UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

(Marketinški vidiki razvoja Savinjsko Šaleške regije)

Kandidatka: Metka Marić Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80023067 Program: visokošolski strokovni R/STR Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Dušan Radonjič

Velenje, marec 2007

2

PREDGOVOR Na področju Savinjsko Šaleške regije je vedno večji poudarek namenjen razvoju turistične ponudbe. Razvoj temelji na ponovni oživitvi regije z povečanjem receptivnega turizma. Z nalogo želim analizirati dosedanje marketinške aktivnosti, ugotoviti pomanjkljivosti le teh, ugotoviti tržne konkurenčne prednosti regije, poiskati rešitve za doseganje večje konkurenčnosti ter ugotoviti katere strategije bi bilo potrebno vpeljati za uspešen razvoj regije. Savinjsko Šaleška regija še ni uporabila vseh možnih instrumentov za doseganje hitrejšega razvoja regije, saj se je do sedaj razvijala nenačrtno. Problem predstavlja vedno bolj zasičeno tržišče ponudbe turističnih storitev ter dejstvo da turistični ponudniki konkurenčnih regij delujejo bolj povezano in v večjem obsegu. Problem, ki ga ne smemo zanemariti pa je prav gotovo tudi vedno manjša plačilna sposobnost strank. Za razvoj SA-ŠA regije potrebujemo premišljeno, racionalnejšo ter sodobnejšo organiziranost promocije. Pripraviti bi bilo potrebno več konkretnih programov in akcij, ki bi čimprej pritegnili domače in tuje investitorje. Pri razvoju regije moramo upoštevati tudi svetovne turistične smernice, ki so usmerjene k ohranjanju naravnega okolja ter aktivnemu preživljanju počitnic. V ospredju mora biti ohranjanje naravnih virov in narave nasploh. Vedno večji poudarek moramo nameniti neposrednemu stiku med ponudniki in potencialnimi gosti. Z razvojem informacijske tehnologije se vedno več turistov odloča za individualno organizacijo potovanj in pri tem je eden od ključnih elementov promocije regije elektronski turistični trg. Velik problem za razvoj SA-ŠA regije predstavlja slaba povezanost do avtocestnega križa, katere gradnja naj bi se pričela v letu 2008. Prioriteto predstavlja dvig kakovosti pri pripravi produktov ter vlaganje v znanje zaposlenih. Regija se mora čimprej intenzivno lotiti tudi določenih področij, kot so: določitev konkurenčne pozicije, specializacija ponudbe, ureditev vodenja statistike o turističnem povpraševanju, sodelovanje pri povezovalnih programih v okviru projektnih skupin, določitev tematskih turističnih poti ter pospešiti marketinške aktivnosti na perspektivne trge.

3

KAZALO PREDGOVOR 2 1 UVOD 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave 4 1.2 Nameni, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja 5 2 TEORETIČNE OSNOVE RAZISKAVE TRŽIŠČA 6 2.1 Pojem raziskave tržišča 6 2.2 Vsebina raziskave tržišča 6 2.3 Mesto in vloga raziskave tržišča v sistemu marketinga 6 3 RAZVOJNE SMERI SA-ŠA REGIJE 7 3.1 Raziskovanje tržnega okolja SA-ŠA regije 7 3.1.1 Trenutno trženjsko stanje 7 3.1.2 Zanimivosti SA-ŠA regije 10 3.1.3 Prireditve, pomembne za turistični razvoj 13 3.1.4 Turistično povpraševanje 15 3.1.5 Trendi razvoja turizma v SA-ŠA regiji 17 3.1.6 Konkurenca 18 3.2 SWOT analiza 19 3.3 Ustanovitev GIZ-a 21 3.4 Povezovalni programi 22 3.4.1 Tedenski program poletje 2005 22 3.4.2 Katalog »Savinjska in Šaleška dolina – iz podzemlja do Alp« 23 4 PREDLOG MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI ZA POTREBE NADALJNEGA RAZVOJA SA-ŠA REGIJE 24 4.1 Predlogi na področju politike in strategije marketinga 24 4.1.1 Programi in produkti 25 4.1.2 Cena 26 4.2 Predlogi na področju oblikovanja MIS-a 26 4.3 Predlogi na področju komuniciranja v marketingu 27 4.3.1 Tržno komuniciranje 28 4.3.2 Promocijske aktivnosti 31 4.3.3 Tržne poti 31 5 SKLEP 35 6 POVZETEK 37 SPISEK UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV 38

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V ostri konkurenčni borbi na področju turizma prihaja do poplave turistične ponudbe, ki vsaka na svoj način privablja potencialne potrošnike. Na področju Savinjsko Šaleške regije je vedno večji poudarek na razvoju le te. Pri tem ima pomembno vlogo GIZ RTD (Gospodarsko interesno združenje za Razvoj turističnih destinacij) v povezavi z lokalnimi ponudniki turističnih storitev. V okviru GIZ RTD ter razvojne službe Poslovnega sistema Premogovnik Velenje je prišlo do ustanovitve projektnih skupin z namenom povečanja receptivnega turizma v Savinjsko Šaleški regiji. Namen tega je ponovna oživitev omenjene regije. Kako pripraviti boljšo ponudbo, kot jo ima konkurenca, kako najti »prave« stranke, kako pripraviti dober prodajni katalog, kako najti tisto obliko oglaševanja, ki bo prinesla večji dobiček,… ta vprašanja so pomemben dejavnik pri doseganju konkurenčnih prednosti. Ponudniki turističnih storitev Savinjsko Šaleške regije morajo tržnim segmentom zato oblikovati tržno zanimivejšo in privlačnejšo ponudbo. Za dosego tega cilja morajo pravilno oceniti kaj stranke pričakujejo od določene turistične ponudbe in koliko so zanjo pripravljene plačati. Pomembno vlogo ima tudi nenehno proučevanje trga in pridobivanje novih informacij, ki jih lahko uporabimo pri realizaciji marketinških akcij. Zastaviti si moramo vprašanje »v čem smo boljši od drugih, zakaj se naj stranka odloči ravno za nas?«. 1.2 Nameni, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Osnovni namen moje raziskave je predstaviti teoretične osnove na področju raziskovanja tržišča in jih uporabiti na primeru razvoja Savinjsko Šaleške regije. Namen moje raziskave je, na podlagi podatkov iz literature oblikovati osnovne elemente strategije trženja za razvoj te regije. Namen raziskave je predstavitev turizma v SA-ŠA regiji (dosedanji razvoj, nosilci, ponudniki in obstoječi produkti), SWOT analiza, opredelitev bodočih smernic razvoja in snovanje potencialnih produktov na katerih bi temeljil razvoj turizma v skaldu s slovenskimi in svetovnimi trendi v prihodnje. Namen moje raziskave je analizirati dosedanje marketinške aktivnosti pri razvoju Savinjsko Šaleške regije, ugotoviti katere prijeme in strategije bi bilo potrebno vpeljati, da bi se prihodki ustvarjeni s prodajo povečali. Ena izmed možnih rešitev je prenos predlogov in ukrepov trženja v prakso. Analiza razvoja Savinjsko Šaleške regije je v interesu celotne regije. Analiza je delno teoretičnega in delno praktičnega značaja. Cilji moje raziskave so predvsem naslednji: ugotoviti napake oz. pomanjkljivosti pri dosedanjih aktivnosti za pospeševanje razvoja Savinjsko Šaleške regije, ugotoviti njene tržne konkurenčne prednosti, poiskati rešitve za doseganje večje konkurenčnosti ter ugotoviti, kako brez večjih vlaganj povečati tržne konkurenčne prednosti.

5

Izhodiščna trditev moje raziskave je, da Savinjsko Šaleška regija še ni uporabila vseh možnih instrumentov za doseganje hitrejšega razvoja regije v primerjavi z ostalimi regijami. Z analizo želim ugotoviti ali je mogoče ob pravilno zastavljeni strategiji trženja pričakovati boljše poslovanje, katerim elementom trženjskega spleta je potrebno posvetiti posebno pozornost ter kateri trgi so najbolj perspektivni? Na osnovi rezultatov raziskave bom postavila določene hipoteze, ki lahko predstavljajo izhodišče za nadaljnjo poglobljeno raziskavo na ravni razvoja Savinjsko Šaleške regije. Dejstvo je, da se razvoj neke regije ne more učinkovito razvijati nenačrtno, ampak samo načrtno. Izhajati mora iz neke globalne strategije, ki ji morajo nujno slediti konkretni projekti. V diplomskem delu želim nakazati osnovne smernice, ki so potrebne za integriran pristop k nadaljnjemu razvoju Savinjsko Šaleške regije. Zavedati se je potrebno, da se lahko samo z neprestanim celostnim razvojem, v katerega so vključeni razni partnerji, dosežejo dolgoročni rezultati. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Moja raziskava bo temeljila na naslednjih predpostavkah: vedno bolj zasičeno tržišče ponudbe turističnih storitev, turistični ponudniki konkurenčnih regij delujejo bolj povezano ter v večjem obsegu, vedno manjša plačilna sposobnost strank. Največja omejitev pri raziskavi je ta, da glede na to, da se želim z nalogo osredotočiti na razvoj Savinjsko Šaleške regije, vanjo niso vključene izkušnje drugih regij. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Gre za podrobno raziskavo, saj se tema nanaša na proučevanje obnašanja in delovanja temeljnih ekonomskih subjektov, to je gospodinjstev kot povpraševalcev po dobrinah in turističnih ponudnikov kot ponudnikov proizvodnih dejavnikov. Raziskava se nanaša na analizo tržišča oz. ponudbe določene regije. Je statična ekonomska raziskava, ker ugotavlja odvisnosti med ekonomskimi pojavi v določenem trenutku. Gre za deskriptivni pristop, saj daje prednost opisu delovanja določenega gospodarskega procesa. Raziskave bodo potekale v okviru deskriptivnega pristopa - opisovanje dejstev brez znanstvenega pojasnjevanja. Za osnovni pristop pri raziskavi bom uporabila razpoložljivo literaturo v knjižnici. Prav tako bom v raziskavo vključila svoje nekajletne delovne izkušnje na področju turizma. Sekundarne podatke bom povzela na podlagi že zbranih podatkov različnih institucij na področju Savinjsko Šaleške regije (zapisniki, poročila, plani, idr.). Pri raziskavi bom uporabila statificirani vzorec.

6

2 TEORETIČNE OSNOVE RAZISKAVE TRŽIŠČA 2.1 Pojem raziskave tržišča »Raziskovanje trga je sistematično delo, ki temelji na znanstvenih metodah zbiranja, registriranja in analiziranja vseh problemov v zvezi s prometom, prodajo in potrošnjo dobrin (proizvodov in storitev). Raziskava trga je osnova za oblikovanje politike prodaje in spada med najpomembnejše funkcije marketinga.« (Devetak 2000, 58). 2.2 Vsebina raziskave tržišča Informacije in podatke, ki jih dobimo s tržnim raziskovanjem, lahko opredelimo oz. združimo v (Devetak 2000, 5): a) količinske ali kvantitativne informacije ter podatke, ki zajemajo najosnovnejše o

konkretnem trgu, njegovi velikosti, povpraševanju ipd. V to skupino spadajo tudi informacije o tržnem deležu posameznih ponudnikov, kakor tudi demografski podatki, to je struktura kupcev glede na starost, spol, osebni dohodek, izobrazbo itd.

b) kakovostne ali kvalitativne informacije ter podatke, ki zajemajo želje in zahteve kupcev za določene izdelke in storitve, doseženi ugled o določenem podjetju ali izdelku (image, goodwill); v to grupo beležimo tudi ugotovitve o obnašanju uporabnikov, zlasti pa večjih kupcev.

2.3 Mesto in vloga raziskave tržišča v sistemu marketinga Raziskovanje tržišč za storitve je vsaj tako pomembno kot za izdelke. Velika raznolikost in spremenljivost storitev ter potreb in želje odjemalcev in uporabnikov naredijo raziskovanje tržišča mnogo zahtevnejše. Za trženje storitev so poleg tržišča odjemalcev pomembna še tržišča dobaviteljev, idr. Raziskava trga obravnava raziskavo tržišča z vidika ponudbe in povpraševanja za določeno storitev, medtem ko je raziskava marketinga osnova za oblikovanje marketinškega spleta. Tržne raziskave so zelo pomembne, zato je potrebno vlagati v njih kljub morebitnim tveganjem. Tveganja lahko zmanjšamo s strokovnim in celovitim raziskovanjem tržišča, konkurentov, trendov razvoja idr. Večina managerjev predvideva, da bo učinkovit vsak marketinški program, ki bo dobro oblikovan, uspešno izveden in visoko financiran. Marketinški programi, ki se izkažejo za učinkovite so vedno oblikovani v skladu z osnovnimi zakonitostmi trga. »Bistvo marketinga je kreiranje tržne niše, v kateri bi lahko zavzeli vodilno mesto. Gre za zakon vodenja: bolje je biti prvi kot boljši! Lažje je prvi vstopiti v potrošnikove misli, kot pa ga prepričati, da ponujamo boljši izdelek kot konkurent, ki zavzema vodilno mesto.« (Ries 2004, 15). »Če vidimo, da na trgu ne moremo biti prvi, je najbolje, da poiščemo vrzel, v kateri smo lahko.« (Ries 2004, 24)

7

3 RAZVOJNE SMERI SA-ŠA REGIJE 3.1 Raziskovanje tržnega okolja SA-ŠA regije Ustanovitev Savinjsko Šaleške pokrajine (SA-ŠA regije) so dne 06.06.2003 na seji sprejeli župani občin te pokrajine. Savinjsko Šaleška regija zajema območje v velikosti 705 km2. Razdeljena je na 9 občin, in sicer Zgornje savinjska dolina, kamor spadajo Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Mozirje in Nazarje ter Šaleška dolina, kamor spadajo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zgornja Savinjska dolina je področje ob zgornjem toku reke Savinje od izvira do izliva reke Pake v Savinjo, po kateri ima dolina tudi ime. Šaleška dolina pa je dobila ime po razvalinah gradu Šalek. Na območju Savinjsko Šaleške regije živi približno 62.000 prebivalcev, kar predstavlja 3% vseh prebivalcev Slovenije. Najpomembnejše gospodarske panoge SA-ŠA regije so predelovalna industrija (59%), rudarstvo in energetika (14%), trgovina (19%), gradbeništvo (7%) ter storitvene dejavnosti (1%). SA-ŠA regija zaradi pestre naravne in kulturne dediščine privablja mnoge turiste. Ohranila je značilno podobo kulturne krajine v sožitju s pestro naravo. Nekatere občine so bolj, druge manj turistično razvite. SA-ŠA regija želi postati prepoznavna turistična destinacija. Savinjska in Šaleška regija si nista konkurenčni, ampak se dopolnjujeta. Obe regiji imata veliko znamenitosti, ki so lahko osnova za njuno prepoznavnost. V vsaki izmed občin lahko turisti preživijo nekaj zanimivih in prijetnih trenutkov. Razvoj turistične dejavnosti ima multiplikacijske vplive na ostale gospodarske dejavnosti, sociološki razvoj, prostorski razvoj, ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Razvoj turizma v SA-ŠA regiji je v preteklih letih potekal stihijsko, odzival se je na priložnosti in trende na turističnem trgu, ni pa bilo načrtnega razvoja in opredeljene skupne vizije in ciljev regije. Pomen turizma kot storitvene dejavnosti je v sodobnem svetu vsak dan večji. K temu pripomore predvsem današnji način življenja, ki se odraža tudi v spremembi nekaterih vrednot. Turizem uvrščamo med nujne življenjske potrebe, spremenjen je način izrabe prostega časa, čustveni vidik je postal pomembna sestavina počitnic, povečuje se zanimanje za aktivne počitnice ipd. Razvoj turizma je hkrati izjemna priložnost za gospodarski, socialni in kulturni napredek regije. Pri turističnem razvoju regije moramo upoštevati identiteto in ugled regije ter stalno skrbeti za povečanje prepoznavnosti regije ter njenih izdelkov in storitev. 3.1.1 Trenutno trženjsko stanje Danes trg deluje v razmerah hitrih sprememb v okolju. Srečujemo se z izredno dinamičnim razvojem ter s spremembami potreb in vrednot ciljnih skupin ter s konkurenco, ki skuša slediti pomembnim trendom. Samo ponudba že obstoječega asortimenta ni dovolj, saj to na dolgi rok pomeni zaostajanje za konkurenco. Ciljne skupine težijo k novostim in le-to jih lahko pritegne k njihovi odločitvi v našo korist.

8

Ugotovitve analize poslovnega okolja so na podlagi Razvojnega načrta in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 naslednje:

v Sloveniji je zelo malo informacij o turistih, v strukturi gostov in nočitev prevladujejo tujci (64% : 36%), med tujimi turisti imajo Italijani, Nemci in Avstrijci 50% delež, kar kaže na potrebo

po širitvi na druge trge, največji delež med tujimi turisti predstavljajo turisti v starostni skupini od 30 do 50

let, struktura turistov po poklicih je razpršena, največ je visoko izobraženih, v Slovenijo ne prihajajo družine z otroki, najpogostejši motiv prihoda so naravne lepote, podnebne razmere ter možnosti za

mir in počitek, najvišje so ocenjeni naslednji elementi turistične ponudbe: urejenosti naravnih

znamenitosti, možnosti izletov, možnost rekreativnih aktivnosti, primernost za družinske počitnice, mir in tišina, kakovost okolja, kakovost gostinskih storitev idr.,

največ negativnih ocen so tuji turisti prisodili možnostim za razvedrilo, zabavo, nakupovanje, kakovosti cest in storitvam ob cestah ter možnostim za ogled kulturnih znamenitosti.

Tržišče je zasičeno s ponudniki turističnih storitev (ponudba je mnogo večja od povpraševanja). Porabniki se zaradi tega odločajo za tiste ponudnike, ki najbolj intenzivno nastopajo na tržišču in imajo hkrati konkurenčno ponudbo. Glede na to, da imajo porabniki možnost odločanja med ponudbami se moramo vse regije prilagajati njihovim zahtevam. V regiji se tako srečujemo s problemom dolgoročnega obstoja na tržišču, saj le s težavo sledimo zahtevam porabnikov. Zahteve porabnikov se iz leta v leto povečujejo, kar predstavlja dodaten problem. Nekateri najpomembnejši trendi, ki bodo vplivali na turistično povpraševanje so (Mednarodna turistična organizacija, 2005):

Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice. Potovanja bodo v prihodnosti cenejša, krajša, a intenzivnejša. Več potovanj bo bliže domu. Pričakovana je hitrejša rast kontinentalnih in počasnejša rast medkontinentalnih potovanj. Vsekakor bosta večji mobilnost in frekvenčnost prebivalstva;

Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja. Potovanja so vedno bolj specializirana in so izobraževalno naravnana saj si obiskovalci krajev želijo poleg počitka tudi spoznavanje novih krajev, običajev, kulture in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja namreč tudi investicija v svoje znanje. Zato je vedno bolj pomembna segmentacija, zaradi katere se poveča priložnost za manjše in srednje velike turistične ter gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne storitve;

Maksimalizacija užitkov v minimalnem času. Čas je vedno bolj dragocen, zato želijo obiskovalci maksimalizacijo užitkov v minimalnem času. Na eni strani se pojavijo povpraševanja po kratkih oddihih, tematskih parkih, športnih in sprostitvenih centrih (wellness turizem), križarjenjih, na drugi strani pa se odpira trg za tiste, ki se želijo spočiti, oddahniti od stresnega vsakdanjega življenja, uživati brez aktivnosti in sprejemanja odločitev, kjer postajajo še posebej zanimiva »all inclusive« potovanja v turističnih območjih;

9

Rast individualnih potovanj. Pričakujemo lahko hitrejšo rast individualnih potovanj, kar med drugim pomeni upad tradicionalnih letalskih potovanj (še vedno se čutijo posledice 11. septembra), občuten porast »touring« počitnic. Potovanja bodo prilagojena manjšim in fleksibilnejšim skupinam;

Večja vrednost za manj denarja. Gostje bodo pričakovali večjo vrednost za manj denarja, kar pomeni porast povpraševanja po cenejših potovanjih, toda kakovostnejših storitvah (nizko cenovni prevozi – npr. Easy jet, prenočišča). Povečuje se povpraševanje po hotelih in skupno oblikovanih proizvodih, ki nudijo storitve, ki goste zadovoljijo v pričakovanjih glede namestitve in dopolnilne dodatne programske ponudbe in povpraševanje po različnih kombinacijah in možnostih luksuznih in povprečnih oz. cenejših storitvah in proizvodih;

Varne destinacije. Zaradi vedno večje ozaveščenosti prebivalstva o varovanju okolja in pomena varnosti so vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne destinacije;

Porast poslovnega turizma: motiv poslovnega potovanja je v porastu, vendar je rast predvsem odvisna od trženja, ki temelji na ponudbi paketov za poslovne goste, ki se navezujejo na posebne dogodke in konference. Potrošnja poslovnih gostov je višja kot pri počitniških gostih, vendar pa poslovna potovanja postajajo bolj varčna in časovno osveščena. Takšne vrste gostje so zelo zahtevni in imajo zelo dobro izoblikovan občutek za razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe;

Vse večji delež starejše populacije. Upadajoča stopnja rasti prebivalstva posledično vpliva na vse večji delež starejše populacije v industrializiranih deželah. Le ti potujejo v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana potovanja, kjer tudi vedno več trošijo;

Porast samskega in seniorskega turizma. Vzporedno z demografskimi spremembami postaja trg vedno bolj segmentiran zato je tudi vedno večji porast samskega in seniorskega turizma, trg družinskih počitnic ostaja še vedno na enaki stopnji;

Povečevanje izdatkov za potovanja. Izdatki za potovanja rastejo hitreje kot za druge dobrine na račun vse pogostejših in krajših potovanj;

Vedno bolj izrazita sezonska nihanja. Turisti bodo iskali nove, privlačne, zanimive destinacije kot alternativa klasičnim, sezonskost postaja trženjska priložnost in ne problem, ki pa zahteva večjo usklajenost med privatnim in javnim sektorjem;

Trend »nazaj k naravi« in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih proizvodih: da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne učinke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnostni razvoj. V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da skrbimo za nenehni razvoj tako, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju.

10

3.1.2 Zanimivosti SA-ŠA regije Raznolikost regij je pomembna in izrazita značilnost Slovenije. SA-ŠA regija ima zelo pestro ponudbo kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Predvsem se hvali z naravno lepoto, čistim zrakom in mirom, ki je v sedanjem preobremenjenem času največje bogastvo. Neokrnjena narava in stare kmetije, ki še odsevajo pristno domačnost, privabljajo mestnega človeka. Predvsem je regija zanimiva za ribiče in ljubitelje veslanja. Turizem je v teh krajih že razvit, predvsem v zgornjem toku reke Savinje v tako imenovani Zgornje Savinjski dolini (zelo znana je Logarska dolina). Šaleška dolina je bila znana po izkopavanju premoga in zaradi tega so se je vsi izogibali. Preoblikovanje rušnega področja v turistično rekreativno področje, je popolnoma spremenilo okolico. V rekreacijskem centru TRC skupaj z restavracijo Jezero ponujajo veliko zabave in športnih užitkov ter sprostitev ob velenjskem jezeru. Na pogrezanje tal in premogovništvo pa nas spominja Muzej premogovništva. Občine Zgornje savinjske regije se ponašajo s sledečimi znamenitostmi:

Občina Gornji Grad svojo bogato zgodovino predstavlja v številnih muzejskih zbirkah. Zanimiva je tudi katedrala sv. Mohorja in Fortunata, ki glede na prostornino velja za največjo v Sloveniji.

V občini Ljubno je predstavljena flosarska zbirka ter zakladnica daril in mašnih plaščev iz 18. stoletja v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja.

Občina Luče je idealno izhodišče za izlet na Raduho ter ogled Snežne jame, ki velja za biser visokogorskega krasa.

Občina Mozirje se ponaša s parkom cvetja in etnološkim parkom Mozirskim gajem. Nad Mozirjem leži planota Golte, ki je smučarsko središče, poleti pa raj za planince in pohodnike.

Občina Nazarje se ponaša s samostansko knjižnico ter Muzejem gozdarstva in lesarstva.

Občina Solčava je najbolj poznana po Logarski dolini, kjer si je poleg naravnih danosti možno pogledati tudi multivizijsko predstavitev Solčavskega, stalno razstavo o Potočki Zijalki ter cerkev Marije Snežne.

Občine Šaleške regije pa se ponašajo z naslednjimi zanimivostmi:

Občina Šmartno ob Paki je poznana po vinski turistični poti s starimi zidanicami in kaščami. Zanimiva je tudi 200 let stara Drofelnikova hiša s črno kuhinjo.

V občini Šoštanj si je vredno ogledati nekdanji grad poimenovan Pusti grad, znano arheološko najdišče Mornova zijalka ter najstarejšo dimnično hišo v alpskem prostoru Kavčnikovo domačijo. Zdravilišče Terme Topolšica pa ponuja bazenski kompleks s termalno vodo.

Mestna občina Velenje se ponaša z dvema muzejema, in sicer devet muzejskih zbirk na Velenjskem gradu ter Muzej premogovništva Slovenije. Turistično rekreacijski center jezero pa je idealen kraj za oddih in športne aktivnosti. Mesto Velenje je prepoznavno tudi po največji slovenski otroški prireditvi imenovani Pikin festival.

11

Najprepoznavnejše zanimivosti SA-ŠA regije so sledeče: a) Logarska dolina Krajinski park Logarska dolina je del Solčavskega, ki leži ob skrajnem zgornjem toku reke Savinje. Geografsko in upravno središče je alpska vasica Solčava, ki jo obdajajo vršaci. Logarska dolina je dolga 7 km, v širino pa v povprečju meri 250 m. Dolina je privlačna zaradi številnih naravnih znamenitosti ter turističnih kmetij. Zaradi čudovite lege predstavlja odlično izhodišče za izlete v okolico. SLIKA 1: KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA

Vir: http://www.logarska-dolina.si/slo/index_s.html b) Golte Krajinski park Golte leži na nadmorski višini 1550 metrov in velja za najjužnejše alpsko smučišče. Z njega se odpira nepozaben pogled na Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke. S spodnje postaje nihalke, ob kateri je urejeno parkirišče, se s kabinsko žičnico povzpnemo na pobočje, na katerem se razprostira 18 kilometrov urejenih smučarskih prog in 15 kilometrov dolga tekaška proga. Od gostinskega kompleksa z raznoliko ponudbo hrane so do smučišč speljane vlečnice in sedežnice. Smuke na Golteh se lahko naužijejo tako začetniki kot izkušeni in turni smučarji. Hotel Golte ponuja prenočišča, dobro hrano in zabavo. Hotel ima 66 postelj, ob velikem povpraševanju še nekaj dodatnih. V svoji ponudbi ima tudi restavracijo, pizzerijo, savno in prostor za družabne igre in prireditve. Planina Golte pa ni atraktivna samo v zimskem času temveč tudi poleti, ko privabljajo zanimivosti alpskega vrta, planinarjenje, gorsko kolesarstvo, jadralno padalstvo in pikniki. Alpski vrt je ena izmed novejših popestritev Golt. V prvobitnem naravnem okolju je ustvarjen najvišje ležeči in najlažje dostopen alpski vrt v Evropi. Park leži na višini 1300-1400 metrov nadmorske višine, obsega pa približno dva hektarja površine. V vrtu uspeva več sto etiketiranih avtohtonih rastlin Kamniško-Savinjskih Alp. Golte so znane tudi kot odlično izhodišče za planinarjenje na okoliške hribe. Posebej priljubljen je pohod na bližnji Smrekovec, podamo pa se lahko na poučno in zabavno pot po Golteh. SLIKA 2: KRAJINSKI PARK GOLTE

Vir: http://www.golte.si/portal.php?CHANGECURRSPHERE=37

12

c) Mozirski gaj Park cvetja Mozirski gaj leži v Zgornji Savinjski dolini. Etnografsko hortikulturni park ponuja na ogled sezonsko cvetje, avtohtone drevesne vrste, grmovnice, okrasne trajnice ipd. Njihovo ponudbo zaokrožujejo zanimivi zgodovinski etnografski objekti, kot so: kašča, preužitkarska hišica, čebelnjak, kovačija, vodni mlin ter zbirka starega kmečkega orodja. Popestritev parka so utrinki iz živalskega sveta, kot so: čebelji panj, ribnik, parkovna mokrišča, ptice idr. SLIKA 3: PARK CVETJA MOZIRSKI GAJ

Vir: http://www.mozirskigaj.com/ d) Turistično rekreacijski center Jezero Turistično rekreacijski center Jezero ponuja številne možnosti za rekreacijo. Teniški center ponuja 8 zunanjih teniških igrišč na pesku, 1 na umetni travi, v pokriti dvorani pa sta na voljo 2 igrišči na umetni podlagi. V sklopu turistično rekreacijskega centra so še fitnes studio, zunanja igrišča za mali nogomet, odbojko na pesku in košarko, center vodnih športov s čolni na električni in nožni pogon ter otroško igrišče. Pomemben del centra je prireditveni prostor, ki sprejme več tisoč ljudi ter avtokamp s kapaciteto 100 šotorov oz. prikolic. Koncept nadaljnjega razvoja je usmerjen v izgradnjo letno zimskega zabavno rekreacijskega parka s pokritim kopališčem, hotelom, apartmajskim naseljem, depandansami, družinskim parkom idr. SLIKA 4: TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER JEZERO

Vir: http://www.trcjezero.si/default.asp?id=293 e) Muzej slovenskega premogovništva V pristnem okolju muzeja je prikazano pridobivanje premoga nekoč in danes. Turisti se po jašku spustimo v podzemni svet, kjer si lahko pogledamo delovišča nekdanjega premogovnika. 18 scen in 15 lutk rudarjev ponazarja njihove položaje pri delu in počitku. Vse prizore dopolnjuje sodobna avdio-vizuelna oprema.

13

Pred prehodom v novejši del premogovnika se obiskovalci okrepčamo v najgloblji jedilnici v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Ob koncu pa sledi še vožnja s podzemno železnico. Obiskovalci pa si lahko poleg navedenega ogledamo še stalno zbirko slovenskega premogovništva v beli garderobi. SLIKA 5: MUZEJ SLOVENSKEGA PREMOGOVNIŠTVA

Vir: http://www.rlv.si/muzej/slo/index.htm

f) Terme Topolšica Terme Topolšica so sodoben rekreacijski, zdraviliški in gostinski kompleks. V sklopu Term Topolšica sta dva hotela s tremi zvezdicami, ki ponujata 390 ležišč. Terme se ponašajo z modernimi rekreacijskimi termalnimi bazeni s finskimi in infra savnami, telovadnico, seminarsko dvorano. Voda termalnega vrelca je primerna za bolezni hrbtenice in sklepov, stanj po poškodbah, postoperativnih stanj na gibalih, bolezni dihal in lažje oblike kroničnih obolenj srca in ožilja. Skupaj je 1.760 m2 vodnih površin in 10.000 m2 površin namenjenih za sončenje in gostinsko ponudbo. V sklopu Term poteka tudi vsakodnevni animacijski program. SLIKA 6: TERME TOPOLŠICA

Vir: http://www.t-topolsica.si/si/?n=ecard Iz navedenega je razvidno, da SA-ŠA regija ponuja veliko turističnih zanimivosti za vse okuse potencialnih gostov. 3.1.3 Prireditve, pomembne za turistični razvoj Turističen razvoj SA-ŠA regije je v veliki meri pogojen tudi z tradicionalnimi prireditvami. Za razvoj tovrstnih prireditev je izjemnega pomena prireditvena infrastruktura. Največji prireditveni prostor v SA-ŠA regiji je zagotovo Turistično-rekreacijski center Jezero v Velenju. Za nemoteno organizacijo prireditev potrebujemo več prireditvenih infrastruktur, ki bi zagotavljale lažjo izvedbo prireditev ter večjo kvaliteto le teh. Poleg že obstoječih prireditvenih prostorov ob večjih prireditvah najamemo šotore, odre, stojnice ipd.

14

Najpomembnejše tradicionalne prireditve v SA-ŠA regiji so: a) Pikin festival Pikin festival poteka v Velenju in velja za največji otroški festival v Sloveniji, ki je namenjen tako otrokom kot odraslim. Odvija se že 17 let v mesecu septembru. Glavnina festivala so Pikine ustvarjalne delavnice, gledališče, kratki planinski izleti, glasbeni in plesni nastopi, filmske predstave ipd. SLIKA 7: PIKIN FESTIVAL

Vir: http://www.pikinfestival.org/galerije/pika/imagepages/image2.html b) Pustovanje Pustovanje v Mozirju ima dolgoletno tradicijo, saj naj bi se pričelo že okrog leta 1891. Predvsem v zadnjih 10-ih letih je prireditev obogotila dogajanje v Mozirju. Pustovanje se prične na pustni četrtek ter konča na pepelnično sredo, najpomembnejši dan pa je pustni torek. Mozirje je tudi član združenja Evropskih karnevalskih mest, zato morajo vsako leto obiskati tri mesta izven Slovenije. SLIKA 8: PUSTOVANJE

Vir: http://www.mozirje.info/galerija/displayimage.php?album=13&pos=23 c) Flosarski bal Flosarski bal poteka na Ljubnem in ohranja tradicijo splavarstva ter daje prepoznavno podobo kraju. Sloves flosarjev seže preko meja, saj so prepoznavni in priznani v mednarodni splavarski zvezi. SLIKA 9: FLOSARSKI BAL

Vir: http://www.ljubno.si/splavarstvo2.php?stran=flosarskikrst

15

d) Noč ob jezeru Noč ob jezeru poteka na največjem prireditvenem prostoru, in sicer Turistično rekreacijskem centru Jezero in je največja turistična prireditev v SA-ŠA regiji, saj jo vsako leto obišče okoli 20.000 ljudi. 2-dnevna prireditev ponuja obilo glasbenih užitkov za vse generacije, ki jih popestrijo dodatna dogajanja in tradicionalni ognjemet. SLIKA 10: NOČ OB JEZERU

Vir: http://www.gost.si/default.asp?id=2166# e) Skok čez kožo Skok čez kožo je tradicionalna prireditev, ki se dogaja v okviru praznovanja rudarskega praznika, ki je 3. julija. V letu 2006 je bil že 46. po vrsti. Na ta dan po starem običaju v rudarski stan sprejmejo novince. SLIKA 11: SKOK ČEZ KOŽO

Vir: http://www.rlv.si/default.asp?id=1954 Tradicionalne prireditve so zelo pomembne za razvoj SA-ŠA regije saj poleg domačih obiskovalcev privabljajo vedno več gostov tudi iz tujine. Z nekaterimi prireditvami približamo pomen določenih dejavnosti, npr. prireditev Skok čez kožo prikazuje pomen in tradicijo rudarjenja. 3.1.4 Turistično povpraševanje Turistično povpraševanje odraža število turistov ter število nočitev. Večina občin SA-ŠA regije nima urejenih podatkov o zmogljivosti nočitvenih kapacitet, njihovi kategorizaciji, prihodih turistov in nočitvah ter dolžini bivanja turistov. Prav tako nimajo urejenih podatkov o strukturi gostov po državah in spolu. Občine si morajo nujno ustvariti pregleden način zbiranja podatkov in vodenja statistike, saj je to izhodišče za planiranje turizma v prihodnosti.

16

Zaradi neurejenih podatkov občin SA-ŠA regije so v nalogi glede prenočitvenih zmogljivosti navedeni podatki Statističnega urada Slovenije, ki pa so objavljeni samo za leti 2003 in 2004. GRAF 1: PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI V SA-ŠA REGIJI

Prenočitvene zmogljivosti v SA-ŠA regiji

0

500

1000

1500

2000

št. sob št. ležišč

l. 2003 l. 2004

Vir: Statistični urad Slovenije Prenočitvene zmogljivosti so izražene s številom sob in ležišč, ki so bile na voljo gostom v letu 2003 in 2004. Iz grafa je razviden upad števila sob in s tem tudi števila ležišč v letu 2004 v primerjavi z letom 2003. TABELA 1: PRIHODI TURISTOV V MESTNI OBČINI VELENJE OD LETA 1995 DO LETA 2005

LETO TURISTI SKUPAJ

DOMAČI TURISTI TUJI TURISTI

1995 3092 1122 1970 1996 1532 235 1297 1997 1456 238 1218 1998 3372 851 2521 1999 5932 1651 4281 2000 6991 1740 5251 2001 6857 2064 4793 2002 6927 1792 5135 2003 8307 2236 6071 2004 8317 2582 5735

SKUPAJ 52783 14511 38272 Vir: Turistično informacijski center Velenje V Mestni občini Velenje je v letih 1996 in 1997 viden upad turistov v primerjavi z letom 1995 za približno polovico. V letu 1998 je število turistov zopet primerljivo z letom 1995, medtem ko je v naslednjih letih število turistov konstantno naraščalo. Prav tako je viden upad števila tujih turistov v letih 1996 in 1997 v primerjavi z letom 1995.

17

Od leta 1998 do leta 2003 pa se je število tujih turistov povečevalo in v letu 2004 v primerjavi s prejšnjim letom zopet zmanjšalo. Delež domačih turistov je bil od leta 1995 do leta 2004 27,49%, medtem ko je bil delež tujih turistov v tem obdobju 72,51%. TABELA 2: PRIHODI TURISTOV NA SOLČAVSKEM OD LETA 2003 DO

LETA 2005

LETO TURISTI SKUPAJ

DOMAČI TURISTI TUJI TURISTI

2003 6162 3933 2229 2004 6236 4092 2144 2005 9909 6570 3339

SKUPAJ 22307 14595 7712 Vir: Občina Solčava, občinska uprav, štev. 031-03-277/2006 z dne 20.09.2006 V letih 2003 in 2004 je obiskalo Solčavsko približno enako število domačih in tujih turistov. V letu 2005 pa je v primerjavi z prejšnjima dvema letoma vidno veliko povečanje števila domačih turistov, prav tako tudi tujih turistov. Delež domačih turistov je bil od leta 2003 do leta 2005 65,43%, medtem ko je bil delež tujih turistov v tem obdobju 34,57%. V kolikor primerjamo podatke obeh regij ugotovimo, da je mnogo višji delež tujih turistov v Šaleški kot pa v Savinjski regiji. Največ tujih gostov prihaja iz sosednjih držav, kot sta Avstrija in Hrvaška, sledi jima Nemčija. Vzrok za to je zagotovo bližina destinacije in s tem tudi njena večja prepoznavnost. Perspektivni trgi so zagotovo države severne Evrope, zato bi bilo potrebno marketinške aktivnosti usmeriti na te trge. 3.1.5 Trendi razvoja turizma v SA-ŠA regiji Slovenska nacionalna turistična organizacija navaja, da turistično območje obsega oz. združuje turistična podjetja, naravne in kulturne znamenitosti ter ustrezne storitve, ki interaktivno delujejo v geografsko in ekonomsko homogeni enoti. Predstavljajo osnovo za fizično prepoznavnost Slovenije v očeh potencialnih turistov in izboljšujejo konkurenčnost turistične ponudbe. TABELA 3: OSNOVNI TRENDI V TURISTIČNEM POVPRAŠEVANJU

Vir: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/strategija_trzenja_turizem_2003-06.pdf

18

Zelo pomembno je, da upoštevamo diferenciranost ponudbe za posamezne ciljne skupine gostov. Za SA-ŠA regijo in za celotno Slovenijo je zanimiv t.i. mehki turizem, ki ga najlažje opredelimo s turisti, ki povprašujejo po doživetjih in želijo spoznavati nove kraje. Razvoj turizma teži k razvijanju novih turističnih proizvodov in s tem novih oblik počitnic, ki jih zahtevajo vedno nove želje in pričakovanja turistov. Vedno manjše je povpraševanje po klasičnih oblikah počitnic, zato obstajajo alternativne oblike turizma kot nasprotje masovnega turizma. Dejstvo je, da se je spremenil način izrabe prostega časa. Ljudje radi potujejo na krajši oddih večkrat letno, pri čemer pa radi spreminjajo destinacijo. Narašča povpraševanje po športnih aktivnostih, zato je izbira destinacije v veliki meri povezana z možnostjo rekreacije. Vse bolj pomemben postaja tudi čustveni vidik in s tem povezano spoznavanje novih ljudi, poznanstev in prijateljstev. Izrednega pomena je ohranitev naravnega okolja in popestritev ponudbe z različnimi aktivnostmi, kot so športni dnevi, razne prireditve ipd. Razvojne usmeritve in nosilni programi SA-ŠA regije od leta 2007 do leta 2013 so naslednji (http://www.velenje.si/default.asp?id=109):

SA-ŠA regija naj bo propulzivna, inovativna, ekonomsko uspešna, dostopna ter ljudem in okolju prijazna slovenska regija, ki bo z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja do leta 2013 za 5% presegla slovensko povprečje BDP na zaposlenega,

v kateri se ohranjajo in razvijajo »lokomotive« tradicionalnega gospodarstva, in razvijajo novi programi na področju: okoljskih tehnologij, turizma idr. dejavnosti

povezanih z razvojem industrije in prestrukturiranjem premogovništva z aktivnim vključevanjem mladih v razvoj in z prijaznejšim podjetniškim okoljem.

3.1.6 Konkurenca Obseg poslovanja v turizmu iz leta v leto narašča, zato mu strokovnjaki napovedujejo vodilno mesto med gospodarskimi dejavnostmi v novem stoletju. Glede na napovedi, da bomo leta 2010 registrirali že milijardo mednarodnih prihodov turistov, bi lahko sklepali, da vsebina in način turistične ponudbe že zadovoljujeta potrebe turistov in turističnih destinacij. Iz leta v leto se ustvarjajo presežki turističnih zmogljivosti, kar vodi v povečanje konkurence. Konkurenca v turističnem gospodarstvu vrtoglavo narašča. V konkurenčnem boju se turistična podjetja in destinacije poslužujejo različnih tržnih strategij, najpogosteje strategije aktivnejšega tržnega komuniciranja in agresivnejšega pospeševanja prodaje. Žal se to pogosto dogaja v škodo turistom in turističnim destinacijam. Pri večini konkurentov na globalnem trgu se pojavljajo podobni turistični proizvodi kot v Sloveniji, zato jim težko konkuriramo. Potrebno se je osredotočiti na manjše segmente zunaj letne glavne sezone in specializirati ponudbo, če želimo pridobiti goste. Pri večini regij v tej panogi ni bistvenih razlik, saj skoraj nobeno ne turistu večje vrednosti za isti denar, dodatnih koristi ali storitev. Cilj vseh regij je dobiti čim večje število turistov, jih obdržati, ohraniti njihovo zadovoljstvo in nenazadnje povečati dobiček regije. Zelo pomembno je, da se regija po nečem razlikuje oz. nudi določene kvalitete, zaradi katerih bi se porabniki vračali vanjo. Pomembno je, da proučujemo konkurenco, saj je naš uspeh povezan s tem. Svoj tržni delež si v regiji pridobimo tako, da si oblikujemo svojo prodajno prednost, ki je edinstvena in jo skozi leta uporabljamo v svojih akcijah trženja. Turisti na takšen način regijo takoj povežejo z določeno lastnostjo po kateri le ta izstopa. Te lastnosti so lahko kvaliteta, cena, plačilni pogoji in druge. V regiji moramo poiskati tržišča, ki bodo njegovi storitvi dala prednost pred konkurenčnimi storitvami. Za regijo namreč ni dovolj, da pozna in razume le turiste, poznati mora tudi svoje konkurente. Zanemarjanje konkurence lahko regiji samo škodi. Pomembno je, da določimo pozicijo, ki jo ima regija med konkurenti.

19

Če želimo v regiji pritegniti želen segment, mu moramo svojo konkurenčno prednost na ustrezen način predstaviti. Pri tem pa igra pomembno vlogo ustrezen način komuniciranja. Osrednji namen preučevanja konkurence za potrebe marketinga je pozicioniranje. »Pozicija storitve je zaznanost storitve pri odjemalcih oziroma javnostih, ki jih storitev zanima, v primerjavi s konkurenčnimi storitvami. Gre za dejansko zaznavnost storitve v glavah odjemalcev ne glede na to, ali storitvena organizacija to želi oziroma načrtuje. Pozicioniranje storitve je proces oblikovanja in vzdrževanja razločljivega želenega imegea o storitvi v primerjavi s konkurenčnimi, v očeh odjemalcev in ostalih ciljnih javnosti. (Snoj 1998, 170). Obstoječe pozicioniranje ponudbe SA-ŠA regije temelji na dobrih naravnih danostih, ugodni lokaciji, prireditvah lokalnega in regionalnega pomena, območjih s pestro ponudbo za športne aktivnosti in rekreacijo ter primerni destinaciji za preživljanje tako poletnih kot tudi zimskih počitnic. V nadaljevanju je pozicioniranost razčlenjena glede na prevladujoči imidž in glavne koristi. Prevladujoči imidž SA-ŠA regije ima naslednje značilnosti:

mestna in podeželska turistična destinacija, spada med lepša slovenska območja zaradi lepe in neokrnjene narave, deloma naravno zaščiteno območje, športno-rekreacijski center za mnogo oblik špornih aktivnosti, destinacija izletniških gostov, destinacija zimskih ter poletnih počitnic.

Glavne koristi SA-ŠA regije so sledeče: relativno dobra prometna dostopnost regije zaradi bližine avtocestne povezave, možnost aktivnega oddiha in rekreacije, sprostitev ter oddih, druženje in zabava, počitnice.

Novi konkurenti Sloveniji so Madžarska, Poljska, Bolgarija in Romunija predvsem zaradi cenovno ugodnih turističnih aranžmajev. 3.2 SWOT analiza S SWOT analizo ocenjujemo celovitost podjetja. Bistvo takšnega ocenjevanja je analiza preteklih in sedanjih podatkov ter prihodnosti. Z analizo notranjega okolja bom predstavila prednosti in slabosti SA-ŠA regije kot turistične destinacije. Na podlagi analize notranjega okolja bom analizirala še zunanje okolje, in sicer iz prednosti in slabosti izhajajoče priložnosti in nevarnosti, ki so možne pri nadaljnjem razvoju regije. Z analizo zunanjega okolja pa bom predstavila možnosti in nevarnosti SA-ŠA regije, ki se nanašajo predvsem na primerjavo z konkurenco. Dejstvo je, da je nujno potrebna strategija razvoja SA-ŠA regije, ki bo odpravila slabosti kljub prisotnim nevarnostim v zunanjem okolju. V SA-ŠA regiji kot novejši turistični destinaciji lahko s svojo ponudbo zadovoljimo trend zanimanja za aktivne počitnice.

20

SWOT ANALIZA

Prednosti gorske danosti Kamniško-Savinjskih Alp in

Karavank z ledeniškimi dolinami čudovita sakralna dediščina (gornjegrajska

katedrala, zakladnica mašnih plaščev, samostanska knjižnica ter cerkvice in kapele v vaseh in na vzpetinah)

številni ostanki gradov pristna domačnost turističnih kmetij z

domačimi dobrotami gostoljubnost domačinov pestrost bivališč v mirnih samotnih kotičkih ali

v bližini dogajanj (mladinski hotel, planinske koče, kampi, seniki, idr.)

poleg stacionarnega turizma dobre možnosti izletniškega turizma

nepozabna doživetja (raziskovanja s kolesom, adrenalinski užitki, jadranje, jezdenje, razna igrišča, ipd.)

skupni nastop na tržišču in s tem večja konkurenčnost

regionalna raznolikost predstavlja široko ponudbo za različne ciljne skupine

razmerje med ceno in kakovostjo predstavlja tržno prednost

Slabosti slaba infrastruktura na nekaterih območjih premajhna promocija regionalne turistične

ponudbe glavni konkurenti namenijo promociji veliko

večji delež premalo finančnih sredstev vloženih v razvoj

regije neprepoznavnost v primerjavi z ostalimi

pomembnejšimi slovenskimi regijami Slovenija še nima podobe privlačne in varne

dežele za preživljanje dopusta, saj jo še vedno dojemajo kot poceni destinacijo z ne najboljšo ponudbo

planina Golte kot smučarska destinacija ima zastarele kapacitete, zato ne more uspešno tekmovati na trgu

SA-ŠA regija ima raznoliko ponudbo, vendar nima jasno oblikovane t.i. top atrakcije

v storitveni verigi (oglaševanje, rezervacije, namestitve, itd.) obstajajo številni šibki členi

premajhen delež individualnih gostov večina ponudnikov trži zase in je skeptična do

partnerskih odnosov novi načini trženja (npr. e-poslovanje) so

premalo razviti

21

Priložnosti naraščanje zanimanja za nove turistične

destinacije nova destinacija ima vrednost novice ugodne razmere za ponudbo najrazličnejših

aktivnosti, ki jih zahtevajo novi trendi s pomočjo sodelovanja med ponudniki je

mogoče razviti in skupno tržiti nove in inovativne ponudbe

skupni nastop na tržišču povezava turističnih produktov v regiji možnost izgradnje adrenalinskega parka za čas

poletne sezone povečanje oz. prenova določenih namestitvenih

kapacitet (Golte) ureditev gozdnih poti za pohodništvo in gorsko

kolesarjenje naravne danosti predstavljajo izreden potencial

za nadaljnji razvoj regije večji delež tujih gostov

Nevarnosti konkurenti vlagajo v razvoj turizma več

finančnih sredstev nevarnosti iz okolja (gospodarska kriza, manjša

plačilna sposobnost strank) klasična ponudba ne bo zadovoljila vedno

zahtevnejših gostov veliki stroški marketinških akcij posamezna promocijska in trženjska sredstva

so premajhna in se ne namenjajo za skupne trženjske aktivnosti

3.3 Ustanovitev GIZ-a Gospodarska interesna združenja so nastala iz potrebe po povezovanju turističnih subjektov. Gre predvsem za skupno uresničevanje poslovnih interesov oz. zaokroženo oblikovanje turistične ponudbe nekega turističnega območja. Sem štejemo poleg promocije ter informiranja turistov tudi spodbujanje turističnega razvoja območja ter nadzor kvalitete turističnih storitev. Po večletnih prizadevanjih je leta 2005 prišlo do ustanovitve Gospodarskega interesnega združenje za razvoj turističnih destinacij. Ustanovnih članov je bilo 17. Združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da oblikuje celovito turistično ponudbo, organizira privlačne turistične destinacije, poveča zasedenost zmogljivosti, tržno in poslovno uspešnost ter dolgoročno pospeši razvoj turizma v regiji. Osnovno poslanstvo združenja je uveljaviti enotno turistično regijo Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vsa ta prizadevanja naj bi se odražala v številu na novo razvitih turističnih produktov in storitev, kakovostni in izrabi naravne in kulturne dediščine v turistične namene, večji prepoznavnosti turističnih destinacij, mreženju in razvitemu partnerstvu med lokalnimi skupnostmi, podjetji in institucijami, ki podpirajo razvoj turizma, povečanem turističnem obisku in nočitvah ter povečanem turističnem prihodku na lokalnem regionalnem in nacionalnem nivoju. V ta namen je bilo ustanovljenih več projektnih skupin po posameznih področjih (razvoj infrastrukture, produkti in programi, trženje idr.). Projektne skupine delujejo v okviru GIZ-a ter razvojne službe Poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Projektne skupine so sicer šele na začetku svojega delovanja, vendar z dobro zastavljenimi cilji upamo, da bo SA-ŠA regija ponovno zaživela. Na novo smo morali proučiti in pripraviti marketinško strategijo. Marketinško skupino sestavljajo strokovnjaki iz različnih okoliških podjetij oz. ustanov, ki so povezani s turizmom in ki vidijo priložnost v zastavljenem projektu. Glede na to, da v regiji na tem področju še ni konkurence je skupina verjela v uspeh. Analiza je žal pokazala,

22

da akcija ni bila prodajno uspešna. Razlog je mogoče iskati v premajhnem zastopanju na sejmih ter v oglaševanju. Premalo je bil skupnih nastopov in predstavitev, saj je osebni pristop še posebej pomemben pri dogovarjanju o konkretnih ponudbah. Ciljno skupino porabnikov s konkretno predstavljenim produktom nismo seznanili v pričakovani meri. Za konkretno pripravljen produkt bo potrebnih še nekaj uspešnih sezon in večja osveščenost potencialnih kupcev o pripravljeni ponudbi. 3.4 Povezovalni programi V preteklih letih poslovanja v SA-ŠA regiji nismo imeli izbranega posebnega slogana pod katerim bi oglaševali svoje storitve. Različne raziskave so pokazale, da si slogan turisti običajno dobro zapomnijo in ga tudi brez težav povežejo z določeno regijo. Odločili so se, da svoje storitve oglašujejo pod sloganom »Izkoristi dan«. Slogan je prvotno nastal za trženje planine Golte in je bil po nekaj mesecih že dobro poznan med turisti, saj ga navajajo ob vseh promocijskih aktivnostih. Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj ter Občina Šmarno ob Paki so ustanovile javni zavod za turizem lokalno turistično organizacijo Šaleški promocijski center Velenje. Njegove naloge se izvajajo v okviru TIC-a ki že izvaja aktivnosti povezovanja in razvoja turizma v SA-ŠA regiji. Prvi večji skupni projekt je oživitev centra Golte. K njegovi ponovni oživitvi so poleg zasebnega sektorja pristopile tudi vse občine. Ustanovljen je bil tudi lokalni podjetniški center Savinjsko-Šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Partnerstvo obsega vse občine SA-ŠA regije, izvajanje konkretnih nalog pa poteka preko projektnih skupin, ki se oblikujejo za vsako posamezno nalogo. Pomembno vlogo pri povezovanju pa imajo tudi turistična društva na lokalni ravni. Njihova glavna naloga je vzpodbujanje domačega prebivalstva za sodelovanje pri turističnih akcijah, usmerjanje domačega prebivalstva pri ohranjanju kulturne dediščine in naravnih vrednot, vzpodbujanje razvijanja turistične kulture pri mladih, izvajanje turistično informacijske dejavnosti ter organiziranje in sodelovanje pri izvedbi turističnih prireditev. 3.4.1 Tedenski program poletje 2005 Pod okriljem GIZ-a je nastala posebna zloženka s sloganom »Izkoristi dan«. Zloženka je bila izdana v treh jezikih, in sicer slovenščini, angleščini in nemščini. Namen njene izdaje je bil informirati turiste o možnostih aktivnega preživljanja dopusta v naši regiji. Programi z animacijami so bili prvotno namenjeni skupinam, poskrbljeno je bilo tudi za organizacijo prevozov. SLIKA 12: TEDENSKI PROGRAM POLETJE 2005

23

Vir: GIZ RTD SA-ŠA regije 3.4.2 Katalog »Savinjska in Šaleška dolina – iz podzemlja do Alp« V času vse večje konkurence in v želji doseganja čim boljših poslovnih rezultatov moramo na turističnem trgu aktivno nastopati s kvalitetnimi in razpoznavnimi turističnimi produkti oz. destinacijami. To lahko dosežemo s povezovanjem nosilcev turističnih produktov oz. destinacij. V domačem in tujem okolju lahko postanemo prepoznavni z enim temeljnih komunikacijskih orodjih kot je katalog. Združenje si je kot eno prvih nalog na področju promocije zadalo izdajo skupnega turističnega kataloga, ki predstavlja osnovo za vse kasnejše aktivnosti. V prvem delu kataloga je SA-ŠA regija obravnavana kot celota z vsemi možnostmi povezovanja vsebin. Ta del je namenjen t.i. image stranem, na katerih je prikazana pestrost pokrajine (krajinske podobe, tržne zanimivosti, naravni parki idr.), bogata kulturna dediščina (arheološka, etnološka, trška, tehnična in sakralna dediščina, muzeji, zbirke in razstave, galerije), kulinarika ter možnosti aktivnega oddiha. V drugem delu so predstavljene naravne in kulturne zanimivosti, aktivnosti, kulinarika, prireditve, panoramska karta in info točke regije ter posamezni nosilci turistične ponudbe. Katalog je izšel konec leta 2005 v skupni nakladi 50.000 izvodov, v 4-ih jezikih, obsega pa 32 strani. Pri izdaji kataloga je

24

sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je v veliki meri poskrbela za distribucijo, projekt pa je tudi finančno podprla ter občine SA-ŠA regije. SLIKA 13: KATALOG »SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA – IZ PODZEMLJA DO ALP«

Vir: GIZ RTD SA-ŠA regije 4 PREDLOG MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI ZA POTREBE NADALJNEGA RAZVOJA SA-ŠA REGIJE 4.1 Predlogi na področju politike in strategije marketinga Dejstvo je, da se razvoj neke regije lahko odvija zgolj načrtno. Izhajati moramo iz neke globalne strategije, ki ji morajo nujno slediti neki projekti, ki se udejanjijo. Dolgoročne rezultate lahko dosežemo le z neprestanim celostnim razvojem v katerega so vključeni različni partnerji. Pri razvoju celotne regije velja poudariti predvsem vlogo občanov saj le ti v današnjem času predstavljajo ključni element razvoja regije in s tem doseganja razvojnih ciljev. Znanje, motivacija, sama izvedba storitev in zlasti medsebojno sodelovanje med ponudniki so temelj in pogoj kakovostne turistične ponudbe. Želimo postati edinstveno turistično središče z najbolj celovito kombinacijo zdraviliškega, adrenalinskega in zimskega turizma za celo družino. Na podlagi trenutnih trendov na trgu lahko rečemo, da so kupci usmerjeni zlasti v zdraviliški turizem, adrenalinski turizem in zimski turizem. Razvoj centra Golte predstavlja dobro izhodiščno točko za povezavo med vsemi tremi področji turizma. Glede na dokaj močno konkurenco v ožjem okolju se bomo morali osredotočiti na boljšo cenovno politiko od konkurenčne. Ciljni trg zimskega in zdraviliškega turizma zajema poleg gospodinjstev z nižjimi oz. srednjimi dohodki tudi

25

manjši delež gospodinjstev z višjimi dohodki. Ciljni trg adrenalinskega turizma pa zajema starostno skupino od 20. do 50. leta starosti z najmanj srednjimi dohodki. Ožji trg zajema področje Savinjsko Šaleške regije, medtem ko širši trg zajema področje celotne Slovenije in tujine. Turizem je izrazito multidisciplinarna panoga, mogoče celo bolj kot druge. Za ovrednotenje smeri turističnih tokov in njihovo kratkoročno in srednjeročno napovedovanje je potrebna tesna povezanost različnih ved. V SA-ŠA regiji imamo možnost priprave razvojnega programa za obdobje od leta 2007 do leta 2013, ki omogoča koriščenje evropskih in državnih razvojnih sredstev za projekte regijskega pomena. V programu bodo predstavljene razvojne usmeritve za obdobje naslednjih 7-ih let. Regija želi do leta 2013 doseči povprečno raven razvitosti regij Evropske unije. Prioritete SA-ŠA regije so sledeče (http://www.gzs.si/DRNivo2.asp?ID=28449&IDpm=1625&csize=0):

hitrejša gospodarska rast in povečanje konkurenčnosti gospodarstva regije, razvojno in tehnološko prestrukturiranje regije in nastajanje novih delovnih mest z

visoko dodano vrednostjo, Savinjska regija – turistična destinacija, Savinjska regija – eko regija ter trajnostni razvoj.

Predlagam naslednje smernice nove strategije marketinga:

pristop, ki temelji na raziskavah, konsistenten management blagovnih znamk, koncentracija na ključne trge in ključna trženjska orodja; poudarek tako na

tradicionalnih kot na novih načinih komuniciranja, več konkretnih prodajnih informacij v brošurah in na internetu, partnerski pristop in partnersko trženje za povečanje prodajnega učinka, stalna dvosmerna komunikacija med vsemi turističnimi partnerji regije.

Turistična regija SA-ŠA predstavlja načrten pristop k spodbujanju razvoja turizma in njegove konkurenčnosti. Dobro osnovo za nadaljnji razvoj regije predstavljajo naravne danosti, kulturna dediščina, infrastruktura, obstoječa ponudba ipd. Cilj regije je razvoj turistične destinacije »Alpsko-termalni-vodni park« z naslednjimi turističnimi produkti in programi: zimsko-letni rekreacijski in športni turizem, etnološki in ekološki turizem, doživljajske in domišljijske aktivnosti, zdraviliški in welness turizem v povezavi z zdravstvenimi storitvami, kongresni in poslovni turizem ter mladinski turizem. Da bo SA-ŠA regija postala prepoznavna in konkurenčna destinacija moramo vložiti sredstva v izgradnjo nastanitvenih zmogljivosti, infrastrukture (tematske poti, vodne površine, žičniške infrastrukture,..) ter vzpostaviti management turistične destinacije, oblikovati skupne programe in produkte ter organizirati skupno promocijo in trženje. Financiranje tega in vseh ostalih programov je predvideno iz treh glavnih virov, ki so: sredstva EU skladov in Proračuna Republike Slovenije, občinski proračuni in drugi podjetniški viri. 4.1.1 Programi in produkti Razvoj produktov je ena izmed strateških nalog turizma, ki ga lahko pospešijo regionalne turistične institucije. Za razvoj turizma imajo pomembno vlogo dodatne storitve, ki gostom nudijo vso potrebno udobje (nočitvene kapacitete, športne aktivnosti, doma pridelana

26

hrana, prijaznost domačinov ipd.). Obstoječe uspešne programe in produkte moramo nadalje razvijati ter dodati nove. Učinkovite tržne produkte lahko oblikujemo v obliki tematskih turističnih poti, kot so npr. pohodniške poti, kolesarske steze, vinske poti ipd. Poleg ogleda lokalnih znamenitosti SA-ŠA regija ponuja obilo možnosti za šport in rekreacijo, in sicer: spust s kajaki in rafting po reki Savinji, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, planinarjenje, alpinizem, turno smuko, smučarski tek, drsanje, ježo, lokostrelstvo, krožne pešpoti in še marsikaj. Pohodništvo spada med najbolj priljubljene športne in prostočasne aktivnosti Nemcev, Avstrijcev in Italijanov. Pokriva priljubljene motive za oddih, kot so dobro počutje, nabiranje energije, doživetje narave in sprostitev. Kolesarjenje uživa vedno večjo priljubljenost in je prehitelo marsikatere druge športne aktivnosti. Kolesarskih poti je v SA-ŠA regiji več kot dovolj za vse profile kolesarjev. V SA-ŠA regiji so posamezne turistične institucije (turistične agencije, Golte, GIZ, idr.) že oblikovale posebne programe namenjene posameznim ciljnim skupinam. Ti programi so namenjeni sindikalnim skupinam (npr. Etno flosarski maraton, Adrenalinski triatlon, Krst ob Savinji), seniorjem, šolskim skupinam (šole v naravi, naravoslovni dnevi, tehnični dnevi,…) idr. Programi so dovolj zanimivi in privlačni, vendar jih moramo na pravi način ponuditi potencialnim gostom. Eko-turizem oz. podeželski turizem je ena izmed pomembnih razvojnih možnosti SA-ŠA regije. Glede na sodobne trende v turizmu je vsekakor tržno zanimiv in kakovosten turističnih proizvod, ki temelji na privlačnosti naravne in kulturne dediščine podeželja ter s tem povezane gostoljubnosti domačinov. Trendi kažejo, da nekdanje turistične kmetije z zgolj osnovno ponudbo (lepa narava, domača hrana in pijača) nadgrajujejo svojo ponudbo z dodatnimi programi, kot so wellness, animacije za otroke, bazeni, športna igrišča, ipd. Sodelujejo tudi s komplementarno ponudbo v okolju, in sicer smučišči, kulturno bogatimi urbanimi središči, idr. Oblikovati moramo programe, ki bodo v večji meri razvijali eko-turizem in bodo v svoji ponudbi v večji meri vključevali številne turistične kmetije, ki se nahajajo v SA-ŠA regiji. 4.1.2 Cena Potočnik (2000, 107) glede oblikovanja cene pravi: »Oblikovanje cene je pomemben element trženjskega spleta in mora biti določena v odvisnosti od drugih trženjskih elementov. Če bomo postavili prenizko ceno za kakovosten turistični produkt, bomo odgnali kupce, ker jim bo prenizka cena signalizirala prenizko kakovost. Če bomo prestavili previsoko ceno glede na kakovost turističnega proizvoda, bodo kupci pričakovali več, kot bodo dobili, zato bodo razočarani in jih bomo izgubili.« Naši potencialni kupci so občutljivi na ceno. Stimulacije povpraševanja ne bomo mogli doseči z zniževanjem cen, temveč z zviševanjem kakovosti storitev. Politika cen je usmerjena v malo nižje cene v primerjavi z konkurenco. Pri trženju storitev SA-ŠA regije bi bilo potrebno natančno določiti cenovno politiko storitev posameznih ponudnikov. To bi bila osnova za pozicioniranje celotne ponudbe SA-ŠA regije v slovenskem prostoru. 4.2 Predlogi na področju oblikovanja MIS-a

27

Marketinški informacijski sistem sestavljajo ljudje, oprema in postopki za zbiranje, razvrščanje, analiziranje, oceno in razpečavo ustreznih, pravočasnih in točnih informacij pri poslovnih odločitvah v marketingu (Kotler 1988, 192). Gre za organizirano tržno aktivnost oz. za tržne informacije, ki so potrebne pri marketinških odločitvah. Podlaga MIS so informacije iz makro okolja (gospodarstvo, tehnološki razvoj, idr.) ter mikro okolja (porabniki, konkurenca, idr.). Zbrane informacije predstavljajo podlago za odločanje o tržnih aktivnostih. SLIKA 14: POENOSTAVLJENI MIS

MIS – Marketinško informacijski sistem, se v praksi kaže kot:

sistem informacij in podatkov, sistem marketinškega raziskovanja, sistem za podporo marketinškim odločitvam.

↓ Rezultat koriščenja – izvajanja MIS se kaže v:

hitri in kvalitetni informaciji, kakovostni poslovni odločitvi, prednosti pred konkurenti, manjših stroških in s tem večjem dobičku, zadovoljstvu kupcev, porabnikov in naročnikov.

Vir: Devetak (2000, 48) Zelo pomembno je, da je MIS pregleden in hiter ter da povezuje vse tiste subjekte, ki odločajo o poslovanju. Poudarek je na timskem delu. Hitre spremembe na trgu povzročajo hitro spremembo tržnih informacij, zato je potrebno sprotno preverjanje le teh. Sistem informiranja gostov bi se moral pričeti že ob vstopu le teh v našo državo. Gostom bi morale biti na voljo informativne table ob avtocestah in drugih turističnih točkah, ki bi jih usmerjale v SA-ŠA regijo. Nujna je postavitev pozdravnih in poslovilnih panojev saj si lahko s tem ustvarimo podobo gostoljubne regije. Vzpostaviti moramo celovit sistem informiranja (označitve ter neprometne signalizacije, informacijska mesta in informacijske točke). 4.3 Predlogi na področju komuniciranja v marketingu V današnjem času ni dovolj, da ima neka regija dobro storitev, privlačno ceno in dostopnost storitve za ciljne porabnike. V regiji moramo komunicirati z obstoječimi in z bodočimi morebitnimi strankami. Sporočila, ki jih posredujemo ciljnim skupinam morajo biti razumljiva širšemu krogu javnosti. Izogibati se moramo dvoumnim, zavajujočim in nerazumljivim sporočilom. Da bi dosegli želeni učinek moramo svoje aktivnosti usmeriti na področje tržnega komuniciranja. Strankam moramo svoje storitve predstaviti na ustrezen način in jih prepričati o kakovosti.

28

4.3.1 Tržno komuniciranje Tržno komuniciranje je najvidnejši del trženjske strategije. Njen namen je, da se kupec zave obstoja proizvoda oz. storitve in da se vzpodbudi povpraševanje. »Trženjsko komuniciranje obsega medsebojno obveščanje med tržnikom in njegovim okoljem. Zlasti intenzivno je to obveščanje med tržnikom in njegovimi dobavitelji ter odjemalci. Pomemben razlog za trženjsko komuniciranje med različnimi udeleženci sta potrebi – biti informiran oz. informirati. Z njima so seveda tesno povezane tudi druge potrebe in iz njih izvedeni cilji udeležencev v menjavi« (Gabrijan, Snoj, 1997, 224). V neki regiji lahko nalogo komunikacijskega partnerja prevzame tista organizacija, ki ima za sabo največji delež prenočitev. V SA-ŠA regiji je to nalogo prevzel GIZ. Za prepoznavnost SA-ŠA regije je potrebno vključiti vse dejavnosti tržnega komuniciranja, in sicer: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja in neposredno trženje. Pomembno je, da je pri celotnem komuniciranju izpostavljena blagovna znamka. Glede na to, da SA-ŠA regija nima oblikovane lastne blagovne znamke, lahko izpostavi svoj slogan »Izkoristi dan«. Poti tržnega komuniciranja, ki bi morale biti prednostna naloga v SA-ŠA regiji so sledeče:

večji poudarek na krovnem oglaševanju v skladu s sloganom »Izkoristi dan«, zagotovitev publikacij in drugih promocijskih materialov z novo celostno podobo, redna distribucija promocijskega materiala (tudi preko STO-ja), izvajanje aktivnosti skupaj s ključnimi partnerji (partnerska trženja), povečati prepoznavnost SA-ŠA regije, sodelovanje z receptivnimi turističnimi agencijami v Sloveniji, kakovostne in učinkovite predstavitve na turističnih sejmih in borzah z novo

podobo, spodbujanje povezovanja z ostalimi turističnimi ponudniki, izvajanje koordinacije med posameznimi ponudniki, redno posredovanje informacij tujim organizatorjem potovanj ter pridobivanje

novih organizatorjev potovanj, organiziranje študijskih potovanj za organizatorje potovanj (workshopi), udeležba na predstavitvah s področja turizma ter sejmih in borzah doma in v tujini sodelovanje z mediji specializiranimi za turizem, aktivnejše izvajanje raziskav oz. anket glede zadovoljstva gostov, k sodelovanju vključiti tudi slovenske TIC-e, ureditev e-rezervacij in informacij, dodatno izobraževanje zaposlenih na področju turizma in gostinstva.

29

Elementi tržnega komuniciranja, ki bi jih morali izvajati v okviru promocije SA-ŠA regije so: a) Mediji Medijski načrt (Verčič, Zavrl, Rijavec, 2002, 63) se nanaša na neposredno izvajanje strateški odnosov z mediji, torej tistih, ki izhajajo iz naše pobude in s katerimi skušamo v medijih zgraditi želeno podobo o regiji. Preden oblikujemo medijski načrt moramo najprej analizirati naše in konkurenčne dosedanje medijske aktivnosti. Pomembno je, da pri oblikovanju medijskega načrta ne spregledamo priložnosti, ki se nam ponujajo. Pri kratkoročnem načrtu moramo opredeliti naloge in odgovornosti. Navesti moramo koliko sredstev je regija pripravljena vložiti v njihovo izvedbo ter koliko časa jim bo namenila. Pri dolgoročnem medijskem načrtu moramo izluščiti pomembne dogodke, ki so praviloma znani že dosti prej preden se zgodijo. Ti dogodki nam predstavljajo mejnik pri katerem lahko opazimo praznine, ki jih moramo v določenem času zapolniti. Poleg sezon (poletna, zimska,…) moramo upoštevati tudi posebne obletnice ter dogajanja, ki izhajajo iz okolja. Dogodki v regiji dajejo prednostni odnos stalnim strankam. Povezati se moramo z radijskimi postajami, televizijo in tiskanimi mediji. Pri tem moramo izbirati predvsem tiste vrste medijev, ki pokrivajo našo ciljno tržišče. Poslušalce lahko pritegnemo z privlačnimi nagradami, kot so športne aktivnosti (npr. vožnja s kajakom po reki Savinji) ali nočitveni paketi (npr. vikend paket na turistični kmetiji v Logarski dolini). Prednost takšnega načina komuniciranja so takojšnje povratne informacije ter dejstvo, da informacije dosežejo v kratkem času širok krog ljudi. Oglaševanje bi morali organizirati preko naslednjih medijev:

Televizija velja za najbolj uporabno orodje za izgrajevanje imagea na vseh ciljnih tržiščih. Pomembno je zadostno število ponovitev, da dosežemo minimalni želeni učinek. Prenosi preko televizije so učinkovitejši v času tiskovnih konferenc ter pri določenih reportažah. Tovrstna aktivnost je zanimiva predvsem za planino Golte v času predsezone ter v zimski sezoni.

Radijsko oglaševanje bi moralo biti konstantno, impulzivnejše ob koncih tedna ter ob pričetku posameznih sezon. Uporabljamo ga lahko na vseh ciljnih tržiščih s posebnim učinkom za voznike, saj je največja poslušanost ravno v času vožnje. Radio velja za relativno poceni komunikacijski medij za informacije z visoko vrednostjo ter ponudbe v zadnjem hipu.

Tiskani mediji (časopisno in revialno oglaševanje) so primerni ob posebnih ponudbah, ki jih je mogoče ciljno usmeriti na posamezna ciljna tržišča. Oglaševanje v revijah in časopisih moramo obogatiti z interaktivnimi elementi, kot so darila, kuponi, kartice ugodnosti, ipd. Pri tej obliki oglaševanja lahko izkoristimo že oblikovane povezave z novinarji.

b) Prodajna pisma

30

Razmisliti bi morali tudi o prodajnih pismih, ki bi jih bolj organizirano poslali točno določenemu krogu strank. Pri tem je najpomembnejše, da dobro razmislimo komu bomo pisali. Prodajno pismo, ki vsebuje ponudbo naše dejavnosti pošljemo vodstvenim delavcem v podjetjih, ki se nahajajo na našem tržišču. V prodajnem pismu moramo na privlačen način poudariti prednosti, ki jih ponujamo v naši regiji. Po poslanem prodajnem pismu moramo najprej telefonsko navezati stik s potencialno stranko, nato pa se dogovorimo za osebni obisk, pri katerem bomo podrobneje predstavili našo ponudbo. Na osebni obisk se moramo dobro pripraviti in si predhodno pripraviti nekakšen okvirni načrt našega obiska. Pri nastopu je zelo pomembno, da vzbudimo zainteresiranost poslušalca..Ni dobro, da že na samem začetku obširno predstavimo dejavnost, ampak se osredotočimo na bistvene podatke. c) Elektronski marketing Naslednja oblika komuniciranja, ki je v današnjem novodobnem času izredno pomembna je elektronski marketing. Leta 1999 je informacije o počitnicah in potovanjih preko interneta iskalo 21 milijonov ljudi in 6 milijonov jih je preko svetovnega spleta opravilo celotno rezervacijo (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/strategija_trzenja_turizem_2003-06.pdf). To potrjuje, da se je internet do sedaj uporabljal predvsem za iskanje informacij. SA-ŠA regija nima oblikovane skupne internetne strani. Na spletnih straneh so predstavljene samo posamezne znamenitosti oz. področja regije. Spletne strani ne bodo mogle nadomestiti prodajnih brošur, ampak jih bodo lahko dopolnjevale. Internetne strani moramo oblikovati tako, da bodo postale ene od priljubljenih v očeh naših potencialnih strank. Predstavitev na internetnih straneh ima pomembno vlogo, saj lahko s sorazmerno nizkimi stroški predstavimo novosti v naši ponudbi širokemu krogu potencialnih strank, tudi izven našega tržišča. Pomembno je, da ažurno obveščamo potencialne stranke o novostih na naših spletnih straneh. Vedno več regij predstavlja svojo ponudbo tudi na spletnih straneh. Poleg tega, da lahko na spletnih straneh turisti najdejo podrobno opisano ponudbo, nekatere regije omogočajo tudi elektronsko prijavo za nekatere storitve ter hkrati elektronsko plačilo storitev. Trendi komuniciranja v nekaterih razvitejših državah oz. trgih so usmerjeni v elektronsko poslovanje. Ena izmed prvih pobudnic, ki se je odločila za elektronsko komuniciranje s strankami so bile ZDA. Američani veljajo v nasprotju s Slovenci za bolj odprto prebivalstvo in se tudi lažje prilagajajo novim načinom komuniciranja. Praksa na tamkajšnjem trgu je kljub temu pokazala, da si tudi oni želijo osebnega stika s ponudniki, saj le tako dobijo večje število potrebnih informacij. Turizem je panoga, kjer je neposredno komuniciranje s strankami zelo pomembno, saj odločilno vlogo pri odločanju še vedno igra oseben pristop in prijaznost prodajnega osebja. d) Promocijski materiali SA-ŠA regija bi morala več finančnih sredstev nameniti izdaji različnih promocijskih materialov, ki bi jo predstavljale. Izdelava enega skupnega kataloga ter posameznih brošur in letakov ni dovolj za učinkovito predstavitev. Posebno pozornost bi morali izkazovati stalnim strankam. V turizmu promocijske brošure predstavljajo najpomembnejši vir informacij. Ostali načini komuniciranja jih ne nadomeščajo ampak samo dopolnjujejo, npr. internet. Izdelati bi bilo potrebno tudi splošni folder, ki bi bil namenjen sejemskim predstavitvam. SA-ŠA regija bi lahko z namenom pospeševanja prodaje uvedla kartico

31

ugodnosti in popustov, ki bi nudila konkretne ugodnosti strankam (npr. družinam z otroki, stalnim strankam, idr.). 4.3.2 Promocijske aktivnosti Promocijo SA-ŠA regije bi morali skrbno načrtovati in nadzorovati s strani strokovnjakov iz tega področja. Temeljni cilj promocije je minimalno tveganje in maksimalni dobiček. V okviru oglaševanja bi morali nameniti posebno pozornost pripravi skupnega promocijskega materiala v več jezikih. V njih bi turistom ter turističnim delavcem na privlačen način predstavili pomembne informacije o zanimivostih v regiji. Za učinkovito prepoznavnost in predstavitev se lahko poslužujemo tudi naslednjih načinov reklamiranja:

Promocijski pulti za sejemske predstavitve so primerni za skupne sejemske predstavitve regije ter morebitne degustacije dobrot iz turističnih kmetij.

Usmerjevalne in reklamne table so primerne za naključne goste, ki se sprotno odločajo glede točne lokacije dopustovanja. Reklamne table moramo postaviti na avtocestni liniji Celje Arja vas ter Vransko Kompolje.

Transparenti so zaradi ugodnega razmerja površina/cena in fleksibilnosti ter prenosljivosti primerni za oglaševanja na prireditvah, za akcijske ponudbe, opozorila na akcije, saj jih je enostavno obesiti, prenašati ali skladiščiti. Primerni so ob posebnih dogodkih, ko želimo še posebej izpostaviti kakšno prireditev oz. dogajanje v regiji. Glede postavitve cestnih transparentov se lahko dogovorimo z posameznimi občinami.

Reklamna stojala so učinkoviti pospeševalci prodaje, saj izdelke posebej izpostavijo in jih v množici podobnih izdelkov naredijo opazne. Večja, prostostoječa stojala so primerna za izložbene prostore, predstavitve na sejmih, v trgovskih centrih idr., manjša pa lahko postavimo na prodajne pulte.

Plakati in podobni promocijski elementi so večinoma namenjeni pospeševanju prodaje na samem mestu prodaje. Lahko jih uporabimo na informacijskih in prodajnih točkah ter v različnih izložbah. Plakate lahko distribuiramo na tiste sejme, kjer se sami neposredno ne predstavljamo.

Športne trgovine so primerne za postavitev predstavitvenih miz ter reklamnih plakatov za vse športne aktivnosti, ki so možne v regiji. Tovrstno oglaševanje je predvsem primerno za planino Golte ob pričetku smučarske sezone. Dneve promocije lahko vršimo ob sobotah v trgovinah s smučarsko opremo, saj je frekvenca obiskovalcev takrat največja.

4.3.3 Tržne poti Tržne poti so v osnovi prostor, kjer se nahajajo turistične zanimivosti. Potencialne turiste moramo znati zvabiti v regijo, kjer bodo lahko koristili izbrano ponudbo. Pomembno vlogo pri tem imajo razni posredniki, ki turistu pri nakupu svetujejo in ga tudi usmerjajo. Posredno tržno pot predstavljajo turistične agencije s katerimi se lahko turisti dogovorijo za obisk SA-ŠA regije ter Turistično informacijski centri, kjer lahko turisti dobijo koristne informacije in napotke za oglede zanimivih turističnih točk. Neposredno tržno pot pa predstavljajo ponudniki, ki sami prodajajo svoje izdelke oz. storitve. Morali bi vzpostaviti naslednje tržne poti: turistične agencije, sindikate, društva, športne trgovine, šole,

32

študentske in mladinske servise, sejemske predstavitve. S tako vzpostavljenimi tržnimi potmi bi zajeli celotno populacijo potencialnih strank. Prodajo oz. trženje moramo organizirati tako, da bo v večji meri potekala brez posrednikov, saj bi se le tako lahko izognili dodatnim stroškom. Sejemske predstavitve veljajo za zelo pomemben dogodek za veliko gospodarskih, kulturnih in turističnih dejavnosti. Ponujajo oseben stik med kupcem in prodajalcem ter ob učinkoviti predstavitvi nudijo veliko poslovno priložnost. Sejmi so hkrati kazalec ponudbe in povpraševanja in nam veliko povedo o trendih, novostih ter konkurenci. Predstavitev na sejmih doma in v tujini ter na turističnih borzah predstavlja velike stroške. Pomembno je, da pravočasno načrtujemo najpomembnejše aktivnosti, ki so potrebne, da se bomo na sejmu učinkovito predstavili. Izbrati moramo sejme in turistične borze, ki bodo z vsebino in specializiranostjo dali najboljše rezultate. Potencialni gosti na sejmih prejmejo ogromno informacij, zato moramo pritegniti njihovo pozornost. To pomeni, da moramo biti predvsem vidni in zanimivi ter predstaviti neko našo posebnost. Obiskovalci sejmov so običajno srednje in višje starostne skupine, v kolikor pa so ponudbe namenjene njim pa tudi družine z otroki. Raziskave kažejo, da ponavadi le 2% do 4% ljudi pridobi informacije o turističnih destinacijah na sejmih. Informacije, ki jih obiskovalci pridobijo na sejemskih predstavitvah so običajno le dodatne informacije, ki pomagajo v odločitvenem procesu. Te informacije pa so lahko kljub temu ključnega pomena za odločitev o obisku naše regije. Za turistične predstavnike SA-ŠA regije pomenijo sejemske predstavitev priložnost, da direktno nagovorijo potencialne stranke. Slovenska turistična organizacija (STO) skupaj z ključnimi partnerji iz Slovenije organizira obiske sejmov v tujini. STO letno objavi listo vseh priložnosti za udeležbo na sejmih ter zbira ponudbe partnerjev. Za turistične ponudnike SA-ŠA regije lahko pomeni to priložnost za učinkovito predstavitev. Preko te poti je udeležba na sejmih cenovno ugodnejša, STO poskrbi za organizacijo obsejemskih dejavnosti oz. spremljajočih dogodkov, kot so novinarske konference, povabila za organizatorje potovanj, obsejemsko oglaševanje ipd. Turistične agencije so prav tako pomemben element pri promociji SA-ŠA regije, saj le ta lahko učinkovito poteka preko turističnih agencij doma in v tujini. Organizatorji potovanj lahko delujejo kot pospeševalci prodaje in promotorji regije. Ključni partnerji so lahko slovenske incoming agencije ter agencije z lastno prodajno mrežo na ključnih trgih. S primerno politiko cen moramo pridobiti nekaj močnih organizatorjev potovanj. Organizirati moramo študijska potovanja za organizatorje potovanj, t.i. worshope, kjer jih bomo seznanili z zanimivostmi in privlačnostmi SA-ŠA regije. 4.3.4 Opredelitev ciljnih trgov in skupin Domači slovenski trg predstavlja največji tržni potencial, vendar pa trendi rasti stagnirajo oz. celo padajo. Drugi največji delež povpraševanja ima za domačim trgom Nemčija, in sicer z zadovoljivimi stopnjami rasti. Prav tako ima Italija ustrezen obseg tržnega potenciala vendar z manjšo stopnjo rasti. Avstrija ima podoben delež kot Italija vendar z višjo stopnjo rasti. Velika Britanija ima majhen delež, vendar izkazuje izredno visoke stopnje rasti, medtem ko vzhodno-evropski trg trenutno predstavlja nizek delež povpraševanja s trdnimi stopnjami rasti. Trenutno obstaja pet ključnih trgov, kjer moramo za trženje SA-ŠA regije izvajati tržno komuniciranje, in sicer: Slovenija, Hrvaška, Italija,

33

Avstrija in Madžarska. Vsi ostali perspektivni trgi (npr. Velika Britanija), ki imajo potencial rasti so manjši v smislu obsega tržnega komuniciranja. Pomembno je, da pri ciljnih skupinah izvajamo naslednje aktivnosti:

utrjujemo ugled SA-ŠA regije kot turistično razvite regije, negujemo odnose z organizatorji potovanj, da bi zagotovili pogoje za tržne

aktivnosti, ovrednotimo tržne priložnosti na ciljnih trgih, izvajamo skupne tržne aktivnosti zaradi utrjevanja celostne podobe SA-ŠA regije, posredujemo aktualne informacije o SA-ŠA regiji javnosti, medijem in

organizatorjem potovanj. Ciljne skupine moramo nenehno opazovati ter upoštevati specifične tržne značilnosti. Na perspektivnih trgih moramo izvajati večjo koncentracijo aktivnosti zaradi boljše prepoznavnosti SA-ŠA regije. Nove programe moramo na ciljnih trgih uvajati postopoma. Prodajni kanali za posamezne ciljne skupine so lahko sledeči:

Družine predstavljajo veliko in težje opredeljivo skupino gostov. Privlačna produkta za to ciljno skupino sta predvsem Logarska dolina in Mozirski gaj. Privlačne programe za družine bi morali tako kot za ostale programe tržiti direktno v regiji ter preko posrednikov.

Šole moramo osebno obiskati in jim tako predstaviti našo ponudbo. Pomembna prodajna kanala sta tudi zbirnik obveznih izbirnih vsebin za srednje šole ter katalog lokacij za šole v naravi, ki ga izdaja Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Center vsako leto objavi javni razpis programov šol v naravi na podlagi katerega šolam ipd. ustanovam pomagajo pri izbiri programa in izvajanju izbranih vsebin. Planina Golte predstavlja dobro lokacijo za organizacijo šol v naravi s prilagojenimi tematskimi vsebinami in je pomembno, da nas uvrstijo v omenjeni katalog.

Športniki so posebna ciljna skupina za katere lahko tržimo programe preko športnih društev ter trgovin s športno opremo, kjer je potrebno doseči dogovore o sodelovanju.

Programe za seniorje lahko tržimo preko društev upokojencev v Sloveniji, kasneje pa lahko tudi v tujini. Poleg neposrednega trženja pa lahko poiščemo tudi posrednike, ki organizirajo izlete za to ciljno skupino.

Programi za poslovneže imajo poudarek na klasičnem nagrajevanju ter skupinskem delu. Primeren prodajni kanal je trženje preko prodajnih pisem.

Mladinski turizem v SA-ŠA regiji ima možnosti in priložnosti. V Velenju imamo možnosti za izobraževalni turizem, v Šmartnem ob Paki za kulturni turizem mladih. SA-ŠA regija ima lepe možnosti za razvoj mladinskega turizma, saj mladi potujejo zato, ker želijo spoznavati svet, v veliki meri pa tudi zaradi želje po novih znanjih. V regiji imamo kaj pokazati na področju kulture, športa in naravne dediščine. V sodelovanju z mladinskimi centri lahko pripravimo vsebinsko dovolj zanimive programe. Obstajajo možnosti, da v navezavi s programi mladinskih centrov pritegnemo v regijo nove destinacije s področja izobraževalnega turizma. Zanj bi lahko pridobili tudi evropska sredstva. Potrebovali bi konkurenčna, nizko cenovna mladinska prenočišča. V Velenju že potekajo dogovori glede ureditve mladinskih prenočišč v bivšem dijaškem domu,

34

kjer bi lahko uredili 56 postelj. Mladinski center Šmartno ob Paki se usmerja v razvoj mladinskega turizma predvsem na področju kulture. V ta namen bi bilo potrebno urediti večnamenski prireditveni prostor ter kot popestritev ponudbe površine za rekreativno preživljanje prostega časa

35

5 SKLEP Turizem predstavlja pomembno poslovno priložnost za Slovenijo in hkrati postaja ena najpomembnejših dejavnosti, ki se v svetovnem merilu neprestano vzpenja. V naslednjih letih lahko postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva. V zadnjem obdobju je bilo zanemarjeno vzpodbujanje kreativnosti in inovativnosti za razvoj in oblikovanje tržno zanimivih ter kakovostnih tržnih proizvodov. Turizem je dejavnost, ki posega na vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Turizem se integrira na lokalni, regionalni in državni ravni, zato je pri njegovi strategiji potrebno upoštevati tudi strategijo regije. Slovenija ima možnosti za razvoj turizma, vendar bo potrebno za boljše rezultate veliko vlagati – tako po materialni kot po človeški plati. Turizem moramo razvijati v vseh regijah Slovenije z upoštevanjem doživetij. Doživetja so povezana z dediščino, zgodovino, naravnimi znamenitostmi, običaji in nenazadnje prijaznostjo ljudi. Gost običajno ne pride zaradi hotela, temveč zaradi kraja samega. Pomembno je, da med seboj sodelujejo občine, turistična podjetja ter drugi udeleženci, ki pomagajo pri razvoju turizma. Zelo pomembno vlogo na področju turizma ima država, predvsem pri opredelitvi turistične politike in naložb. Današnja družba postavlja visoke zahteve posameznih institucij pri zadovoljevanju svojih potreb. Ni dovolj, da svoje izdelke oz. storitve samo ponujamo, ampak jih moramo znati ponuditi na pravi način. Da bomo lahko ustregli zahtevam naših porabnikov moramo vzpostaviti kompleksno celoto nalog, ki jih sooblikuje vse bolj negotovo in dinamično okolje. V predvidevanju in reagiranju na tržne pogoje moramo biti hitri, če si želimo na tržišču zagotoviti dolgoročni obstoj. Vse to pa zahteva nenehne spremembe v stališčih, v znanju in v spretnostih, ki so v pristojnosti prodajnega osebja. Znan je izrek "če znaš prodajati sebe, lahko prodajaš karkoli". Iz tega izreka lahko izhajamo, da gre za zelo kompleksno nalogo, ki jo obvladujejo samo tisti najbolj sposobni. Da bo prodaja oz. naše trženje steklo tako kot mora, moramo znati odgovoriti na mnoga vprašanja, kot so: kdo so naši porabniki, kaj želijo, koliko so za to pripravljene odšteti, kdo so naši konkurenti, na kakšen način in po kakšni ceni oni to ponujajo, itd. Danes ne moremo preživeti, če svoje delo opravljamo zgolj dobro. Delo moramo opraviti najboljše, če želimo uspeti na vse bolj konkurenčnem trgu. Porabniki lahko izbirajo med številnimi ponudniki, ki se trudijo, da bi izpolnili vsako njihovo potrebo. Pomembno je, da dovolj dobro poznamo želje potencialnih porabnikov. Ciljnega porabnika moramo zadovoljiti s ponudbo, ki je mnogo boljša od ponudbe konkurentov. Dana je bila pobuda, da naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 regij, kar mora potrditi še državni zbor. Ena izmed potencialnih regij je tudi SAŠA regija, ki bo prav tako imela vse pristojnosti. Za razvoj SA-ŠA regije potrebujemo premišljeno, racionalnejšo ter sodobnejšo organiziranost promocije. Turistični razvoj regije je prepočasen, zato bi bilo dobro pripraviti več konkretnih programov in akcij, ki bi čimprej pritegnili domače in tuje investitorje.

36

Uspešno komuniciranje je temelj vsakega poslovnega uspeha, ne glede na to ali gre za področje turizma ali katerokoli drugo področje. Tista oseba, ki samo dobro obvlada komunikacije, lahko uspešnejše vpliva na druge in sicer tako, da jih prepričuje, usmerja, vzpodbuja, itd. Pri vse tem pa imajo pomembno vlogo informacije, ki potujejo od ponudnika do porabnika. Da bi dosegli zastavljene cilje se moramo mnogo bolj posvetiti tržnim aktivnostim kot smo se v preteklosti. Potencialne stranke zanimajo rešitve za njihove »probleme«, zanima jih zadovoljitev njihovih potreb. Svetovne turistične smernice so usmerjene k ohranjanju naravnega okolja ter aktivnemu preživljanju počitnic. Razvoj turizma mora upoštevati omejitve okolja. V ospredju mora biti ohranjanje naravnih virov in narave nasploh. Turistični razvoj se mora temu prilagoditi, sicer izgubi element trajnosti. V preteklosti je večina turistov organizirala svoja potovanja preko ponudnikov potovanj (t.i. tour operatorji) in turističnih agencij. V današnjem času pa je vedno večji poudarek na neposrednem stiku med ponudniki in potencialnimi turisti. Z razvojem informacijske tehnologije se vse več turistov odloča za individualno organizacijo potovanj ter tako sami aktivno iščejo informacije o produktih in storitvah. Eden izmed ključnih elementov za promocijo regije je tako elektronski turistični trg. Ključni trgi za promocijo so v prvi vrsti sosednje države in šele potem tisti trgi odkoder prihaja največ turistov. Velik problem za razvoj SA-ŠA regije je slaba povezava do avtocestnega križa. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše ob obisku v Velenju bi bil projekt izgradnje boljše povezave že veliko dlje v kolikor bi SA-ŠA regija in Koroška že obstajali kot pokrajini že vsaj 4 leta. Hitro cestno povezavo naj bi začeli graditi najkasneje v letu 2008. SA-ŠA regija se mora čimprej intenzivno lotiti naslednjih področij: določiti konkurenčno pozicijo regije, osredotočiti se na manjše segmente zunaj glavne sezone in specializirati ponudbo, urediti pregleden način zbiranja podatkov in vodenja statistike o turističnem povpraševanju, urediti več primernih prireditvenih prostorov, dobro delovati pri povezovalnih programih v okviru projektnih skupin, določiti tematske turistične poti ter marketinške aktivnosti usmeriti na perspektivne trge. Prioriteto nam mora predstavljati dvig kakovosti pri pripravi produkta, potrebno pa bo tudi vlagati v znanje zaposlenih. Pomemben dejavnik pri uresničitvi uspešnega nadaljnega razvoja SA-ŠA regije so ljudje. Nenazadnje slogan »Turizem smo ljudje« še kako drži.

37

6 POVZETEK Turizem predstavlja pomembno poslovno priložnost. Pri strategiji turizma je potrebno upoštevati tudi strategijo regije. Pomembno je, da med seboj sodelujejo občine, turistična podjetja ter drugi udeleženci. Pri opredelitvi turistične politike in naložb ima pomembno vlogo država. Za zagotovitev dolgoročnega tržnega obstoja moramo biti hitri pri reagiranju in predvidevanju na tržne pogoje. Za hitrejši razvoj regije bi bilo potrebno pripraviti več konkretnih programov in akcij, ki bi čimprej pritegnili domače in tuje investitorje. Eden izmed ključnih elementov za promocijo regije je elektronski turistični trg. Marketinške aktivnosti moramo usmeriti predvsem na perspektivne trge, ki so v prvi vrsti sosednje države in šele potem trgi odkoder prihaja največ turistov. Poslovna priložnost / strategija regije / politika turizma / organiziranost promocije / tržne aktivnosti / perspektivni trgi Turism is an important business opportunity. Turism strategy must also take into account strategy of the region. It is important that all participants - local authorities, turist companies and others - cooperate. Government plays an important role in defining turist policy. To ensure long-term existence, we must be fast and flexible when reacting to market needs. To speed up region development we should prepare more programs and actions, to attract local and foreign investors. One of key elements to promote region is electronic turist market. We should direct activities towards prospective markets, such as neighbouring countries and afterward countries, where most turists come from. Business oportunity / Region strategy / turist policy / promotion organization / business acivities / prospective markets

38

SPISEK UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV Devetak, Gabrijel. 2000. Evropski management storitev. Kranj: Moderna organizacija. Gabrijan, Vladimir in Snoj Boris. 1997. Trženje – splošno veljavne osnove. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Potočnik, Vekoslav. 2000. Trženje storitev. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Ries, Al in Trout Jack. 2004. 22 večnih zakonov marketinga. Ljubljana: Lisac & Lisac. Snoj, Boris. 1998. Management storitev. Koper: Visoka šola za management. Verčič, Dejan, Zavrl Franc in Rijavec Petja. 2002. Odnosi z mediji. Ljubljana: GV založba. Dodatni viri informacij z mreže so: Golte (2006). Golte. [Online] Avaible: http://www.golte.si/portal.php?CHANGECURRSPHERE=37 [Oktober 15, 2006] Gospodarska zbornica Slovenije (2006). Regijski projekti 2007-2013. [Online] Avaible: http://www.gzs.si/DRNivo2.asp?ID=28449&IDpm=1625&csize=0 [November 05, 2006] Gost (2006). Noč ob Jezeru 2006. [Online] Avaible: http://www.gost.si/default.asp?id=2166# [Oktober 26, 2006] Logarska dolina (2006). Solčavsko. [Online] Avaible: http://www.logarska-dolina.si/slo/index_s.html [Oktober 15, 2006] Mestna občina Velenje (2006). Pikin festival. [Online] Avaible: http://www.pikinfestival.org/galerije/pika/imagepages/image2.html [Oktober 26, 2006] Mozirje info (2006). Zadnje slike. [Online] Avaible: http://www.mozirje.info/galerija/displayimage.php?album=13&pos=23 [Oktober 26, 2006] Mozirski gaj (2006). Mozirski gaj. [Online] Avaible: http://www.mozirskigaj.com/ [Oktober 15, 2006] Občina Ljubno (2006). Flosarski krst. [Online] Avaible: http://www.ljubno.si/splavarstvo2.php?stran=flosarskikrst [Oktober 26, 2006] Premogovnik Velenje (2006). Muzej premogovništva Slovenije. [Online] Avaible: http://www.rlv.si/muzej/slo/index.htm [Oktober 15, 2006] Premogovnik Velenje (2006). Skok čez kožo 2006. [Online] Avaible: http://www.rlv.si/default.asp?id=1954 [Oktober 26, 2006]

39

Premogovnik Velenje (2006). TRC Jezero. [Online] Avaible: http://www.trcjezero.si/default.asp?id=293 [Oktober 15, 2006] Terme Topolšica (2006). Terme Topolšica. [Online] Avaible: http://www.t-topolsica.si/si/?n=ecard [Oktober 15, 2006] Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za gospodarstvo (2006). Strategija trženja. [Online] Avaible:http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/strategija_trzenja_turizem_2003-06.pdf [November 02, 2006] Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za gospodarstvo (2006). Strategija trženja po Kotlerju. [Online] Avaible: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/strategija_trzenja_turizem_2003-06.pdf [November 16, 2006]