TERMODINAMIKA, BIOENERGETIKA -...
Transcript of TERMODINAMIKA, BIOENERGETIKA -...
1
TERMODINAMIKA, BIOENERGETIKA
• Osnovni termodinamski koncepti• Fizikalni pomen termodinamskih količin• pH in standardni pogoji• Sklopljeni procesi• Energijsko bogate biomolekule
• Sistem: del celote, ki ga obravnavamo (vprašanje kriterijev za določitev sistema, struktura sistema, dinamika sistema)
• Okolje: vse izven sistema
• Izolirani sistem – ne izmenjuje z okoljem snovi ali energije
• Zaprti sistem – izmenjuje samo energijo
• Odprti sistem – izmenjuje tako snovi kot energijo
Osnovni termodinamski koncepti
Okolje
Toplota, q
Snov, mToplota, q
Okolje
Okolje
Sistem opišemo s termodinamskimi spremenljivkami T, p, V, n
Glavne termodinamske funkcijeso entalpija, entropija in prosta energija
2
1.zakon termodinamikeCelotna energija izoliranega
sistema je konstantna !• U (ali E) je notranja energija – kinetična in potencialna
energija – omogoča prenos toplote in opravlja delo • U je neodvisna od poti (funkcija stanja)• U2 - U1 = Δ U = q – w (-w: iz sistema v okolje !)
• q je toplota, absorbirana v sistem iz okolja• w je delo, ki ga opravi sistem na okolje (npr. tenzijska sila
mišičnega vlakna)• U je enaka izmenjani toploti pri konst. V
Eksotermni procesi- ko se toplota sproščaEndotermni procesi- ko sistem privzema toploto
ENTALPIJA- H • Funkcija pri konst. p• Definicija: H = U + p.V ΔH = ΔU + p.ΔV (1)• ΔH je toplota q absorbirana pri konst. p• Volumen V je ~ konst. v biokemijskih sistemih
(raztopinah)• Velja tudi: w = p.ΔV + w’ (2) (w’=drugo delo)• Iz (1) in (2)
ΔH= ΔU + p.ΔV = qp – w + p.ΔV == qp – (p.ΔV + w’) + p.ΔV = qp – w’
Če w’ ~ 0 (pri npr. kemijskih reakcijah)UΔ ~ ΔH ~ qp
ΔH >0 endotermna toplota se porablja (npr. razpad vezi)
ΔH <0 eksotermna toplota se sprošča (npr. tvorba vezi)
3
Sistemi težijo od urejenega proti neurejenemu stanju(npr. število ekvivalentnih načinov kako uredimo komponente sistema)
2.zakon termodinamikeSistemi stremijo k neredu !
L. Boltzmann 1877:S = kB.lnW
kB =Boltzmannova konst., W=število vseh možnih stanj sistema
• Mera za neurejenost stanja• Urejeno stanje: majhna entropija• Neurejeno stanje: velika entropija• R. Clausius, 1864: Pri T = konst.
– Spontani, ireverzibilni proces:dSirev. ≥ dq/T
(T=absolutna T pri kateri pride do spremembe)
– Sistem v ravnotežju med procesom (reverzibilni):dSrev. = dq/T
Pri konst. T (tipični za biološke procese)ΔS ≥ q/T
ENTROPIJA- S
4
• Entropija popolnoma urejene snovi se bliža vrednosti 0 J/K, če T 0K
• Pri T = 0 K S = 0 J/K• Za proces pri p = konst. velja:
Cp = ΔH/ΔT
Cp je toplotna kapaciteta pri konst. p
3.zakon termodinamike
Entropija popolnoma urejene snovi pri temperaturi absolutne ničle je 0
• Gibbs, 1878 ; Hipotetična, vendar koristna količina – omogoča oceniti spontanost reakcije (smer reakcije)
• G je funkcija stanja sistema aditivna• G = H – T.S• Za vsak proces pri p, V = konst. velja:
ΔG = ΔH – T.ΔS = q - T.ΔS• Če ΔG = 0, je reakcija v kem. Ravnotežju; če ΔG < 0, je reakcija spontana (poteka, kot je napisana; dogovor: L D strani)
Eksergoni procesi ΔG < 0Endergoni procesi ΔG > 0
GIBBSOVA PROSTA ENERGIJA- G
5
Sprememba proste energije ΔGin standardne proste energije ΔGo
Standardni pogojiT=25oC, pH=7, 1 atm (=101, 3 kPa), 1M koncentracijeoznake: ΔGo, ΔHo, ΔSo
Biokemijski standardni pogoji[H+] = 10-7 M pH = 7,0; [H2O] = 55,5 MOznake: ΔGo’, ΔHo’, ΔSo’
• Za poljubno reakcijo: aA + bB cC + dD velja:
• Pri kemijskem ravnotežju velja: a) ΔG = 0 in b) Kr=([Cr]c .[Dr]d / [Ar]a .[Br]b)
0 = ΔGo + RT ln Kr ΔGo = - RT ln Kr
d
ba
c
BADCTRGG].[][].[][ln..'0 +Δ=Δ
6
• van’t Hoffova enačba omogoča določitev temodinamskih količin ΔH in ΔS
• Če velja: ΔG0=ΔH0 - T. ΔS0 in ΔG0= -RT ln Kr
• -RT ln Kr =ΔH0 -T. ΔS0
•RS
TRHKr
00 1.ln Δ+⎟⎠⎞
⎜⎝⎛Δ
−=
Zveza med Kr in T (van’t Hoff)
7
van’
t Hof
fov
graf
, Kr =
f(1/
T)RS
TRHKr
00 1.ln Δ+⎟⎠⎞
⎜⎝⎛Δ
−=
RH 0Δ
−Naklon =
y = a . x + b
Kalorimetermerjenje qp (qp ~ ΔH)
8
O'Brien R & Haq I (2004) Applications of Biocalorimetry: Binding, Stability and Enzyme Kinetics. In Biocalorimetry 2 (Ladbury JE & Doyle M, eds.).
ITCIsothermal titration calorimetry
DSCDifferential scanning calorimetry
O'Brien R & Haq I (2004) Applications of Biocalorimetry: Binding, Stability and Enzyme Kinetics. In Biocalorimetry 2 (Ladbury JE & Doyle M, eds.).
9
Prenos energije v bioloških sistemih• Problem endergonih reakcij• Snovi, ki so kemijsko nestabilne – njihov razpad (hidroliza)
je zelo eksergon (eksotermen), spontan – ΔG0’ << 0!• Sodelovanje dvoje vrst biomolekul:
– Reducirani koencimi (NADPH, FADH2)– Energetsko bogate spojine (npr. fosfati)
• V biol.sistemih je endergona reakcija mogoča, če je energijsko sklopljena z eksergono !
• Splošni primer:ΔG0’
A+B C+D + 50 kJ/molC+F G - 70 kJ/mol
Σ A+B+F D+G - 20 kJ/mol
Energijsko sklopljene reakcije
10
Sklopljene reakcije, ki vključujejo ATPFosforilacije glukoze, nastane glukoza-6-fosfat in ADP.
Standardna prosta energija fosfatnih skupin nekaterih biološko pomembnih spojin
Energijsko bogate molekule - primeri
11
• zmanjšanje elektrostatskega odboja (ATP)• ionizacija (ATP, 1,3-BPG, acetilCoA)• tautomerija (fosfoenolpiruvat)• resonančna stabilizacija (ATP, 1,3-BFG,
fosfokreatin, acetil CoA)
Stabilizacija produktov pri hidrolizi
Kemijsko nestabilne spojine– nestabilna vez, velik potencial za oddajo skupine
Kemijska narava energijsko bogatih snovi
Kemijska delitev:• fosfoanhidridi (ATP, PPi , itd.)• fosfo-acilni anhidridi (Acetilfosfat, 1,3-BFG)• enol-fosfati (PEP)• gvanidino-fosfati (kreatinfosfat, fosfoarginin)
Resonančna in elektrostatska stabilizacija fosfoanhidridov in hidrolitskih produktov
12
Hidroliza fosfoenolpiruvata
Resonančna stabilizacija fosfogvanidinov