vsebina le-teh

predstavljena v ključnih točkah. Primerjava je pokazala neskladnost slovenske pravne

ureditve z mednarodnimi dokumenti. Naloga se zaključi z analizo ustreznosti ureditve

izvršilnega postopka, tako z vidika zagotavljanja pravnega varstva mladoletnim osebam

kot z vidika varstva koristi otrok in njihovih pravic v postopku izvršbe v zadevah iz

razmerij med starši in otroki. Ugotovili smo, da po obstoječi ureditvi v postopku izvršbe

in zavarovanja mladoletniku ni vedno zagotovljena pravica do sodnega varstva, zaradi

česar bi bilo potrebno posebej urediti procesno sposobnost mladoletne osebe v postopku

izvršbe in zavarovanja. Kot neprimerna se je izkazala ureditev postopka izvršbe v

zadevah iz razmerij med starši in otroki, saj otroku v teh postopkih ni dana možnost

izraziti lastno mnenje. Tako se pod vprašaj postavlja ustrezen nivo zagotavljanja

otrokovih koristi v teh postopkih. V nalogi smo se dotaknili tudi predlaganega besedila

Družinskega zakonika, ki bi lahko odpravil kar nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti

veljavne ureditve obravnavane tematike.

Ključne besede: poslovna sposobnost, procesna sposobnost, mladoletnik, pravdni

postopek, nepravdni postopek, izvršilni postopek, Konvencija o otrokovih pravicah,

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Družinski zakonik.

ABSTRACT

The thesis deals with the regulation of legal capacity of minors in civil matters in the

Slovenian legal order, which is either fully or partially limited. The latter is granted to

competent minors who have already completed 15 years and. Their capacity is limited

because they are not allowed to independently and validly conclude legal transactions

that are by the legislature defined as important for the minor's life. The validity of their

legal transactions is a subject to authorization or approval of the legal representative of a

minor. The loose definition of significant legal transactions is the reason that we give a

special attention to this statutory provision. We highlight the question of the validity of

concluded legal transactions without the permission or approval of the legal

representative and we take the view of their relative ineffectiveness. The thesis

continues by the review of regulation of the capacity of a minor with an emphasis on

family court procedures which are managed according to the rules of litigation

procedures or non-litigious procedures. An overview of both types of procedures

showed a lack of regulations of non-litigious procedures, and questionable subsidiary

application of the rules of litigation procedure in the non-litigius procedure. Whereas in

these matters the Republic of Slovenia has undertaken to comply with the international

documents, thus ensuring a certain procedural rights for children, the regime was also

analyzed in terms of compliance with these documents. The content of documents is

presented with the key points. The comparison showed the inconsistency of Slovenian

legal order with the international instruments. The thesis ends with an analysis of the

adequacy of the enforcement procedure, in terms of providing legal protection to minors

and protecting the interests of children and their rights in the enforcement procedure in

matters of relationships between parents and children. We found that a minor in the

current situation of the enforcement procedures is not always guaranteed the right to

judicial protection, which should be specially regulated process capability of minors in

the enforcement procedures. A regulation of the enforcement procedure in matters of

relationships between parents and children was proved as inadequate, because children

in these procedures are not given the opportunity to express their own opinion, which

arises a question of ensuring an appropriate level of child benefit in these procedures. In

the thesis, we also discussed the content of the proposed Family Code, which could

eliminate some of the deficiencies found on the existing subject discussed.

Keywords: legal capacity, procedural capacity, a minor, litigation procedure, non-

litigious procedure, enforcement procedure, the Convention on the Rights of the Child,

the European Convention on the Exercise of Children's Rights, Family Code.

1 UVOD

Pojmovanje otroka na način, kot ga poznamo danes, se je pojavilo pred približno dvema

stoletjema. Zavest o pravicah otrok se je začela razvijati z vzponom industrijske

revolucije, v tistem času so tudi nekatere pravice otrok postale deležne pravnega

varstva. Prve težnje po urediti otrokovih pravic kot posebne skupine so se pojavile šele

v 20. stoletju, in sicer z Ženevsko deklaracijo o otrokovih pravicah. Do razmaha

otrokovih pravic je prišlo v zadnjem četrtletju, od sprejetja Konvencije Združenih

narodov o otrokovih pravicah1 (v nadaljevanju: KOP). Slednja predstavlja pomemben

mejnik v razvoju otrokovih pravic, saj so otroku priznane pravice kot njemu lastne. V

posledici tega KOP uvaja pojmovanje otroka kot subjekt prava in ne objekt. Tej

usmeritvi je na načelni ravni sledila tudi Republika Slovenija z ustavno določbo o

pravicah otrok.2 Podrobnejša ureditev tega področja pa je prepuščena zakonom. V

nalogi bomo zato vzeli pod drobnogled, kakšen položaj je v Republiki Sloveniji

namenjen otrokom v pravnem prometu in sodnih postopkih, kako so varovane njihove

koristi in kakšne pravice imajo. Osredotočili se bomo na ureditev poslovne sposobnosti

mladoletne osebe, ki je pogoj za veljavno nastopanje v pravnem prometu in njeno

procesno sposobnost v civilnih sodnih postopkih, ki je pogoj za veljavno opravljanje

procesnih dejanj. Pozornost bomo namenili tudi varovanju koristi otrok v sodnih

postopkih in dostopu otrok do pravnega varstva.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE TER CILJI IN TEZE NALOGE

Poslovna sposobnost (sposobnost za dejanja) je sposobnost osebe, da veljavno sklepa

pravne posle ter da sama pridobiva pravice in prevzema obveznosti. Procesna ali

pravdna sposobnost pomeni sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati

procesna dejanja v postopku pred sodiščem, pri čemer lahko stranka opravlja procesna

dejanja sama ali preko pooblaščenca.3 Ali lahko stranka veljavno opravlja procesna

dejanja, je odvisno od tega, ali je poslovno sposobna, saj je fizična oseba procesno

1 Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe,

št. 15/90, Uradni list RS, št. 9/92. 2 56. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS); Uradni list RS, št. 33/91-I, 21/94,

42/97, 66/00, 24/03, 69/04. 3 L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana, 2002, str. 168.

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105

sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Oseba, ki ni poslovna sposobna, ni

procesno sposobna oziroma ne mora sama veljavno opravljati procesnih dejanj. To

pomeni, da se procesna sposobnost navezuje na poslovno sposobnost, ki jo oseba

praviloma pridobi s polnoletnostjo (ko dopolni 18 let). Posledično velja splošna

domneva, da je polnoletna oseba procesno sposobna. V določenih primerih se je

zakonodajalec odločil podeliti poslovno sposobnost tudi osebam, ki še niso polnoletne,

a so dopolnile 15 let. Te osebe lahko pridobijo popolno ali omejeno poslovno

sposobnost. Pri slednjih se postavi vprašanje njihove procesne sposobnosti. Namreč,

zakon ne pozna omejene ali delne procesne sposobnosti. Zlasti v praksi je zato lahko

težavna opredelitev procesne sposobnosti mladoletne osebe, ki je dopolnila 15 let.

Zakon o pravdnem postopku4 (v nadaljevanju: ZPP) v 77. členu določa, da je

mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, pravdno sposoben v mejah, v

katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Nekateri teoretiki menijo, da je

mladoletnik procesno sposoben samo v sporih glede materialnopravnih razmerij, ki jih

lahko veljavno oblikuje sam in brez soglasja zakonitega zastopnika, v vseh drugih

civilnih sporih pa je v celoti nesposoben.5 Na drugi strani pa je sodna praksa,

6 zavzela

stališče, da je merilo za procesno sposobnost veljavnost pravnega posla, ki ga

mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, sklene brez sodelovanja zakonitega zastopnika. Če je

pravni posel ničen ali izpodbojen, mladoletnik v sporu o takšnem poslu nima procesne

sposobnosti. Vendar pa v praksi ni vedno jasno, katera so tista pravna razmerja, ki jih

mladoletnik lahko veljavno oblikuje sam, oziroma kateri so tisti pravni posli, ki jih

lahko mladoletnik sklepa brez zakonitega zastopnika, saj je zakonska opredelitev zelo

ohlapna.

V sodnih postopkih s področja družinskih razmerij velja posebna ureditev, ki

mladoletniku v večji meri priznava procesno sposobnost. Takšna ureditev izhaja zaradi

same narave družinskih sporov in njihovih posledic ter zahtev mednarodnih

dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. To področje je urejeno v treh zakonih:

4 Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 -

ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US,

107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US,

48/14 in 48/15 - odl. US. 5 Ude, str. 169.

6 Tako npr. odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 684/2008 z dne 27. novembra 2008 in odločba Višjega

sodišča v Ljubljani I Ip 2838/2011 z dne 14. oktobra 2011.

ZPP, Zakonom o nepravdnem postopku7 (v nadaljevanju: ZNP) in Zakonu o zakonski

zvezi in družinskih razmerij8 (v nadaljevanju: ZZZDR). Zakoni niso medsebojno

usklajeni, čeprav terjajo hkratno uporabo vseh. Poglavitno problematiko neusklajenosti

slovenske zakonodaje na področju poslovne in procesne problematike mladoletnikov

predstavlja ureditev civilnega izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, za katerega

se uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju9 (v nadaljevanju: ZIZ). Civilni

izvršilni postopek je tisti postopek, v katerem ima upnik možnost zahtevati izvršitev

pravice, ki jo ima na podlagi izvršilnega naslova. V postopku zavarovanja pa ima

pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve. V izvršilnem postopku torej upnik doseže

prisilno izvršitev pravnomočne sodne določbe, v kolikor je dolžnik ne izpolni

prostovoljno, s čimer je upniku zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Glede na to, da

ZPP podeljuje mladoletni osebi omejeno poslovno sposobnost, zaradi česar lahko v

določenih civilnih sodnih postopkih in v določenih pravnih razmerjih nastopa

samostojno in tako pridobi pravnomočen izvršilni naslov, je pričakovati, da lahko v teh

primerih tudi sam zahteva prisilno izvršitev le-tega, vendar temu ni vedno tako. Zaradi

pomanjkljive zakonske ureditve mladoletni osebi, ki je dopolnila 15 let, ni priznana

procesna sposobnost v postopkih izvršbe. V teh primerih ji ni dana niti pravica izraziti

svoje mnenje. Enako mladoletniku ni priznana procesna sposobnost v postopkih

zavarovanja. Čeprav je mladoletnik lahko stranka v pravdnem postopku, pa mu ZIZ ne

omogoča predlagati izdaje začasne odredbe, niti izraziti svojega mnenja. Zato se tudi na

tem mestu postavlja vprašanje skladnosti obstoječe zakonske ureditve z Evropsko

konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin10

(v nadaljevanju:

EKČP) in KOP, ki dajeta otroku, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, pravico

sodelovati v postopku in izraziti svoje mnenje.

Če povzamemo, je cilj magistrske naloge na enem mestu predstaviti ureditev poslovne

in procesne sposobnosti mladoletne osebe v slovenskem pravnem redu kot zaokroženo

celoto. Najprej se bomo posvetili ureditvi poslovne sposobnosti mladoletne osebe, saj se

7 Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Uradni list RS, št. Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 - popr.,

Uradni list RS, št. 87/02 - SPZ, 131/03 - odl. US in 77/08 - (ZDZdr). 8 Zakono zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno

besedilo, 101/07 - odl. US, 90/11 - odl. US, 84/12 - odl. US in 82/15 - odl. US. 9 Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07,

121/07, 45/08 - ZArbit, 37/08 - ZST-1, 28/09, 51/10, 26/11, 14/12, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 58/14

- odl. US, 53/14, 50/15, 54/15 in 76/15 - odl. US. 10

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/1994 in Uradni list RS, št. 33/1994.

le-ta navezuje na procesno sposobnost. V nadaljevanju bo sledil pregled ureditve

procesne sposobnosti mladoletne osebe s poudarkom na ureditvi v družinskih zadevah.

Vzporedno s predstavitvijo zakonske ureditve te tematike je naš namen povzeti stališča

teoretikov, ki se ukvarjajo s to tematiko, in podati oceno skladnosti ureditve z

mednarodnimi dokumenti, ki na tem področju zavezujejo Republiko Slovenijo. Na

podlagi pregleda sodne prakse slovenskih sodišč nameravamo ugotoviti, ali obstoječa

pravna ureditev ustreza danim časovnim razmeram (načinu življenja), na kakšen način

sodišča v praksi uporabljajo oziroma razlagajo nejasna zakonska določila in ali obstaja

enotna sodna praksa na tem področju. Navedeno nam bo služilo pri analizi obravnavane

ureditve, katere poglavitni cilj je izpostaviti njene pomanjkljivosti (tako z lastnega

stališča kot stališča drugih avtorjev) in poiskati ustrezne rešitve oziroma podati

predloge, ki bi vodili k preglednejši in ustreznejši zakonski ureditvi tega področja.

Skozi analizo pravne ureditve poslovne in procesne sposobnosti mladoletne osebe v

slovenskem pravnem redu, na analitično-teoretični ravni, bomo skušali potrditi ali

ovreči naslednje hipoteze:

1. Zakonska opredelitev poslovne sposobnosti mladoletne osebe, ki je dopolnila 15

let, je preohlapna in zato povzroča težave pri ugotavljanju le-te v praksi;

2. Slovenska ureditev procesne sposobnosti mladoletne osebe oziroma njenih

procesnih pravic v sodnih postopkih ni v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki

zavezujejo Republiko Slovenijo;

3. Zakonodajalec bi lahko določil, da se vsi postopki iz družinskih razmerij11

rešujejo bodisi v nepravdnem bodisi v pravdnem postopku, in hkrati vse

postopke uredil v enem zakonu, s čemer bi se izognili morebitnemu neenakemu

procesnemu obravnavanju mladoletnih oseb, in zagotovil preglednejšo ter

jasnejšo ureditev področja brez prenašanja zakonskih določb iz enega v drug

zakon;

4. V postopku izvršbe in zavarovanja bi morala biti posebej urejena procesna

sposobnost mladoletne osebe, saj veljavna ureditev ne zagotavlja pravnega

varstva mladoletnim osebam.

11 Pod postopke iz družinskih razmerij mislimo na zakonske spore in spore iz razmerij med starši in

otroki, ki jih ureja ZPP in postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ki so urejeni v ZNP.

1.2 METODE RAZISKOVANJA

Pri pisanju magistrske naloge je uporabljen predvsem analitično-teoretični pristop, s

pomočjo katerega je analiziran obstoječi pravni okvir obravnavane teme, razpoložljiva

strokovna literatura in obstoječa domača sodna praksa. Metodi dela, ki smo se ju

poslužili, sta predvsem jezikovna in teleološka, s katerima je predstavljena veljavna

pravna ureditev obravnavane tematike. Primarna raziskovalna metoda je vsebinska

analiza pravne ureditve poslovne in procesne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih

zadevah v Republiki Sloveniji, ob uporabi predpisov in relevantne sodne prakse ter

klasifikaciji zaznanih problemov. Posamezni pojmi in instituti so obdelani z metodo

deskripcije. Z metodo primerjave je ugotovljena ustreznost slovenske pravne ureditve z

mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo na obravnavanem

področju. Metode dedukcije, indukcije in sinteze so nam bile v pomoč pri lastnih

ugotovitvah in zaključkih.

2 POSLOVNA SPOSOBNOST

Poslovna sposobnost se v pravni teoriji12

opredeljuje kot sposobnost fizične osebe, da

samostojno sklepa pravne posle,13

da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje.14

Torej, kot sposobnost samostojno nastopati v pravnem prometu. V Republiki Sloveniji

oseba praviloma pridobi poslovno sposobnost s polnoletnostjo (dopolnjenim 18. letom

starosti). Polnoletnost predstavlja objektivno predpostavko poslovne sposobnosti.

Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti pa predstavlja razsodnost, to je

sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in sposobnost ravnati s tako oblikovano

voljo. 15

Poslovna sposobnost se pri polnoletnih osebah domneva, saj se predvideva, da

je oseba telesno in duševno zrela ter sposobna za samostojno življenje. Zato se

polnoletni osebi ne zagotavlja več posebnega varstva, ki ga mladoletnim osebam v prvi

vrsti nudi ustava, nato pa zakoni. Izjemoma lahko oseba pridobi poslovno sposobnost

pred polnoletnostjo, in sicer na podlagi zakona s sklenitvijo zakonske zveze (ob

poprejšnji dovolitvi centra za socialno delo) ali na podlagi sodne odločbe, ko postane

roditelj, če so za to pomembni razlogi.

Pravni sistem Republike Slovenije pozna tudi delno (ali omejeno) poslovno sposobnost.

Le-to imajo polnoletne osebe, katerim je z odločbo sodišče delno odvzeta poslovna

sposobnost,16

ter osebe, ki so dopolnile 15 let in so sposobne razumeti pomen svojih

dejanj. Poslovni sposobnosti slednjih se bomo posvetili v nadaljevanju naloge. Za

namene preglednosti oziroma lažjega branja, bomo v nadaljevanju naloge za osebe, ki

so dopolnile 15 let ne pa še 18 let, uporabljali termin mladoletnik, za osebe mlajše od 15

let pa otrok.17

12

Definicija poslovne sposobnosti ni podana v nobenem zakonu, čeprav mnogi uporabljajo ta pojem. 13

Pravni posel je dopustno ravnanje enega ali več pravnih subjektov, katerih namen je ustvariti

spremembo v pravnih razmerjih med posameznimi pravnimi subjekti (B. Sajovic, Osnove civilnega

prava, Splošni del, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1994, str. 125). 14

A. Finžgar, Osebe civilnega prava, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,1967,

stran 9. 15

M. Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, št. 6 -7, 2003, str. 1758. 16

Gre za delno preklicane osebe, ki imajo položaj mladoletnika, ki je dopolnil 15 let. Poslovna

sposobnost pa jim je bila odvzeta zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali

mamil, ali ker iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso bile sposobne same skrbeti zase, za

svoje pravice in koristi. 17

V slovenski civilni pravni ureditvi ne obstaja definicija otroka in mladoletnika. Velja, da sta tako otrok

in mladoletnik osebi, ki še nista dopolnili 18 let. V predlogu Družinskega zakonika je predvidena

definicija otroka, po kateri je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen, če je že prej pridobila popolno

poslovno sposobnost.

2.1 RAZMEJITEV MED PRAVNO, POSLOVNO, PROCESNO IN

POSTULACIJSKO SPOSOBNOSTJO

Čeprav so se bistveni premiki v pojmovanju pravne sposobnosti, kot jo razumemo

danes, začeli šele z naravnopravnimi idejami, do razmaha katerih je prišlo v 18. stoletju,

je danes samoumevno, da je pravna sposobnost (pravna subjektiviteta) nekaj, kar

pripada vsakemu. Je zmožnost imeti pravice in prevzemati obveznosti oziroma

sposobnost osebe, da je nosilec pravic in obveznosti materialnega prava. Ta sposobnost

načeloma nastopi z rojstvom (v nekaterih zakonsko določenih primerih pogojno že pred

rojstvom – nasciturus), preneha pa s smrtjo osebe.18

Tekom življenja se je ne more

omejiti ali odvzeti. Posamezniku pravo priznava lastnost pravnega subjekta ne glede na

to, ali je svoje pravice tudi sposoben uresničevati.19

Procesna ali pravdna sposobnost je pojem procesnega prava. Civilni pravdni postopek

temelji na sistemu pravdnih strank. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo

določene vsebine (tožnik), ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo20

(toženec). Pravdni stranki sta torej tožnik in toženec, ki sta v civilnem pravdnem

postopku gospodar postopka (dominus litis). Sposobnost stranke, da samostojno in

veljavno opravlja procesna dejanja, imenujemo procesna sposobnost.21

Ta je odvisna od

poslovne sposobnosti osebe. Namreč, oseba, ki ni poslovno sposobna, ni procesno

sposobna in zato ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v postopku, ampak po

zakonitem zastopniku.22

Poslovno sposobna oseba lahko samostojno opravlja procesna

dejanja, saj je procesno sposobna. Omejeno (ali delno) poslovno sposobne osebe23

so

procesno sposobne v mejah, v katerih jim je priznana poslovna sposobnost.

Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravnorelevantno

obliko.24

Postulacijska sposobnost se kaže tako, da lahko stranka v postopku sama brez

18

S. Triva, M. Dika, Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine d.d., Zagreb, 2004, str. 304. 19

B. Novak, Sposobnost otroka za uveljavljanje pravic v postopkih družinskega prava, Podjetje in delo,

6-7, 2003, str. 1791. 20

Ude, str. 165. 21

Ude, str. 168. 22

Prvi odstavek 77. člena ZPP določa: »Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama

opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).« 23

To so mladoletne osebe med dopolnjenim 15 in 18 letom ter osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost

delno odvzeta. 24

J. Juhart, Civilno procesno pravo FRL Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana, 1961,

pooblaščenca neposredno opravlja procesna dejanja.25

V Republiki Sloveniji je

uveljavljen sistem omejene postulacijske sposobnosti, saj sme v postopku z izrednimi

pravnimi sredstvi stranka opravljati pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je

odvetnik.26

Navedeno pomeni, da lahko procesno sposobna stranka sama veljavno

opravlja vsa procesna dejanja, razen vložitve revizije, zahteve za varstvo zakonitosti,

tožbe za razveljavitev sodne poravnave in obnove postopka. V kolikor pa ima stranka

opravljen pravniški državni izpit, lahko sama veljavno opravi tudi ta procesna dejanja.

Če povzamemo, pravno sposobnost ima vsakdo, poslovno sposobnost pa le polnoletne

osebe (če jim ni odvzeta ali omejena), osebe, ki so dopolnile 15 let pa so omejeno

poslovno sposobne. Podelitev procesne sposobnosti je pogojena s pridobljeno poslovno

sposobnostjo, pri čemer ne poznamo omejene ali delne procesne sposobnosti. Omejeno

poslovno sposobne osebe imajo (polno) procesno sposobnost na področju, na katerem

imajo polno, neomejeno poslovno sposobnost. Pogoj za postulacijsko sposobnost je

procesna sposobnost, za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi pa še opravljen

pravniški državni izpit.

2.2 POSLOVNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V TEORIJI

Za mladoletno osebo se v našem pravnem redu šteje oseba, ki še ni dopolnila 18 let.

Torej, kot že omenjeno, oseba postane polnoletna z dopolnjenim 18. letom. Polnoletnost

je v različnih pravnih ureditvah pomembna ločnica. Polnoletna oseba postane nosilec

raznih pravic in obveznosti. V slovenski civilni pravni ureditvi je pomemben mejnik

tudi starost 15 let. Šteje se, da pod določeno starostno mejo razvoj osebnosti pri večini

posameznikov ni dosegel tiste ravni, ki je zadostna, da bi se lahko volji posameznika

dala moč, da povzroči pravne posledice. To ni le vprašanje dosežene ravni

intelektualnega razvoja, ampak tudi nakopičenega znanja in življenjskih izkušenj.27

Tako so osebe, ki še niso dopolnile 15 let, v celoti poslovno nesposobne. Zanje velja

neizpodbitna domneva, da nimajo sposobnosti razsojanja, potrebnega za izjavljanje

poslovne volje. Poslovno nesposobne osebe ne morejo same veljavno izražati poslovne

str. 184. 25

Ude, str. 178. 26

Tretji odstavek 86. člena ZPP. 27

Končina Peternel, Poslovna…, str. 1757.

volje, zato jih mora pri izražanju poslovne volje zastopati zakoniti zastopnik.28

Z

dopolnjenim 15. letom oseba, ob pogoju, da je razsodna, pridobi delno (ali omejeno)

poslovno sposobnost. Zakonodajalec je namreč mnenja, da oseba pri tej starosti doseže

določeno zrelost, zaradi česar se dolžnost staršev, da v celoti nadomeščajo njeno voljo,

zmanjša na dopolnjevanje njene volje ali pa popolnoma odpade.29

Slednje, v primeru

sklenitve zakonske zveze, ko pridobi mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, popolno

poslovno sposobnost na podlagi zakona (ex lege), in v primeru, ko mu je s sodno

odločbo podeljena poslovna sposobnost, ker je postal roditelj in so za to pomembni

razlogi. Razlogi, iz katerih sodišče mladoletnemu staršu največkrat podeli poslovno

sposobnost, so: da se je mladoletnik v življenju že osamosvojil in se sam preživlja in ne

živi več pri starših ali da svojih staršev več nima. Dokazi, ki jih mora mladoletnik

predložiti v presojo, so izpiski iz matičnega registra za mladoletnega starša in otroka,

zdravniška spričevala o duševni in telesni zrelosti in zdravju. Sodišče v postopku zasliši

tudi stranke postopka, ki so mladoletnik in njegovi starši oziroma skrbnik.30

ZZZDR v 108. členu določa, da lahko mladoletnik, ki dopolni 15 let, sam sklepa pravne

posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev

staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če

so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti. Zakon torej

mladoletniku priznava sposobnost z lastnimi dejanji (izjavami volje) prevzemati

obveznosti (dolžnosti) in pridobivati pravice. Za veljavnost določenih pravnih poslov

določa dodatno predpostavko – dovoljenje mladoletnikovega zakonitega zastopnika.

Nobenega dvoma ni, da lahko mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, samostojno in veljavno

(brez zakonitega zastopnika) sklene pogodbo o zaposlitvi,31

samostojno razpolaga s

svojim osebnim dohodkom32

in sklepa pravne posle manjšega pomena. Ni pa vedno

popolnoma jasno, kateri so tisti pravni posli, za veljavnost katerih je potrebna odobritev

zakonitega zastopnika, oziroma kateri so tisti pravni posli, ki so tako pomembni, da

28

N. Plavšak v N. Plavšak, et al., Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 29

K. Zupančič, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 143. 30

S. Rupel, Družinsko pravo, Tožbe in predlogi, komentar, sodna praksa, Gospodarski vestnik,

Ljubljana,1994, str. 176. 31

21. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT in 33/16

– PZ-F) določa, da smejo pogodbo o zaposlitvi skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let. 32

Za osebni dohodek se ne šteje samo dohodek iz delovnega razmerja (plača), ampak tudi drug zaslužek,

ki ga prejme mladoletnik za opravljeno delo (tako K. Zupančič, Pravna ureditev zakonske zveze,

družinskih razmerij in načrtovanja družine, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1980, str. 66).

bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali takšni, da lahko vplivajo na njegovo

življenje tudi po polnoletnosti. Različna so tudi mnenja glede pravnih posledic, če so ti

pravni posli sklenjeni brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika.

V pravni teoriji ni sporno, da opredelitev pomembnih poslov po 108. členu ZZZDR

vključuje pravne posle v zvezi z nepremičninami, premičninami in pravicami večje

vrednosti. Skladno s 1014. členom Obligacijskega zakonika33

(v nadaljevanju: OZ) se

delno poslovno sposobna oseba ne more zavezati s poroštveno pogodbo. Na podlagi

primerjave s 191. členom ZZZDR, ki se nanaša na odobritev pravnih poslov, katere sme

skleniti skrbnik za svojega varovanca le z odobritvijo centra za socialno delo (v

nadaljevanju: CSD), pridemo do zaključka, da mladoletnik ne more veljavno odtujiti ali

obremeniti nepremičnine, odtujiti premičnine večje vrednosti ali razpolagati s

premoženjskimi pravicami večje vrednosti in se odpovedati dediščini ali volilu oziroma

odkloniti darilo brez privolitve oziroma odobritve zakonitega zastopnika. Upoštevaje

navedeno in določbo 111. člena ZZZDR34

lahko zaključimo, da za pomembne pravne

posle štejemo zlasti tiste posle, s katerimi se posega v mladoletnikovo osnovno

premoženje (substanco), saj spremembe v tem premoženju, ki bi naj služilo samo za

zadovoljevanje mladoletnikovih življenjskih potreb, bistveno vplivajo na njegovo

osebnost in s tem na njegovo življenje po polnoletnosti.35

Nadalje je Zupančič mnenja,

da med »nepomembne«36

posle spadajo pravni posli, s katerimi mladoletnik razpolaga z

avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami, z nekaterimi osebnostnimi pravicami, s

katerimi se zaveže na storitev, pridobi zgolj pravice, ne prevzema pa nobene obveze,

opravlja starosti ustrezen, v vsakdanjem življenju običajen promet in razpolaga s

štipendijo.37

Knez38

meni, da ker gre za izjemo od izjeme, je potrebno presojati od

primera do primera in zanje ne veljajo objektivni kriteriji, ampak predvsem subjektivni

(koliko je pravni posel zares pomemben, kako je mladoletnik umsko razvit, ali je star 15

33

Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo. 34

Po kateri smejo starši s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja

svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga

njegova korist. 35

K. Zupančič, Pravna ureditev zakonske zveze, družinskih razmerij in načrtovanja družine, Pravna

fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1980, str. 67. 36

Pravne posle, ki jih lahko mladoletnik veljavno sklene sam. 37

Zupančič, Družinsko…, str. 145. 38

R. Knez, Zastopanje otrok, Novejše tendence razvoja otroškega prava v evropskih državah –

prilagajanje otroškega prava v Republiki Sloveniji, Zbornik referatov in razprav z mednarodne

konference z dne 25. in 26. novembra 1996, Pravna fakulteta, Inštitut za civilno, primerjalno in

mednarodno pravo, 1997, str. 194.

let ali morda že skoraj 18 let in tako dalje). Dejstvo je, da je pojem pomembnosti zelo

relativen, sama dikcija 108. člena ZZZDR pa pušča veliko odprtih vprašanj. Tako

Metelko39

utemeljeno opozarja, da lahko mladoletnik sklepa pomembne pravne posle z

dohodki iz plače ali podjemne pogodbe,40

pri razpolaganju s katerimi ni omejen (razen s

prispevkom za svoje preživljanje in izobraževanje), pri čemer so lahko zaslužki (npr. v

športu) zelo visoki.41

Tako se postavi vprašanje, ali je potrebno 112. člen ZZZDR

razlagati v povezavi s 108. členom ZZZDR, po katerem pridemo do zaključka, da je

mladoletnik tudi pri razpolaganju s svojim dohodkom omejen. Ali pa so pomembni

pravni posli, ki jih mladoletnik sklene z razpolaganjem s svojim dohodkom izvzeti in za

njih ne potrebuje dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika. Menimo, da je

pri presoji »pomembnega« pravnega posla oziroma pravnega posla, za katerega je

potrebna privolitev zakonitega zastopnika, potrebno imeti pred očmi namen 108. člena

ZZZDR. Ta je v usposobitvi mladoletnika za samostojno življenje, tekom katerega bo

moral sprejeti vrsto pomembnih odločitev. Da bo mladoletnik lahko po polnoletnosti

sprejemal zase koristne odločitve, potrebuje ne le razsodnost in zrelost, ampak tudi

izkušnje. Zato ga je potrebno vključiti v življenje odraslih in pravni promet s tem, da se

mu postopoma omogoči, da z lastnimi voljnimi dejanji (odločitvami) doseže želene

posledice. Namen 108. člena ZZZDR je dati mladoletniku to možnost, a hkrati omejiti

te odločitve na tiste primere, ko mladoletnik ne more ogroziti svojih življenjskih

interesov ali/in pravnega prometa. S tem namenom je zakonodajalec omogočil

zakonitemu zastopniku, da z odobritvijo vpliva na veljavnost posla.

Ker 108. člen ZZZDR govori o pravnem poslu, za veljavnost katerega je potrebna

odobritev staršev, ta člen ne velja za mladoletnikove izjave volje, ki imajo pravne

posledice samo v osebni sferi, saj ne gre za pravnoposlovne izjave volje. Gre za zelo

osebne odločitve posameznika, zato zastopanje po zakonitem zastopniku ne pride v

poštev, npr. pri sklenitvi zakonske zveze, pri pripoznanju očetovstva, pri izjavi

poslednje volje ali pri soglasju za medicinski poseg. Ker mora biti posameznik v teh

39

J. Metelko, Položaj otroka, Podjetje in delo, št. 6-7, 1998, str. 1212-1217. 40

Oziroma dohodki, ki jih prejme za opravljeno delo. 41

Glej 112. člen ZZZDR, ki se glasi: »Mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko

razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Pri tem je dolžan prispevati za svoje preživljanje in

izobraževanje.«

odločitvah svoboden, je zakonodajalec v področnih zakonih42

posebej uredil, kako

lahko mladoletnik v teh primerih doseže želene pravne posledice.

Predlagano besedilo Družinskega zakonika,43

ki je trenutno v javni razpravi,44

ne

vsebuje bistvene spremembe glede omejene poslovne sposobnosti mladoletnika. Po

predlogu zakonika še vedno velja, da lahko otrok, ki je dopolnil 15 let, v načelu sam

sklepa pravne posle, pomembne pravne posle pa lahko sklepa le z dovoljenjem staršev.

Za pomembne zakonik še vedno šteje tiste posle, ki bistveno vplivajo na

mladoletnikovo življenje, bodisi pred bodisi po polnoletnosti.

Glede pravnih posledic sklenjenega pravnega posla brez privolitve zakonitega

zastopnika so nekateri teoretiki mnenja, da, skladno z ZZZDR, dokler je negotovo, ali

bodo starši posel odobrili ali ne, posel ne velja in ne ustvarja nobenih pravnih posledic.

Če (ko) starši posel odobrijo, ta velja od sklenitve dalje (ex tunc), če odobritev ni dana,

pa ostane posel neveljaven.45

Drugi46

so mnenja, da je tak pravni posel izpodbojen.

Novakova47

opozarja, da je ZZZDR, ki je začel veljati 1. januarja 1977, oral ledino na

področju urejanja poslovne sposobnosti mladoletnika. Zgledoval se je po nemški pravni

ureditvi, v kateri je pravni posel, dokler ga ne odobri zakoniti zastopnik, neveljaven

(brez pravnih učinkov).

Nasprotno pa so si mnenja edina, da OZ za veljavnost posla, ki ga sklene delno

sposoben mladoletnik, ne postavlja pogoja, ampak določa izpodbojnost takšnega posla.

42

Npr. skladno s 23. členom ZZZDR sme CSD osebi, ki še ni stara osemnajst let dovoliti sklenitev

zakonske zveze, po 89. členu ZZZDR lahko priznanje očetovstva da oseba, ki je razsodna in stara najmanj

15 let, 59. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE,

Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 82/94 - ZN-B, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ, 73/04

- ZN-C, 31/13 - odl. US in 99/13) določa, da lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in

je dopolnil petnajst let starosti, 35. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) določa,

da se šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo

zrelost oceni, da je za to sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o

sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil 15. let starosti,

sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri čemer se

glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma

skrbnikom 43

Besedilo predloga za javno razpravo je na voljo na:

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/, [10. 6. 2016]. 44

To je od 31. maja 2016 do 31. julija 2016. 45

Zupančič, Družinsko…, str. 144. 46

N. Barlič, Avtonomija v družinskem pravu de lege lata in de lege ferenda, Pravna praksa, št. 31/32,

2008, str. 26. 47

B. Novak, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014, str. 186.

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

Namreč, v drugem odstavku 41. člena OZ je zapisano, da sme poslovno omejeno

sposobna oseba brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste

pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon. Tretji odstavek nadaljuje, da so druge

pogodbe takih oseb izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika,

vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih ta pozneje odobri. Pravico zahtevati

razveljavitev pogodbe oziroma jo izpodbijati, ima le mladoletnik oziroma njegov

zakoniti zastopnik, saj je predpostavka za veljavnost pravnega posla (dovoljenje

zakonitega zastopnika) določena v korist delno poslovno sposobnega mladoletnika.48

Namreč, s predpisi o poslovni sposobnosti se varuje poslovno nesposobnega, da ne bi

škodil samemu sebi, in ne pravnega prometa oziroma varovanje koristi poslovno

nesposobne osebe prevlada nad interesi pravnega prometa. Zato z zakonom tudi ni

varovana dobra vera sopogodbenika v poslovno sposobnost osebe.49

Po določilih OZ

ima pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba, pravni učinek le za

njegovega sopogodbenika, dokler zakoniti zastopnik posla ne odobri. Gre za tako

imenovan šepajoči pravni posel (negotium claudicans). Dokler taka odobritev ob

sklenjenem pravnem poslu ni dana, govorimo o visečnosti pravnega posla.50

Sopogodbeniku OZ daje pravico odstopiti od pogodbe, če ni vedel za sopogodbenikovo

poslovno nesposobnost, ali ga je ta prevaral, da ima dovoljenje svojega zakonitega

zastopnika za sklenitev pravnega posla. Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, s

katero je sklenil pogodbo brez dovoljenja zakonitega zastopnika, lahko tudi od

zakonitega zastopnika zahteva, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne. Če se zakoniti

zastopnik v roku 30 dni od poziva ne izreče, da odobrava pogodbo, se šteje, da je

odobritev zavrnil,51

in se torej šteje, da je pogodba razveljavljena. Po OZ je torej pravni

posel, ki ga sklene delno sposoben mladoletnik brez dovoljenja zakonitega zastopnika

(čeprav gre za posel, za katerega je takšna odobritev potrebna), veljaven, če se tak

pravni posel ne izpodbije ali če zakoniti zastopnik ne zavrne odobritve. Ureditvi

veljavnosti pravnih poslov, ki jih sklene delno sposoben mladoletnik po ZZZDR in OZ,

sta si po mnenju nekaterih pravnih teoretikov nasprotujoči, zato je potrebno uporabiti

ustreznejšo ureditev. To bi naj bila ureditev po OZ, saj le-ta daje mladoletniku več

možnosti za samostojno nastopanje v pravnem prometu in se lahko na tak način pripravi

na čas, ko bo postal popolnoma poslovno sposoben. OZ nudi večjo pravno varnost tudi

48

Plavšak v Plavšak, et al., str. 335. 49

Končina Peternel, Poslovna…, str. 1759. 50

Plavšak v Plavšak, et al., str. 335. 51

Tako 43. člen OZ.

sopogodbeniku s tem, ko mu daje možnost odstopiti od pogodbe ali zahtevati odobritev

pravnega posla.52

Morda bi bilo na tem mestu ustrezneje zavzeti stališče, da ureditev po ZZZDR ni nujno

nasprotujoča si z določbami OZ, ampak zgolj nedorečena oziroma premalo natančna.

Kot že rečeno, 108. člen ZZZDR določa, da lahko mladoletnik, ki dopolni 15 let, sam

sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov je potrebna

odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo

življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.

Torej, tako pomembni posli brez odobritve staršev (oziroma zakonitega zastopnika) niso

veljavni oziroma so neveljavni. Neveljavni pravni posli po OZ, ki je zavzel bipartitno

delitev neveljavnih pogodb, so nični pravni posli in izpodbojni pravni posli. Nični ali

absolutno neveljavni pravni posli so tisti, ki so v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi

in moralnimi načeli oziroma so njihove pomanjkljivosti z družbenega stališča tako

velike, da jim zakon ne priznava nobenih pravnih posledic.53

Na ničnost se lahko

sklicuje vsaka zainteresirana oseba, zahtevek za ugotovitev ničnosti ne ugasne, sodišče

pa je dolžno paziti na ničnost po uradni dolžnosti. Nični pravni posel ne more postati

veljaven (konvalidirati). Izpodbojni ali relativno neveljavni pravni posli so tisti, katerih

pomanjkljivosti niso splošnega družbenega pomena, ampak je namen izpodbojnosti

predvsem zavarovati interese pogodbenih strank. Sankcija izpodbojnosti zato nastopi

zlasti v primeru, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika – pogodbene stranke54

– in vsebuje kakšno napako, ki je sicer odpravljiva. Zaradi tega je omejen krog

subjektov, ki lahko zahtevajo razveljavitev, to je samo zainteresirana pogodbena

stranka. Prav tako je zahtevek za razveljavitev izpodbojnega pravnega posla vezan na

rok. Če se pogodba ne izpodbija v zakonsko določenem roku, in tudi v drugih primerih,

izpodbojen pravni posel konvalidira. Pravna teorija med neveljavne posle šteje še

neobstoječe pravne posle, torej take, ki jih sploh ni. Teorija in sodna praksa55

uporabljata termin neobstoječ pravni posel v primerih, ko med pogodbenimi strankami

ne pride do soglasja volj, v primerih, ko je med strankami podan nesporazum oziroma

disenz, in v primerih, ko izjava volje izvira od absolutno pravno nesposobnega subjekta.

52

Več o tem v Zupančič, Družinsko…, str. 143-145. 53

B. T. Blagojević, V. Krulj, Komentar zakona o obligacionim odnosoma, Savremena administracija,

Beograd, 1983, str. 327. 54

Končina Peternel, Poslovna…, str. 1756. 55

Npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 229/96 z dne 17. septembra 1997, II Ips 101/2014 z dne 11.

februarja 2016 in II Ips 57/2003 z dne 29. januarja 2004.

Slednjemu namreč pravo ne priznava sposobnosti veljavno izražati poslovne volje,56

ki

je ena od (nujnih) predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe. Glede na to, da zakon

mladoletniku priznava sposobnost z izjavami volje prevzemati obveznosti, dolžnosti in

pridobivati pravice, ne moremo govoriti o neobstoječem pravnem poslu, če mladoletnik

sklene pravni posel brez dovoljenja zakonitega zastopnika. Menimo, da je dovoljenje

oziroma odobritev zakonitega zastopnika pogoj, ki ga je zakonodajalec predpisal z

namenom varovanja mladoletnika v pravnem prometu oziroma varovanja njegovih

koristi, kar je eno od temeljnih vodil ZZZDR. Gre za pomanjkljivost pravnega posla, ki

je odpravljiva, in sicer z naknadno odobritvijo pravnega posla. Kot smo omenili, so

pravni posli s takšno pomanjkljivostjo izpodbojni. Za izpodbojnost obravnavanega

pravnega posla govori dejstvo, da je pogoj odobritve pravnega posla določen zgolj v

korist mladoletnika, torej ene pogodbene stranke, in ne v širšo družbeno korist, kot velja

pri ničnih pravnih poslih. V prid trditvi, da takšen pravni posel ni ničen, govorijo tudi

splošna pravila o ničnosti. Sankcija ničnosti pravnega posla je skrajna. Zato je potrebno,

če je le mogoče, pravni posel obdržati v veljavi ali ga sicer sanirati, in šele če to ni

mogoče, ga zadane sankcija ničnosti. To pomeni, da ni nična vsaka pogodba, ki

nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim prepisom ali družbeni morali. Nična je le tista

pogodba, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon

v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Res, da je ZZZDR napram OZ »lex

specialis« (pri čemer velja pravilo »lex specialis derogat legi generali«57

), vendar je

potrebno upoštevati, da ZZZDR le v 108. členu zgolj omenja pogoj za veljavnost

oziroma neveljavnost obravnavanega pravnega posla, ki ga sklene mladoletnik, medtem

ko OZ celovito ureja pravne posledice (z vidika veljavnosti oziroma neveljavnosti)

pravnega posla, ki ga sklene poslovno omejeno sposobna oseba, in sicer v 41., 42., 43.

in 44. členu. Naslov 41. člena se sicer glasi »Pogodba poslovno nesposobne osebe«,

vendar ta člen ureja sankcijo za sklenitev pogodbe omejeno poslovno sposobne osebe

brez dovoljenja zakonitega zastopnika. Torej pogodbe, ki jih sklenejo mladoletniki in

osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost. Namreč, pogodba, ki jo sklene

popolnoma poslovno nesposobna oseba, je neobstoječa58

oziroma nična.59

V 42. in 43.

56

Saj se šteje, da je nerazsoden. Razsodnost pa je pogoj za veljavnost vsake izjave volje. Pod pojmom

razsodnost se smatra, da je oseba razumela pomen izjavljene volje in je bila sposobna ravnati v skladu z

izjavljeno voljo. 57

Specialni zakon derogira splošnega. 58

Tako npr. Končina Peternel, Poslovna…str. 1761, A. Polajner-Pavčnik v N. Plavšak, et al., str. 525,

odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 13/1999 z dne 23. septembra 1999 in II Ips 101/2014 z dne 11.

februarja 2016.

členu so določene pravice sopogodbenika poslovno nesposobne osebe. V 44. členu pa

OZ daje poslovno sposobni osebi pravico, da zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je

sklenila brez potrebnega dovoljenja v času svoje omejene poslovne sposobnosti. V

kolikor se pogodba v predpisanem roku ne izpodbija, ostane v celoti v veljavi. Ta

pravica ugasne v roku treh mesecev po pridobitvi poslovne sposobnosti. Takšna celovita

ureditev v OZ je ne nazadnje razumljiva, saj gre za institut obligacijskega in ne

družinskega prava. Zato se postavi vprašanje, ali je v tem oziru ZZZDR napram OZ še

vedno specialni zakon (lex specialis). Menimo, da je nedorečeno določbo 108. člena

ZZZDR potrebno razlagati v povezavi s členi od 41 do 44 OZ. V 108. členu ZZZDR res

govori, da je za veljavnost pomembnega pravnega posla, ki ga sklene mladoletnik,

potrebna odobritev staršev, vendar se tukaj ustavi. Ne pove, ali je pravni posel brez dane

odobritve relativno ali absolutno neveljaven. Zaradi tega in že zgoraj obrazloženih

trditev, ki govorijo v prid relativni neveljavnosti takega posla, je potrebno ob

tolmačenju 108. člena ZZZDR poseči po omenjenih določilih OZ.

Enako stališče je zavzela že jugoslovanska sodna praksa, in sicer z argumentom, da

lahko oseba po dopolnjenem 18. letu odobri pravni posel, ki ga je sklenila brez

odobritve zakonitega zastopnika še kot mladoletnik. Takšna izrecna odobritev pravnega

posla pa pomeni veljavnost pravnega posla.60

Predlog Družinskega zakonika na tem področju prinaša spremembe, in sicer za odgovor

na vprašanje veljavnosti pravnega posla sklenjenega brez dovoljenja staršev napotuje na

pravila obligacijskega prava.61

Pravni teoretiki so mnenja, da je izpodbojen tudi pravni posel, ki ga sklenejo starši brez

odobritve CSD, ko odsvajajo ali obremenjujejo stvari iz premoženja svojega otroka.

ZZZDR v 111. členu namreč določa, da smejo starši s privolitvijo CSD odsvojiti ali

59

Nekateri teoretiki (npr. S. Cigoj, Teorija obligacij, Splošni del obligacijskega prava, Časopisni zavod

Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1989, str. 109; Plavšak v Plavšak et al., str. 190, 328 in 329) in

deloma tudi sodna praksa (npr. odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 297/2009 z dne 27. maja 2009)

zastopa stališče, da so ti pravni posli nični (absolutno neveljavni), ker gre za težjo pomanjkljivost pri

sklepanju pravnih poslov. Kadar pa obstaja listina o takem pravnem poslu in jo želi zainteresirana oseba

spraviti s sveta, pa je enotno je mnenje, da je potrebno v sodnem postopku zahtevati ugotovitev ničnosti

take listine, saj zakon ne pozna neobstoječega pravnega posla. 60

Več o tem glej v Knez, str. 195. 61

Tretji odstavek 146. člena predloga Družinskega zakonika se glasi: »Veljavnost pravnega posla, ki ga je

otrok sklenil brez dovoljenja staršev, se presoja po pravilih obligacijskega prava.«.

obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja,

vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Stranka takega

pravnega posla je lahko mladoletnik ali eden od staršev kot zakoniti zastopnik otroka (ki

še ni dopolnil 15 let). V praksi se postavlja vprašanje, ali je potrebna odobritev CSD

tudi v primeru, ko pravni posel sklepa mladoletnik. Praksa oziroma tolmačenje CSD-jev

je različna oziroma se spreminja. Nekateri so mnenja, da v primeru, ko je pogodbena

stranka mladoletnik, soglasje CSD ni potrebno, drugi so mnenja, da temu ni tako.62

Vzrok različni interpretaciji tega člena je zopet v njegovi dikciji. V 111. členu ZZZDR

govori, da smejo starši s privolitvijo CSD odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja

svojega otroka. V kolikor uporabimo zgolj jezikovno razlago, pridemo do zaključka, da

je potrebna privolitev CSD le v primeru, ko je stranka posla eden od staršev. Menimo,

da takšna razlaga ni ustrezna, saj bi lahko prišlo, ob upoštevanju takšnega stališča, do

slabšega varstva koristi otroka oziroma mladoletnika. Privolitev CSD k pravnemu

poslu, v katerem je udeležen mladoletnik, je dodatna varovalka63

njegovim koristim.

Zato na to določbo ne smemo gledati kot na omejevanje mladoletnikove svobode.

V kolikor bo stopilo v veljavo predlagano besedilo Družinskega zakonika, te dileme več

ne bo. Zakonik namreč odpravlja pogoj odobritve CSD pri ureditvi upravljanja

otrokovega premoženja. Predlagatelja zakonika sta k temu vodila naslednja razloga:

- pri sklepanju nekaterih razpolagalnih pravnih poslov glede otrokovega

premoženja je lahko hitrost odločilna za vrednost premoženja in s tem za

doseganje koristi za otroka (npr. prodaja otrokovih vrednostnih papirjev,

sredstev, vloženih v sklade);

- strokovni delavci CSD praviloma nimajo potrebnega znanja (pravnega,

ekonomskega), da bi lahko bila njihova odločitev glede sklenitve posla

utemeljena.

Če CSD dvomi, da bodo starši sklepali razpolagalne posle v korist otroka (zlasti če gre

za problematične starše, s katerimi se je CSD zaradi varstva premoženjskih ali osebnih

koristi otroka že ukvarjal), lahko predlaga sodišču, da stori potrebne ukrepe (npr. dovoli

zavarovanje na premoženju staršev ali da postavi starše v položaj skrbnika). Predlog

CSD je torej le preventivne narave, saj po mnenju predlagatelja paternalistična vloga

62

Več o tem v N. Scortegagna, Overitev mladoletnikova podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, Pravna

praksa, št. 26, 2007, str. 12-14. 63

Poleg privolitve staršev k pravnemu poslu.

centra za socialno delo pri upravljanju staršev s substanco otrokovega premoženja ni na

mestu.64

Nedvomno nasprotujoča si je veljavna ureditev poslovne sposobnosti mladoletnika, ki je

dopolnil 15 let, katerega zakoniti zastopnik so starši, in tistega, katerega zakoniti

zastopnik je skrbnik. Namreč, prvi odstavek 203. člena ZZZDR določa, da lahko

mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni 15 let, sam sklepa svoje pravne posle, vendar

pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika. Za tiste posle, ki

jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa je potrebna odobritev CSD. Iz drugega

odstavka istega člena izhaja, da lahko mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni 15 let,

razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje

preživljanje in izobraževanje. Slednje pomeni, da je poslovna sposobnost mladoletnikov

pod skrbništvom ožja kot poslovna sposobnost mladoletnikov, katerih zakoniti

zastopniki so starši, saj je za veljavnost pravnega posla, ki ga sklene mladoletnik pod

skrbništvom, vedno (razen pri razpolaganju s plačo) potrebna odobritev skrbnika (ali

CSD), medtem ko mladoletnik, ki ga zastopajo starši, lahko sam sklepa pravne posle, če

zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev le, če

so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da

lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti. Za takšno omejitev poslovne

sposobnosti mladoletnikov, ki so pod skrbništvom oziroma neenako obravnavo, ni

videti razumnega razloga. Ni dvoma, da mora imeti mladoletnik pod skrbništvom enake

pravice kot ostali mladoletniki, zato ga določbe o skrbništvu v uresničevanju njegovih

pravice ne smejo utesnjevati, temveč mu morajo zagotavljati le varovanje njegovih

koristi.65

Zaradi tega so nekateri pravni strokovnjaki mnenja, da gre pri tej ureditvi zgolj

za redakcijsko napako oziroma nedoslednost.66

Menimo, da četudi gre za redakcijsko

napako, je potrebno takšno nedoslednost odpraviti, do takrat pa določbo 203. člena

ZZZDR razlagati analogno s 108. členom ZZZDR in skladno z načelom enakosti in

varovanja otrokovih koristi. To nedoslednost odpravlja predlagani Družinski zakonik.

Predlagatelj je uvidel, da se mora tudi otrok pod skrbništvom v enaki meri kot otrok pod

starševsko skrbjo usposabljati za samostojno življenje, zato ni ustrezna ureditev v

64

Družinski zakonik, Predlog za javno razpravo – 31. 5. 2016, str. 12-13, ki je na voljo na:

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/, [10. 6. 2016]. 65

N. Hočevar, Pravni položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom starosti, diplomsko

delo, Pravna fakulteta v Mariboru, Maribor, 2006, str. 52. 66

Plavšak v Plavšak, et al., str. 330.

http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

ZZZDR, ki otroku pod starševsko skrbjo dovoljuje samostojno sklepati manj pomembne

posle, medtem ko za otroka pod skrbništvom zahteva privolitev k prav vsem pravnim

poslom. Predlog zakonika je zato to razlikovanje odpravil. Enako kot pri 146. členu

zakonika, tudi tukaj napotuje na pravila obligacijskega prava za presojo veljavnosti

pravnega posla, ki ga je sklenil otrok brez skrbnikovega dovoljenja.

2.3 POSLOVNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V PRAKSI

Ne glede na to, da po veljavni zakonski ureditvi otrok nima poslovne sposobnosti in

zato ne more veljavno sklepati nobenih pravnih poslov, otrok z odraslimi dnevno sklene

večje število pravnih poslov, npr. v šoli kupi malico, na poti iz šole kupi vozovnico za

avtobus, popoldan se odpravi na športno prireditev, za katero mora plačati vstopnino

ipd. V vseh naštetih primerih je otrok sklenil pogodbo z neko osebo, ki najbrž ni imela

pomislekov o dovoljenosti oziroma veljavnosti takšne pogodbe. V prvi vrsti, ker so

otroci dnevno vpeti v pravni promet, da lahko funkcionirajo in zadovoljujejo svoje

osnovne življenjske potrebe. Strogo teoretično gledano so tudi takšne pogodbe, čeprav v

pravnem prometu minornega pomena, neveljavne, ker jih je sklenil otrok, ki mu ni

podeljena poslovna sposobnost. Zanj je zakonodajalec presodil, da tudi v teh primerih

ne more veljavno izraziti poslovne volje in bi ga moral npr. tudi pri nakupu kruha

zastopati zakoniti zastopnik. K sreči v praksi večkrat obvelja zdrav razum, zato je

splošno sprejeto stališče, da otrok lahko veljavno vstopa v takšna »dnevna« razmerja.

Kljub temu pa bi kazalo to stališče vnesti v področni zakon, sploh upoštevaje dejstvo,

da tako kazensko kot obligacijsko pravo pozna odgovornost otrok. Tako kazensko pravo

loči med mlajšimi mladoletniki (otroci od 14 do 16 let), starejšimi mladoletniki (otroci

od 16 do 18 let) in mlajšimi polnoletniki (osebe stare od 18 do 21 let). Otroci do 14. leta

niso kazensko odgovorni in se jih ne obravnava na sodišču. Z dopolnjenim 14. letom

starosti pa otrok postane kazensko odgovoren in se zoper njega lahko uvede kazenski

postopek, vendar se mlajšim mladoletnikom lahko izreče le vzgojni ukrep. Obligacijsko

pravo pod določenimi pogoji pozna odškodninsko odgovornost otroka, ki je dopolnil 7

let, v vsakem primeru pa je odškodninsko odgovoren otrok, ki je dopolnil 14 let.

Njegova odgovornost se presoja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.

Zakonodajalec tudi deliktno sposobnost veže na sposobnost razsojanja, pri čemer

postavi neizpodbitno domnevo, da otrok do dopolnjenega 7. leta starosti ni sposoben

razsojati, v obdobju med 7. in 14. letom pa je ta domneva izpodbojna. Deliktna

sposobnost se nanaša na odgovornost za pravne kršitve. Za pravno kršitev odgovarja le

tisti, ki je prišteven in je ravnal krivdno. Prištevnost je predpostavka krivdne

odgovornosti in pomeni, da je bil storilec v času pravne kršitve intelektualno in voljno

sposobna oseba.67

Navedeno pomeni, da zakonodajalec za 7 let starega otroka domneva,

da ima toliko razvit psihološki aparat, da zmore razumeti pomen svojega dejanja in da

ima v oblasti svoje ravnanje. Menimo, da bi bilo na mestu razmisliti o kompatibilnosti

tega stališča z domnevo, da otrok, ki še ni dopolnil 15 let, nima sposobnosti razsojanja,

potrebne za izjavljanje poslovne volje. Po sedaj veljavni ureditvi pridemo skoraj do

paradoksalne situacije, ko otroku, ki še ni dopolnil 15 let, ni dovoljeno sklepati pravnih

poslov, po drugi strani pa je odškodninsko odgovoren, v kolikor je zvijačno zatrjeval

svojo poslovno sposobnost pri sklepanju pravnega posla. Smo na stališču, da bi bil tudi

v civilnem pravu prostor za kategorijo mlajših mladoletnikov po vzoru kazenskega

prava, pri čemer bi se starostna meja lahko spustila pod 14 let. Tem bi pravni red priznal

sposobnost izražanja pravno poslovne volje pri t. i. vsakodnevnih poslih (kot so nakup

sladoleda, vstopnice, ipd.). Takšna ureditev velja v angleškem pravu, kjer je

mladoletnik prav tako oseba, ki še ni dopolnila 18 let in ne more veljavno skleniti

pravnega posla, razen če so predmet posla t. i. potrebščine (necessaries) ali dobrine, ki

se zdijo potrebne ali koristne za mladoletnikovo življenje. Pri čemer je potrebno

presojati, kaj je potrebno oziroma koristno za mladoletnikovo življenje glede na njegov

socialni status in njegove trenutne potrebe.68

Na drugi strani poslovna sposobnost mladoletnika, četudi je zakonsko urejena, že iz

zgoraj omenjenih razlogov povzroča preglavice pri udejanjanju le-te v praksi. Zaradi

ohlapne zakonske določbe ostaja odprto vprašanje, kateri so tisti pravni posli, ki jih

lahko samostojno sklepa mladoletnik. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče,69

da je

pravni posel, s katerim je mladoletnik prodal motor v vrednosti takratnih 6.500 DEM,70

posel, za katerega je potrebno dovoljenje zakonitih zastopnikov. V tej odločitvi je tudi

zapisalo, da zadostuje, da odobritev pravnega posla izrazi eden od staršev kot zakoniti

zastopnik mladoletnika. Torej ni potrebno, da to navzven storita oba. Lahko bi rekli, da

67

M. Pavčnik, Teorija prava: prispevek k razumevanju prava, GV založba, Ljubljana, 2015, str. 148. 68

R. Halson, Contract Law, Longman, 2001, str. 242. 69

Odločba II Ips 249/1994 z dne 8. novembra 1995. 70

Kar znaša v letu 2016 približno 3.300 EUR.

je šlo v opisanem primeru za pravni posel, ki ga pred polnoletnostjo sklene velik delež

mladoletnikov. Motor večini mladoletnikom predstavlja osnovno prevozno sredstvo.

Tudi znesek, ki ga je mladoletnik odštel za nakup motorja, ni pretiran in ga mladoletnik

lahko zasluži z lastnim (počitniškim) delom. Menimo, da je opisani pravni posel tipični

posel, ki mladoletnika pripravi na samostojno življenje. Npr. po polnoletnosti se bo

hitro srečal z nakupom avtomobila. Prav tako ne vidimo, v čem bi ta pravni posel

bistveno vplival na mladoletnikovo življenje, zato nas odločitev sodišča preseneča.

V zadevi II Ips 415/199871

je Vrhovno sodišče RS odločilo, da delna sposobnost

mladoletnika ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba

šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka

razpolaganja pomenijo, upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj, zmanjšanje

mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s

katerim sicer upravljajo, morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti

odobritev CSD (skladno s 111. členom ZZZDR).

Za t. i. internetno generacijo je zelo aktualno vprašanje veljavnosti članstva otrok in

mladoletnikov v različnih socialnih omrežjih.72

Da se oseba lahko včlani v določeno

socialno omrežje in oblikuje profil, mora podati svoje osebne podatke in sprejeti splošne

pogoje uporabe. S sprejemom slednjih sklene pravni posel s ponudnikom socialnega

omrežja. Splošni pogoji uporabe so tipska pogodba, ki vsebuje pravice in obveznosti

pogodbenih strank. Načeloma vsebuje določbe o intelektualni lastnini, o pravu, ki se

uporablja, o odgovornosti in o spremembah in prenehanju pogodbe ipd. Z določbami o

pravici do intelektualne lastnine, se uporabnik v večini primerov strinja, da je lastnik

vsebine, ki jo objavi na socialnem omrežju, vendar hkrati uporabnik ponudniku

socialnega omrežja podeli široko licenco za uporabo objavljene vsebine. S sprejemom te

klavzule se uporabnik npr. strinja, da lahko ponudnik socialnega omrežja vse fotografije

in posnetke, ki jih je objavil, brezplačno uporabi v komercialne in nekomercialne

namene.73

Že takšno pogodbeno določilo, po našem mnenju, daje pogodbi status

pravnega posla, ki ga po slovenskem pravu ne bi mogel veljavno skleniti mladoletnik.

71

Odločba z dne 26. junija 1999. 72

Kot so Facebook, Twitter, Instagram ipd. 73

Povzeto po E. Wauters, E. Lievens, P. Valcke, Children as social network actors: A European legal

perspective on challenges concerning membership, rights, cunduct and liability, Computer Law &

Security Review, št. 3, 2015, str. 351-364.

Nobenega dvoma ni, da ima lahko takšna pogodba daljnosežne posledice na

mladoletnikovo življenje (tudi po polnoletnosti).

3 PROCESNA SPOSOBNOST

Kot že omenjeno, je vsakemu posamezniku priznana pravna subjektiviteta, torej da je

lahko nosilec pravic in obveznosti. S tem, ko se posamezniku podeli neko pravico

oziroma se mu prizna sposobnost, da je lahko imetnik neke pravice, se mu mora hkrati

zagotoviti varstvo te pravice. Brez ustreznih mehanizmov zagotavljanja varovanja

podeljenih oziroma pridobljenih pravic, so le-te lahko le mrtva črka na papirju. Tako

ima vsak pravni red, poleg materialnopravne ureditve, vzpostavljeno tudi

procesnopravno ureditev. Pravno varstvo civilnih pravic se udejanja skozi civilni

pravdni postopek, katerega namen je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno

odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici.74

Osnovni pojem

procesnega prava je procesna sposobnost. Procesna ali pravdna sposobnost je

sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja.75

Ta

sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu. Tudi

ZPP obstoj procesne sposobnosti v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti v

materialnem pravu. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno sposoben in v pravdi

lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru mora stranka

procesna dejanja opravljati preko zakonitega zastopnika, enako kot mora poslovno

nesposobna oseba preko zakonitega zastopnika sklepati pravne posle.76

Procesna

sposobnost stranke je splošna procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti ves

čas postopka po uradni dolžnosti. V primeru, da sodišče ugotovi, da stranka nima

procesne sposobnosti in da ni zastopana po zakonitem zastopniku ali da ta nima

posebnega dovoljenja, če je to potrebno, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve,

postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi oziroma zahteva od zakonitega zastopnika,

naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno

nesposobna stranka pravilno zastopana. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se

smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko

škodljive posledice, če bi se odložila.77

74

Ude, str. 59. 75

Procesna dejanja so ravnanja ali opustitev procesnih subjektov, ki imajo z zakonom predvidene

procesne učinke. 76

L. Ude, et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije: GV založba,

Ljubljana, 2010, str. 330. 77

Drugi in četrti odstavek 81. člena ZPP.

3.1 PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE

Glede na to, da je oseba procesno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti, velja

splošna domneva, da je polnoletna oseba (oseba, ki je dopolnila 18 let) procesno

sposobna. ZPP v 77. členu določa, da je mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne

sposobnosti, procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost.

Ker so procesna dejanja načeloma lahko le nepogojna oziroma zakon ne pozna delne

procesne sposobnosti, je mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, procesno sposoben le na

tistem področju, na katerem ima popolno (neomejeno) poslovno sposobnost.78

Triva79

opozarja, da se besedilo zakona »…v mejah poslovne sposobnosti…« lahko razume kot

pogojno procesno sposobnost mladoletnika pod pogojem, da opravljena procesna

dejanja odobri njegov zakoniti zastopnik. Vendar tak zaključek na področju civilnega

procesnega prava po avtorjevem mnenju ni primeren. Mladoletnik tako ni procesno

sposoben, kadar gre za spor o pravnih razmerjih, za katerih oblikovanje je

mladoletnikova poslovna sposobnost omejena in za katerih veljavnost je potrebna

odobritev zakonitega zastopnika. V teh primerih mora mladoletnika vedno zastopati

zakoniti zastopnik. Zaradi nerazumljive in diskriminatorne določbe ZZZDR, ki določa,

da lahko mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni 15 let, sam sklepa svoje pravne posle,

vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, bi lahko

prišli do zaključka, da mladoletnik pod skrbništvom nima procesne sposobnosti (razen v

sporih v zvezi z njegovim osebnim dohodkom oziroma plačo). V kolikor bo prišlo do

uveljavitve predlaganega Družinskega zakonika, bo tudi ta neustreznost odpravljena.

Nekateri teoretiki menijo, da je mladoletnik procesno sposoben samo v sporih glede

materialnopravnih razmerij, ki jih lahko veljavno oblikuje sam in brez soglasja

zakonitega zastopnika, v vseh drugih civilnih sporih pa je v celoti nesposoben.80

Na tem

mestu se postavlja vprašanje ustreznosti takšne navezave pri razmerjih oziroma sporih,

ki nimajo pravnoposlovne podlage. Tukaj imamo v mislih predvsem spore glede

nepogodbenih odškodninskih obveznosti in spore iz naslova neupravičene obogatitve.

Nastanek materialnopravnega razmerja je v teh primerih ločen od poslovne sposobnosti,

saj lahko oseba teoretično postane upnik odškodninske ali obogatitvene terjatve že z

78

Galič v Ude, et al., str. 331. 79

Triva, Dika, str. 309. 80

Ude, str. 169.

rojstvom, za nastanek odškodninske obveznosti pa je pogoj deliktna sposobnost, ki jo

otrok pod določenimi pogoji pridobi s 7. letom starosti, v vsakem primeru pa s 14.

letom starosti.81

Stališče, da kdor lahko samostojno vstopi v materialnopravno razmerje,

lahko tudi samostojno nastopa v sodnem postopku v zvezi s tem pravnim razmerjem, na

tem mestu ne drži, saj bi to pomenilo, da lahko v takšnem sporu veljavno opravljala

procesna dejanja oseba mlajša od 15 let. Slednje bi bilo v nasprotju z določbami ZPP o

procesni sposobnosti. Na podlagi obrazloženega je primerneje zavzeti restriktivno

razlago 77. člena ZPP, in sicer da omejena poslovna sposobnost mladoletnika velja le za

področje sporov iz pravnoposlovnih razmerij.82

Kot že povedano je sodna praksa zavzela stališče, da je merilo za procesno sposobnost

veljavnost pravnega posla, ki ga mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, sklene brez

sodelovanja zakonitega zastopnika.83

Torej, če je pravni posel ničen ali izpodbojen,

mladoletnik v sporu o takšnem poslu nima procesne sposobnosti. Glede na to, da bo

sodišče šele z izdajo sodne odločbe odločilo, ali je pravni posel neveljaven (absolutno

ali relativno) ali veljaven, se lahko zgodi, da se mladoletniku ne prizna procesne

sposobnosti v pravdnem postopku, četudi se bo na koncu izkazalo, da je pravni posel

veljaven.

ZPP procesno sposobnost navezuje na poslovno sposobnost. Ker je pridobitev poslovne

sposobnosti (delne ali popolne) vezana na določeno starost, je tudi procesna sposobnost

pogojena z določeno starostjo. Takšno pogojevanje procesne sposobnosti z določeno

kronološko starostjo je za nekatere pravne teoretike sporna. Namreč, ali je otrok dovolj

razsoden in sposoben odrediti svoj interes, je odvisno od subjektivnih lastnosti otroka.84

Te pa niso vedno odvisne od kronološke starosti otroka. Zato se zagovarja stališče, da bi

moral pristojni organ v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je otrok dovolj zrel in

razsoden, da bi lahko samostojen odredil svoj pravni interes. Na drugi strani

81

Galič v Ude et al., str. 331-332. 82

Tako Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 684/2008 z dne 27. novembra 2008. 83

Vendar pa v praksi ni vedno jasno, katera so tista materialnopravna razmerja, ki jih mladoletnik lahko

veljavno oblikuje sam oziroma kateri so tisti pravni posli, ki jih lahko mladoletnik sklepa brez zakonitega

zastopnika. Kot že omenjeno, je vsebina 108. člena ZZZDR zelo meglena in pušča veliko manevrskega

prostora za različne interpretacije oziroma ne daje odgovora na vprašanje, kateri pravni posli so tako

pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na

njegovo življenje tudi po polnoletnosti. 84

M. Končina, Pravice otroka in njihovo pravno varstvo, Zbornik znanstvenih razprav – letnik 52, 1991,

Pravna fakulteta, str. 148.

strokovnjaki opozarjajo, da je z vidika pravne varnosti ustrezneje, da se z dopolnitvijo

določene starosti šteje, da je oseba dovolj zrela in razsodna, da se ji dodeli poslovna in s

tem procesna sposobnost.85

Namreč, obstajajo pomisleki, da bi oseba, ki bi bila

pristojna za takšno presojo, posedovala vsa potrebna znanja za pravilen zaključek o t. i.

»individualni zrelosti« osebe. Mednarodni dokumenti, ki urejajo otrokove pravice, sicer

temeljijo na domnevi, da je otrok že relativno zgodaj sposoben oblikovati lastno voljo in

zato ne določa starosti. Prav tako se državam svetuje, da ne uvajajo standardiziranih

starostnih omejitev glede tega, kdaj je otrok sposoben izoblikovati lastno mnenje.

Vendar je potrebno upoštevati, da gre v teh primerih le za pravico otroka, da izrazi svoje

mnenje v postopkih, ki se nanašajo nanj, in ne za podelitev procesne sposobnosti, ki

daje otroku veliko večje pravice.

3.2 PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V POSTOPKIH IZ

DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ

Občutljivost družinskih zadev, zlasti ko gre za pravice otroka, zahteva drugačna

postopkovna pravila in izoblikovanje posebnih procesnih institutov. V Ustavi RS86

je

zapisano, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter

ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v

družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Tako ZZZDR med drugim določa, da

uživa družina zaradi koristi otrok posebno družbeno varstvo87

in da zagotavlja država

varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to

zahtevajo druge koristi otrok.88

Za zagotavljanje posebnega varstva družine in otrok pa

ne zadostujejo zgolj materialnopravne določbe, ampak je potrebno posebnemu položaju

otrok prilagoditi tudi procesna pravila. Ta pravila morajo temeljiti na načelih pravdnega

postopka, obenem pa morajo upoštevati tako posebnosti družinskih razmerij kot

pravnega položaja otroka. Namreč, v sodobni družbi se otroka ne pojmuje le kot člana

85

Več o tem v S. Kraljić, 12. člen KOP – Pravica otroka do svobodnega izražanja v sodnih in upravnih

postopkih, Pravosodni bilten, št. 1, 2016, str. 12. 86

53. člen Ustave RS. 87

2. člen ZZZDR. 88

6. člen ZZZDR.

družine in predmeta varstva in skrbi,89

ampak tudi kot samostojnega nosilca pravic.

Čeprav je takšno dojemanje otroka uveljavljeno tudi v naši družbi, pravice otrok še

vedno niso neposredno opredeljene v zakonu. V Ustavi RS je v 56. členu zapisano, da

otroci uživajo posebno varstvo in skrb, človekove pravice in temeljne svoboščine pa

uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. ZZZDR izrecno ne omenja pravic

otroka,90

temveč le opredeljuje dolžnosti staršev, ki izhajajo iz roditeljske pravice,

dolžnosti morebitnega skrbnika in dolžnosti pristojnih organov glede varstva in skrbi za

otroka. Posamezne pravice otroka lahko zato le posredno izvedemo iz dolžnosti tistih, ki

morajo po zakonu varovati njegove koristi. Posledica takšne pravne ureditve je lahko,

da bo otrok v praksi zelo težko samostojno zahteval ustrezno izvrševanje roditeljske

pravice oziroma določeno spolnitev ali pa s tožbo zahteval opustitev protipravnega

ravnanja staršev, saj pridobi posameznik pravico do pravnega varstva svojih interesov,

če država ta interes prizna in ga kot pravico zapiše v zakon.91

Kljub temu pa je

zakonodajalec zagotovil nekatere posebne procesne določbe za mladoletnika.

Posebna ureditev procesne sposobnosti mladoletnika tako velja v sporih iz družinskih

razmerij, ki otroku oziroma mladoletniku v večji meri priznava procesno sposobnost.

Takšna ureditev izhaja iz same narave družinskih sporov in njihovih posledic ter zahtev

mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, predvsem EKČP, KOP

in Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic92

(v nadaljevanju: EKUOP),

katerih podpisnica je Republika Slovenija. Za urejanje razmerij med starši in otroki v

najširšem smislu so predvideni trije postopki: pravdni, nepravdni in upravni. Upravni

postopek se uporabi, ko je to z zakonom izrecno določeno. Procesne določbe v ZZZDR

tvorijo celoto skupaj z določbami ZPP, saj ZZZDR določa vrsto postopka. Uzakonja

tudi načelo, da se razmerja s področja ZZZDR rešujejo v pravdi, če za posamezno

zadevo ni posebej določen nepravdni postopek.93

89

Otrok zaradi duševne in telesne nezrelosti potrebuje posebno skrb in varstvo ter ustrezno pravno

varstvo. 90

Izjema je pravica otroka do stikov s starši in drugimi osebami. 91

Končina, Pravice…, str. 145. 92

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (EKUOP), Uradni list RS – Mednarodne

pogodbe št. 26/99. 93

Rijavec v Ude, et al., str. 613.

3.2.1 Procesna sposobnost mladoletne osebe v pravdnem postopku

Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno

odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma o sporni pravici,94

in zagotoviti

uveljavitev pravnega reda, ki vsebuje pravila določene ekonomske in politične družbene

ureditve, ter tako zagotoviti uresničitev javnih interesov.95

Čeprav ZPP osebnih in

družinskih razmerij ne uvršča med civilnopravna razmerja,96

odločanje v sporih iz

osebnih in družinskih razmerij vseeno poteka po pravilih civilnega pravdnega postopka.

Zadeve s področja družinskega prava se torej načeloma obravnavajo po posebnih

pravilih pravdnega postopka, ki so urejena v 27. poglavju ZPP. Sem spadajo zakonski

spori (spori o razvezi in razveljaviti zakonske zveze) in spori iz razmerij med starši in

otroki (spori o ugotovitvi in izpodbijanja starševstva, spori o varstvu in vzgoji ter

preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih otrok, nad katerimi je podaljšana

roditeljska pravica, ter spori o stikih otrok s starši in drugimi osebami, če se spor o

stikih obravnava skupaj s sporom o varstvu in vzgoji). Le v kolikor to poglavje ne

vsebuje posebnih določb glede posameznih procesnih vprašanj, se v teh zadevah

uporabljajo splošne določbe ZPP. V vsakem primeru pa je potrebno upoštevati ZZZDR,

ki poleg vrste postopka določa še procesne predpostavke za sprožitev sodnega postopka.

Tak