OSNOVNA ŠOLA ZADOBROVA

ZADOBROVŠKA CESTA 35

1260 LJUBLJANA – POLJE

TURISTIČNA PROJEKTNA NALOGA

ZELJADA

AVTORJI: Martin Petrič, Gorazd Gospodarič, David Živic, Nal Kraševec, Anže

Peternelj, Juš Hribar

MENTORICI: Kristina Janež (prof. razrednega pouka), Katja Kokalj (prof. razrednega

pouka)

Ljubljana, januar 2018

2

POVZETEK

Šola: Osnovna šola Zadobrova, Zadobrovška cesta 35, 1260 Ljubljana – Polje

Tel.: 08/ 205 50 50 E-mail: os-zadobrova.lj@guest.arnes.si

Avtorji: Martin Petrič, Gorazd Gospodarič, David Živic, Nal Kraševec, Anže Peternelj,

Juš Hribar – vsi učenci 4. razreda.

Mentorici: Kristina Janež, Katja Kokalj

Naslov raziskovalne naloge: Zeljada

Učenci turističnega krožka smo si za temo raziskovalne naloge izbrali našo, že

tradicionalno prireditev, Zeljada. Zelje ima v našem okolišu pomembno vlogo, zato

smo ga želeli podrobneje raziskati. Poučiti smo se želeli o pozitivnih lastnostih zelja,

poiskati recepte za jedi, ki jih radi jemo ter podrobneje spoznati prireditev Zeljada,

katere se vsako leto udeleži veliko ljudi. Ker se zavedamo, da je v Ljubljani veliko

drugih bolj poznanih znamenitosti in atrakcij, smo želeli z nalogo pritegniti ljudi k

obisku naših krajev in običajev.

Ključne besede: zelje, prireditev, kultura, turizem

ABSTRACT

Pupils, who are atending the Touristical course, chose for our main topic of research

our traditional festival called Zeljada. Cabbage has an important role in our

environment, and we wanted to explore it more closely. We wanted to learn about the

positive characteristics of cabbage, to find recipes for the dishes we like and to learn

more about the Zeljada event, which is attended by many people every year. Since

we are aware that there are many other sights and attractions in Ljubljana, we

wanted to attract people to visit our places and customs.

Key words: cabbage, festival, culture, tourism

3

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................. 4

2. OSREDNJI DEL ........................................................................................................................... 5

KULTURA .......................................................................................................................................... 5

TURIZEM ........................................................................................................................................... 5

ZADOBROVA IN ZAJČJA DOBRAVA ........................................................................................ 5

ZELJE ................................................................................................................................................ 6

TURISTIČNO - KULTURNA PRIREDITEV ZELJADA V ZAJČJI DOBRAVI ........................ 9

PRIREDITVENI PROSTOR ...................................................................................................... 10

VSEBINA IN ORGANIZACIJSKA ČASOVNICA PRIREDITVE ZELJADA 2012 .............. 11

MNENJA OBISKOVALCEV ZELJADE .................................................................................... 16

UTRINKI Z ZELJADE ................................................................................................................. 17

3. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................... 19

4. PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŽNICI ......................................................................... 20

5. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................... 21

4

1. UVOD

Ko sta nam učiteljici predlagali, da se udeležimo tekmovanja Turizmu pomaga lastna

glava, smo se najprej vprašali, če v naš kraj turisti sploh zaidejo in kaj jim zanimivega

sploh lahko ponudimo. Nimamo muzejev, znamenitih stavb, spomenikov, naravnih

znamenitosti, le par cerkva, ampak to ima že vsaka manjša vas. Ko smo prišli do

spoznanja, da turisti niso samo tuji ljudje in da obstaja več vrst turizma, tudi kulturni

in kulinarični, nam je na misel prišla naša tradicionalna prireditev v Zajčji Dobravi -

Zeljada, ki še kako dobro povezuje ti dve veji turizma.

Pri raziskovanju te prireditve smo ugotovili, da organizatorje ni vodila misel, da bi bila

ta prireditev namenjena le obiskovalcem kraja, temveč so želeli, da bi se z dodatno

ponudbo dvignila kakovost življenja ljudi v našem kraju.

Povezali smo se s turističnim društvom Zajčja Dobrava, s predsednikom, gospodom

Edom Podobnikom, ki nam je z nami delil in raziskoval turistično ponudbo našega

kraja.

5

2. OSREDNJI DEL

KULTURA

Kultura je način življenja pripadnikov neke družbe. Zajema celotno področje idej,

navad, prepričanj in materialnih proizvodov, ki jih je človek izdelal in oblikoval in se

prenašajo iz generacije v generacijo.

TURIZEM

Turizem je splet najrazličnejših odnosov in dogajanj, ki nastanejo zaradi premikanja

prebivalstva v prostoru z namenom potovati, počitnikovati ali iz drugih razlogov bivati

v krajih izven svojega stalnega prebivališča.

ZADOBROVA IN ZAJČJA DOBRAVA

Zadobrova je del četrtne skupnosti Polje, Mestne občine Ljubljana. Naš kraj leži

skrajno na severovzhodnemu delu Ljubljane oziroma Ljubljanskega polja.

Zajčja dobrava je krajinski park na vzhodu Ljubljane, med Novim Poljem, Zadobrovo,

Zalogom in železnico na jugu. Je edini ohranjeni primer nekdaj obsežnega

nižinskega gozda na Ljubljanskem polju z dobom kot prevladujočo drevesno vrsto.

Območje je bilo skupaj z delom njivskih površin zaščiteno leta 1972 in velja za

najstarejši krajinski park v okolici Ljubljane. Območje je bilo razglašeno z namenom

ohranitve ostanka prvotnega nižinskega gozda, ki varuje bližnje stanovanjsko

območje pred negativnimi vplivi industrijske cone in železniške ranžirne postaje. V

gozdu živi dokaj bogata združba ptic, ki jo je potrebno varovati. Predvsem so tu

našle svoj življenjski prostor ptice, ki spletajo gnezda v drevesih in grmovju ter

primarni in sekundarni duplarji. Na dveh mestih kraj parka je urejeno otroško igrišče

in prostor za piknik. Območje je širše znano po nekdanjem gostišču (nekdaj z

urejenim baliniščem in možnostjo prenočitve) ter festivalu Zeljada.

Slika 1: zemljevid Zadobrove in Zajčje dobrave

6

ZELJE

Tudi zelje ima svojo preteklost. Ljudje so ga z užitkom jedli že v prazgodovini.

Rimljani so zelje izredno cenili. Priporočali so ga uživati surovega pred obroki za

boljšo prebavo in zmanjšanje učinka popitega alkohola. Menili so, da preganja

melanholijo, depresijo in prehlade. Uporabljali so ga tudi kot obkladke za rane, razne

bule in proti bolečinam.

Zelje je znak za trdo glavo, simbolizira korist in sploh je o zelju veliko zapisanega, še

posebno o njegovi prehrambeni vrednosti. Ni nam potrebno posebej poudarjati,

kakšen prehrambeni pomen je imelo zelje in ga še marsikje ima, predvsem kot

krepak, zdrav, kmečki zajtrk, skupaj z dišečimi žganci.

Kadar kislo zelje uporabljamo kot zdravilo, se zavedamo, da gre za čudovito naravno

sredstvo, kljub temu pa ni čudežno. Vsebuje naravna sredstva, ki lahko blagodejno in

celo zdravilno delujejo na naš organizem. Če bomo kislo zelje redno in pravilno

uživali, si lahko olajšamo številne zdravstvene težave, bodisi da gre za resna

obolenja ali za prehodne tegobe, od preprostega črvičenja v želodcu do putike ali

povišanega holesterola. Sveže kislo zelje bo v pomoč pri preprečevanju in zdravljenju

bolezni in bo ugodno vplivalo na celoten potek terapije.

Na račun zelja je tudi veliko rekov: »Ne hodi mi v zelje.« »Boljša žlica zelja v miru, kot

pečenka v prepiru.«

Turistično društvo Zajčja dobrava prireja vsako leto ljudsko prireditev Zeljada. Na tej

prireditvi obiskovalci spoznajo način pridelovanja in predelovanja zelja. Spoznajo več

sort zelja in ga v surovi in kuharsko obdelani obliki tudi okusijo.

7

Poiskali smo recepte za jedi iz zelja, ki jih imamo mi najraje in nam jih velikokrat

pripravljajo naše mame in babice.

JOTA

Potrebujemo: 50 dag kislega zelja, 30 dag rjavega fižola, 50 dag krompirja, 10 dag

suhe slanine, česen, lovorjev list, mast, žličko moke, sol, poper.

Posebej skuhamo zelje, krompir in fižol. Skupaj s krompirjem skuhamo tudi slanino.

Ko je skuhano, zmešano vse skupaj in po potrebi še zalijemo. Na maščobi popražimo

moko, dodamo česen in s tem joto zabelimo ter jo nato še solimo in popramo po

okusu. Dodamo lovorjev list ter vse še pokuhamo. Joto lahko ponudimo namesto

juhe ali pa tudi kot samostojno jed, kot enolončnico (lahko jo obogatimo z domačo

klobaso).

Slika 2: jota

GOVNAČ – ZELJE S KROMPIRJEM

Potrebujemo: 1 kg svežega zelja, 50 dag krompirja, 5 dag zaseke, 1 čebula, 2

ščepca kumine, sol, poper.

Sesekljano čebulo zarumenimo na zaseki, dodamo na rezance narezano zelje in ga

malo dušimo. Zalijemo ga s slanim kropom, začinimo s kumino in kuhamo 30 minut,

ko dodamo še na kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga nekaj pretlačimo,

nekaj pa pustimo v kockah. Jed po potrebi še dosolimo, popopramo in na koncu še

zabelimo z zaseko ali z ocvirki.

Slika 3: govnač

8

SEGEDIN GOLAŽ

Potrebujemo: 1 kg kislega zelja, 0,5 kg svinjskega mesa, 1 čebulo, 4 žličke

paradižnikove mezge, 2 žlički rdeče paprike, lovorjev list, kumino, sol, poper, olje.

Na masti prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso. Ko se

meso malo zapeče in zmehča, ga potresemo s papriko, dodamo paradižnikovo

mezgo ter mleto kumino. Vse skupaj premešamo. Dodamo zelje (če je prekislo, ga

splaknemo). Zalijemo z malo vode (tako da je pokrito) in počasi dušimo (pokrito s

pokrovko) približno 34 minut.

Slika 4: segedin golaž

SARMA Z MESOM

Potrebujemo: 8 listov kislega zelja, 400 g mletega mesa, 80 g riž, 1 žlica sesekljane

čebule, sol, poper, česen, 1 jajce, 80 g prekajene slanine, 400 g kislega zelja..

Zeljne liste ločimo od glave, jim odrežemo žilo, ter liste napolnimo z nadevom in

zvijemo. Posebej pripravimo kislo zelje, naložimo nanj sarmice, vmes položimo

rezine prekajene slanine in skupaj dušimo. Po potrebi prilivamo vodo. Za nadev na

olju prepražimo čebulo in mleto meso. Riž napol skuhamo. Popraženemu mesu

dodamo riž, solimo, popramo in primešamo strt česen. Kuhamo približno 1 uro in 40

minut.

Slika 5: sarma z mesom

9

ZELJNA JUHA

Potrebujemo: zeljno glavo, 5 krompirjev, 8 dag slanine, pol žlice moke, čebulo, zelen

peteršilj, kumino, sol, poper.

Zeljne liste operemo, zrežemo na prst široke rezance in jih skuhamo v vreli slani vodi.

Kuhane krompirje pretlačimo in zmešamo s krompirjevo vodo. Na zrezani slanini

prepražimo narezano čebulo, dodamo moko in krompir ter odcejeno zelje. Solimo,

popramo, dodamo kumino in kuhamo 10 minut. Ko je jed kuhana, dodamo peteršilj.

Slika 6: zeljna juha

TURISTIČNO - KULTURNA PRIREDITEV ZELJADA V ZAJČJI DOBRAVI

Zeljada je etnološko turistična prireditev s prikazom pridelave in predelave kislega

zelja, skupaj s pokušino zelja in iz zelja pripravljenih jedi. Gre za javno – zabavno

prireditev, ki ima že bogato tradicijo, saj jo pripravljajo že od leta 2001. Program

poteka na prostem, kjer postavijo stojnice, ki jih okrasijo in založijo s pridelki iz

okoliških polj. V okviru prireditve se odvija tudi kulturni, izobraževalni, zabavni in

gostinski program.

Obiskovalcem želijo prikazati stare običaje Zadobrovškega okoliša izpred desetletij,

ki počasi izginjajo v pozabo.

Na prireditvi se v sprevodu pokažejo domačini, oblečeni v delavno opravo, ki so jo

nosili pridelovalci povrtnin pred desetletji, narodne noše, konjeniki z vpregami,

različne godbe, mažuretke, ansambli in zbori, zbiratelji ljudskega blaga, mojstri

umetne in ljudske obrti …

10

PRIREDITVENI PROSTOR

Slika 7: prikaz prireditvenega prostora

11

VSEBINA IN ORGANIZACIJSKA ČASOVNICA PRIREDITVE ZELJADA 2012

12

13

Slika 8: scenarij Zeljade iz leta 2012

14

15

Slika 9: organzacijska časovnica Zeljade iz leta 2012

16

MNENJA OBISKOVALCEV ZELJADE

Na Zeljadi je zabavno. Imajo veliko stojnic z domačim zeljem od znanih kmetov in

veliko drugih pridelkov. Imajo živo glasbo na katero se pleše. Spoznal sem veliko

novih kmetov z dobrim zeljem.

Nal Kraševec

Videli smo velike količine zelja. Vse glave so bile prebrane, zato so bile na razstavi

vse lepe in velike.

Anica Drozg

Videl sem veliko naribanega kislega zelja, katerega sem poskusil in je bilo zelo

dobro, kupil sem 2kg kislega zelja in ga odpeljal v Ankaran.

Karl Drozg

Zanimiva in dobra prireditev. Srečal sem sosede, s katerimi sem prijetno poklepetal

ter poskusil nekaj jedi iz zelja.

Igor Gospodarič

Za prireditev sem izvedel od prijatelja, ki se je je udeležil pred tremi leti. Ker sem velik

ljubitelj zelja, sem se v Zadobrovo pripeljal iz Gorenjske. Najbolj mi je bilo všeč, ker

sem imel možnost poskusiti različne jedi in kupiti nekaj domačega zelja.

Branko Koritnik

Zeljade se udeležujem že vrsto let in vsako leto nas organizatorji presenetijo s čim

novim. Všeč mi je raznolika ponudba zelja in spremljevalni zabavni program.

Vesna Petrač

17

UTRINKI Z ZELJADE

Slika 10: priprava zelja Slika 11: stojnica z domačimi proizvodi

Slika 12: konjska vprega Slika 13: starodobnik

Slika 14: stojnica z domačimi mesninami Slika 15: sprevod traktorjev

18

Slika 16: godba Slika 17: slovenska narodna noša

Slika 18: ponudba medu Slika 19: glasbeni program

Slika 20: maskota iz zelja

19

3. ZAKLJUČEK

Na turističnem krožku smo se veliko pogovarjali o turizmu in kulturi. Poseben

poudarek smo iskali v našem domačem okolišu – Zadobrovi. Srečali smo se z

gospodom Edom Podobnikom, predsednikom turističnega društva Zajčja dobrava, ki

nam je povedal veliko o turizmu. Osredotočili smo se na festival Zeljada. Ugotovili

smo, da ima zelje velik pomen v našem okolišu. Z gospodom Podobnikom smo

raziskovali zgodovino zelja in tudi zgodovino festivala Zeljada. Posredoval nam je

zanimive članke, podatke in tudi fotografije dogodka.

Navdušeni nad tem, da ima zelje res tako velik pomen v našem okolišu in da so ga

pridelovali že naši dedki in babice, smo se odločili pobrskati zanimive recepte iz

zakladnice naših starih staršev. Vključili smo jih v našo nalogo in se odločili, da jih

bomo nekaj predstavili tudi na turistični tržnici.

Ko smo se na krožku prvič pogovarjali o zelju, nam ta pridelek ni bil najbolj pri srcu,

kasneje pa smo spoznali njegove pozitivne lastnost, tako za turizem, kot tudi za naše

»želodčke«.

20

4. PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŽNICI

Na turistični tržnici se bomo predstavili z našo nalogo o Zeljadi. Pripravili bomo

stojnico z nekaterimi jedmi iz zelja, ki jih bomo sami pripravili. Zraven bomo ponudili

tudi recepte naših babic, ki jih bodo obiskovalci lahko vzeli in si doma pripravili

okusen obrok. Obiskovalce tržnice bomo povabili na naš festival Zeljada, ki bo že

tradicionalno septembra 2018 v Zajčji dobravi.

Veselimo se udeležbe na turistični tržnici.

21

5. VIRI IN LITERATURA

Živa beseda ljudi (pogovori)

Turistično društvo Zajčja dobrava, Čez zelje ga ni, 2006, Zadobrova.

Turistično društvo Zajčja dobrava, Po zelju diši, 2007, Zadobrova.

Zadobrova – Sneberje, podobe iz krajevne zgodovine v sliki in besedi, 1996,

Ljubljana.

Internetni viri:

- http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Grad

iva_ESS/Impletum/IMPLETUM_54EKONOMIST_Poslovanje_turizmu_Davi

d.pdf

- http://www.dijaski.net/gradivo/soc_sno_kultura_03?r=1

- www.kulinarika.net

Slike in dokumentacijo je prispeval predsednik turističnega društva Zajčja dobrava,

gospod Edo Podobnik.