Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za strojništvo

Seznam predavanj

DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA

za študijsko leto 2006-2007

LJUBLJANA, 2006

Pomembnejši podatki o Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani

Poštni naslov Fakulteta za strojništvo Ašker eva 6 1000 Ljubljana

Telefon (01) 4771-200 Telefax (01) 251-8567 E-mail [email protected]

Dekan prof.dr. Karl Kuzman, univ.dipl.inž.stroj. telefon: (01) 4771 - 144 (01) 4771 - 200 (interna 735)

Prodekan za znanstveno raziskovalno delo prof.dr.Alojz Poredoš, univ.dipl.inž.stroj. telefon: (01) 4771 - 200 (interna 408)

Prodekan za pedagoško delo - izr.prof.dr.Ivan Bajsi , univ.dipl.inž.stroj. za univerzitetni študij telefon: (01) 4771 - 200 (interna 444)

Prodekan za pedagoško delo - izr.prof.dr.Janez Kramar, univ.dipl.inž.stroj. za visokošolski strokovni študij telefon: (01) 4771 - 200 (interna 415)

Tajnik fakultete dr.Tone ešnovar, univ.dipl.inž.stroj. telefon: (01) 4771 - 142

Fakulteta za strojništvo, LjubljanaII

Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007

K A Z A L O

1. UVOD ...........................................................................................................................… 1

1.1. Spremna beseda .....................................................................................................…. 1 1.2. Kratka zgodovina študija strojništva .....................................................................…. 1

2. SPLOŠNI PODATKI O UNIVERZITETNEM IN VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM PROGRAMU …………………………………………...............................................….. 4

2.1. Osnovni cilji programa in zaposlitvene možnosti ................................................….. 4

2.1.1. Univerzitetni študijski program ................................................................ 4 2.1.2. Visokošolski strokovni študijski program ................................................ 4 2.1.3. Zaposlitvene možnosti diplomanta .......................................................… 4

2.2. Trajanje študija in smeri ........................................................................................…... 5

2.2.1. Program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ...................................... 5 2.2.2. Program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ............................... 6 2.2.3. Podrobnejši opis smeri študija za univerzitetni in visokošolski strokovni študijski program ...................................................................................... 6 2.3. Pogoji za vpis v za etni letnik v šolskem letu 2006/2007 ter vpisna mesta ..........…. 12

2.3.1. Univerzitetni študijski program ...........................................................…. 12 2.3.2. Visokošolski strokovni študijski program ............................................… 12

2.4. Na ini in oblike izvajanja študija ...........................................................................…. 13

2.4.1. Univerzitetni študijski program ...........................................................… 13 2.4.2. Visokošolski strokovni študijski program ............................................... 13

2.5. Pogoji za napredovanje in ponavljanje .................................................................….. 15

2.5.1. Univerzitetni študij .................................................................................. 15 2.5.2. Visokošolski strokovni študij .................................................................. 16

2.6.A. Pogoji za dokon anje študija - zaklju ek študija ...............................................….. 16

2.6.A.1. Univerzitetni študij ………………………..............................……… 16 2.6.A.2. Visokošolski strokovni študij .........................................................…. 17

2.6.B. Vrednotenje ocen ………………………………………………………………… 17

Fakulteta za strojništvo, Ljubljana III


2.7. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – redni študij, predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – izredni študij in predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi – izredni študij .. 18

2.7.1. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – redni študij – Ljubljana ................................................................................................. 18 2.7.2. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – redni študij – Novo mesto ............................................................................................. 39 2.7.3. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – izredni študij – Ljubljana ……………………………………………………….. 43 2.7.4. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – izredni študij – Nova gorica …………………………………………………….. 47 2.7.5. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi - izredni študij – Ljubljana………………………………………48

2.8. Predmetnik programa univerzitetnega študija ………………………………………. 50

3. IZREDNI ŠTUDIJ ............................................................................................................. 62

3.1. Program visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program – izredni študij................................................................................................................ 62

4. PREDAVANJA IN VAJE V ŠOLSKEM LETU 2006/2007 IN IZPITNA OBDOBJA - REDNI ŠTUDIJ .........................................................................................................…. 63

5. NAGRADE ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO .................................…. 64

5.1. Nagrade najboljšim študentom Fakultete za strojništvo .........................................….. 64 5.2. Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo ..........................................…. 71 5.3. Nate aj za Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo za leto 2006....…. 71 5.4. Razpisane teme za Prešernove nagrade za leto 2006 na Univerzi v Ljubljani in na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ..................................................................….. 72

6. U BENIKI .......................................................................................................................... 80

Fakulteta za strojništvo, LjubljanaIV


1. UVOD

1.1.Spremna beseda

Nekaj ve kot dvesto let je od izuma parnega stroja (James Watt, 1769). Od tedaj je razvoj tehnike in z njo tudi strojne tehnike vedno hitrejši in vedno bolj prepleten (interdisciplinaren). Danes si ni vemogo e zamisliti, da bi se naša ali bodo e generacije odpovedale sodobnim prevoznim sredstvom, napravam in strojem v gospodinjstvu, v kmetijstvu, v vseh vejah industrije in obrti, v zdravstvu in športu, ... . Vse naštete naprave in tudi drugi koristni pripomo ki, ki jih poganja energija v mnogih oblikah, omogo ajo danes bistveno lažje življenje kot je to bilo v preteklosti.

Nekateri dosežki tehnike so, žal, ogrozili tudi ravnovesje v naravi. Vendar rešitev teh težav ni v begu od tehnike, temve v poglobljenem in eti no neopore nem raziskovalnem in razvojnem delu, ki dejansko omogo a predvidevanje neželjenih u inkov novih tehni nih dosežkov ter njihovo pravo asno prepre evanje.

Posebno v dobi prehoda na nove oblike študija utimo potrebo po boljšem informiranju vseh, ki so ali bodo kakorkoli povezani s podro jem strojništva. Fakulteta za strojništvo se je v zadnjih nekaj letih razvila v pomembno vzgojno in izobraževalno ter raziskovalno ustanovo. Odprla se je z vso svojo dejavnostjo navzven, se povezala s podjetji in na ta na in postala sestavni del razvijajo e se industrije oziroma gospodarstva.

V želji, da Fakulteta za strojništvo iz rpneje predstavi svoja prizadevanja in hotenja pri vzgoji in izobraževanju strokovnjakov strojne stroke, izide vsako leto publikacija kot je pred vami. Z njo je dana možnost vsem, ki se kakorkoli zanimajo za podro je strojništva, da se podrobneje seznanijo s študijskimi programi na vseh ravneh in smereh študija. Prav tako pa je namen publikacije seznaniti vse, ki študirajo in želijo študirati na Fakulteti za strojništvo z vsemi obveznostmi, to je pravicami in dolžnostmi, od vpisa do diplome, o štipendijah, o študentskih domovih in zdravstvenem zavarovanju ter o športnih in obštudijskih dejavnostih. Na ta na in naj bi postala publikacija tudi vez med študenti in u itelji na eni in med fakulteto in podjetji na drugi strani. Tako bodo informacije lahko koristno služile tudi podjetjem pri usmerjanju študentov na posamezne študijske smeri.

1.2.Kratka zgodovina študija strojništva

Gospodarski razvoj na Slovenskem je že pred prvo svetovno vojno kazal potrebe po doma ih kadrih s tehni no izobrazbo. Inženirji, potrebni za tehni ni napredek Slovenije, so se šolali predvsem na avstrijskih in ehoslovaških šolah.

Prve korake v smeri visokošolskega študija s podro ja tehnike na Slovenskem je storilo "Združenje inženirjev in arhitektov" takoj po razpadu avstro-ogrske monarhije. Organiziralo je "Za asni visokošolski te aj", kjer so predavali doma i strokovnjaki. Te aji so trajali do jeseni leta 1919 in so kandidati v tem asu absolvirali snov prvega letnika. Isto asno je bila v Ljubljani ustanovljena univerza in imenovani so

bili tudi prvi profesorji na tehniški fakulteti. Med petimi oddelki te univerze je bil tudi strojno-elektrotehniški oddelek, v katerem so se v šolskem letu 1919/20 za ela predavanja v štirih semestrih. Ta predavanja so bila organizirana v stavbi stare tehnike, ki je nasproti sedanjim objektom Fakultete za strojništvo. Za dokon anje študija strojnega inženirja pa so morali kandidati potem prestopiti na drugo univerzo.

Postopoma se je izpopolnjeval študijski program in se hkrati s tem pove eval tudi krog predavateljev. Med u itelje, ki so postavili temelje uspešnemu razvoju študija strojništva, sodi prof. Feliks Lobe. V želji, da bi rešil problem neznosne prostorske stiske in da ustvari pogoje za ustanovitev popolnega štiriletnega visokošolskega študija strojništva, se je vztrajno zavzemal za razširitev prostorov in ustanovitev laboratorijev. Uspelo mu je, da so v Beogradu odobrili kredite za gradnjo takoimenovanega "Zavoda za strojništvo" (sedanja stara stavba, Ašker eva 8). Zgradbo so pri eli graditi leta 1938, dokon ana in slovesno odprta je bila šele marca 1946.

Fakulteta za strojništvo, Ljubljana


1

Že leta 1945 je bil u ni program za študij strojništva razširjen na 8 semestrov. Hkrati z razvojem novih dejavnosti se je mo no pove alo tudi število študentov strojništva. Nov osemsemestrski študij brez ustrezne tradicije je bilo treba izpeljati samostojno z lastnimi kadri in v svojih prostorih. Stiska je bila velika. Nove sodelavce - predavatelje je prof. Lobe vabil tako iz vrst asistentov, kakor tudi strokovnjake iz prakse.

Med strojnimi inženirji - prvimi nosilci strokovnih predmetov, ki so posvetili ve ji del svojega življenja vzgojno-izobraževalni in raziskovalni dejavnosti na fakulteti, še danes z veseljem omenjamo strokovnjake: prof. Leopold Andree, prof. Boris ernigoj, prof. Fran ek Kova ec, prof. dr. h.c. Bojan Kraut, prof. Boleslav Likar, akademik prof. dr. h.c. Feliks Lobe, prof. dr. Zoran Rant, prof. Albert Struna in prof. Dobromil Uran.

S prihodom novih pedagoških mo i in vedno ve jega števila študentov, je bilo treba rešiti tudi ponovno prostorsko stisko. Z veliko prizadevnostjo prof. Likarja in prof. Krauta je po ve predlogih o razširitvi prostorov prišlo do odlo itve, naj nova zgradba, namenjena študiju strojništva, stoji na dvoriš u stare. Gradbena dela so za eli leta 1963, ta pa so se zaradi velikih finan nih težav mo no zavlekla. Ponovna prizadevanja prof. Krauta in uspešno strokovno sodelovanje prof. dr. Ervina Preloga pri sami gradnji so leta 1970 kon no privedla do izgotovitve stavbe. S tem je Fakulteta za strojništvo pridobila najnujnejše potrebne prostore za nemoteno pedagoško in organizirano znanstveno raziskovalno delo.

Organizacijsko je oddelek za strojništvo od osvoboditve do leta 1950 ostal oddelek tehniške fakultete Univerze. Ko se je v letu 1950 tehniška fakulteta lo ila od ostale univerze kot Tehniška visoka šola, je oddelek za strojništvo postal njena fakulteta. To je trajalo do leta 1957, ko je bila Tehniška visoka šola zopet ukinjena in so bile njene fakultete vklju ene v Univerzo. Od tedaj pa do leta 1960 je bil oddelek za strojništvo najprej kot oddelek tehniške fakultete, nato pa oddelek skupne fakultete za elektrotehniko in strojništvo. Dne 1. oktobra 1960 se je oddelek za strojništvo osamosvojil kot Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.

V tem asu je bila izvedena prva reforma visokošolskega študija, katere plod je bil stopenjski študij. Po devetih letih takega študija je bilo ugotovljeno, da po zaklju ku študija prve stopnje ne dobimo pri akovanih strokovnjakov. Fakulteta se je zato odlo ila za drugo reformo leta 1969, ko je prešla na organizirani višješolski, visokošolski in podiplomski študij, ki naj bi vsak zase izoblikoval ustreznega strokovnjaka strojne stroke. Izkušnje v vzgojno izobraževalnem procesu in rezultati teh diplomantov v praksi potrjujejo, da se je fakulteta pravilno odzvala.

Zaradi potreb po strojniških strokovnjakih z višjo in visoko izobrazbo v industrijskih in sorodnih panogah je fakulteta organizirala v šolskem letu 1960/61 tudi izredni študij na prvi stopnji v Ljubljani in v centru za izredni študij v Kopru. Za asno je bil organiziran izredni študij na prvi stopnji tudi v Kranju, Trbovljah in Goraždu v SR Bosni in Hercegovini.

Višješolski študij ob delu je v Ljubljani organizirano deloval do šolskega leta 1994/95.

Na pobudo in z organizacijsko pomo jo tovarne Litostroj je bil leta 1970 v Ljubljani enkratno organiziran tudi študij ob delu na drugi stopnji, a v šolskem letu 1975/76 je fakulteta prvi organizirala v Ljubljani študij ob delu na visokošolskem študiju.

Na temelju družbenega dogovora med Skupš ino obalne skupnosti, Fakulteto za strojništvo in Srednjo kovinarsko in prometno šolo v Kopru je bil v Kopru organiziran redni višješolski študij od šolskega leta 1974/75 do vklju no šolskega leta 1990/91.

V šolskem letu 1979/80 in 1980/81 so bila organizirana predavanja in vaje na višješolskem študiju v Novi Gorici.

Od šolskega leta 1976/77 je organiziran najprej izredni nato redni višješolski študij tudi v Novem mestu.



2

Študij v ob asnih organizacijskih enotah s podro ja vzgojnoizobraževalne dejavnosti je organiziran takrat, ko so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji.

Ob utne spremembe v študijskih programih Fakultete za strojništvo so bile izvedene tudi v šolskem letu 1985/86.

Šolsko leto 1996/97 je pomenilo novo prelomnico v visokošolskem izobraževanju. S tem letom je fakulteta za generacijo, ki se je vpisala v za etni letnik študija, za ela z izvajanjem dodiplomskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe na 8 semestrskem študiju in programom za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki se je v zgodovini visokega šolstva na slovenskem pojavil prvi in se je v celoti izvajal v 1., 2. in 3. letniku od š.l. 1998/99 dalje.

V š.l. 1998/99 pa smo na univerzitetnem študiju za eli z izvajanjem predmetnika 9 semesterskega študija v 1. letniku, ki smo ga postopoma v zaporednih šolskih letih uvajali v posamezne letnike univerzitetnega študija. Zaradi postopnega uvajanja programov je fakulteta v šolskem letu 2000/2001 zaklju ila z izvajanjem univerzitetnega 8 semestrskega študija. V šolskem letu 2002/2003 se je 9 semestrski študij že v celoti izvajal v 1., 2., 3., 4. in 5. letniku.

V š.l. 1997/98 smo za eli z izvajanjem nadaljevalnega študijskega programa za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe z vpisom v 3. letnik (6. semester - izredni študij) kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi, ki je potekalo do vklju no š.l. 2002/03.



3

2. SPLOŠNI PODATKI O UNIVERZITETNEM IN VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM PROGRAMU

Potrebe slovenskega gospodarstva narekujejo visokemu šolstvu prilagajanje sodobnim trendom znanosti in tehnike in oblikovanje takih strokovnjakov, ki bodo sposobni neposredne vklju itve v u inkovito industrijsko delo ter znanstveno raziskovalno in razvojno delo.

Za dosego tega cilja je fakulteta oblikovala program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe:

2.1. Osnovni cilji programa in zaposlitvene možnosti:

2.1.1.Univerzitetni študijski program izobražuje za poglobljeno znanstveno raziskovalno in razvojno delo v industrijskih razvojnih oddelkih ter v samostojnih inštitutih. Vsaka sodobna in uspešna tovarna sloni namre na stalnem razvoju novih izdelkov in tehnologij ter na hitrih izboljšavah obstoje ih rešitev. Povpraševanje po sposobnih razvijalcih in raziskovalcih bo v prihodnosti še naraš alo.

Diplomantu je odprta pot tudi v kvaliteten podiplomski (specialisti ni, magistrski in doktorski) študij, ki ga lahko nadaljuje na naši fakulteti ali katerikoli drugi univerzi.

2.1.2. Visokošolski strokovni študijski program strojništva se je v šolskem letu 1996/97 pojavil prvi !Oblikovan je po zgledu podobnih šol v zahodni Evropi, kjer je veliko povpraševanje po tehniških strokovnjakih, ki so sposobni kar najhitrejše vklju itve v produktivno inženirsko delo. Osnovni cilj programa je izobraziti diplomante za samostojno visoko strokovno in operativno delo na podro ju strojne tehnike in letalstva. U ne vsebine zajemajo poleg jasnih teoreti nih osnov tudi vsa tista strokovna znanja, ki so znanstveno in v praksi preverjena ter potrebna za visoko produktivno in kvalitetno delo. Poseben povdarek je dan sintezi znanj za reševanje kompleksnih problemov razvoja, produkcije, vodenja in vzdrževanja. Dodatna netehni na znanja diplomantu razširjajo obzorje ter ga usposabljajo za teamsko delo s strokovnjaki druga nih profilov in tudi za vodenje posameznih služb ali manjših tudi lastnih podjetij.

Bistvena lastnost in nepogrešljiva faza tega študija je dobro organizirano prakti no usposabljanje v industrijskem okolju, ki traja pol leta.

Diplomant lahko svoje znanje poglobi še v podiplomskem specialisti nem študiju, ki ga bo fakulteta organizirala v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse.

Tudi prehod na univerzitetni študij ni povsem zaprt. Zelo uspešen dodiplomski študij ter opravljeni nujno potrebni diferencialni izpiti, študentu nudijo možnost vklju itve v univerzitetni študij in nato še naprej, do magistrskega in doktorskega študija.

2.1.3. Zaposlitvene možnosti diplomanta

Zaradi razvejanosti in razli nih povdarkov študija, široke razvitosti in razširjenosti strojne tehnike v sodobnem svetu, se diplomantu nudi izjemno široka pahlja a možnih poklicnih poti. S pridobitvijo dodatnih znanj s podro ja poslovnih, pravnih in upravnih ved, pa tudi konkuren nost v poslovnem in upravljalskem svetu.

Diplomanta strojništva potrebuje vsaka tovarna, vsaka veja industrije in vsaka veja gospodarstva. Diplomanti strojništva so v vladnih in upravnih službah, v prometu, rudarstvu, kmetijstvu, ....

Naj naštejemo samo nekaj poklicnih profilov diplomanta strojništva (obeh študijskih poti).



4

Osnovni poklicni profili: - znanstvenik, raziskovalec, inovator - srednješolski, višješolski in visokošolski u itelj - elastostatik, hidromehanik, termodinamik - snovalec novih vrhunskih (tudi mehatronskih) izdelkov - konstrukter, projektant, vodja projektive - na rtovalec in (ali) vodja vzdrževanja strojnega parka - snovalec novih tehnologij, na rtovalec tehnoloških postopkov - organizator proizvodnje, vodja proizvodnje, vodja montaže - projektant energetskega postrojenja, vzdrževalec energetskega postrojenja - projektant hišne in sanitarne tehnike - na rtovalec izdelovalnega procesa, projektant procesne opreme - navigator v letalskem prometu, vodja vzdrževalne službe letal - pilot helikopterja, pilot letala - ...................

Poklicni profili po pridobitvi dodatnih znanj: - strokovnjak za ekspertize in ekspertno odlo anje - inšpektor za podro je tehniških strok - specializiran dokumentalist - strokovnjak za intelektualno lastnino (patente) - tehni no usposobljen komercialist - prodajalec strojno tehnološke opreme - zastopnik doma ih in tujih proizvodnih podjetij - direktor tovarne - lastnik tovarne - .............

2.2. Trajanje študija in smeri 2.2.1. Program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki se je za el izvajati v 1. letniku š.l. 1998/99 obsega 9 semestrov in traja 4,5 let. V 3. letniku omogo a izbiro ene do smeri: - Energetsko in procesno strojništvo (ES) - Konstruiranje in mehanika (KM) - Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija (MA) - Proizvodno strojništvo (PS)

Ob vpisu v 4. letnik pa se študent odlo i za vpis usmeritev znotraj že izbrane smeri.

Usmeritve v smereh:

Smer: "Energetsko in procesno strojništvo" vsebuje usmeritve: - Toplotni stroji in naprave - Hidravli ni stroji - Inženirstvo teko in - Toplotna tehnika - Procesna tehnika in tehnologija okolja Smer: "Konstruiranje in mehanika" vsebuje usmeritve: - Modeliranje elementov in konstrukcij - Pogonska tehnika - Pogonski stroji in transportne naprave - Mobilna tehnika - Nelinearna mehanika konstrukcij - Dinamika strojev - Mehanika polimerov in kompozitov



5

Smer: "Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija" vsebuje usmeritve: - Mehatronika in mikromehanski sistemi - Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki

- Laserska tehnika Smer: "Proizvodno strojništvo" vsebuje usmeritve: - Proizvodne tehnologije - Proizvodno inženirstvo

- Varilne tehnologije

OPOMBA: ” e je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogo a izbira med vsemi predmeti smeri; izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. e bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.

2.2.2. Program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe obsega 6 semestrov organiziranih predavanj, vaj in seminarjev in traja 3 leta (skupaj s prakti nim usposabljanjem 3,5 let). Ob vpisu v 2. letnik se študent odlo i za eno izmed smeri: - Energetsko in procesno strojništvo - Konstruiranje in vzdrževanje strojev - Proizvodno strojništvo (odlo i se še za izbirno skupino) - Letalstvo (odlo i se še za izbirno skupino – od š.l. 2002/2003 dalje – na podlagi soglasja MŠZŠ k spremembi predmetnika na letalski smeri) Ob vpisu v 3. letnik pa se študent odlo i za izbirno skupino znotraj že izbrane smeri, razen v smeri Proizvodno strojništvo in Letalstvo (od š.l. 2002/2003 dalje), kjer se odlo i za izbirno skupino že ob vpisu v 2. letnik.

Smer “Energetsko in procesno strojništvo” vsebuje izbirne skupine: - Energetska tehnika - Hišna in sanitarna tehnika - Procesna tehnika Smer “Konstruiranje in vzdrževanje strojev” vsebuje izbirni skupini: - Konstrukterstvo in gradnja strojev - Vzdrževanje strojevSmer “Proizvodno strojništvo” vsebuje izbirne skupine: - Proizvodne tehnologije - Vodenje proizvodnje - VarilstvoSmer “Letalstvo” vsebuje izbirne skupine:

- Snovanje in vzdrževanje letal - Prometni pilot letala - Prometni pilot helikopterja - Operativne službe

Po 3. letniku poteka organizirano 6 mese no prakti no usposabljanje v industriji ali drugih vejah gospodarstva, ki je razli no za vsako od predvidenih smeri oz podsmeri. Predvideno je, da se bo s asoma to usposabljanje pomaknilo v nižji semester in se s tem še bolj približalo tujim vzor nim modelom. V asu prakti nega usposabljanja naj bi študentje opravili tudi nekaj zaostalih izpitov. V osmem semestru je predvideno dokon anje vseh preostalih izpitov, delo v okviru diplomskega seminarja ter priprava diplomskega dela.

2.2.3. Podrobnejši opis smeri študija za univerzitetni in visokošolski strokovni študijski program

Energetsko in procesno strojništvo (univerzitetni program) Energetsko in procesno strojništvo (visokošolski strokovni program)

Del tehnike, ki se ukvarja s pretvarjanjem energij, imenujemo energetska tehnika. Ve ina teh pretvorb (razen pretvorb razli nih energij v elektri no) spada v znanstveno podro je energetskega strojništva. V



6

smeri energetsko in procesno strojništvo je posebna skupina predmetov namenjena predvsem obravnavanju procesov pri katerih se iz primarnih energetskih virov razli ne energije pretvarjajo v mehansko (in naprej v elektri no) delo in toploto. Motorji z notranjim zgorevanjem, parni kotli, plinske in parne turbine, vodne turbine, rpalke, kompresorji ter spremljajo e naprave in postrojenja so zna ilni predstavniki energetske tehnike. Na procesih, strojih in napravah, ki so tu obravnavani, ter generatorjih, transformatorjih in prenosnikih elektri ne energije, ki jih obravnava energetski del elektrotehnike, temelji obstoj in obratovanje celotnega elektrogospodarstva, energetski procesi v industriji in v prometu. Namen teh predmetov je predvsem usposobiti študente za potrebno raziskovalno delo in vodenje obstoje ih postrojenj, kjer bodo reševali prakti ne naloge pri rednem obratovanju in prilagajanju v spremenjenih razmerah. Usposobili se bodo tudi za presojanje in poboljševanje procesov, ki jih je potrebno znati izvajati tudi okolju sprejemljivo. Zelo blizu gornjega podro ja je prenos toplote, ki je pogosto povezan tudi s prenosom snovi. Na tej veji znanosti sloni ogrevalna in hladilna tehnika, ki jo prištevamo k takoimenovani hišni tehniki. Izraz 'hiša' tu ne zajema le stanovanjske hiše temve vsako zgradbo, kjer živijo ali delajo ljudje ali se v njej odvija nek industrijski proces in je potrebno njene prostore ogrevati, hladiti, zra iti, .... Ob upoštevanju še nekaterih vidikov lahko naštetim 'hišnim' tehnikam dodamo še sanitarno tehniko. Hišna in sanitarna tehnika zajemata vrsto nepogrešljivih strojnih instalacij in tehnik v zgradbah kot so ogrevanje, hlajenje, klimatizacija, oskrba z vodo, oskrba s plinom, sanitarna tehnika, protipožarna tehnika, ravnanje z odpadki, preskrba in uporaba 'obnovljivih virov energije' itd. Naštete tehnike so danes zahtevni procesni sistemi, ki se s sodobno informacijsko tehnologijo nadzirajo, vodijo, medsebojno povezujejo in optimirajo. Hišna in sanitarna tehnika je interdisciplinarno strokovno podro je, ki združuje znanja s podro ij prenosa toplote, prenosa snovi, projektiranja in se navezuje na znanja iz elektrotehnike, mikroelektronike, biologije, kemije ter druga. V Sloveniji se porabi za oskrbo stanovanjskih in poslovnih zgradb približno 30 % primarne energije, kar pri a o pomembnosti tega znanja ne nazadnje zaradi nujnega zmanjšanja energetske potratnosti zgradb. Velik del sodobne industrijske proizvodnje, ki jo podpira predvsem kemijska tehnologija, je kontinuiran in kompleksen proces. Ker so v teh procesih prisotne pretvorbe in prenos energij ter snovi in mnogo mehanske opreme, predstavlja procesno strojništvo poleg kemije osnovo za to vejo industrije. Brez sprememb energije in snovi ni izdelave, predelave in pridelave in ni življenja!

Konstruiranje in mehanika (univerzitetni program) Konstruiranje in vzdrževanje strojev (visokošolski strokovni program)

Tržno najbolj donosni izdelki v svetovnem merilu so praviloma povsem novi in patentno zaš iteni izdelki. Do njih pridemo z na rtnim razvojnim delom. Klju ni strokovnjaki v razvojnih skupinah so s celotno metodologijo konstruiranja dobro izobraženi snovalci, razvijalci in konstrukterji, ki odli nopoznajo že odkrite rešitve posameznih delov potencialno novih ali prenovljenih izdelkov ter imajo naravno intuicijo za odkrivanje novega. Vsak izdelan stroj mora imeti dolo en namen, zahtevano zmogljivost, biti mora varen, ekonomi no in tržno zanimiv. Stroji in naprave so vedno popolnejši zaradi vgrajenih mehanskih, elektronskih, ra unalniških in programskih krmilnih komponent. Inženirji razvijalci in konstrukterji morajo biti zato osebe z širokim in tudi interdisciplinarnim znanjem. Spremljati morajo najnovejše dosežke na vseh podro jih tehnike. Edina pot do višjega standarda za vse v Sloveniji vodi ob sodobnem kmetijstvu in turizmu le preko industrije, ki bo v ve inski slovenski lasti. Taka industrija - ne samo kovinskopredelovalna - je v preteklosti v razvojnih oddelkih, konstrukcijskih in projektivnih birojih zaposlovala strojnike konstrukterje v znatnem številu. Tudi v prihodnosti bo - im se bodo doma a podjetja kapitalsko utrdila - bistveno naraslo povpraševanje po profilu 'inženir konstrukter'. Svetovni kazalci kažejo, da mora imeti uspešna tovarna v kovinskopredelovalni veji industrije od 5 do 15 % zaposlenih v pripravi novih in prenovljenih izdelkov za produkcijo. Odstotek, ki je naveden, je v glavnem odvisen od tega ali gre za velikoserijski ali maloserijski izdelek. Zaradi povedanega smo se odlo ili, da v okviru univerzitetnega programa ponudimo poglobljene osnove za znanstveno podprto razvojno delo v industrijskih družbah. V visokem strokovnem programu pa posve amo izjemno pozornost izobraževanju bodo ih inženirjev konstrukterjev in projektantov. V vseh vejah industrije in tudi v drugih delih gospodarstva tvorijo stroji, naprave in vozila materialno osnovo pridelave, predelave in izdelave.Vsak zastoj stroja zaradi okvare pomeni zaustavitev obratovanja



7

in s tem ne le primarno, temve še mnogo ve jo sekundarno škodo. Kjer je strojev, naprav in vozil veliko, je potreben diplomirani inženir, da na sodobnih osnovah vodi njihovo vzdrževanje. Statisti ni prijemi ob dobrem poznavanju strukture stroja in zdržljivosti posameznih elementov ter prognozi možnih okvar lahko nekajkrat znižajo ase zastoja ter zmanjšajo sekundarne škode. Ve ja podjetja in sistemi imajo praviloma svoje službe vzdrževanja. Za vzdrževanje strojev, naprav in vozil v manjših enotah pa so se že in se še bodo razvile specializirane skupine za vzdrževanje. Pri akujemo ne le dovolj velik vpis mladih v to smer, temve tudi mnoge že preizkušene vzdrževalce, ki bodo za utili, da imajo premalo teoreti nega in strokovnega znanja.

Proizvodno strojništvo (univerzitetni program)

Izdelava parnega batnega stroja je mo no vplivala na razvoj delovnih sredstev za proizvodnjo najrazli nejših izdelkov vse do transportnih sredstev, komunikacijskih naprav, kmetijskih pripomo kovitd. Vrh te tehnologije pomeni proizvodnja Fordovih avtomobilov v Detroitu v za etku tega stoletja. Ford je prvi utemeljil in realiziral principe, zna ilne za masovno proizvodnjo. T.i. detroitska avtomatizacija je v razvoju obdelovalne tehnologije pomenila skrajno poenotenje razli nih postopkov izdelave in montaže delov v podsklope oziroma sklope. Ta model industrijske proizvodnje so prevzele takrat vse tehnološko razvite dežele, kar je povzro ilo izjemen razvoj tehnike v svetu in ve anje nacionalnih bogastev. Želji po induvidualnosti in ve ji kvaliteti življenja je sledila poplava izdelkov široke porabe, ta pa je imela za posledico razvoj konkuren nosti na tržiš u. Konkuren nost na trgu je omogo ala nova in nova raziskovalno-razvojno dejavnost in tehnologijo, to pa je spet prineslo številna nova spoznanja in aplikacije. e so proizvajalci želeli upoštevati posamezne zahteve kupcev pri posameznih izdelkih, je bilo potrebno zmanjšati masovno naravo proizvodnje do maloserijske ali celo individualne proizvodnje. Velika variabilnost izdelkov in nastanek majhnih serij sta zahtevala razvoj prilagodljivih obdelovalnih sistemov. Tako je bila utemeljena nova znanstvena disciplina kibernetika, ki je omogo ala, da je znameniti Massachusets Institute of Technology, v ZDA leta 1952 izdelal prvi ra unalniško krmiljeni frezalno-vrtalni stroj, ki ga je upravljala ra unalniška logika. Tako je bilo v sedemdesetih letih formirano veliko število ra unalniško podprtih obdelovalnih sistemov, ki jih sestavljajo NC stroji s posluževalnimi in transportnimi enotami. Podro je proizvodnega strojništva danes pokriva številne aktivnosti, ki omogo ajo nadzorovanje obdelovalnega sistema z vsestransko ra unalniško podporo. Za obvladovanje obdelovalnih procesov je potrebno zelo dobro poznati razli ne in zelo številne procese odrezavanja, preoblikovanja in toplotne obdelave. Nadzor nad procesom bo potekal uspešno le pod pogojem, e bomo za njega dobro popisali vse fizikalne spremembe na materialu obdelovanca in orodja. Katere fizikalne spremembe bodo igrale pomembnejšo vlogo, je odvisno od vrste materiala, orodja in obdelovanca ter pogojev pri katerih poteka obdelava, zato je neizogibno, da študentje v asu študija najprej pridobijo zadostna temeljna znanja iz matematike, fizike, mehanike, termodinamike in gradiv, na katerih nato uspešno gradijo strokovna in teoreti na izhodiš a. Le na osnovi takšnega pristopa lahko pri akujemo, da bo inženirsko delo visoko produktivno in bo vodilo v visoko stopnjo avtomatizacije z zelo popolno ra unalniško podporo. Kibernetizacija proizvodnje pokriva podro je ra unalniško podprtih delovnih procesov, kot so konstruiranje (CAD), tehnološko planiranje in terminiranje z ekspertnimi sistemi (CAPP), izdelavo posameznih delov z ra unalniško krmiljenimi CNC obdelovalnimi stroji (CAM), kontrolo kvalitete materiala in izdelkov (CAQ), vodenje in nadzor nad montažo (CAA). Za u inkovito uvajanje ra unalniško podprtih delovnih in kontrolnih procesov pa se razvijajo številne baze podatkov in zanje prirejene baze znanja za konstruiranje in tehnologijo, ki so odvisne od programske opreme. Posebna izbirna skupina predmetov je namenjena tistim študentom, ki se želijo ve ukvarjati z vodenjem neposredne proizvodnje, vodenjem zaposlenih ter vodenjem posameznih projektov v proizvodnji. Podsmer ima bolj tehnološko organizacijski zna aj. V ta namen bo študent lahko izbiral med znanji o na rtovanju proizvodnje, o toku materiala in vodenju, kar je osnovnega pomena za dobro organizacijo proizvodnje.Ker so varilske tehnologije praviloma tudi prostorsko izlo ene od drugih izdelovalnih tehnologij in so specifi ne po u nih vsebinah in ker je na slovenskem precej kovinsko predelovalne industrije, ki v veliki meri sloni na varjenju, je bila že v obeh dosedanjih programih posebej organizirana izbirna skupina “varilstvo”. Iz nje so izšli odli ni strokovnjaki z znanjem o gradivih, varilskih tehnologijah, varjenih konstrukcijah in poznavanju varilnih strojev ter raznih pripomo kov. V predloženih programih se ta podsmer še poglablja in zaokroža tako, da bo dosežen še višji nivo znanja.



8

Proizvodno strojništvo (visokošolski strokovni program)

Ena od osnovnih lastnosti diplomiranih inženirjev strojništva je dejstvo, da vse tisto, kar si zamislijo, tudi udejanijo, pri tem procesu pa igrajo eno od najpomembnejših vlog prav diplomirani inženirji proizvodnega strojništva. Kandidati se po spoznavanju z osnovami strojništva, ki jih pridobijo po prvih dveh letih študija, odlo ajo za razli ne smeri, med katerimi je tudi proizvodno strojništvo. Za kandidate, ki so uspešno zaklju ili to smer je zna ilno, da so sposobni projekte zaklju evati, torej jih pripeljati do izdelka ali do na rtovanja ali vodenja proizvodnje za te izdelke. Podro je proizvodnega strojništva je izredno obsežno, zato se deli še v tri usmeritve:

Proizvodne tehnologije Cilj usmeritve je kandidate seznaniti z najnovejšimi tehnologijami in to do take mere, da jih bodo sposobni uporabljati kot vodilni kadri v industrijskih družbah. Pri poslušanju predmetov in opravljanju relativno zahtevnih a hkrati zanimivih laboratorijskih vaj se bodo sre ali s tehnologijami odrezovanja in alternativnimi tehnologijami,oblikovanja kovin in nekovin ter s tehnologijami toplotne obdelave materialov in testiranjem materialov in izdelkov in kon no še s tehnologijami in procesi strege ter montaže. Vsa ta znanja bodo nato podprta s tehnološkimi meritvami, obdelovalnimi stroji, elementi hidravlike in pnevmatike ter ra unalniško podprtimi tehnologijami od CAD preko CAM/CAE/CAQ do CAPP. Optimalno izkoriš anje navedenih tehnologij pa razumljivo zahteva še znanja iz priprav in vodenja proizvodnje.

Vodenje proizvodnje Usmeritev vsebuje osnovna znanja iz proizvodnih tehnologij, v nadgradnji pa so predvsem poudarjene vodstvene vsebine kot priprava, na rtovanje in vodenje proizvodnje. Tudi v tej usmeritvi je osnova mo no ra unalniško podprto okolje, ki je predpogoj za hitro in zanesljivo obvladovanje ter sprejemanje odlo itev s podro ja vodenja proizvodnih procesov. Dodatna znanja za postavitev in zagon novih proizvodnih objektov pa so zbrana v predmetu: Investicijski inženiring in vodenje projektov.

VarilstvoVarjenje in sorodne tehnike spajanja ter toplotnega rezanja so interdisciplinarno podro je pri katerih študentje prakti no uporabijo znanja osnovnih predmetov iz prvega in drugega letnika. Ponovno se sre ajo z materiali in njihovimi lastnostmi med varjenjem s taljenjem ali v trdnem stanju, obvladajo toplotno obdelavo materialov in razli ne metode za testiranje materialov in konstrukcij v sklopu zagotavljanja kakovosti izdelkov oz. proizvodov. Diplomanti poznajo varilne stroje in naprave kot tudi laser, elektronski snop, infrarde o svetlobo, rentgen, ultra zvok, ki se uporabljajo pri procesih varjenja. Skoraj ni proizvodnje kon nih izdelkov pri kateri se ne bi uporabila ena izmed tehnik spajanja materialov. Pri zagotavljanju kakovosti del so tehnologije spajanja podvržene veliki kontroli s številnimi predpisi in standardi. Veliko asa pa je posve eno prakti nim primerom spajanja v sodobni industriji (vesoljske tehnike,ladje, avtomobili, gospodinjski aparati, stroji, elektrotehni ni elementi, mikroelektronika itd).

Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija (univerzitetni program)

Z ra unalniškimi tehnologijami in informatiko so se odprla v strojni industriji povsem nova podro ja za razvoj in proizvodnjo novih visoko tehnoloških proizvodov in izdelovalnih tehnologij. Strojna industrija je ena od industrij, ki doprinaša k nacionalnemu dohodku in s tem tehni ni identiteti Slovenije pomemben delež. Vendar ne bo mogo e zagotavljati tej industriji mesto, ki ji gre v Evropi, e ta ne bo z intenzivnim razvojem novih proizvodov, ki bodo temeljili na krmiljenju z ra unalniki, povezovanju teh v sisteme, fleksibilni avtomatizaciji delovnih strojev in naprav ter novih izdelovalnih tehnologijah, presko ila iz stanja razvoja prve industrijske revolucije v drugo, ki temelji na informaciji, sistemih in ra unalniškem upravljanju. Naša industrija mora za eti zaposlovati inženirje, ki bodo znali razvijati takšne proizvode in tehnologije. To pa pomeni, da jim moramo posredovati znanje o strojništvu, informatiki in elektrotehniki v celoviti obliki in povezavi, torej interdisciplinarno, da bo dosežen sinergetski u inek pri izobraževanju bodo ih tehni nih kadrov za našo industrijo. Le tako bo omogo eno podjetjem prenoviti ponudbo novih proizvodov, ki bodo na svetovnih tržiš ih nedvomno konkuren ni. Na drugi strani pa bodo bodo i



9

diplomanti te usmeritve usposobljeni organizirati proizvodnjo tako, da bodo izdelki tudi cenovno in po kvaliteti omogo ali prodor na zahtevna tržiš a.

Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija je po vsebini strukturirana tako, da bo študent izobražen interdisciplinarno in sicer v relevantnih strojniških, elektrotehniških in informacijskih disciplinah. Sestava vsebin posameznih predmetov je optimalno uravnotežena. Posebno pozornost bo študijska smer namenila realizaciji projektov v zadnjih treh semestrih, kjer bodo pod individualnim vodstvom mentorjev in profesionalnih specialistov, študentje v teamskem delu realizirali nove zamisli o produktih, sistemih in tehnologijah. S tem bo industrija dobila inženirje, ki bodo razmišljali interdisciplinarno in sistemsko ter znali uporabiti svoje pridobljeno znanje z maksimalnim u inkom.

Letalstvo (visokošolski strokovni program)

Za etki študija letalstva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani segajo v prva povojna leta, ko so študentje strojništva v etrtem letniku lahko izbrali predmet „Letalstvo“ pri akademiku prof.dr. Antonu Kuhlju. Leta 1978 je bil sprejet Zakon o zra ni plovbi, ki je za poklicne pilote zahteval najmanj višješolsko izobrazbo. Nato je bila na pobudo slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ustanovljena letalska smer. Prvega diplomanta smo dobili leta 1982. Prakti ni del šolanja za poklicne pilote je izvajal Izobraževalni center Adrie Airways. Višješolski študij letalske smeri na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je zaklju ilo 169 diplomantov.

Prva ve ja dopolnitev programa na letalski smeri je bila zasnovana leta 1995 ob prehodu iz višješolske na visokošolsko strokovno izobraževanje. Pri tem so se upoštevala priporo ila ICAO (International Civil Aviation Organization) in še veljavni Zakon o zra ni plovbi kot tudi doma e potrebe po kadrih za podro je letalstva. Klju na je bila tudi usklajenost programa teoreti nega izobraževanja za poklicne pilote na letalski smeri Fakultete za strojništvo s priporo ili glede izdajanja dovoljenj za delo lanom posadk letala (Flight Crew Licensing Proposals), saj je program potrdila tudi Uprava republike Slovenije za civilno letalstvo (URSCL).

Aprila 2001 je Slovenija postala polnopravna lanica evropskega Združenja letalskih oblasti (JAA). S tem je URSCL prevzela zahteve JAA (Joint Aviation Requirements - JAR) in jih vklju ila v slovenske zakone. Vsa usposabljanja oseb za delo na podro ju civilnega letalstva morajo biti v skladu s predpisi JAR (Joint Aviation Requrements), ki jih izdaja JAA in so že vklju ena v slovenski Zakon o letalstvu in Pravilnik o licenciranju letalskega osebja. V letu 2002 je Fakulteta za strojništvo v okviru Univerze v Ljubljani uspela na osnovi pozitivnega mnenja URSCL prenoviti študij na letalski smeri tako, da je usklajen z mednarodnimi predpisi JAR.

Sedaj poteka v okviru študija letalstva 750 urno usposabljanje za Prometnega pilota letala ATPL(A) in helikopterja ATPL(H). V prvi generaciji študentov, ki so se usposabljali po novem študijskem programu in zaklju ili študij v letu 2003/2004, je Potrdilo o opravljenem teoreti nem usposabljanju po JAR-FCL1 za Prometnega pilota letala ATPL(A) pridobilo 11 študentov.

V okviru študija letalske smeri na Fakulteti za strojništvo so študentom ponujene štiri izbirne skupine. Glavni dve izbirni skupini sta Prometni pilot letala in Snovanje in vzdrževanje letal, dodatni dve ob zadostnem vpisu pa sta Prometni pilot helikopterja in Operativne službe.Izbirni skupini Prometni pilot letala in Prometni pilot helikopterja po obsegu in vsebini ustrezata zahtevam JAR-FCL za pridobitev dovoljenja prometnega pilota letala oz. helikopterja. Diplomant teh dveh izbirnih skupin v okviru študija pridobi vsa potrebna teoreti na znanja za pristop k teoreti nemizpitu pred komisijo URSCL. Zato se pod dolo enimi pogoji študij na Fakulteti za strojništvo prizna kot teoreti no usposabljanje za pridobitev pilotske licence prometnega pilota letala. S tako usposobljenostjo in s pridobljenim dovoljenjem poklicnega pilota s pooblastilom za instrumentalno letenje, lahko kandidat neposredno po kon anem študiju pridobi zaposlitev kopilota v komercialnem letalskem transportu.

V izbirni skupini Snovanje in vzdrževanje letal študent pridobi strokovna znanja, ki diplomantu omogo ajo neposredno vklju itev v delo na podro ju snovanja in vzdrževanja letal. Poudarek predmetnika je na konstrukcijah in sistemih zrakoplovov, študentje pa pridobijo znanja tudi iz podro ja



10

neporušnih preiskav materialov, postopkov vzdrževanja zrakoplovov in strokovne angleš ine. Možnosti zaposlitve so pri doma ih proizvajalcih letal in servisnih službah (Adria je ustanovila servisni center za letala Canadair), kot tudi v tujini, kjer je veliko povpraševanje po tako usposobljenih kadrih. Šest-mese no prakso študentje ve inoma opravljajo v doma ih podjetjih za izdelavo oz. servisiranje letal.

Izbirna skupina Operativne službe vklju uje osnovni program šolanja za kontrolorja letenja, ki je usklajen z evropskim programom Združenja kontrolorjev letenja EUROCONTROL. Skupaj s preostalimi predmeti diplomant te izbirne skupine dobi potrebna znanja, ki mu omogo ajo zaposlitev v kontroli letenja, na aerodromih, URSCL ter ostalih službah povezanih s civilnim letalstvom tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Šest-mese no prakso študentje opravljajo na URSCL in aerodromih.

Diplomanti letalske smeri na Fakulteti za strojništvo pridobijo vsa potrebna znanja, ki so usklajena z mednarodnimi predpisi o usposabljanju oseb za delo na podro ju letalstva, kar jim nudi možnost opravljanja poklica tako v Sloveniji, kot v državah Evropske unije.

Fakulteta za strojništvo v Ljubljani je 22.10.2003 postala Organizacija specializirana za teoreti no usposabljanje pilotov potrjena s strani Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo.

Teoreti no usposabljanje poteka na modularni na in, kar pomeni, da morajo imeti študentje, ki želijo po zaklju ku študija pridobiti Potrdilo o opravljenem teoreti nem usposabljanju za prometnega pilota ATPL(A), že pred za etkom letnega semestra 2. letnika Dovoljenje športnega pilota letala (PPL(A)).

Pogoji za priznanje teoreti nega izobraževanja za prometnega pilota na letalski smeri s strani URSCL, potrebni za pristop k teoreti nemu izpitu na URSCL, so slede i:

Do za etka letnega semestra 2. letnika mora študent dostaviti v študentski referat naslednje dokumente:

- fotokopijo Dovoljenja športnega pilota letala (PPL(A)), - fotokopijo Zdravniškega spri evala I ali II razreda.

Ostali pogoji za priznanje teoreti nega usposabljanja s strani URSCL:

- teoreti no usposabljanje mora biti zaklju eno v 18 mesecih od za etka šolanja. Za etek šolanja se šteje za etek letnega semestra 2. letnika, od tedaj v 18. mesecih morajo biti opravljeni vsi izpiti letalskih predmetov (16 predmetov, to so: Letalsko pravo in predpisi, Letalski instrumenti, Letalski motorji, Sistemi na letalu I, Letalske konstrukcije I, Zmogljivosti letala in na rtovanje leta, Letalska psihologija, Letalska medicina, Letalska meteorologija, Letalska navigacija I, Letalska navigacija II, Operativni postopki letal, Aerodinamika, Mehanika leta letala, Angleška letalska terminologija in frazeologija, Letalska angleš ina I),

- ocene izpitov in vaj letalskih predmetov 7 ali ve ,- prisotnost na predavanjih in vajah 80% ali ve (odsoten najve trikrat na semester).

Študent lahko pridobi licenco PPL(A) v kateri koli letalski šoli v Sloveniji. e so izpolnjeni vsi zgornji pogoji, študentu Fakuteta za strojništvo izda Potrdilo o opravljenem teoreti nem usposabljanju, ki ga predloži URSCL ob prijavi na teoreti ni izpit ATPL(A).



11

2.3. Pogoji za vpis v za etni letnik v šolskem letu 2006/2007 ter vpisna mesta

2.3.1. V univerzitetni študijski program strojništvo se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od

maturitetnih predmetov: mehanika, fizika, matematika, ra unalništvo, elektrotehnika ali tuj jezik; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1.6.1995 kon al katerikoli štiriletni srednješolski program.

e bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz to ke a) in c) izbrani glede na - splošni uspeh pri maturi oz. zaklju nem izpitu 60 % to k,- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % to k;

kandidati iz to ke b) izbrani glede na - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % to k,- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % to k, - uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % to k.

Vpisna mesta:- 300 mest (redni študij) - / mest (izredni študij)

2.3.2. V visokošolski strokovni študijski program strojništvo se lahko vpiše, kdor je opravil zaklju ni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.

e bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: - splošni uspeh pri zaklju nem izpitu, poklicni maturi oz. maturi 60 %, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

Vpisna mesta: - 420 mest za visokošolski strokovni študij v Ljubljani (redni študij) in 50 mest v Novem mestu (redni študij), - 60 mest v Ljubljani in 50 mest v Novi gorici (izredni študij).

Nadaljevanje študija za pridobitev univerzitetne izobrazbe:Inženirji strojništva, ki so si pridobili strokovni naslov na eni izmed fakultet v Republiki Sloveniji oz. v tujini in imajo v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo, lahko nadaljujejo študij v 3. letniku 9-semestrskega univerzitetnega študija, e pred tem opravijo izpite iz predmetov Matematika II in Dinamika ali Matematika II in Mehanika fluidov.

Diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki so srednješolsko izobraževanje zaklju ili z maturo lahko nadaljujejo študij v 3. letniku univerzitetnega študija, ne glede na povpre no pozitivno oceno študija na visokošolskem strokovnem študiju, e predhodno opravijo naslednja diferencialna izpita: Matematika II in Dinamika ali Matematika II in Mehanika fluidov.

Diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki so srednješolsko izobraževanje zaklju ili z zaklju nimizpitom lahko nadaljujejo študij v 3. letniku univerzitetnega študija, e so na visokošolskem strokovnem študiju dosegli povpre no pozitivno oceno študija najmanj pravdobro (8) (t.j. povpre na pozitivna ocena izpitov, vaj in seminarjev od 1.-3. letnika VSŠ) in e predhodno opravijo naslednja diferencialna izpita: Matematika II in Dinamika ali Matematika II in Mehanika fluidov.



12

2.4. Na ini in oblike izvajanja študija

2.4.1. Univerzitetni študijski program bo za vse smeri organiziran samo kot redni študij in to le na sedežu fakultete v Ljubljani.

Organizirano vzgojno-izobraževalno delo poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, ekskurzij in strokovne prakse.

Strokovna praksa se izvaja v juliju oz. avgustu (med po itnicami) v podjetjih ali na visokošolskih zavodih.

Program vsebuje 2 strokovni praksi:

Strokovna praksa 1 Praksa je izvedena v po itnicah po drugem letniku in traja 1 mesec. Program strokovne prakse dolo ivisokošolski zavod in podjetje, kjer se praksa izvaja, s pravilnikom o strokovni praksi. Namen prakse je spoznati aplikativne procese na podro ju energetike, konstruiranja in proizvodnega strojništva. Praksa se na rtuje z mentorjem letnika, študent izdela poro ilo v obliki praktikuma.

Strokovna praksa 2 Praksa je izvedena v po itnicah po etrtem letniku in traja 1 mesec. Strokovno raziskovalna praksa je organizirana tako, da se študent vklju i v raziskovalno skupino, ki dela v industrijskih laboratorijih ali labortorijih na fakulteti in pod mentorstvom sodeluje v segmentu raziskovalne naloge. Študent izdela poro ilo, ki vsebuje elemente poro ila raziskovalne naloge. Praksa je na rtovana z mentorjem - tutorjem.

2.4.2. Visokošolski strokovni študijski program pa bo organiziran kot redni in izredni študij.

Redni študij bo za vse smeri organiziran na sedežu fakultete v Ljubljani, v ob asni organizacijski enoti Novo mesto pa bo organiziran le, e bodo izpolnjeni pogoji za za etek študija, to je, da bo v prvi letnik vpisanih vsaj 30 študentov.Popolni izredni visokošolski strokovni študij bo organiziran na sedežu fakultete v Ljubljani, e se bo v prvi letnik vpisalo vsaj 30 novincev ter ob asni organizacijski enoti Nova Gorica, e bo vpisano dovolj kandidatov. Izredni študentje so ob vpisu dolžni pla ati šolnino za teko i letnik. V primeru premajhnega števila prijav za izredni študij, bo fakulteta zainteresiranim kandidatom ponudila poslušanje predavanj z rednimi študenti, jih pri opravljanju vaj v najve ji možni meri vklju ila v tiste skupine, ki potekajo v njim ugodnem asu, ter jim omogo ila opravljanje izpitov.

Organizirano vzgojnoizobraževalno delo poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, ekskurzij, delovne prakse in prakti nega usposabljanja.

Visokošolski strokovni študijski program vklju uje 1 mesec splošne industrijske prakse pred ali po prvem letniku študija in pol leta (25 tednov po 40 ur) prakti nega usposabljanja, ki je razli na za vsako izmed smeri oz. podsmeri študija in se izvaja po 3. letniku (šestem semestru). Prizna pa se tudi porazdeljena oblika prakti nega usposabljana, ki se izvaja v poletnih mesecih ali v asu pavziranja. a) Študentje smeri Energetsko in procesno strojništvo opravijo prakso, ki je specifi na za posamezno

izbirno skupino:

Izbirna skupina: "Energetska tehnika" praviloma: - tri do štiri mesece v hidro-, termo- ali jedrski energetski enoti, - dva do tri mesece v energetskem sektorju proizvodnega obrata ali v projektivnem oddelku za energetske ali pogonske stroje ali v proizvodnem obratu za izdelavo energetskih oziroma pogonskih strojev.

Izbirna skupina: "Hišna in sanitarna tehnika" praviloma: - tri do štiri mesece v projektivnem oddelku za ogrevalno, hladilno, sanitarno ali okoljevarstveno opremo, - dva do tri mesece v proizvodnem obratu za izdelavo ogrevalne, hladilne, sanitarne ali okoljevarstvene opreme.



13

Izbirna skupina: "Procesna tehnika" praviloma: - dva do tri mesece v projektivnem oddelku za procesno opremo, - tri do štiri mesece v obratu s kontinuiranim procesom izdelave izdelka kot je npr.: papir, tekstil, guma, zdravila, razli ne kemikalije, ... .

b) Študentje smeri Konstruiranje in vzdrževanje strojev opravijo prakso, ki je specifi na za posamezno izbirno skupino:

Izbirna skupina: "Konstrukterstvo in gradnja strojev" praviloma: - tri do štiri mesece v konstrukcijskem oddelku strojev, vozil, naprav ali drugih predmetnih izdelkov, - dva do tri mesece v prototipni delavnici s preizkuševališ i in laboratoriji ali v kakršnemkoli proizvodnem obratu ali v laboratoriju za razvoj in konstruiranje novih izdelkov.

Izbirna skupina: "Vzdrževanje strojev" praviloma: - šest mesecev v sektorju za vzdrževanje v industrijskem obratu, v energetski ali procesni enoti, v kmetijski sferi ali v prometni sferi.

c) Študentje smeri Proizvodno strojništvo opravijo prakso praviloma: - tri do štiri mesece v sektorju za pripravo dela v proizvodnji strojev, vozil, naprav ali drugih predmetnih izdelkov ali polizdelkov,

- dva do tri mesece v proizvodnem obratu ali v laboratoriju za izdelovalne tehnologije in CIM.

d) Študentje smeri Letalstvo opravijo prakso, ki je specifi na za izbirno skupino:

Izbirna skupina: "Snovanje in vzdrževanje letal" praviloma: - šest mesecev v sektorju za proizvodnjo in vzdrževanje letal in navigacijskih naprav.

Izbirna skupina: "Operativne službe" praviloma: - šest mesecev v sektorju kontrole letenja na Ministrstvu za promet ali na letališ ih.

Izbirni skupini: "Prometni pilot letala" in “Prometni pilot helikopterja” praviloma: - šest mesecev v kateremkoli industrijskem okolju – zaželjeno v sektorju zemeljske navigacije oz.

sektorju vzdrževanja letal in navigacijskih naprav ali pa: - 50 ur naleta oz. 50 ur aktivnega letenja z motornim letalom ali helikopterjem in dva meseca v

industrijskem okolju – zaželjeno v sektorju zemeljske navigacije oz. sektorju vzdrževanja letal in navigacijskih naprav.

Vsak študent smeri a), b) in c) si lahko zaradi razširitve obzorja izbere tudi kombinirano prakso omenjenih smeri.

Okvirni program in del vsebine prakti nega usposabljanja pripravi Fakulteta za strojništvo, podrobnejšo vsebino programa pa mentor iz okolja, kjer bo potekalo usposabljanje posameznega študenta.

O poteku prakti nega usposabljanja študent vodi dnevnik, ki ga podpišeta mentor in imenovani mentor iz industrijskega okolja oziroma drugih vej gospodarstva, ki tudi ocenjuje njegovo delo ter koordinator prakti nega usposabljanja na Fakulteti za strojništvo.

Izrednim študentom se lahko kot prakti no delo prizna njihova dotedanja zaposlitev, e ustreza programu prakti nega dela posamezne smeri študija.

Fakulteta za strojništvo v svojem letnem delovnem na rtu planira za redne študente obeh programov tudi obvezno enodnevno strokovno ekskurzijo v podjetja z namenom, da študentje spoznajo delovne okoliš ine v proizvodnih obratih in potek proizvodnje. Organizirane so v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija ter v 3. in 4. letniku univerzitetnega študija.



14

2.5. Pogoji za napredovanje in ponavljanje

2.5.1. Univerzitetni študij

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik oz. ponavljanje letnika so vezani na število kreditnih to koziroma na to kovanje predmetov, pri katerih je študent uspešno opravil izpit. Osnovo za to kovanjepredmeta predstavlja število ur predmeta in sicer:

- 10 ur predavanj: 1 kreditna to ka, - 20 ur vaj: 1 kreditna to ka, - 10 ur seminarja: 1 kreditna to ka.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik:

a) pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik: študent mora zbrati vsaj 36 kreditnih to k iz predmetov 1. letnika. Izmed opravljenih obveznosti mora študent imeti opravljen izpit iz Matematike 1 ali Fizike ter inskripcijo in frekvenco pri vseh predmetih 1. letnika.

b) pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik: študent mora imeti opravljene vse izpite iz 1. letnika in zbrati vsaj 40 kreditnih to k iz predmetov 2. letnika

c) pogoj za napredovanje iz 3. v 4. letnik: študent mora imeti opravljene vse izpite iz prvih dveh letnikov in zbrati vsaj 40 kreditnih to k iz predmetov 3. letnika

d) pogoj za napredovanje iz 4. v 5. letnik (9. semester): študent mora imeti opravljene vse izpite iz prvih treh letnikov in zbrati vsaj 40 kreditnih to k iz predmetov 4. letnika

Pogoji za ponavljanje letnika:

Po 66. lenu Zakona o visokem šolstvu imajo študenti pravico, da v asu študija le 1x ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu:

a) ponovni vpis v 1. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 24 kreditnih to k iz predmetov 1. letnika

b) ponovni vpis v 2. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 50 kreditnih to k iz predmetov prvih dveh letnikov

c) ponovni vpis v 3. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 80 kreditnih to k iz predmetov prvih treh letnikov

d) ponovni vpis v 4. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 120 kreditnih to k iz predmetov prvih štirih letnikov



15

2.5.2. Visokošolski strokovni študij

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik oz. ponavljanje letnika so vezani na število kreditnih to koziroma na to kovanje predmetov, pri katerih je študent uspešno opravil izpit.

Osnovo za to kovanje predmeta predstavlja število ur predmeta in sicer:

- 10 ur predavanj: 1 kreditna to ka, - 20 ur vaj:1 kreditna to ka, - 10 ur seminarja:1 kreditna to ka.

Tako je npr. “tipi en” predmet, ki vsebuje 45 ur predavanj in 30 ur vaj ovrednoten s 6 kreditnimi to kami.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik:

a) Pogoj za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik: študent mora zbrati vsaj 45 kreditnih to k iz predmetov 1. letnika. Izmed opravljenih obveznosti mora študent imeti opravljen izpit iz Tehniške matematike ali Tehniške fizike ter inskripcijo in frekvenco pri vseh predmetih 1. letnika.

b) Pogoj za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik: študent mora zbrati vsaj 90 kreditnih to k, od tega 60 kreditnih to k iz 1.letnika (oziroma vsi opravljeni izpiti iz 1.letnika) in vsaj 30 kreditnih to k iz predmetov 2. letnika.

Pogoji za ponavljanje letnika:

Po 66. lenu Zakona o visokem šolstvu imajo študenti pravico, da v asu študija le 1x ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšni smeri ali študijskem programu.

a) Ponovni vpis v 1. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 18 kreditnih to k iz predmetov 1. letnika.

b) Ponovni vpis v 2. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 55 kreditnih to k iz predmetov obeh letnikov.

Prestopni pogoji:

e se študent ponovno vpisuje v 1. letnik in pri tem prestopa iz programa v drug program, potem prestop pomeni ponavljanje 1. letnika in kandidat mora izpolnjevati pogoje za ponavljanje 1. letnika. Pri prestopu na univerzitetni študij mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje, ki veljajo za prvi vpis na univerzitetni program.

2.6.A. Pogoji za dokon anje študija - zaklju ek študija

2.6.A.1. Univerzitetni študij Študent dodiplomskega študijskega programa strojništva za pridobitev univerzitetne izobrazbe dokon aštudij, ko opravi vse predpisane izpite, seminar z uporabo tuje literature in strokovni praksi ter izdela in zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Seminar in diplomsko nalogo lahko študent izbere pri kateremkoli strokovnem predmetu v programu strojništva. Diplomska naloga je praviloma znanstveno-raziskovalna. Mnoge možnosti za izbiro teme diplomske naloge nudijo znanstveni, raziskovalni in razvojni projekti posameznih raziskovalnih skupin. Študent lahko odda diplomsko nalogo po dveh (2), najkasneje v treh (3) mesecih od podpisa teme diplomske naloge. Najkasneje 1 mesec po oddaji, ( e niso vmes poletne po itnice) študent diplomsko nalogo zagovarja pred diplomsko komisijo. V nasprotnem primeru lahko študent zaprosi za temo nove naloge.



16

2.6.A.2. Visokošolski strokovni študij Študent dodiplomskega študijskega programa strojništva za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe dokon a študij, ko opravi izpite iz vseh predpisanih in vpisanih predmetov ter seminar, doseže potrebno število kreditnih to k oz. ur, opravi predpisano enomese no industrijsko prakso in šestmese no prakti nousposabljanje ter izdela in zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Teme diplomskih nalog so praviloma zajete iz aktualnih strokovnih problemov prakse. Študent lahko odda diplomsko nalogo po dveh (2), najkasneje v treh (3) mesecih od podpisa teme diplomske naloge. Najkasneje en mesec po oddaji ( e niso vmes poletne po itnice), študent diplomsko nalogo zagovarja pred diplomsko komisijo. V nasprotnem primeru lahko zaprosi za temo nove naloge.

2.6.B. Vrednotenje ocen

Razpon znanja na UL, s katerim je mogo e dose i posamezne ocene se v povpre ju giblje med 51 in 60 odstotki za zadostno (6), med 61 in 70 odstotki za dobro (7), med 71 in 80 odstotki za pravdobro (8), med 81 in 90 odstotki za pravdobro (9), in med 91 in 100 odstotki za odli no (10).



17

2.7. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - REDNI ŠTUDIJ, predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA – IZREDNI ŠTUDIJ

in predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - NADALJEVALNI PROGRAM - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi- IZREDNI ŠTUDIJ

2.7.1. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - REDNI ŠTUDIJ- LJUBLJANA

Štev. Predavatelj Štev. Predmet Semester zimski

pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Štev.kred.to k

1. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem */134

Turnšek/Petriši

2 Tehniška matematika 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

* Možina 3 Tehniška fizika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 143/163/176/163

Emri/Stropnik/ Štok/Stropnik

4 Tehniška mehanika I 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75

328/* Kova /Šturm 5 Gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338/* Prebil/** 6 Tehniška

dokumentacija in RPR 2 3 - - - - 30 45 - 5.25185/506

Kosel B./ Kukovec

7 Angleški jezik ali

506 Kukovec 8 Nemški jezik - - 2 - - 2 - - 60 6.00 */* Jenko/Zajc 9 Elektrotehnika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 135/158/445

Junkar/Kopa/Kampuš

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50

134/718

Petriši /Perman

13 Numeri ne metode in programiranje - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 - 130 Delovna praksa 1 mesec

2. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem, razen na smeri Letalstvo 149 Žun 14 Tehniška

termodinamika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00350/163

Boltežar/Stropnik

15 Tehniška mehanika II 4 3 - - - - 60 45 - 8.25

54/623

Fajdiga/Nagode

16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25

294 Bajsi 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 135/158/445

Junkar/Kopa/Kampuš

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika 1 - 1 - - - 15 - 15 3.00

288 Tušek 19 Tehnika spajanja - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne

tehnike - - - 3 2 - 45 30 - 6.00189 Sokovi 23 Zagotavljanje

kakovosti - - - - - 2 - - 30 3.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – LJ – redni

18


pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Števkred.to k

Predmeti, ki so skupni na smeri Letalstvo 149 Žun 14 Tehniška termodinamika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 350/163

Boltežar/Stropnik


54/623

Fajdiga/Nagode

16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25

294 Bajsi 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 135/158/445

Junkar/Kopa /Kampuš


441/110

Bratuž/Šubic

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO

335 Poredoš 24 Prenos toplote in snovi - - - 3 3 - 45 45 - 6.75140 Oman 25 Industrijska energetika - - - 2 1 1 30 15 15 5.25

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV

61 Kosel F. 26 Tehniška mehanika III - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 701 Pezdirnik 27 Hidravlika in

pnevmatika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO

328 Kova 28 Tehnologija materialov - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

189/158

Sokovi /Kopa

29 Zagotavljanje kakovosti (PS) - - - 1 - - 15 - - 1.50

OBVEZNI PREDMET V IZBIRNI SKUPINI Izbirna skupina: Proizvodne tehnologije 158/189

Kopa /Sokovi

31 Tehnologija odrezavanja - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

Izbirna skupina: Vodenje proizvodnje 158/189

Kopa /Sokovi

31 Tehnologija odrezavanja - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

Izbirna skupina: Varilstvo 288 Tušek 32 Varilni stroji in

naprave I - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – LJ – redni

19


pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Števkred.to k

Smer: LETALSTVO (prenovljeni predmetnik se je za el izvajati s š.l. 2002/03)

OBVEZNI PREDMETI V IZBIRNI SKUPINI Izbirna skupina: Snovanje in vzdrževanje letal

139 Grum 91 Neporušne preiskave - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne tehnike - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 727/Z430

Kosel T./ Petelin

92 Letalski instrumenti - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

506 Kukovec 93 Letalska angleš ina I - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 727 Kosel T. 95 Aerodinamika - - - 2.7 1.3 - 40 20 - 5.00

Izbirna skupina: Prometni pilot letala, Prometni pilot helikopterja, Operativne službe 727/Z430

Kosel T./ Petelin

92 Letalski instrumenti - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

506 Kukovec 93 Letalska angleš ina I - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 Z5 Golouh 94 Letalska medicina - - - 2.7 - - 40 - - 4.00 727 Kosel T. 95 Aerodinamika - - - 2 .7 1.3 - 40 20 - 5.00 Z276/727

Kadunc/Kosel T.

96 Letalska navigacija I - - - 3.3 3 - 50 45 - 7.25

Pogoji za napredovanje: iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. ** - Predavatelj bo objavljena kasneje.

Število kreditni to k (KT): 10 ur predavanj: 1 KT 20 ur vaj: 1 KT 10 ur seminarja: 1 KT

Opomba: v š.l. 2006/07 se bodo študenti vpisovali v izbirni skupini “Snovanje in vzdrževanje letal” in “Prometni pilot letala”; v izbirni skupini “Prometni pilot helikopterja” in “Operativne službe” pa le, e jim bo odobren vzporedni vpis.

Opomba: e bo pri predmetih pri posameznih smereh manj kot 10 kandidatov, se predmet praviloma ne bo izvajal.



20

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Energetska tehnika

Štev. Predavatelj Štev. Predmet Semester zimski pr. v. s.

Semester poletnipr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Številokreditnihto k

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri:

* ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00Z460 Drusany 104 Osnove tehniške

varnosti 2 - - - - - 30 - - 3.00Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in

lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464

Bratuž/Šubic/Taraniš

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

294 Bajsi 109 Meritve v energetiki in procesni tehniki 1.7 1.3 - - - - 25 20 - 3.50

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Energetska tehnika

140 Oman 123 Toplotna postrojenja 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 279 udina 124 rpalke in kompresorji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 658 Trenc 125 Motorji z notranjim

zgorevanjem 3 2 - - - - 45 30 - 6.00Z19 Širok 126 Hidravli ni stroji 2 1 - - - - 30 15 - 3.75 200 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v izbirni skupini: Energetska tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 505 Senega nik 232 Metode smotrne rabe

energije - - - 2 1 1 30 15 15 5.25505 Senega nik 233 Industrijski kotli - - - 2.7 1.3 1 40 20 15 6.50 505 Senega nik 234 Zanesljivost obratovanja

energetskih postrojenj - - - 2 2 - 30 30 - 4.50505 Senega nik 261 Projektiranje in

vzdrževanjeenergetskih postrojenj - - - 1 2 1 15 30 15 4.50

279 udina 263 Tehni na akustika - - - 2 1 1 30 15 15 5.25 658 Trenc 264 Oprema in diagnostika

motorjev - - - 2.7 2.3 - 40 35 - 5.75Z19 Širok 266 Hidroenergetski sistemi - - - 2 1 1 30 15 15 5.25 103 Starbek 281 Investicijski inženiring

in vodenje projektov - - - 2 2 - 30 30 - 4.50



21



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti

54 Fajdiga ° Posebna vozila *** 61/350

Kosel F./ Boltežar

° Balistika in specialnamehatronika ***

° Uvod v vojaško vedo ***

Dodatna predmeta - nadstandard

° Osnove podjetništva *** 45 - - 185 / 506

Kosel B./ Kukovec

° Poslovni tuj jezik *** - - 60

NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV: Glede na sprejeti študijski program študent izbere izbirne predmete tako, da bo število ur predavanj, vaj in seminarjev v 3. letniku v skupnem obsegu 750 ur (t.j. 285 ur izbirnih predmetov).

Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisu odlo i.Priporo ljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.

Za izbirni predmet študent ne more vpisati predmeta, ki ga je že 1x vpisal v 2. oz. 3. letniku.

Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar ° - Številka predmeta bo objavljena kasneje. * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. ** - Predavatelj bo objavljena kasneje. *** - V š.l. 2006/2007 se predmet ne bo izvajal.


Pogoji za dokon anje študija: Za dokon anje študija mora študent:- uspešno opraviti vse izpite iz predpisanih in vpisanih predmetov ter seminarja, - opraviti 1 mese no industrijsko prakso, - uspešno opraviti 6-mese no prakti no usposabljanje, - se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. letniku, - izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo.




22

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Hišna in sanitarna tehnika



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri: * ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške


lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

294 Bajsi 109 Meritve v energetiki in

in procesni tehniki 1.7 1.3 - - - - 25 20 - 3.50 Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Hišna in sanitarna tehnika

149 Žun 131 Toplota II 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 211/47

Butala V./ Modic

132 Hlajenje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

211 Butala V. 133 Osnove hišne tehnike 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

211 Butala V 134 Ogrevanje in klimatizacija 2 2 - - 2 - 30 60 - 6.00

203 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Hišna in sanitarna tehnika(GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 294 Bajsi 238 Tehnika za okolje - - - 2 - 2 30 - 30 6.00 395 Medved 239 Obnovljivi viri energije - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 211/47

Butala V./ Modic

241 Plinske instalacije - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

211/47

Butala V./ Modic

242 Sanitarne in požarne instalacije - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

395 Medved 243 Elektroinstalacije - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 395 Medved 244 Razsvetljava - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 46 Kariž 245 Informatizacija zgradb - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 211/47

Butala V./ Modic

246 Komunalni in industrijski odpadki - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

103 Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov - - - 2 2 - 30 30 - 4.50

279 udina 282 rpalke in kompresorji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



23



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar

° Balistika in specialnamehatronika ***



° Osnove podjetništva*** 45 - - 185 / 506

Kosel B./ Kukovec







Pogoji za dokon anje študija:So enaki kot so navedeni v 3. letniku na smeri Energetsko in procesno strojništvo, izbirna skupinaEnergetska tehnika.




24

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Procesna tehnika



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK


* ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške varnosti 2 - - - - - 30 - - 3.00Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in

lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -



izbirni skupini: Procesna tehnika

149 Žun 131 Toplota II 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 211/47

Butala V./ Modic

132 Hlajenje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

481 Golobi 139 Osnove procesne tehnike 3 - - - 2 - 45 30 - 6.00 ° Izbirni predmet *

(GLEJ NAVODILO ŠT.1)2 3 - - - - 30 45 - 5.25

204 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v izbirni skupini:

Procesna tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 481 Golobi 236 Procesne naprave - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 211/47

Butala V./ Modic

237 Plinski sistemi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

294 Bajsi 238 Tehnika za okolje - - - 2 - 2 30 - 30 6.00 149 Žun 247 Transport po ceveh - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 543/294

Kramar/ Bajsi

248 Tla ne posode, cevovodi in oprema - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

481 Golobi 249 Osnove sušenja in sušilnice - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

335 Poredoš 251 Toplotne rpalke - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 279 udina 252 rpalke in kompresorji - - - 3 1 1 45 15 15 6.75 294 Bajsi 253 Prevzemni preizkusi

procesnih naprav - - - 2 1 - 30 15 - 3.75



25



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar

° Balistika in specialna mehatronika ***




Kosel B./ Kukovec


NAVODILO ŠT. 1: Kot obvezni predmet izbere 1 izbirni predmet v skupini, ki ima 75 ur in najmanj 5,25 KT.NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2: Glede na sprejeti študijski program študent izbere izbirne predmete tako, da bo število ur predavanj, vaj in seminarjev v 3. letniku v skupnem obsegu 750 ur (t.j. 255 ur izbirnih predmetov).

Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine za katero se ob vpisu odlo i.Priporo ljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.








26

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV - Izbirna skupina Konstrukterstvo in gradnja strojev



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri * ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške


lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

328 Kova 113 Konstrukcijska gradiva 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Konstrukterstvo in gradnja strojev

277 Duhovnik 144 Osnove in postopki

konstruiranja 4 2 - - - - 60 30 - 7.50543 Kramar 145 Nosilne konstrukcije 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 467/*/701

Vižintin/Fišer/Pezdirnik

146 Pogoni in prenosniki mo i 4 3 - - - - 60 45 - 8.25

206 Seminar iz konstruiranja strojev in naprav - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v izbirni skupini: Konstrukterstvo in gradnja strojev (GLEJ NAVODILAZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 338 Prebil 254 Mobilni stroji in vozila - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 543 Kramar 256 Transportne naprave in

sistemi - - - 3 2 - 45 30 - 6.00277 Duhovnik 257 Konstruiranje strojev in

naprav - - - 2 3 - 30 45 - 5.25505 Senega nik 261 Projektiranje in

vzdrževanje energetskih postrojenj - - - 1 2 1 15 30 15 4.50

158 Kopa 274 Obdelovalni stroji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



27



Skupaj ur

pr. v. s.


543/294

Kramar/ Bajsi

275 Tla ne posode, cevovodi in oprema - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

* Fišer 276 Krmilja strojev in naprav - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

277 Ra unalniško vodenje transportnih naprav in sistemov*** - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

338 Prebil 278 Finomehanika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 277/143

Duhovnik/Emri

279 Konstrukcije iz nekovinskih gradiv - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

103 Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov - - - 2 2 - 30 30 - 4.50Posebni izbirni predmeti


Kosel F./ Boltežar




° Osnove podjetništva *** 45 - - 185/508

Kosel B./ Kukovec



Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisu odlo i. Priporo ljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri. Za izbirni predmet študent ne more vpisati predmeta, ki ga je že 1x vpisal v 2. oz. 3. letniku.







28

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV - izbirna skupina Vzdrževanje strojev



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri: * ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške


lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

328 Kova 113 Konstrukcijska gradiva 3 1 - - - - 45 15 - 5.25

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Vzdrževanje strojev

467 Vižintin 150 Poškodbe in tehni na

diagnostika 4 3 - - - - 60 45 - 8.25623 Nagode 151 Efektivnost sistemov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 467/*

Vižintin/Kalin

152 Maziva in sistemi mazanja 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

701/467

Pezdirnik/Vižintin

153 Tehnološki postopkipri vzdrževanju - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

701 Pezdirnik 154 Organizacija, logistikain ekonomika vzdrževanja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

207 Seminar iz vzdrževanja strojev - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Vzdrževanje strojev (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 701 Pezdirnik 258 Vzdrževanje v industriji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 467 Vižintin 259 Vzdrževanje v prometu - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 505 Senega nik 261 Projektiranje in

vzdrževanje energetskih postrojenj - - - 1 2 1 15 30 15 4.50

701 Pezdirnik 267 Vzdrževanje krmilnih sistemov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

395 Medved 268 Varstvo okolja v industriji - - - 4 - 1 60 - 15 7.50

103 Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov - - - 2 2 - 30 30 - 4.50



29



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec



Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisu odlo i. Priporo ljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.








30

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Proizvodne tehnologije



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK


* ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške


lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Proizvodne tehnologije

445 Kampuš 159 Tehnologija

preoblikovanjakovin in nekovin 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

135 Junkar 160 Alternativne tehnologije 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 135/86

Junkar/Sluga

161 Meritve v proizvodnji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

158/257

Kopa /Kuzman

162 Na rtovanje tehnologij in izdelkov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

211 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Proizvodne tehnologije (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 158 Kopa 271 Obdelovalni stroji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 104 Noe 286 Strega materiala in

sredstev - - - 3 2 - 45 30 - 6.00158 / 353

Kopa / Butala P.

° Elementi ra unalniškointegrirane proizvodnje - - - 3 2 1 45 30 15 7.50

104 Noe 283 Hidravli na in pnevmati na krmilja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

103 Starbek 287 Na rtovanje in vodenje proizvodnje - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

139 Grum 288 Preskušanje materialov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



31



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec











32

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Vodenje proizvodnje



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK




lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Vodenje proizvodnje


preoblikovanjakovin in nekovin 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

135 Junkar 160 Alternativne tehnologije 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 103 Starbek 166 Na rtovanje in vodenje

proizvodnje - - - 2 3 - 30 45 - 5.25104 Noe 167 Strega materiala in

sredstev - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 212 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Vodenje proizvodnje (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 140 Oman 262 Industrijska energetika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 158/353

Kopa /Butala P.

° Elementi ra unalniškointegrirane proizvodnje - - - 3 2 1 45 30 15 7.50

158 Kopa 271 Obdelovalni stroji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 135/86

Junkar/Sluga


104 Noe 283 Hidravli na in pnevmati na krmilja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

103 Starbek ° Investicijski inženiring in vodenje projektov - - - 2 2 1 30 30 15 6.00



33



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar


° Uvod v vojaško vedo***



Kosel B./ Kukovec











34

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Varilstvo



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK




lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 Obvezni predmeti

v izbirni skupini: Varilstvo

Z/21 Kejžar 171 Varilska tehnologija 4 3 - - - - 60 45 - 8.25 328 Kova 172 Nekovinska in

kompozitna gradiva 3 1 - - - - 45 15 - 5.25288 Tušek 177 Varilni stroji in

naprave II - - - 1 2 - 15 30 - 3.00543 Kramar 174 Varjene konstrukcije - - - 4 3 - 60 45 - 8.25 139 Grum 175 Preskušanje materialov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 139 Grum 176 Toplotna obdelava - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 213 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: VarilstvoŠTUDENT NE IZBIRA PREDMETOV

Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec




35







36

Smer: LETALSTVO - Izbirna skupina: Snovanje in vzdrževanje letal, Prometni pilot letala, Prometni pilot helikopterja, Operativne službe

(prenovljen predmetnik se je za el izvajati s š.l. 2003/2004)


Semester poletni pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Številokredit.to k

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem izbirnim skupinam:

658 Trenc 900 Letalski motorji 2.7 1 - 2 2 - 70 45 - 9.25727 Kosel T. 901 Sistemi na letalu I 2 1 - - - - 30 15 - 3.75727 Kosel T. 902 Letalske konstrukcije I 2 1 - - - - 30 15 - 3.75441/110/Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Snovanje in vzdrževanje letal

* ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.0061 Kosel F. 910 Lahka gradnja v letalstvu 3 2.3 - - - - 45 35 - 6.25Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50996 Škufca 912 Mehanika leta helikopterja 3 1 - - - - 45 15 - 5.25508 Kukovec 913 Letalska angleš ina II - - - 2 2 - 30 30 - 4.50727 Kosel T. 914 Letalske konstrukcije II - - - 3 2 1 45 30 15 7.50727 Kosel T. 915 Sistemi na letalu II - - - 2 2 - 30 30 - 4.50467 Vižintin 916 Tehnološki postopki pri

vzdrževanju zrakoplovov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 917 Seminar - - - - - 2 - - 30 3.00

Skupni predmeti v izbirnih skupinah : Prometni pilot letala, Prometni pilot helikopterja,Operativne službe

Z26 Marn 925 Letalsko pravo in predpisi 3 - 1 - - - 45 - 15 6.00Z17 Rakovec 926 Letalska meteorologija 3.3 2 - - - - 50 30 - 6.50Z5 Golouh 927 Letalska psihologija 2 - - - - - 30 - - 3.00Z34 Šorn 928 Letalska navigacija II - - - 4 3 - 60 45 - 8.25506 Kukovec 929 Angleška letalska

terminologija in frazeologija - - - 2 2 - 30 30 - 4.50

Obvezni predmeti v izbirni skupini : Prometni pilot letala

Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50Z34 Šorn 935 Zmogljivosti letala in

na rtovanje leta - - - 4 4 - 60 60 - 9.00997 Horvat 936 Operativni postopki letal - - - 2 - - 30 - - 3.00



37


Semester poletni pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Številokredit.to k

3. LETNIK

Obvezni predmeti v izbirni skupini : Prometni pilot helikopterja

996 Škufca 912 Mehanika leta helikopterja 3 1 - - - - 45 15 - 5.25996 Škufca 940 Zmogljivosti helikopterja in

na rtovanje leta - - - 4 4 - 60 60 - 9.00996 Škufca 941 Operativni postopki

helikopterjev - - - 2 - - 30 - - 3.00

Obvezni predmeti v izbirni skupini : Operativne službe

Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50983 Grebenšek 950 Operativni postopki služb

zra nega prometa - - - 2 2 - 30 30 - 4.50983 Grebenšek 951 Letališ a in oprema za

vodenje zra nega prometa - - - 3 1 - 45 15 - 5.25 952 Seminar - - - - - 2 - - 30 3.00 Posebni izbirni predmeti 54 Fajdiga ° Posebna vozila *** 61/350

Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec





Opomba: v š.l. 2006/07 se bodo študenti vpisovali v izbirni skupini “Snovanje in vzdrževanje letal” in “Prometni pilot letala”; v izbirni skupini “Prometni pilot helikopterja” in “Operativne službe” pa le, e jim bo odobren vzporedni vpis.




38

2.7.2. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA – REDNI ŠTUDIJ - NOVO MESTO Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Št. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. to k

1. LETNIK +++ Predmeti, ki so skupni vsem smerem 134 Petriši 2 Tehniška matematika 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

* Možina 3 Tehniška fizika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00163/61/176/350

Stropnik/Kosel F./ Štok/Boltežar

4 Tehniška mehanika I 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75

328/* Kova /Šturm 5 Gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00338 Prebil 6 Tehniška dokumentacija

in RPR 2 3 - - - - 30 45 - 5.25185

506

Kosel B

Kukovec

7

8

Angleški jezik aliNemški jezik - - 2 - - 2 - - 60 6.00

* Jenko 9 Elektrotehnika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50135/158/445


18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50

134 Petriši 13 Numeri ne metode in programiranje - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

441/110/*

Bratuž/Šubic/Hla a

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

130 Delovna praksa 1 mesec 2. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem 149/569 Žun/Bomba 14 Tehniška termodinamika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00163/176/ 61

Stropnik/Štok/Kosel F.


623 Nagode 16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25294 Bajsi 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00135/158/445



288 Tušek 19 Tehnika spajanja - - - 2 2 - 30 30 - 4.5046 Kariž 22 Osnove krmilne tehnike - - - 3 2 - 45 30 - 6.00189 Sokovi 23 Zagotavljanje kakovosti - - - - - 2 - - 30 3.00441/110/*


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV 61 Kosel F. 26 Tehniška mehanika III - - - 3 2 - 45 30 - 6.00701 Pezdirnik 27 Hidravlika in

pnevmatika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – NM – redni

39

Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2.

Opomba: pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar +++ - Pedagoški proces se bo izvajal, e bo zadoš eno pogojem razpisa za vpis. * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. - Predmet se bo izvajal v Ljubljani.

- e bo pri predmetih pri posameznih smereh manj kot 10 kandidatov, se predmet praviloma ne bo izvajal.



Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – NM – redni

40

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Procesna tehnika - NOVO MESTO



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK


* ** 103 lovek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške varnosti 2 - - - - - 30 - - 3.00Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in

lastnina - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110/*


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -



izbirni skupini: Procesna tehnika

569 Bomba 131 Toplota II 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 47 Modic 132 Hlajenje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 481 Golobi 139 Osnove procesne tehnike 3 - - - 2 - 45 30 - 6.00 ° Izbirni predmet *

(GLEJ NAVODILO ŠT.1)2 3 - - - - 30 45 - 5.25

204 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v izbirni skupini:

Procesna tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 481 Golobi 236 Procesne naprave - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 211/47

Butala V./ Modic

237 Plinski sistemi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

294 Bajsi 238 Tehnika za okolje - - - 2 - 2 30 - 30 6.00 569 Bomba 247 Transport po ceveh - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 543/294

Kramar/ Bajsi

248 Tla ne posode, cevovodi in oprema - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

481 Golobi 249 Osnove sušenja in sušilnice - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

335 Poredoš 251 Toplotne rpalke - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 279 udina 252 rpalke in kompresorji - - - 3 1 1 45 15 15 6.75 294 Bajsi 253 Prevzemni preizkusi

procesnih naprav - - - 2 1 - 30 15 - 3.75


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – NM – redni

41



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec


NAVODILO ŠT. 1: Kot obvezni predmet izbere 1 izbirni predmet v skupini, ki ima 75 ur in najmanj 5,25 KT.NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2: Glede na sprejeti študijski program študent izbere izbirne predmete tako, da bo število ur predavanj, vaj in seminarjev v 3. letniku v skupnem obsegu 750 ur (t.j. 255 ur izbirnih predmetov).

Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine za katero se ob vpisu odlo i.Priporo ljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.




Pogoji za dokon anje študija:So enaki kot so navedeni v 3. letniku na smeri Energetsko in procesno strojništvo, izbirna skupinaEnergetska tehnika – Ljubljana.



Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – NM – redni

42

2.7.3. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - IZREDNI ŠTUDIJ - LJUBLJANA +++


pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Štev.kred.to k

1. LETNIK +++ Predmeti, ki so skupni vsem smerem 134 Petriši 2 Tehniška matematika+ 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00* Možina 3 Tehniška fizika++ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 61 Kosel F. 4 Tehniška mehanika I++ 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75 139/* Grum/Šturm 5 Gradiva+ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338 Prebil 6 Tehniška

dokumentacija in RPR+ 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

185 Kosel B. 7 Angleški jezik+ ali

506 Kukovec 8 Nemški jezik+ - - 2 - - 2 - - 60 6.00 */* Jenko/Zajc 9 Elektrotehnika+ - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 135/158/445


18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika++

- - - 2 2 - 30 30 - 4.50

134 Petriši 13 Numeri ne metode in programiranje++ - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Pogoji za napredovanje: iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za napredovanje: iz 2. v 3. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2.

Opombe:* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. + - V š.l. 2006/2007 se bo pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z + za 1. semester (generacija 2006/2007) in 2. semester (generacija 2005/2006).++ - V š.l. 2005/2006 se je pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z ++ za 1. semester (generacija 2005/2006) in 2. semester (generacija 2004/2005). +++ - Pedagoški proces v 1. semestru se bo izvajal, e bo zadoš eno pogojem razpisa za vpis. pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar

Število kreditnih to k (KT): 10 ur predavanj: 1 KT 20 ur vaj: 1 KT 10 ur seminarja: 1 KT


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – LJ – izredni

43


pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Štev.kred.to k

2. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri: Proizvodno strojništvo, izbirna skupina: Proizvodne tehnologije 149 Žun 14 Tehniška

termodinamika++ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

163/176 Stropnik/Štok 15 Tehniška mehanika II+ 4 3 - - - - 60 45 - 8.25 623 Nagode 16 Strojni elementi+ 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25 294 Bajsi 17 Meritve+ 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00135/158/445

Junkar/Kopa/Kampuš

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika+

1 - 1 - - - 15 - 15 3.00

288 Tušek 19 Tehnika spajanja++ - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne

tehnike++- - - 3 2 - 45 30 - 6.00

189 Sokovi 23 Zagotavljanje kakovosti++

- - - - - 2 - - 30 3.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

139/* Grum/Šturm 28 Tehnologija materialov++ - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

189/ 158

Sokovi /Kopa

29 Zagotavljanje kakovosti (PS)++ - - - 1 - - 15 - - 1.50

158/ 189

Kopa /Sokovi

31 Tehnologija odrezavanja++ - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

Opombe:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar + - V š.l. 2006/2007 se bo pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z + za 3. semester (generacija 2004/2005); za 4. semester se pedagoški proces ne bo izvajal, ker ni bilo vpisne generacije 2003/2004. ++ - V š.l. 2005/2006 se je pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z ++ le za 4. semester (gen. 2002/2003); za 3. semester pedagoški proces ni bil organiziran, ker ni bilo vpisne generacije 2003/2004. Predmet Tehnika spajanja se je izvajal tudi za 1. semester (generacija 2005/2006) in 2. semester (generacija 2004/2005).




Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – LJ – izredni

44

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Vodenje proizvodnje



Skupaj ur

pr. v. s.


3. LETNIK


* ** 103 lovek in tehnika+ 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške

varnosti+ 2 - - - - - 30 - - 3.00Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in

lastnina++ - - - 2 - - 30 - - 3.00441/110Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104/*

Noe/Herakovi

117 Montaža izdelkov+ 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

103 Starbek 118 Priprava proizvodnje+ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Vodenje proizvodnje


preoblikovanjakovin in nekovin+ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

135 Junkar 160 Alternativnetehnologije+ 2 2 - - - - 30 30 - 4.50

103 Starbek 166 Na rtovanje in vodenje proizvodnje++ - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

104/*

Noe/Herakovi

167 Strega materiala in sredstev++ - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

212 Seminar++ - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Vodenje proizvodnje (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 140 Oman 262 Industrijska energetika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 158/353

Kopa /Butala P.

° Elementi ra unalniškointegrirane proizvodnje++ - - - 3 2 1 45 30 15 7.50

158 Kopa 271 Obdelovalni stroji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 135/86

Junkar/Sluga


104/*

Noe/Herakovi

283 Hidravli na in pnevmati na krmilja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

103 Starbek ° Investicijski inženiring in vodenje projektov++ - - - 2 2 1 30 30 15 6.00


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – LJ – izredni

45



Skupaj ur

pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec





Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar ° - Številka predmeta bo objavljena kasneje. * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. ** - Predavatelj bo objavljena kasneje. *** - V š.l. 2006/2007 se predmet ne bo izvajal. + - V š.l. 2006/2007 se bo pedagoški proces predvidoma izvajal pri predmetih ozna enih z + za 5. semester (generacija 2002/2003); za 6. semester se bo izvajal pedagoški proces v š. l. 2007/2008, ker ni bilo vpisne generacije 2001/2002, pri predmetih ozna enih z ++.





Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – LJ – izredni

46

2.7.4. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - IZREDNI ŠTUDIJ - NOVA GORICA +++


pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur

pr. v. s.

Štev.kred.to k

1. LETNIK +++ Predmeti, ki so skupni vsem smerem * Turnšek 2 Tehniška matematika+ 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00* Možina 3 Tehniška fizika++ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 176/350/163/61

Štok/Boltežar/Stropnik/Kosel

4 Tehniška mehanika I++ 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75

* Šturm 5 Gradiva+ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338 Prebil 6 Tehniška

dokumentacija in RPR+ 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

* Celinšek 7 Angleški jezik+ ali

506 Kukovec 8 Nemški jezik+ - - 2 - - 2 - - 60 6.00 * Jenko 9 Elektrotehnika+ - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 135/158/445


18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika++

- - - 2 2 - 30 30 - 4.50

134 Petriši 13 Numeri ne metode in programiranje++ - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Pogoji za napredovanje: iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2. Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.2.

Opombe:* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. - Predmet se izvaja v Ljubljani.

+ - V š.l. 2005/2006 se je pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z + za 1. semester (generacija 2005/2006). ++ - V š.l. 2006/2007 se bo pedagoški proces izvajal pri predmetih ozna enih z ++ za 1. semester (generacija 2006/2007) in 2. semester (generacija 2005/2006).+++ - Pedagoški proces v 1. semestru se bo izvajal, e bo zadoš eno pogojem razpisa za vpis. pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar



Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – NG – izredni

47

2.7.5. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi - IZREDNI ŠTUDIJ - LJUBLJANA °°°

Štev. Predavatelj Štev. Predmet Skupaj

ur pr. v.

Izbirni predmeti po posamezni študijski smeri

3. LETNIK - 6. SEMESTER °°°

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO

Izbirna skupina: Energetska tehnika:

294 Bajsi 36 Meritve v energetiki in procesni tehniki 75 ur505 Senega nik 37 Metode smotrne rabe energije 75 ur 279 udina 38 Tehni na akustika 75 ur Z19 Širok 39 Hidroenergetski sistemi 75 ur Izbirna skupina: Hišna in sanitarna tehnika:211 Butala V. 41 Osnove hišne tehnike 75 ur 211 Butala V. 42 Plinske instalacije 75 ur 211 Butala V. 43 Sanitarne in požarne instalacije 75 ur 211 Butala V. 44 Projektiranje instalacij z ra unalnikom 75 ur

Izbirna skupina: Procesna tehnika: 149 Žun 45 Transport po ceveh 75 ur 279 udina 46 rpalke in kompresorji 75 ur 335 Poredoš 47 Toplotne rpalke 75 ur 294 Bajsi 48 Tehnika za okolje 75 ur

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV

Izbirna skupina: Konstrukterstvo in gradnja strojev 277 Duhovnik 49 Konstruiranje z ra unalnikom (CAD) 75 ur 277 Duhovnik 51 Industrijsko oblikovanje 75 ur543 Kramar 52 Transportne naprave in tehni na logistika 75 ur 277/143 Duhovnik/Emri 53 Konstrukcije iz nekovinskih gradiv 75 ur 85 Ra unalniško vodenje transportnih naprav in sistemov 75 ur 61 Kosel F. 86 Tehniška mehanika III 75 ur

Izbirna skupina: Vzdrževanje strojev 701/467 Pezdirnik/Vižintin 55 Osnove vzdrževanja 75 ur 467 Vižintin 56 Poškodbe in tehni na diagnostika 75 ur 467 Vižintin 57 Maziva in sistemi mazanja 75 ur 54/623 Fajdiga/Nagode 58 Efektivnost sistemov 75 ur 701/467 Pezdirnik/Vižintin 59 Projektiranje in vzdrževanje mehanskih in hidravli nih

pogonov 75 ur


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 VSŠ – LJ – nadaljevalni

48

Štev. Predavatelj Štev. Predmet Skupaj

ur pr. v.

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO

103 Starbek 61 Na rtovanje in vodenje proizvodnje 75 ur 158 Kopa 62 Na rtovanje tehnologij in izdelkov 75 ur 139 Grum 63 Toplotna obdelava 75 ur 445 Kampuš 64 Tehnologija preoblikovanja kovin in nekovin 75 ur 158 Kopa 65 Obdelovalni stroji 75 ur 135 Junkar 66 Alternativne tehnologije 75 ur 104 Noe 67 Montaža izdelkov 75 ur 189 Sokovi 68 Zagotavljanje kakovosti 75 ur 139 Grum 69 Neporušne preiskave 75 ur 288 Tušek 72 Fizika varilnega procesa 75 ur Z21 Kejžar 73 Metalurgija varjenja 75 ur

Smer: LETALSTVO

46 Kariž 74 Osnove krmilne tehnike (izbirni samo za energetike) 75 ur 467 Vižintin 56 Poškodbe in tehni na diagnostika 75 ur 54/623 Fajdiga/Nagode 58 Efektivnost sistemov 75 ur 294 Bajsi 77 Meritve (izbirni samo za neenergetike) 75 ur 328 Kova 78 Konstrukcijska gradiva 75 ur

Dodatni izbirni predmeti za vse smeri:

103 Starbek 79 Investicijski inženiring in vodenje projektov 75 ur Z434 Vah i 82 Osnove podjetništva 75 ur 505 Senega nik 83 Vrednotenje opreme in strojev 75 ur

Obvezni za vse smeri: 84 Projektni seminar 75 ur

Kandidati, ki želijo nadaljevati študij po predmetniku nadaljevalnega programa VSŠ se praviloma lahko vpišejo le na isto smer kot so jo zaklju ili na VŠ študiju, razen e jim je izdana odlo ba za spremembo smeri glede na VŠ študij. Sprememba smeri se dovoljuje le izjemoma, e kandidat na željeni (novi smeri) strokovno deluje (bil zaposlen) najmanj 3 leta. Kandidati izberejo najmanj tri predmete iz smeri, ki jo vpišejo, razliko predmetov do 5 pa lahko izberejo med predmeti v isti ali drugi smeri oz. dodatnimi izbirnimi predmeti za vse smeri. Opomba: pr. - predavanja (45), v. - vaje (30), projektni seminar - 75 ur

OPOMBA: Vpisni pogoji, organizacija študija, trajanje študija, pogoji za dokon anje študija, strokovni naslov so navedeni v poglavju 4 – to ka 4.1.

°°° - V š.l. 2006/2007 se pedagoški proces ne bo izvajal.


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007VSŠ – LJ – nadaljevalni

49

2.8. Predmetnik programa UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Predmetnik se je v zaporednih šolskih letih uvajal v posamezne letnike študija. Za etek izvajanja: v š.l. 1998/99 v 1. letniku, v š.l. 1999/2000 v 2. letniku, v š.l. 2000/2001 v 3.letniku, v š.l. 2001/2002 v 4. letniku, v š.l. 2002/2003 v 9 semestru).

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. to k

1. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem smerem 718/*

Perman/ Turnšek

1001 Matematika 1 4 2 - 4 2 - 120 60 - 15.00

78 Grabec 1002 Fizika 3 3 - 2 2 - 75 75 - 11.25

*/* Zajc/Jenko 1003 Elektrotehnika 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 Z446 Turel 1004 Kemija 2 1 - - - - 30 15 - 3.75 143 Emri 1005 Statika in kinematika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338/* Prebil/** 1006 Tehni na dokumentacija - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 139/* Grum/Šturm 1007 Gradiva - - - 4 2 - 60 30 - 7.50 61/176

Kosel F./ Štok

1008 Trdnost - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

2. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem smerem 718 Perman 1020 Matematika 2 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

134 Petriši 1021 Numeri ne metode 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 149 Žun 1022 Termodinamika 4 2 - - - - 60 30 - 7.50 350 Boltežar 1023 Dinamika 2 2 - 2 1 - 60 45 - 8.25 54 Fajdiga 1024 Strojni elementi 1 2 2 - 3 3 - 75 75 - 11.25* ater 1025 Ekonomika 2 - - - - - 30 - - 3.00 61 Kosel F. 1026 Mehanika fluidov - - - 4 2 - 60 30 - 7.50 176 Štok 1027 Metode numeri nega

modeliranja - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 1028 Seminar - - - 1 - - 15 - - 1.50 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 - - Strokovna praksa 1 1 mesec

Pogoji za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1. Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1.

Pogoji za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1. Pogoji na ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1.

Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. ** - Predavatelj bo objavljena kasneje.



Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007 UNI – LJ

50

Semester zimski

Semester poletni

Skupaj ur Štev. Predavatelj Štev. Predmet

pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s.

Štev.kred.to k

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem smerem 86 Sluga 1040 Eksperimentalne

metode 3 2 - - - - 45 30 - 6.00481 Golobi 1041 Prenos toplote 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 46 Kariž 1042 Tehni na kibernetika 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 * Govekar 1043 Naklju ni pojavi 3 1 - - - - 45 15 - 5.25

506/185

Kukovec/Kosel B.

10441045

Tuj strokovni jezik: Nemški jezik ali Angleški jezik 1 1 - - - - 15 15 - 2.25

441/110

Bratuž/Šubic

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES)

Predmeti, ki so skupni v smeri 140 Oman 1060 Gospodarjenje z

energijo 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00149 Žun 1061 Dinamika teko in - - - 3 3 - 45 45 - 6.75 294 Bajsi 1062 Merilna tehnika - - - 3 4 - 45 60 - 7.50 666 Sekav nik 1063 Energetski stroji - - - 3 2 1 45 30 15 7.50 Predmet, ki je skupen v usmeritvi Usmeritev: Toplotni stroji in naprave (TSN) – Energetsko strojništvo (ENS) 279 udina 1070 Tehni na akustika - - - 3 2 1 45 30 15 7.50 Predmet, ki je skupen v usmeritviUsmeritev: Toplotna tehnika (TOT) – Procesno strojništvo (PRS) 335 Poredoš 1075 Prenos toplote in snovi - - - 4 2 - 60 30 - 7.50

Smer: KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM) Predmeti, ki so skupni v smeri 54 Fajdiga 1090 Strojni elementi 2 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 61 Kosel F. 1091 Višja trdnost - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 350 Boltežar 1092 Višja dinamika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 338 Prebil 1093 Mehanizmi - - - 3 1 1 45 15 15 6.75 467/*

Vižintin/Kalin

1094 Tribologija - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

277/*

Duhovnik/Žavbi

1095 Metodika konstruiranja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Seznam predavanj DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA – 2006/2007UNI – LJ

51

Semester zimski

Semester poletni

Skupaj ur Štev.kred.Štev. Predavatelj Štev. Predmet

pr. v. s. pr v. s. pr. v. s.

to k

Smer: MEHATRONIKA, MIKROMEHANSKI SISTEMI IN AVTOMATIZACIJA (MA) Predmeti, ki so skupni v smeri 54 Fajdiga 1090 Strojni elementi 2 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 61 Kosel F. 1091 Višja trdnost - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

350 Boltežar 1096 Dinamika strojev - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 277/*

Duhovnik/Žavbi

1095 Metodika konstruiranja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

257/ 158

Kuzman/ Kopa

1097 Proizvodne tehnologije - - - 3 1 1 45 15 15 6.75

103 Starbek 1098 Planiranje in krmiljenje proizvodnje - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO (PS) Predmeti, ki so skupni v smeri 158 Kopa 1110 Odrezavanje 1 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 257 Kuzman 1111 Preoblikovanje 1 - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 135 Junkar 1112 Nekonvencionalni

procesi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 103 Starbek 1098 Planiranje in krmiljenje

proizvodnje - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 104 Noe 1113 Montaža - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 288 Tušek 1114 Tehnologije spajanja - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

Ekskurzija v 3. letniku: predvidena enodnevna ekskurzija po podjetjih v Republiki Sloveniji v drugem tednu meseca maja

Pogoji za napredovanje iz 3. v 4. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1.Pogoji za ponavljanje 3. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1.

Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.





52

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES)

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. to k Usmeritev: Toplotni stroji in naprave (TSN)– Energetsko strojništvo (ENS)

4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi Z19 Širok 1200 rpalke 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 Z19 Širok 1201 Dinamika teko in v

turbinskih strojih 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00658 Trenc 1202 Toplotni batni stroji 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 140 Oman 1203 Generatorji toplote 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 666 Sekav nik 1204 Energetski sistemi 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 Izbirni predmeti v usmeritvi

– študent izbere 3 predmete 279 udina 1214 Kompresorji in

ventilatorji - - - 2 2 1 30 30 15 6.00505 Senega nik 1215 Goriva in zgorevanje - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 Z19 Širok 1216 Preizkušanje energetskih

strojev - - - 2 2 1 30 30 15 6.00658 Trenc 1217 Motorji z notranjim

zgorevanjem - - - 2 2 1 30 30 15 6.00666 Sekav nik 1218 Parne in plinske turbine - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 1225 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec

5. LETNIK - 9. semester Izbirni predmeti v usmeritvi

– študent izbere 2 predmeta 350 Boltežar 1233 Dinamika strojev 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 481 Golobi 1234 Termodinamika zmesi 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 257/158

Kuzman/ Kopa

1235 Proizvodne tehnologije 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

1240 Diplomski seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -

Usmeritev: Toplotna tehnika (TOT) – Procesno strojništvo (PRS)

4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 294 Bajsi 1241 Eksperimentalna

mehanika teko in2 3 - - - - 30 45 - 5.25

Z275 Škerget 1242 Ra unalniška dinamika teko in

2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

211/ Butala V. 1243 Klimatizacija 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 335 Poredoš 1244 Hlajenje 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75 481 Golobi 1245 Termodinamika zmesi 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 149 Žun 1246 Dvofazni tok - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



53


Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 2 predmeta

395 Medved 1255 Uvod v inženirstvo okolja - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 481 Golobi 1256 Procesna tehnika 1 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 335/481

Poredoš/Golobi

1257 Prenosniki toplote - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

1265 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec

5. LETNIK – 9. semester


395 Medved 1273 Obnovljivi viri energije 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 Z100/569

Levec/Bomba

1274 Procesna tehnika 2 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Z200 Filipi 1275 Inteligentni sistemi 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 1280 Diplomski seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -


Pogoji za napredovanje iz 4. v 5. letnik: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1. Pogoji za ponavljanje 4. letnika: pogoji so objavljeni v to ki 3.5.1.

Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar # - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti. Število kreditnih to k (KT): 10 ur predavanj: 1 KT 20 ur vaj: 1 KT 10 ur seminarja: 1 KT Pogoji za dokon anje študija:Za dokon anje študija mora študent:

uspešno opraviti vse izpite oz. obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega in diplomskega seminarja

opraviti enomese no strokovno prakso 1 po 2. letniku in enomese no strokovno prakso 2 po 4. letniku se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. in 4. letniku izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo

Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnih usmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na število študentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: » e je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogo aizbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. e bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.« Glede na sklep se ne izvajajo naslednje usmeritve na smeri Energetsko in procesno strojništvo (ES):

Hidravli ni stroji (HIS) – Energetsko strojništvo (ENS) Inženirstvo teko in (INT) – Procesno strojništvo (PRS) Procesna tehnika in tehnologija okolja (PTO) - Procesno strojništvo (PRS)



54

Smer: KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM)


Usmeritev: Pogonska tehnika (POT) 4. LETNIKPredmeti, ki so skupni v usmeritvi 277 Duhovnik 1401 Ra unalniško podprto

konstruiranje- CAD** 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 623/54

Nagode / Fajdiga

1402 Efektivnost proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

467 Vižintin 1403 Mehanski pogoni 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 623/54

Nagode/Fajdiga

1404 Metode vrednotenja konstrukcij 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

666 Sekav nik 1405 Energetski stroji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 701 Pezdirnik 1406 Fluidna tehnika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 277/143

Duhovnik/Emri

1407 Konstrukcije iz nekovinskih gradiv - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

467/*

Vižintin/Podgornik

1408 Mehanika kontakta - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

1425 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec

5. LETNIK - 9. semester

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 543 Kramar 1432 Optimiranje izdelkov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 467 Vižintin 1434 Tehni na diagnostika 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 1435 Diplomski seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -

Usmeritev: Nelinearna mehanika konstrukcij (NMK) 4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 277 Duhovnik 1441 Ra unalniško podprto

konstruiranje-CAD** 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 623/54

Nagode/Fajdiga

1442 Efektivnost proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

61 Kosel F. 1443 Stabilnost konstrukcij 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 176 Štok 1444 Mehanika konstrukcij 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 257/158

Kuzman/ Kopa

1445 Proizvodne tehnologije 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

176 Štok 1446 Plastomehanika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 543 Kramar 1447 Nosilne konstrukcije - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 143 Emri 1448 Mehanika polimerov in

kompozitov - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 1465 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec



55



Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 143 Emri 1474 Eksperimentalna

mehanika 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 176 Štok 1475 Ra unalniška analiza

konstrukcij 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 1480 Diplomski seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -



Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar # - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti. * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.

- Predmet Metode vrednotenja konstrukcij se izvaja v letnem semestru; Predmet Fluidna tehnika se izvaja v zimskem semestru ** - V okviru predmeta CAD in dela projektnega seminarja lahko študentje izberejo skupen mednarodni projekt

E-GPR (European- Global Product Realization – Evropski program celovitega osvajanja izdelkov), ki se izvaja med TU Delft, EPFL Lausanne, London City University, Univerzo v Zagrebu in Univerzo v Ljubljani. Študentje se prijavijo po vpisu v etrti letnik.

Število kreditnih to k (KT): 10 ur predavanj: 1 KT 20 ur vaj: 1 KT 10 ur seminarja: 1 KT Pogoji za dokon anje študija:Za dokon anje študija mora študent:

uspešno opraviti vse izpite oz. obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega in diplomskega seminarja opraviti enomese no strokovno prakso 1 po 2. letniku in enomese no strokovno prakso 2 po 4. letniku se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. in 4. letniku izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo

Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnih usmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na število študentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: » e je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogo a izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. e bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.« Glede na sklep se ne izvajajo naslednje usmeritve na smeri Konstruiranje in mehanika (KM) :

Modeliranje elementov in konstrukcij (MEK) – Konstruiranje (K) Pogonski stroji in transportne naprave (PTN) – Konstruiranje (K) Mobilna tehnika (MOT) – Konstruiranje (K) Dinamika strojev (DIS) – Mehanika (M) Mehanika polimerov in kompozitov (MPK) – Mehanika (M)



56

Smer: MEHATRONIKA, MIKROMEHANSKI SISTEMI IN AVTOMATIZACIJA (MA)


Usmeritev: Mehatronika in mikromehanski sistemi (MMS)

4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 353 Butala P. 1701 Mehatronski sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1702 Mikroprocesorski krmilni sistemi 1 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

353 Butala P. 1703 FMS in CIM sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1704 Laserski sistemi 2 1 2 - - - 30 15 30 6.75

46 Kariž 1705 Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

353 Butala P. 1706 Mehatronski sistemi 2 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1707 Mikroprocesorski krmilni sistemi 2 - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

86 Sluga 1708 FMS in CIM sistemi 2 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

1720 Projektni seminar # 150 ur 15.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 -

Strokovna praksa 2 1 mesec 5. LETNIK - 9. semester


353/86

Butala P./ Sluga

1731 Senzorji in aktuatorji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86/353

Sluga/Butala P.

1732 Proizvodna kibernetika 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86 Sluga 1733 Kontrola kvalitete 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

139 Grum 1734 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

1735 Robotika *** 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

1740 Diplomski seminar # 150 ur 15.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -



Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar *** - V š.l. 2006/2007 se predmet ne bo izvajal.# - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.




57

Pogoji za dokon anje študija:Za dokon anje študija mora študent:

uspešno opraviti vse izpite oz. obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega in diplomskega seminarja opraviti enomese no strokovno prakso 1 po 2. letniku in enomese no strokovno prakso 2 po 4. letniku se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. in 4. letniku izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo

Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnih usmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na število študentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: » e je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogo a izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. e bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.« Glede na sklep se ne izvajata naslednji usmeritvi na smeri Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija (MA):

Laserska tehnika (LAT)Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki (AEP)



58

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO (PS)


Usmeritev: Proizvodne tehnologije (PRT)

4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1801 Toplotna obdelava 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1823 Projektno vodenje 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

158 Kopa 1803 Odrezavanje 2 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

445 Kampuš 1804 Preoblikovanje 2 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

135/86

Junkar/Sluga

1805 Tehnološke meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

103 Starbek 1806 Proizvodni sistemi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

104 Noe 1807 Strega in montaža - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 1 izbirni predmet

257 Kuzman 1817 Preoblikovalni stroji in naprave - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

445 Kampuš 1818 Stroji in orodja za polimerna gradiva - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

158 Kopa 1819 Odrezovalni stroji in naprave - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

139/* Grum/Šturm 1820 Nauk o kovinah - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

666 Sekav nik 1821 Energetski stroji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

328 Kova 1822 Nekovinska gradiva - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

353 Butala P. 1802 FMS in CIM sistemi 1 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

135/257

Junkar/Kuzman

1824 Manegement inovativnih tehnologij - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

892 Diaci 1825 Laserski sistemi - - - 2 1 2 30 15 30 6.75



Strokovna praksa 2 1 mesec 5. LETNIK - 9. semester

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1834 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

277 Duhovnik 1835 Modeliranje proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00





59

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s

.to k

Usmeritev: Varilne tehnologije (VAT)

4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1841 Toplotna obdelava 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

353 Butala P. 1842 FMS in CIM sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

288 Tušek 1843 Fizika varjenja 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Z21 Kejžar 1844 Kemijsko metalurške osnove varilnih procesov in tehnologij 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

139 Grum 1845 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86 Sluga 1846 Kontrola kvalitete - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

543 Kramar 1847 Varilno tehni nazasnova elementov in konstrukcij - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

288 Tušek 1848 Oprema za varilne procese in varstvo pri delu - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



Strokovna praksa 2 1 mesec


Predmet, ki je skupen v usmeritvi892 Diaci 1866 Laserski sistemi 2 1 2 - - - 30 15 30 6.75

Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 1 predmet

257 Kuzman 1867 Preoblikovalni stroji in naprave 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

445 Kampuš 1868 Stroji in orodja za polimerna gradiva 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

158 Kopa 1869 Odrezovalni stroji in naprave 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

139/* Grum/Šturm 1870 Nauk o kovinah 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1871 Proizvodni sistemi 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

104 Noe 1872 Strega in montaža 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

328 Kova 1873 Nekovinska gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1874 Projektno vodenje 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

135/257

Junkar/Kuzman

1875 Manegement inovativnih tehnologij 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00






60


Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar * - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. # - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.


Pogoji za dokon anje študija:Za dokon anje študija mora študent:

uspešno opraviti vse izpite oz obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega in diplomskega seminarja opraviti enomese no strokovno prakso 1 po 2. letniku in enomese no strokovno prakso 2 po 4. letniku se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. in 4. letniku izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo

Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnih usmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na število študentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: » e je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogo a izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. e bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.« Glede na sklep se ne izvajaja naslednja usmeritev na smeri Proizvodno strojništvo (PS):

Proizvodno inženirstvo (PRI)



61

3. IZREDNI ŠTUDIJ

Vse do leta 1994/95 je fakulteta organizirala tudi izredni študij - študij ob delu na višješolskem študiju, ki je potekal po istih študijskih programih kot redni študij višješolskega programa. Od š.l. 1996/1997 dalje je fakulteta vsako leto v Razpisu za vpis objavila, da bo organizirala izredni študij v 1. semestru visokošolskega strokovnega študija v Ljubljani, e se bo vpisalo vsaj 30 študentov, od šolskega leta 2006/2007 pa je v Razpisu za vpis objavljen izredni študij tudi v Novi gorici.

e bo število vpisanih kandidatov manjše od razpisanih mest, fakulteta ne bo posebej organizirala izrednega študija. Vsem prijavljenim na izredni študij pa bo predlagala poslušanje predavanj skupaj z rednimi študenti, vklju itev v tiste skupine vaj, ki so za njih v ugodnem asu, ter opravljanje izpitov.

Dodatne informacije o podrobnostih lahko dobite na fakulteti osebno v referatu za študentske zadeve soba I/1 ali na tel. štev. (01) 47-71-200, interna 145 ali 146.

3.1. Program visokošolskega strokovnega študija - nadaljevalni program - izredni študij

Fakulteta za strojništvo je s š.l. 1997/98 prvi objavila razpis za vpis v program za nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višji izobrazbi z možnostjo vpisa v 3. letnik (6. semester).

Vpisni pogoji:V program se lahko vpiše: kdor je kon al višješolsko izobraževanje na eni izmed fakultet v RS Sloveniji in si pridobil strokovni naslov inženir strojništva, pod posebnimi pogoji za dolo eno smer pa tudi inženir ladijskega strojništva.

Pogoji za organizacijo študija:Študij bo organiziran na naslednjih smereh: Energetsko in procesno strojništvo, Konstruiranje in vzdrževanje strojev, Proizvodno strojništvo ter Letalstvo. Predavanja bodo organizirana, ese bo za posamezno smer oziroma izbirni predmet vpisalo dovolj kandidatov.

Trajanje študija:1 semester po predmetniku prilagojenem študijski smeri (5 predmetov z novimi vsebinami in projektni seminar) ter šest mese no prakti no usposabljanje, ki se lahko nadomesti z dokazljivo enoletno zaposlitvijo na delovnem mestu z inženirskimi nalogami.

Pogoji za dokon anje študija:uspešno opravljene obveznosti pri predpisanih predmetih in seminarjih, potrjeno 6 mese no prakti no usposabljanje, uspešen zagovor pozitivno ocenjene aplikativno usmerjene diplomske naloge.

Strokovni naslov: diplomirani inženir strojništva oz. diplomirana inženirka strojništva



62

4. PREDAVANJA IN VAJE V ŠOLSKEM LETU 2006/2007 IN IZPITNA OBDOBJA – REDNI ŠTUDIJ

Predavanja in vaje potekajo: - v zimskem semestru od 2. oktobra 2006 do vklju no 12. januarja 2007 (15 tednov), - v letnem semestru od 12. februarja 2007 do vklju no 31. maja 2007 (15 tednov).

Študijsko leto traja od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007.

Izpitna obdobja: Zimsko izpitno obdobje od 15.01.2007 do vklju no 09.02.2007 (4 tedne) Letno izpitno obdobje od 01.06.2007 do vklju no 29.06.2007 (4 tedne) Jesensko izpitno obdobje od 27.08.2007 do vklju no 21.09.2007 (4 tedne)

Po itnice trajajo od 2.julija 2007 do 31.avgusta 2007.



63

5. NAGRADE ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO

5.1. Nagrade najboljšim študentom Fakultete za strojništvo

Fakulteta za strojništvo je prvi podelila nagrade za najboljši uspeh v posameznem letniku višješolskega in visokošolskega študija v š.l. 1989/90.

Priznanja in nagrade za najboljši uspeh v š.l. 1989/90 so prejeli:

Janez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Andrej HORVAT za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Boris KUSELJ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Boštjan TALJAT za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Janko TOMC za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Matjaž GUSTIN I za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Andrej GREBENŠEK za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija


Robert KOCBEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Miran POKORN in Janez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Nikola JAKŠI za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Boris KUSELJ in Iztok DOLENC za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Janez AŽMAN za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Sre ko PODLESNIK za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Vida MESEC za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija


Miroslav HALILOVI za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Dejan Aleksander SAJE za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Janez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Andrej HORVAT za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Borut HORVAT za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Bojan HRIBAR za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Sre ko PODLESNIK za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanja za 2., 3. in 4. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija so prejeli še:

Marko VALJAVEC, Dejan JOKSIMOVI in Martin KOLENC


Elvis BELAC za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Simon MANDELJ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Damjan CIRMAN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Miran POKORN za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Sebastijan MENI za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Miran SIRC za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Matjaž VEHOVEC za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija



64

Priznanja za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Janko TOMC in Simon NOVAK

Priznanja za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija so prejeli še:

Bojan HRIBAR, Metod KONCILIJA, Viljem Ivan LOGAR in Joško VALENTIN I .


Miha NASTRAN za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Petar ORBANI za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Primož PODRŽAJ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Igor LAVRI za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Mirko ZUPANC za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Sebastijan MENI za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Borut HORVAT za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Alenka KOLAR in Peter JENKO

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija so prejeli še:

Miran SIRC, Aleš GABER in Matjaž ERŽEN


Boris NOVAK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija Miha NASTRAN za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaJože KUTIN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Boštjan DROBNI za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Andrej HOSTNIK za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študija Bojan LANGERHOLC za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Tomaž ANDREIZ za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Simon MANDELJ in Miha BOBI

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel še:

Peter PETRI


--- za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija --- za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Miha NASTRAN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Petar ORBANI za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija --- za najboljši uspeh v 1.letniku višješolskega študija Damjan KLOB AR za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Gorazd ERNE za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija



65

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še: Jure KNEZ in Jože KUTIN

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija sta prejela še: Boštjan BER AN in Bojan LANGERHOLC.


Tomaž BU AR za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Primož ERMELJ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študija Maja ROTAR za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študija Miha NASTRAN za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Boštjan ZUPANC za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Matjaž PETERNEL za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študija Tilen BERGER za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija je prejel: Tomaž VIDIC

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel: Andrej HOSTNIK

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija je prejel: Marko GARBAJS

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel: Matjaž KARIŽ


Aleš ŠOLAR za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Tomaž BU AR za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Žiga KOGEJ za najboljši uspeh v 3. letniku VIS-univerzitetnega študija Maja ROTAR za najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija

Anže ROVANŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Damijan IPAVEC za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Andrej KOŠMRLJ za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija je prejel: Roman SANABOR

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel: Matjaž PETERNEL

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija je prejel: Dejan ŽIHER

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel: Rado BAJT



66


Andrej PUKŠI za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Janko SLAVI za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Tomaž BU AR za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Žiga KOGEJ za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija

Simon OMAN za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Igor PERDIH za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Dejan NOŽAK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija je prejel:

Tomaž ROBLEK

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija je prejel:

Aleš Gregor RISTI


Uroš PRIMOŽI


Erik BO KO


Matej ŽVOKELJ za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija David BOMBA za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Henri ORBANI in Janko SLAVI za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Peter KRAJNIK za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Jure KOKALJ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Boris PIRNAT za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Igor PODJED za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Gregor BOBOVNIK

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija je prejel

Sebastjan JELEN


Borut HUDOBIVNIK

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija sta prejela:

Iztok KAVŠEK Jožef KOVA I



67


Jure BEZGOVŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Tadej PERHAVEC za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Marko THALER za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Tine OGOREVEC za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Janko SLAVI za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Henri ORBANI za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Gregor HRIBAR za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Tanja NOVAK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Miha BRUMEN za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Dalibor ŠEGA za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija Aleš BOBNAR za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Igor PRODAN


Primož KRANJC


Aljaž OSTERMAN za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Blaž RIHTARŠI za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Jure BEZGOVŠEK za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Marko THALER za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Andrej PUKŠI za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Tomaž LOVREN I za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Sašo UBOVI za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Miha BRUMEN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Martin MELE


Gregor MIHEVC


Mitja MUHI


Mitja POVŠE



68


Lovro KUŠ ER za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Aljaž OSTERMAN za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Matjaž EBERLINC za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Jure SMREKAR za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Gašper ŠUŠTERŠI za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija Janez RAMOVŠ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Tomaž LOVREN I za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Tanja NOVAK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija sta prejela:

Damjan ELIMiha BROJAN


Sašo UBOVI


Valter GRUDEN


Darko ŠINKOVEC


Denis UDOVI za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Rok VRABI za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Uroš LESKOVŠEK za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Milan AMERŠEK za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Marko THALER za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija Matej ŽVOKELJ za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija Jure SMREKAR za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija Tomaž AMPA za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija David VODOPIVEC za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Tilen TRAMPUŽ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Miha ZUPAN I


Robert HO EVAR


Luka ŠTRUBELJ



69


Tomaž LOVREN I


Goran MIJUŠKOVI za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študija Matjaž EBRON za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študija Martin MIŠI za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študija Aljaž OSTERMAN za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija Jure BEZGOVŠEK za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija Igor VESELI za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študija Rok TOMAŽIN za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študija Anže EBULAR za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Marko VRH


Janez ERVEK

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija so prejeli:

Anže JERIFranci PUŠAVEC Vanja PAHOR


David VODOPIVEC



70

5.2. Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo

Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za leto 2005 je prejel:

/

Prešernovo nagrado Fakultete za strojništvo za leto 2005 so prejeli:

Tadej PERHAVEC Delo: Sistem za zajemanje dinamskih parametrov pri vožnji z gorskim kolesom Mentor: izr.prof.dr. Janez Diaci

Jure BEZGOVŠEK Delo: Razvoj ka astega robota Mentor: akad.prof.dr. Igor Grabec

Zoran BERGANT Delo: Preto ni zalogovnik za odbrane in mešane komunalne odpadke Mentor: izr.prof.dr. Janez Kramar Somentor: doc.dr. Ivan Polajnar

Anže JERI Delo: Analiza akusti ne emisije kompresorjev za gospodinjske aparate Mentor: izr.prof.dr. Edvard Govekar Somentor: akad.prof.dr. Igor Grabec

Klemen DOVRTEL Delo: Razvoj sistema za spremljanje, vrednotenje in prikaz kazalnikov u inkovite rabe energije v stavbah Mentor: izr.prof.dr. Sašo Medved

Primož KRŽI Delo: Hitro programiranje modernih obdelovalnih strojev Mentor: prof.dr. Janez Kopa

Knjižno nagrado za sodelovanje pa so prejeli:

Franci PUŠAVEC Delo: Analiza nihanj in sil pri kompresorjih za gospodinjske aparate Mentor: izr.prof.dr. Edvard Govekar Somentor: akad.prof.dr. Igor Grabec

Blaž SUHADelo: Avtomatsko zaznavanje mehanskih napak kompresorjev na osnovi akusti ne emisije Mentor: izr.prof.dr. Edvard Govekar

Miha ZUPAN IDelo: Zmanjšanje termi nih napetosti v izmenjevalniku toplote z uporabo cevi z izkrivljeno osjo Mentor: izr.prof.dr. Janez Kramar

5.3. Nate aj za Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo za leto 2006

Namen Prešernovih nagrad študentom Fakultete za strojništvo je, da vzpodbujajo in potrjujejo strokovno in raziskovalno dejavnost študentov v meri, ki presega okvire obi ajnih študijskih obveznosti. Na razpisu lahko sodeluje vsak študent Fakultete za strojništvo, bodisi posami no ali skupinsko, z deli v okviru



71

študijskega programa Fakultete za strojništvo. Posamezni kandidat lahko prejme le eno nagrado, bodisi posami no ali skupinsko. Fakulteta bo podelila najve tri nagrade po tem nate aju. Prešernove nagrade študentom za leto 2006 bo izro il na slovesen na in dekan Fakultete za strojništvo. Vsak nagrajenec bo prejel listino, spominsko plaketo z vgravirano Prešernovo podobo ter denarno nagrado.

5.4. Razpisane teme za Prešernove nagrade za leto 2006 na Univerzi v Ljubljani in na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani

1. TEMA: Polje koncentracij primesi pri lokalni klimatizaciji

Kakovost zraka v prostoru je problem, ki mu strokovnjaki razli nih strok šele v zadnjih letih posve ajo vse ve jo pozornost, saj lovek preživi v zaprtih prostorih tudi do 90% asa. Posledica slabe kakovosti zraka predstavlja rizik za zdravje ljudi, zmanjšano delovno storilnost, ve je izdatke za odsotnost z dela itd. Z lokalnim prilagajanjem klimatskih pogojev na delovnem mestu se uporabniku zagotovi ve jo stopnjo toplotnega okolja in kakovosti zraka. Cilj projekta je analizirati dinami ne karakteristike porazdelitve toka zraka okoli sede ega loveka pri lokalni klimatizaciji delovnih mest na podalgi na novo vpeljanega indeksa relativnega padca koncentracije kontaminanta v prvi minuti dC(1). Potrebna znanja so poznavanje ustreznega programskega orodja in modela. Predlagana naloga se bo izvajala v Laboratoriju za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko na namensko razvitem nestandardnem merilnem preskuševališ u.

Mentor: izr.prof.dr. Vincenc Butala

2. TEMA: Študija izvedljivosti proizvodnje bioplina 400 GVŽ za soproizvodnjo toplotne in elektri ne energije

Rast rabe energije, vse ve ji vplivi na okolje in emisije ogljikovega dioksida (Kjoto protokol) ter omejene zaloge fosilnih goriv pove ujejo uporabo alternativnih virov energije. Evropska in doma a zakonodaja usmerja uporabnike k pridobivanju in rabi »zelene elektrike«, kakor tudi k samooskrbi z energijo. Regionalno osveš en razvoj, prosti prehod visokokakovostnih tehnologij in znanja, strožji predpisi na podro ju ravnanja z organskimi odpadki in zakonsko urejen trg odkupa energije pridobljene iz bioplina dajejo poudarek energijskemu izkoriš anju organskih odpadkov.

Na podlagi študija relevantne znanstvene in strokovne literature, kriti ne analize pridobljenih predhodnih študij, že izvedenih postrojenj doma in v tujini ter predvsem spoznanja visokokavostnih in ekonomsko u inkovitih tehnologij in ogleda kraja na licu mesta izvedite študijo izvedljivosti proizvodnje bioplina in sistem za soproizvodnjo toplotne in elektri ne energije iz ve sosednjih kmetij iste vasi na Gorenjskem. Kmetije imajo skupaj cca 400 glav živine.

Mentor: izr.prof.dr. Vincenc Butala

3. TEMA: Opto-mehatronski sistem za rastrsko vodenje žarka pri laserskem ozna evanju

Lasersko ozna evanje je postopek, ki se v industriji vse pogosteje uporablja za identifikacijo izdelkov. Pri tem postopku prevladuje vektorsko vodenje žarka, pri katerem je pot podana obliki vektorskega zapisa konture in polnitve ozna be, odklanjanje žarka pa izvajamo z dvema zrcaloma. Preliminarni poskusi kažejo, da bi bilo mogo e z rasterskim na inom vodenja žarka v nekaterih primerih dose i ve je hitrosti ozna evanja. Osnovna ideja tega pristopa je, da žarek premikamo po obdelovancu po vzporednih ravnih rtah (vrsticah) in pri tem prižigamo oziroma ugašamo laserski žarek glede na zahtevano ozna bo.

Odklanjanje žarka v smeri vrstice v tem primeru izvajamo z vrtljivim poligonskim zrcalom, medtem ko pomik v smeri pravokotno na vrstico lahko izvaja sam obdelovanec. V okviru predložene raziskave je potrebno zasnovati in razviti sistem, s katerim bo mogo e demonstrirati izvedljivost te ideje in opraviti nekatere temeljne poskuse laserskega ozna evanja po tem postopku. Opti ne in mehatronske komponente za izvedbo sistema so na voljo v laboratoriju KOLT. Potrebno je razviti namenski krmilnik, ki naj



72

omogo a sinhronizacijo vrtenja poligonskega zrcala, pomikanje obdelovanca in prižiganje laserskega žarka tako, da bo možna izvedba enostavnih oznak.

Mentor: izr.prof.dr. Janez Diaci

4. TEMA: Metoda spremljanja uspešnosti uporovnega to kovnega varjenja raznorodnih materialov na podlagi laserskega merjenja oblike vtiska

Pri uporovnem to kovnem varjenju raznorodnih materialov poteka tvorba zvarne le e v druga nih pogojih kot pri istorodnih materialih. To še posebej velja za materiale, ki imajo velik razkorak v fizikalnih lastnostih, kot so toplotna in elektri na prevodnost. V primerih, ko so varjenci enakih ali zelo podobnih geometrijskih oblik in približno enakih dimenzij, se te razlike razmeroma uspešno kompenzira z ustrezno izbiro naležnih presekov elektrod, bistveno ve ji problemi pa nastopijo v primerih, ko se varjenci razlikujejo tudi po obliki in dimenzijah. V okviru predložene teme je potrebno prou iti vpliv razli nih dimenzij in razli nih fizikalnih lastnosti varjencev na tvorbo zvarne le e. Z eksperimenti in s fizikalno razlago je potrebno ugotoviti ali se da z merjenjem oblike vtiska in spremljanjem zna ilnih procesnih parametrov napovedati uspešnost tvorbe zvarne le e in njeno simetri nost.

Mentor: izr.prof.dr. Janez DiaciSomentor: doc.dr. Ivan Polajnar

5. TEMA: Vpliv intenzivnosti impulza sile na trdnost dinami nih vrvi

V Centru za eksperimentalno mehaniko razvijamo novo generacijo vrvi, ki bodo namenjene uporabi v ekstremnih pogojih. Vrvi bodo narejene iz nove generaciji nanostrukturiranih poliamidnih vlaken. Globalni cilj je raziskati dinami ne karakteristike obstoje ih vrvi in definirati izhodiš a za razvoj nove generacije vrvi za uporabo v športne, varnostne, pomorske in vesoljske namene. Ena izmed najpomembnejših karakteristik plezalnih vrvi je ulovitvena sila. Ulovitvena sila je sila, s katero je obremenjen plezalec med padcem. Cilj naloge je analizirati velikost ulovitvene sile vrvi v odvisnosti od višine padca in mase bremena (t.j. plezalca). Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko in predstavlja nadaljevanje že zaklju ene diplomske naloge. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.

Mentor: prof. dr. Igor Emri

6. TEMA: Vpliv vlage na mehanske lastnosti plezalnih vrvi

Znano je, da se mehanske lastnosti polimerov lahko spremenijo za nekaj velikostnih razredov, e je material izpostavljen vlagi za daljše asovno obdobje. Iz teoreti nega stališ a relativno dobro razumemo vpliv vlage na ekstrudirane in brizgane materiale. Precej manj je znano o vplivu vlage na visokoorientirane polimere kot so vlakna, iz katerih se izdelujejo vrvi za športne, varnostne, pomorske in vesoljske namene. Cilj naloge je analizirati dinami ne karakteristike poliamidnih vrvi, ki so bile izpostavljene razli nivlažnostni zgodovini. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.


7. TEMA: Študij kinetike kr enja PA vlaken za kardio-vaskularno kirurgijo

Nova generacija PA materialov, ki so bili razviti in patentirani v sodelovanju med nemškim koncernom BASF in Centrom za eksperimentalno mehaniko, omogo a izdelavo poliamidnih (PA) vlaken s t.i. inteligentnim vedenjem. To pomeni, da se je vlakno sposobno kr iti oz. raztezati v odvisnosti od dovedene energije. Omenjena vlakna bi bilo med drugim mogo e uporabiti v medicini na podro ju razvoja novih kirurških tehnik, ki bi omogo ale kontrolirano zategovanje oz. popuš anje šivov na osnovi



73

dovedene energije. Cilj predlagane naloge je študirati kinetiko kr enja inteligentnih PA vlaken, ki so izpostavljena razli nim temperaturnim obremenitvam. Pri tem nas zanima, do katere temperature poteka proces kr enja vlaken in kakšne so asovne karakteristike tega procesa. V sklopu naloge bodo analizirana vlakna razli nih debelin, ki se uporabljajo v kardio-vaskularni kirurgiji (predvsem pri operacijah zamenjave sr ne zaklopke). V prvi fazi bodo dolo ene termi ne in morfološke lastnosti PA vlaken. Na osnovi rezultatov diferen ne dinami ne kalorimetrije bo dolo ena temperatura tališ a materiala, temperatura steklastega prehoda, temperatura kristalizacije in stopnja kristalini nosti PA vlaken. Z uporabo opti ne mikroskopije bodo analizirane razlike v strukturi vlaken. asovno spreminjanje geometrije vlaken pri razli nih temperaturnih pogojih bo potekalo v temperaturni komori in bo temeljilo na uporabi opti ne metode. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko.


8. TEMA: Razvoj sistema za preizkušanje š itov pri impulzni obremenitvi

V sodelovanju z inštitutom Baumana iz Moskve razvijamo novo generacijo š itov iz nano-strukturiranih kompozitnih polimernih materialov, ki se bodo uporabljali tudi kot zaš ita mikrosatelitov. Mehanske lastnosti polimernih materialov so mo no odvisne od hitrosti obremenjevanja. Podatke o vedenju materiala pri hitrih obremenitvah dobimo s pomo jo testov z impulznimi obremenitvami na zra nem topu.Cilj naloge je modificirati zra ni top, ki naj izstreli projektil premera 20 mm v preizkušanec in omogo ameritev poteka sile v odvisnosti od asa in hitrosti projektila, preden le ta udari v preizkušanec. Nadalje je potrebno na tem sistemu izvesti karakterizacijo na vzorcih š ita, ki ga razvijamo z razli nimi oblikami izstrelkov. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko.


9. TEMA: Analiza vpliva strukture (morfologije) na asovno odvisno vedenje poliamidov

Pomemben vpliv na vedenje izdelkov iz polimernih materialov ima poleg vrste in sestave vhodnega materiala tudi tehnologija predelovanja. Vsaka sprememba robnih pogojev (t.j. tehnologije predelave), ki ji je bil polimerni material izpostavljen, se odraža na strukturi kon nega izdelka in posledi no v asovno odvisnem vedenju, ki se lahko spremeni za nekaj velikostnih razredov. Iz tega razloga sledi cilj naloge, ki je analizirati vpliv termomehanskih robnih pogojev na formiranje strukture polimernega materiala in s tem na asovno odvisno vedenje le-tega. V ta namen bodo pripravljeni vzorci iz poliamidnega (PA) materiala pri razli nih temperaturnih in tla nih zgodovinah. Struktura vzorcev (velikost kristalov, distribucija velikosti kristalov, razmerje med amorfno in kristalini no fazo) bo analizirana z uporabo opti ne mikroskopije. Na istih vzorcih bodo izvedene termi ne meritve z uporabo diferen ne dinami ne kalorimetrije ter meritve lezenja (t.j. proces asovneodvisnosti modula lezenja), ki bodo izvedene v temperaturnem obmo ju od 20 do 140°C. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko.


10. TEMA: Interkonverzije mehanskih lastnosti polimernih materialov

Uporaba polimerov v industriji hitro naraš a zaradi prednosti, ki jih ti materiali nudijo v primerjavi z bolj tradicionalnimi materiali, kot so npr. kovine. Napovedovanje napetostno – deformacijskega stanja konstrukcijskih polimernih elementov je lahko zanesljivo in uspešno le, e poznamo vse potrebne materialne funkcije. Za popolno karakterizacijo polimernih materialov je potrebno dolo iti 21 materialnih funkcij, kar je v praksi zelo težko in drago. To so poglavitni razlogi, zakaj želimo iz ene izmerjene materialne funkcije ostale izra unati. Da lahko dolo imo želeno funkcijo, t.j. naredimo interkonverzijo, je potrebno rešiti inverzni problem preko uporabe numeri nih metod, za kar je bil v Centru za



74

eksperimentalno mehaniko razvit programski paket. S tem programskim paketom je potrebno izvesti analize približnih metod interkonverzij materialnih funkcij iz statisti nih v dinami ne in iz dinami nih v stati ne.


11. TEMA: Karakterizacija dinami nih lastnosti polimernih kadi nove generacije pralnih strojev

V okviru industrijskega raziskovalnega projekta razvoja nove generacije pralnih strojev poteka razvoj nove plasti ne kadi. Naloga zajema vzpostavitev laboratorijskega okolja za preizkušanje vpliva multifunkcionalnih lastnosti polimernega materiala na dinami ne lastnosti (vibracije) kon nega produkta (pralnih strojev) med obratovanjem. Za analizo vpliva materiala pralne kadi na dinami ne lastnosti bo izvedena tudi karakterizacija dinami nih lastnosti materiala. Izvedena bo primerjava in analiza dinami nih lastnosti (vibracij) razli nih pralnih strojev, prispevek polimerne pralne kadi k vibracijam pralnega stroja ter vpliva novih polimernih materialov na izboljšane kon ne lastnosti produkta. Na temo se lahko prijavi ve kandidatov, ki bodo delali v projektnem timu.


12. TEMA: Karakterizacija akusti nih lastnosti polimernih kadi nove generacije pralnih strojev

V okviru industrijskega raziskovalnega projekta razvoja nove generacije pralnih strojev poteka razvoj nove plasti ne kadi. Naloga zajema vzpostavitev laboratorijskega okolja za preizkušanje vpliva multifunkcionalnih lastnosti polimernega materiala na akusti ne lastnosti kon nega produkta (pralnih strojev)) med obratovanjem. Za analizo vpliva materiala pralne kadi na akusti ne lastnosti bo izvedena tudi karakterizacija zvo ne izolativnosti materiala.V nalogi bodo prikazane primerjave in analiza akusti nih lastnosti razli nih pralnih strojev, zmanjšanje skupne emisije hrupa zaradi uporabe novih polimernih materialov, ter vpliva novih materialov na izboljšane akusti ne lastnosti produkta. Poskusi se bodo izvajali v trenutno najbolje opremljenem akusti nem laboratoriju v Sloveniji s polgluho komoro. Na temo se lahko prijavi ve kandidatov, ki bodo delali v projektnem timu.


13. TEMA: Karakterizacija termi nih lastnosti polimernih kadi nove generacije pralnih strojev

V okviru industrijskega raziskovalnega projekta razvoja nove generacije pralnih strojev poteka razvoj nove plasti ne kadi. Naloga zajema vzpostavitev laboratorijskega okolja za preizkušanje vpliva termi nih lastnosti (termi na izolativnost) multifunkcionalnih polimernih materialov na energetsko u inkovitost kon nega produkta (pralnega stroja) med obratovanjem. Za analizo vpliva materiala na termi ne lastnosti pralne kadi bo izvedena tudi karakterizacija termi nih lastnosti materiala. V nalogi bodo prikazane primerjave in analiza porabe energije razli nih pralnih strojev, zmanjšanje skupne porabe energije zaradi uporabe novih polimernih materialov, ter vpliva novih materialov na izboljšane lastnosti produkta. Na temo se lahko prijavi ve kandidatov, ki bodo delali v projektnem timu.


14. TEMA: Analiza vpliva laserskega bliska na lo itev lasersko tvorjene kapljice

Pretaljena kovinska kapljica je osnova mnogim tehnološkim procesom. Za tvorjenje pretaljene kapljice se lahko uporabi laserski žarek. Proces laserskega tvorjenja kapljice poteka v dveh delih. V prvem delu z laserskim žarkom stalimo konec kovinske žice, talina pa se pod vplivom sil preoblikuje v vise o kapljico. V drugem delu procesa kapljico lo imo od žice s pove anjem mo i laserskega bliska. V nalogi je



75

potrebno eksperimentalno raziskati fazo lo itve ter vpliv parametrov laserskega bliska na lo itev in odlet nastale vise e kapljice. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard Govekar

15. TEMA: Merjenje temperature lasersko tvorjene kapljice

Pretaljena kovinska kapljica, ki jo iz kovinske žice tvorimo z laserskim žarkom, je osnova mnogim tehnološkim procesom. Poleg velikosti nastale kapljice je pri njeni uporabi zelo pomembna tudi temperature kapljice. V nalogi je potrebno izdelati metodo za merjenje temperature kapljice in raziskati vpliv procesnih parametrov na to temperaturo. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.


16. TEMA: Karakterizacija procesa laserskega tvorjenja kapljice s pomo jo akusti ne emisije

Pri laserskem tvorjenju kapljice (LTK) iz kovinske žice nastopajo razli ni pojavi, kot so segrevanje, taljenje, uparjanje, nastanek uparjalne kapilare idr. Omenjeni pojavi, predvsem pa prehodi med posameznimi pojavi, so izvori akusti ne emisije (AE). V nalogi je potrebno preu iti možnosti karakterizacije procesa LTK s pomo jo izmerjenih signalov AE. Pri tem bo za razlago poteka signala AE uporabljena hitra IR kamera. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.


17. TEMA: Vpliv elementov senzorja odbite laserske svetlobe na izhodni signal senzorja

Pri karakterizaciji laserskih proizvodnih procesov se za posredno karakterizacijo stanja procesa pogosto uporablja svetloba, ki se emitira med procesom. V ta namen je bil v Laboratoriju za sinergetiko razvit senzor za detekcijo odbite laserske svetlobe. Senzor je sestavljen iz razli nih opti nih elementov. Namen naloge je preu iti vpliv posameznih elementov senzorja na izhodni signal senzorja. Vpliv posameznih elementov se bo analiziral na osnovi izmerjenih signalov odbite svetlobe med procesom laserskega tvorjenja kapljic. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.


18. TEMA: Avtomatsko zaznavanje poškodb orodja pri izdelovanju industrijskih odpreškov

Pri izdelovanju odpreškov ob asno nastopijo težave, kot so: izraba orodja, poškodbe orodja ali celo odlom orodja. Tovrstne težave povzro ajo zastoj proizvodnje in so praviloma povezane z visokimi stroški popravila, zato uvajamo nov na in zgodnjega odkrivanja napak in s tem prepre evanja nastanka ve ješkode.Naloga obsega razvoj nove metode odkrivanja napak na osnovi izmerjenih tranzientnih vibracij med obratovanjem stroja. Naloga vklju uje eksperimentalno delo in obdelavo podatkov. Meritve bodo potekale na strojnem parku podjetja TPV d.d., analiza podatkov in razvoj sistema pa v Laboratoriju za sinergetiko.


19. TEMA: Eksperimentalne in teoreti ne raziskave stabilnosti vrtanja

Vrtanje je pogosta rezalna operacija v sodobni proizvodni praksi, vendar je le malo znanega o njegovih dinamskih lastnostih in stabilnosti. Znano je, da lahko pri nestabilnem vrtanju sveder torzijsko ali upogibno niha z velikimi amplitudami, zato je lahko izvrtina, ki jo dobimo pri nestabilnem vrtanju, izrazito neokrogla, kar pa je nezaželeno.



76

V nalogi naj se dolo i dinamski model vrtanja in analizirajo njegove stabilnostne lastnosti. Na podlagi analize naj se podajo smernice za izbiro takšnih rezalnih parametrov, ki zagotavljajo stabilno vrtanje. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard GovekarSomentor: doc. dr. Janez Gradišek

20. TEMA: Merjenje prenosne funkcije orodja med rezanjem

Elasti ne lastnosti orodja odlo ilno vplivajo na stabilnost in s tem kakovost rezalnega procesa. Elasti nelastnosti obi ajno ocenimo iz prenosne funkcije v stroj vpetega orodja, ki jo izmerimo, ko stroj ne obratuje in orodje ni v stiku z obdelovancem. Domneva se, da se elasti ne lastnosti orodja med rezanjem, ko je orodje v stiku z obdelovancem, spremenijo. V nalogi naj se preverijo možnosti za merjenje prenosne funkcije orodja med rezanjem. Z izbrano metodo naj se izmeri prenosna funkcija stružilnega noža med struženjem in v mirovanju. V kolikor med njima obstaja zna ilna razlika, naj se oceni njen vpliv na oceno stabilnostnih lastnosti struženja. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard Govekar Somentor: doc. dr. Janez Gradišek

21. TEMA: Vpliv neuravnoteženja in neenakomerne obrabe orodja na stabilnost frezanja

Pri analiti nem preu evanju stabilnosti frezanja se obi ajno predpostavlja, da je orodje idealno uravnoteženo in da so vsa rezila orodja ostra ali enako obrabljena. Ti predpostavki v praksi pogosto ne držita, zato so v takih primerih rezultati analiti nih študij stabilnosti frezanja nenatan ni in njihova uporabnost v praksi omejena. V nalogi naj se analiti no preveri, kakšen vpliv na stabilnost frezanja imata neuravnoteženje orodja in neenakomerna obraba rezil orodja. V ta namen naj se ustrezno prilagodi obstoje i ravninski dinamski model frezanja in preu i njegove stabilnostne lastnosti v odvisnosti od velikosti neuravnoteženja orodja ter od razlike v obrabljenosti rezil. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.


22. TEMA: Zvo na prenosna funkcija ohišja kompresorja za gospodinjske aparate

Hrupnost je ena najpomembnejših lastnosti sodobnega kompresorja za gospodinjske aparate, saj je poleg funkcionalne ustreznosti klju na za konkuren nost kompresorja oz. aparata na trgu. Raziskave so pokazale, da na hrupnost kompresorja odlo ilno vpliva njegovo ohišje, preko katerega se hrup iz notranjosti kompresorja prenaša v okolico. V nalogi naj se izmeri zvo na prenosna funkcija ohišja kompresorja. Njene zna ilnosti naj se primerjajo z zna ilnostmi zvo nega tlaka in zvo ne intenzivnosti delujo ega kompresorja. Na podlagi analize naj se predlagajo, izvedejo in ustrezno ovrednotijo takšne spremembe ohišja, ki zmanjšajo zvo no prenosnost in s tem hrupnost kompresorja. Naloga je eksperimentalne narave. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko in podjetju Danfoss Compressors d.o.o..


23. TEMA: Adaptivno napovedovanje porabe energentov

Kakovostno napovedovanje porabe energentov je pomembno za gospodarno upravljanje z viri energije. Na porabo energentov vplivajo številni dejavniki, zlasti za zimsko obdobje pa so zna ilna izredno visoka nihanja porabe energije. Za napovedovanje porabe je potrebno zgraditi model, ki dobro opisuje dinamiko nihanj porabe, je robusten za uporabo, in se sproti prilagaja novostim. Naloga je namenjena izdelavi takšnega adaptivnega napovedovalnega modela, s poudarkom na razvoju ustreznega prilagoditvenega



77

mehanizma. Zgrajeni model bo potrebno preveriti na realnih primerih energetskih sistemov. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard GovekarSomentor: akad. prof. dr. Igor Grabec

24. TEMA: Ocenjevanje rizika pri napovedovanju porabe energentov

U inkovito gospodarjenje z energijo zahteva uporabo matemati nih modelov za napoved prihodnje porabe energije. Uporaba modelov pa je povezana s tveganjem napa nih napovedi. V nalogi bo potrebno razviti metodo za ocenjevanje rizika pri uporabi že izdelanega modela. Izra un rizika bo potrebno tudi ekonomsko ovrednotiti glede na predpisane robne pogoje s strani distributerja energije, ter podati priporo ila za smotrno uporabo matemati nih modelov v praksi. Metoda bo preverjena na realnih podatkih slovenskih energetskih sistemov. Delo bo potekalo v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard GovekarSomentor: akad. prof. dr. Igor Grabec

25. TEMA: Visokohitrostno brušenje

V Slovenijo prodira nova obdelovalna strategija visokohitrostnega brušenja, ki ima številne prednosti pred klasi nim postopkom.V nalogi je potrebno zajeti vse karakteristike, ki so že poznane preko literature, ki je na voljo v svetovnem merilu in jih je potrebno primerjati s klasi nimi.V nadaljevanju je potrebno izvesti preizkuse,predpisati tehnologijo obdelave, analizirati rezultate in jih strniti v uporabne zaklju ke.

Mentor: prof.dr. Janez Kopa

26. TEMA: Vakuumsko spajkanje orodij

Kandidat bo v nalogi moral prikazati kriti en pregled literature iz tega podro ja, narediti primerjavo vakuumskega spajkanja z drugimi tehnikami spajkanja, ugotoviti možnost uporabe te tehnike pri izdelavi orodij za brizganje plastike, tla no litje barvnih kovin in za druga orodja in tudi za druge kon nestrojniške izdelke. Na proces vakuumskega spajkanja vplivajo številni parametri. Mnogi med njimi so poznani. Popolnoma neraziskana pa je sila stiskanja obeh obdelovancev med spajkanjem v vakuumski pe i. Naloga kandidata bo, da z eksperimentalnim delom raziš e vpliv sile stiskanja med spajkanjem na proces spajkanja, na difuzijske procese in predvsem na trdnostne lastnosti spajkanega spoja. Na posebnih vzorcih iz orodnega jekla bo simuliral vakuumsko spajkanje. Uporabil bo spajko v tanki foliji na osnovi niklja. Termi ni ciklus spajkanja bo prilagodil toplotni obdelavi za poboljšanje orodij. Po spajkanju bo na teh vzorcih izvedel makro in mikro analizo. Študiral bo stopnjo razmešanja med osnovnim materialom in spajko, meril trdoto v spajki in v prehodni coni osnovnega materiala, v katerega so difundirali elementi iz spajke. Posebej pa bo moral raziskati in ugotoviti vpliv sile stiskanja na trdnostne lastnosti spajkanih spojev.

Vakuumsko spajkanje orodij je sicer že dolgo poznano, a ga v praksi zaradi zahtevnosti postopka in drage opreme zelo redko uporabljamo. Ta tehnologija je pri izdelavi orodij mnogo bolj prisotna v ZDA kot v Evropi. Za raziskavo vakuumskega spajkanja je potreben znanstven pristop, v katerem morajo biti zajeti vsi elementi raziskovalnega dela od znanstvenih metod raziskovanja, znanstvene opreme pa vse do znanstvene analize dobljenih rezultatov.

Mentor: izr. prof.dr. Janez Tušek



78

27. TEMA: Lasersko reparaturno zvarjanje in navarjanje

Kandidat bo v nalogi moral opraviti kriti en pregled literature iz tega podro ja, narediti primerjavo laserskega reparaturnega varjenja z drugimi postopki varjenja in podati primere uporabe laserske tehnologije varjenja v slovenski industriji. Pri prakti nem delu bo ugotovil optimalne priprave poškodovanih strojnih delov za uporabo laserskega varjenja, izdelal laserske navare in prikazal vse potrebne ukrepe pred laserskim varjenjem, med njim in po njem. Na posebnih vzorcih bo simuliral pripravo žlebov za lasersko varjenje in izvedel lasersko varjenje. Po varjenju bo na teh vzorcih izvedel makro in mikro analizo. Študiral bo stopnjo razmešanja med osnovnim in dodajnim materialom, porabo energije, njen izkoristek, geometrijo vara, meril trdoto v varu in v toplotno vplivanem podro ju osnovnega materiala ter izvedel še nekatere druge raziskave mehanskih lastnosti vara. Uporaba laserja se na ve ini podro jih smatra kot »High-tech« dejavnost. Enako velja za strojništvo in za podro je spajanja materialov in za reparaturno varjenje vseh vrst strojnih elementov. V svetu in tudi pri nas so laserske tehnologije podro je številnih znanstvenih raziskav. To lahko potrdimo s številom objav v znanstvenih in strokovnih publikacijah.

Mentor: izr.prof.dr. Janez Tušek



79

6. U BENIKI

1. Bedenk, K.: Deutsch für Maschinenbau III, 1990 2. Bertoncelj, J.: Lepljenje kovin, 1973 3. Bizjak, F.: Osnove ekonomike podjetja za inženirje, 2004 4. Boltežar, M.: Mehanska nihanja, 1. del, 2006 5. Cvetaš, F.: Statika - zbirka 460 rešenih nalog, 3.predelana izdaja, 1991 6. Diagram h-s za vodo in vodno paro, pripravila I. Kuštrin in A. Senega nik, 2001 7. Diagram T-s za zrak, priredil B. ernigoj, 1981 8. ernigoj, B.: Plinske turbine v teoriji in praksi,1983 9. ernigoj, B.: Slovensko-nemški strojniški slovar, 1994 10. ernigoj, B.: Toplotne turbine: izvedbe, obremenitve, obratovanja, 1985 11. ernigoj, B.: Toplotne turbine: izvedbe, teorija in toplotni prera un, 2.predelana izdaja, 1987 12. ernigoj, B.: Nemško slovenski strojniški slovar, 2. izdaja, 1999 13. ernigoj, B.: Angleško-slovenski slovar za študij strojništva, 2000 14. udina, M.: Tehni na akustika, 2001 15. udina, M., Želeži , E.: rpalke in kompresorji - laboratorijske vaje, 1999 16. Diaci, J.: Dinamika in hidromehanika - Zbirka izpitnih nalog z rešitvami, 1995 17. Dolinšek, S., Kopa , J.: Odrezavanje - dop. gradivo za pred. in vaje, 1992 18. Florjan i , D.: Priro nik za uporabnike rpalk, 2001 19. Gašperši , B.: Prenos toplote, 2001 20. Goli, D.: Avtomatizacija klimatizacijskih naprav, 1986 21. Gologranc, F.: Preoblikovanje - I.del, 1991 22. Gologranc, F.: Preoblikovanje - II. del, 1999 23. Grabec, I.: Predavanja iz fizike, 2004 24. Grabec, I., Gradišek, J.: Opis naklju nih pojavov, 2000 25. Grafi ni simboli za toplotna energetska postrojenja po DIN 2481. Prevedel B. ernigoj, 1985 26. Grafi ni simboli za prikaz osnovnih funkcij merilnih in krmilnih naprav (po JUS M.A.O.100), 1986. Pripravil B. ernigoj27. Hlebanja, J.: Metodika konstruiranja, 2003 28. Horvat, D., Možina, J.: Ra unske vaje iz fizike, 3. natis 2004 29. Hussu, A.: Elektrotehnika, 2003 30. Kampuš, Z.: Osnove tehnologije preoblikovanja kovin, 2003 31. Kampuš, Z.: Upogibanje, 2005 32. Kariž, Z.: Avtomatizacija energetskih sistemov: razširjeni zapis predavanj, 1986 33. Klinc, T.: Predavanja iz matematike - I. del, 1994 34. Klinc, T.: Predavanja iz matematike - II. del, 1997 35. Kokol, M.: Zbirka rešenih nalog iz fizike, 2004 36. Kopa , J.: Obdelovalni stroji, orodja in naprave, 2005 37. Kopa , J.: Odrezavanje, 1991 38. Kopa , J.: Obdelovalni stroji – 1. zvezek, dopolnjena izdaja 2001, Osnovna izhodiš a in zna ilnosti 39. Kopa , J., Noe, D.: Strega in montaža, 1989 40. Kopa , J., Sokovi , M.: Tehnika odrezavanja - sodobna rezalna orodja, 1993 41. Kosel, B.: The Product is You, 2003



80

42. Kosel, B., Kukovec, A.: English for Mechanical Engineers, Self study ..., 1994 43. Kosel, F.: Trdnost - zbirka rešenih nalog, 2002 44. Kova , M.: Tehnologija kovin - slike k predavanjem, 1994 45. Kova , M.: Gradiva - zapiski k predavanjem, 2001 46. Kraut, B.: Metalografske slike - kovine v strojništvu. Izbral in priredil B.Kraut, 1975 47. Kuhelj, A.ml.: Mehanika - kinematika, 2.izdaja, Ponatis, 1990 48. Kuhelj, A.ml.: Mehanika - Dinamika, 1998 49. Kukovec, A., Škrubej, M.: English in flight, 1986 50. Kuštrin, I.: Program za ra unanje termodinami nih lastnosti vode in vodene pare IAPWS-IF97

V3.2, 1999 51. Kuštrin, I., Senega nik, A.: Tabele termodinami nih lastnosti vode in vodne pare, 2001 52. Kuzman, K., Kampuš, Z., Pipan, J.: Priporo ila za na rtovanje tehnologij preoblikovanja, Ponatis

200053. Kuzman, K.: Vaje iz tehnike preoblikovanja - tabele in diagrami, 4.dopolnjena izdaja, 1989 54. Leskovar, P.: Gradiva 2. del., Ponatis, 1986 55. Medved, S.: CD ROM (Energija, ekologija), 1995 56. Medved, S.: Solarni inženiring, 1993 57. Medved, S.: Toplotna tehnika v zgradbah, 2. razširjena izdaja, 1997 58. Medved, S., Novak, P.: Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, 2000 59. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 1. del, Ponatis, 2004 60. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 2. del, 2001 61. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 3.del, 3.dopolnjena izdaja, 1991 62. Mizori-Oblak, P., Kukman, I.: Rešene naloge s sprejemnih izpitov, 1992 63. Muren, H.: Elementi odrezovalnih strojev, 1991 64. Muren, H.: Elementi odrezovalnih strojev - hidravli ni pogoni - separatni odtis, 1991 65. Muren, H.: Odrezavanje in odnašanje, 1995 66. Muren, H.: Ra unanje menjalnih zobnikov, 2. predelana in dopol. izdaja, 1987 67. Oman, J.: Generatorji toplote, 2005 68. Oprešnik, M.: Termodinamika, 4. izdaja, 1992 69. Oprešnik, M.: Termodinamika zmesi, 3.predelana izdaja, 1988 70. Pavleti , R.: Zgorevanje, 1996 71. Pavleti , R.: Motorji z notranjim zgorevanjem, 2000 72. Petriši , J.: Fortran, 1994 73. Petriši , J.: Reševanje ena b, 2006 74. Petriši , J.: Visual Workbench, 1995 75. Petriši , J.: Interpolacija in osnove ra unalniške grafike, 1999 76. Povše, R.: Energetski stroji in naprave, 4.dopolnjena izdaja, 1990 77. Prebil, I.: Opisna geometrija, 3. predelana izdaja, 2006 78. Prek, M., Modic, J.: Sanitarna tehnika - Tabele in algoritmi za dimenzioniranje vodovodnih,

odto nih in plinovodnih instalacij, 1992 79. Puhar, J.: Mehanska tehnologija I/1, Preoblikovanje-postopki, 1990 80. Puhar, J.: Tehnološke meritve - I. del, 1.natis, 1996 81. Puhar, J.: Tehnološke meritve - II. del, 1998



81

82. Puhar, J.: Evolventne zobniške dvojice, 2000 83. Prelog, E.: Elasto in plastomehanika. Ponatis, 1978 84. Rant, Z.: Termodinamika – knjiga za uk in prakso, ponatis, 2001 85. Rigler, J.: Varjene konstrukcije, 2.dopolnjena izdaja, 1990 86. Senega nik, A., Oman, J.: Lastnosti zraka, goriv in dimnih plinov, 2004 87. Sokovi , M.: Mehanska tehnologija 2.zvezek: Ra unske vaje iz odrezovanja, 2.popravljena izdaja,

199088. Sokovi , M., Kampuš, Z.: Mehanska tehnologija 1.zvezek: Ra unske vaje iz preoblikovanja, 1990 89. Sršen, A.: Opisna geometrija. Ponatis z dodatkom, 1989 90. Stropnik, J.: Hidromehanika - zbirka nalog z rešitvami, 3.izdaja, 1991 91. Stropnik, J.: Kinematika - zbirka nalog z rešitvami, 3.dop.izdaja, 1989 92. Stropnik, J.: Kinetika - za višješolski študij, 1995 93. Stropnik, J.: Tehniška mehanika I. - delovni zvezek, 2. natis, 2001 94. Stropnik, J.: Mehanika teko in – 1. del – Statika teko in, 2001 95. Stropnik, J.: Priporo ila avtorjem študijskih in strokovnih publikacij, 1997 96. Šali, S., Kopa , J.: Obdelovalna tehnika in eksperimentalne metode, 2003 97. Škerget, L.: Mehanika teko in, 1994 98. Škerlj, M.: Mehanika - trdnost, 4.izdaja, 1988 99. Tuma, M.: Energetski sistemi - preskrba elektri ne energije in toplote, 2.izdaja, 1991 100. Tuma, M., Sekav nik, M.: Energetski sistemi – preskrba z elektri no energijo in toploto, 2004 101. Tuma, M., Sekav nik, M.: Energetski stroji in naprave, 2005 102. Turel, I.: Kemija 2000 103. Turel, I., Leban, I.: Kemija – zbirka ra unskih nalog, 2004 104. Turnšek, A.: Tehniška matematika, 2005 105. Zupan i , D.: Ozna evanje materialov - jekla in železove litine, 1998 106. Žontar, M.: Poro ila o laboratorijskih vajah, 1987

Vsi navedeni u beniki so v prodaji v grafi nem studiu Fakultete za strojništvo.



82

Izdala in založila Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo, Ašker eva 6, Ljubljana

Uredila: Ivan BajsiJanez Kramar

Likovna zasnova, prelom strani in priprava za tisk : Darko Švetak

Tisk : Utrip d.o.o. , Brežice Marof 2, 8250 Brežice

Število izvodov : 1000

ISSN C501 – 347X

(c:/my documents/seznam predavanj/2006-2007/seznam2006 1-6)



83

BELEŽKA



84

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo

Documents

Transcript of Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo